Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della LibertiS (Ul. Commerciale) 5/1. Tei. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. Ur 30.- NAROCN1NA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedlzione in abb. postale I. gr. ŠT. 200 TRST, ČETRTEK 24. APRILA 1958, GORICA LET. VII. SE O DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH II Volilni aht je tudi zadeva naše vesli" Zakaj ne smemo podpirati demokristjanov? Naš nacionalizem in krščanstvo l*o vsej republiki in tudii v naših krajih je volil ni boj že v polnem razmahu. Čeprav Slovencem ni bila zagotovljena možnost, da bi kol ostali dve manjšini v državi labko postavili s katerimkoli upanjem na uspeh lastno narodno kandidatno listo, je zanima-tije za bližajoče sc volilve med našim ljudstvom precejšnje. Ker obstoji po obstoječih zakonih za državljana volilna dolžnost ter mu, če ostane doma, to zapišejo kot črno piko v kazenski list, se tisočeri narodno zavedni Slovenci s sikrbjo sprašujejo, komu naj 25. maja oddajo svoj glas. Da se dobro razumemo! Za social-komuni-sle to ni težko vprašanje. Ti bodo pač kot vedno glasovali za svojo stranko. Da je stranka italijanska, jih kot internaeionaliste nič ne moti. Tem manj, Iker je njihovo vodstvo bilo pametno dovolj, da je na svoje liste postavilo tudi slovenske kandidate. Na Tržaškem so komunisti deli na listo Marijo Ber-netičevo, v volilnem okrožju, ki sega od' Gorice do Belluna pa g. Kotnica iz Števerjana. Nennijevi socialisti so v istem okrožju proglasila zn svojega kandidata g. Nanuta, v Trpi u pa dr. Staneta B:dovca, ki ni danes elan nohene stranke. KAJ NAJ NAREDE OSTALI SLOVENCI? Zadeva volitev je potemtakem za slovenske social-komuniste povsem jasna in tako rekoč rešena. Zelo zaipleteno in težko je pa vprašanje, kaj naj store 25. maja ostali Slovenci, ki predstavljajo večino našega ljudstva. Prvi je v tej stvari zavzel povsem odkrito stališče Kat. glas v Gorici s pozivom na »demokratično in krščansko misleče« volivce, naj oddajo svoj glas kandidatom Italijanske krščanske demokracije. To so gospodje okoli lista storili, še preden je vodstvo katerekoli nekomunistične skupine glede volitev kaj sklenilo. S tem so posegli na področje strankarske politike, kjer gotovo niso poklicani, da bi avtoritativno odločali. O sebi so namreč ponovno trdi- li, da so uredniki nepdlitičnega verskega časnika gor iških duhovnikov, ki ni glasilo nobene stranke. Od kod si sedaj naenkrat jemljejo pravico, da svoje osebne politične nazore vsiljujejo raznim političnim organi-zaei jam ? Drugo vprašanje je pa naslednje. V svojem listu so napisali, da sc voditelji Kršč. demokracije za slovensko manjšino prav nič ne brigajo: »Za to svojo kratkovidno in moralno pregrešno politiko bodo gotovo dajali še težak odgovor pred Bogom in tudi pred zgodovino«. Toda Kat. glas ni napisal le lega, temveč jc kar odkrito pribil, da so de-mokristjanski voditelji zaslepljeni »s fašizmom in šovinizmoma, se pravi prešinjeni z nekrščanskim, krivičnim nacionalizmom. Kako so gospodje pri Kat. glasu mogli istočasno pozvati krščanske volivce, naj 25. maja podp.ro kandidate, ki so nosilci te »moralno pregrešne politike?« ALI NAJ KATOLIČANI PODPIRAJO NEMORALO? Zadnji Kat. glas je pravilno ugotovil, da je »volilni akt tudi zadeva naše vesti«. Če je lo res, potem je nadvse jasno, da je nemogoče zahtevati od katoličana, naj po vesli glasuje za predstavnike politike, zavoljo katere bodo krščanskodemokratski voditelji, kot pravi Kat. glas, »gotovo dajali še težak odgovor pred Bogom in zgodovino«. Za tako dejanje se slovenski 'katoličan zla-sli še zato ne more odločiti, ker je imenovana politika uperjena zoper njegov narod. Podpirati tako politiko bi pomenilo podpi- rali lastno raznarodovanje, tirati slovensko ljudstvo v brezpravnost in narodno pogubo. Kako naj narodno zaveden in pošten slovenski (katoličan 25. maja za tako politiko glasuje? Saj je Kat. glas v zadnji številki sam na prvi 9trani napisal '. neizpodbitno resnico: »Nikoli ni dovoljeno sodelovanje pri stvari, ki je v svojem bislvu slaba«. In kje se najde med nami človek, ki bi si upal trditi, da je podpiranje od fašizma in protislovenskega šovinizma zaslepljenih kandidatov dobra stvar? Gospodje v Gorici 'kljub temu svetujejo, naj Slovenci glasujejo za Kršč. demokracijo. Zakaj? Zato ker kristjan pač mora glasovati za krščansko stranko. Glasovati zanjo, četudi je, v kolikor se naše manjšine tič«, kot gospodje sami priznavajo, krivična in ne-krščanska. Podpreti jo je torej treba samo zavoljo njenega imena! Gospodje jo ocenjujejo le po tem, kar je naredila dobrega za italijanski narod, in ne po tem, kar je zagrešila in brez prestanka greši zoper sloven-slko ljudstvo! Krščanska demokracija ni Cerkev To svoje stališče zagovarjajo v Kat. glasu takole: v Italiji se od vsepovsod dvigajo sovražniki Cerkve, ki jii prete z uničenjem: »Katoličan ne more podpirali pri volitvah sovražnikov Cerkve, tudi če bi imel od tega Ireimtno časno korist. Saj srno dolžni dati katoličani v obrambi verskih resnic in načel celo svoje življenje. Toliko bolj moramo biti pripravljeni, žrtvovati časne koristi, kadar je to potrebno«. S tem načelom se 'kot katoličani seve popolnoma strinjamo. Toda Kršč. demokracija ni kat. Cerkev. Kdor bi to trdil, bi bil krivoverec, z/akaj Kristusova Cerlkev se ne more istovetiti z nobeno politično stranko. Verni katoličani Italije niso vsi organizirani v Kršč. demokraciji. Mnogo jih je tudi v drugih strankah, tako v obeh monarhističnih, proti Kršč. demokraciji je bila pred kratkim ustanovljena v Italiji »Katoliška stranka narodnega prebujenja«, furlanski avtonomisti so izvečine dobri katoličani, a pojdejo v boj proti demokristjanom. Slične razmere so na Tržaškem. Tu obstoji močno gibanje neodvisnežev, ki se bore za Svobodno tržaško ozemlje in med katerimi je mnogo vernih katoličanov, laikov in duhovnikov. Njihov zastopnik Eugenio laurenti jc v soboto na javnem zborovanju pozival somišljenike, naj glasujejo proti demokristjanom, češ da v politiki niso resnični kristjani. Sicer so pa tudi gorišk.i slovenski katolik čani, organizirani v SOZ, dali pri zadnjih parlamentarnih volitvah duška svojemu nezadovoljstvu s Kršč. demokracijo s tem, da so pozvali v Kat. glasu somišljenike, naj pri volitvah oddajo prazne glasovnice, naj torej ne glasujejo za Kršč. demokracijo. Kdo si upa trditi, da so zavoljo tega grešili zoper katoliško Cerkev? »ŽRTVOVATITREEA ČASNE KORISTI« Vsak politično misleč človek se mora danes vprašati, kaj se je medtem zgodilo, da gospodje iz Gorice zahtevajo, naj slovenski katoličani pri sedanjih volitvah brezpogojno glasujejo za protislovensko, demokrščanske kandidate. Ali se je v teh letih komunistična nevarnost tako silno povečala, da ograža obstoj Cerkve? Kdor le površno zasleduje razmere v republiki, ve, da to ni res. Saj komunisti sami priznavajo, da je njihova stranka zadnja le-la zgubila več ko pol milijona članov. Vpliv komunizma v Italiji očitno pada! Gospodje pri Kat. glasu si pa pred to resnico zatiskajo oči in trde nasprotno: Cerkev je ogrožena kot še nikoli in zato moramo bili pripravljeni žrtvovati za obstoj Cerkve »časne koristi« ter podpreti kandidate Kršč. demokracije. (Nadaljevanje na 3. strani) JUGOSLAVIJA IN SOVJETSKA ZVEZA Preteklo soboto se je v 'Beogradu- prvič sestala novoizvoljena Narodna skupščina, ki je soglasno že tretjič izvolila maršala Tita v a predsednika republike. Prej je imel Tito 3 ure trajajoč govor, v katerem je podrobno pojasnil delo vlade v letih 1954 do 1957. Opisal je delavsko samoupravo v podjetjih in novo zakonodajo o občinski avtonomiji, dotaknivši se s tem dveh bistvenih točk, v katerih Se jugoslovanska družbena ureditev razlikuje od tiste v Sovjetski Rusiji in ostalih komunističnih državah. Glede zunanje politike je poudaril, da je najvažnejša naloga našega časa, da pride do razorožitve ter se prepove izdelovanje in raba atomskega orožja. Zato je nujno potrebno', da se čimprej skliče zborovanje državnikov na najvišji stopnji. Jugoslavija hoče tudi v bodočnosti braniti svojo popolno neodvisnost, a pri tem prijateljsko sodelovati z vsemi državami brez ozira na njihov notranji socialni red. Tej svoji politiki se ima zahvaliti, da živi danes v dobrih odnosih z vsemi sosedi razen z Albanijo. Tito je pri tem rekel, da se razmerje med Jugoslavijo' in Italijo zlasti v gospodarstvu zelo ugodno razvija; saj zavzema danes Italija prvo mesto v jugoslovanski zunanji trgovini. Politika Beograda je težila za tem, da bi normalizirala in zboljšala odnošaje tudi s Sovjetsko Rusijo in z ostalimi komunističnimi državami ter z njihovimi vladajočimi strankami. Izbruhnil je znova spor Da bi ugodila Rusom, je Zveza komunistov Jugoslavije spremenila celo nekatere točke v načrtu svojega programa, kii ga je imela predložiti v sklepanje občnemu zboru stranke, zasedajočemu ravnokar v Ljubljani. Spremembe so sc tikale zunanje politike. V program so Jugoslovani bili voljni dati stavek, da- je vojaška zveza komunističnih držav, tako imenovani Varšavski pakt, upravičen, ker je nekak odgovor na vojaško zavezništvo zapada, to je na Atlantsko skupnost. Pa ni nič zaleglo. Uradno moskovsko glasilo Komunist je kljub teinu ostro napadlo jugoslovanski program, češ da je v nasprotju z načeli marksizma in leninizma in da Jugoslovani nimajo razumevanja za »proletarski internaCionalizcm«. S tem je Hruščev prelomil dogovor s Titom, po katerem naj bi prenehale vse javne razprave o ideoloških nasprotjih med jugoslovanskimi in ruskimi komunisti. Vendar to ni še vse. Na občni zbor v Ljubljano bi morali boljševi-ki poslati v dokaz pomirjenja veliko zastopništvo in takisto bi morali prisostvovali zboru kot gostje odposlanci drugih komunističnih strank v svetu. V poslednjem trenutku so pa Rusi udeležbo odpovedali in njihovemu zgledu so sledili Kitajci, Bolgari, Romuni, Čehoslovaki, Ogri, Poljaki, Albanci, Mongoli, komunisti Švedske, Velike Britanije in Vzhodne Nemčije. Jasno je, da so tako ravnali pod pritiskom Moskve. Tako sc je prijateljstvo Niki te Ilruščeva čez noč prevrglo v javno nasprotstvo s Ti- lom, ki je v marsičem podobno sporu s Stalinom iz 1, 1948. FRANCIJA BREZ VLADE Prvi, ki je po padcu Feliksa Ga-illarda dobil nalog, naj sestavi novo vlado, je bil krščanski demokrat Bidault. Mož je zahtevali, naj bo Francija v Severni Afriki ostra in nepopustljiva. Izkazalo se je, da je Bidault na-ci naliist kot vsi desničarji, in zato je vodstvo njegove lastne stranke odklonilo njegov program ter se je moral umakniti. Predsednik republike Coty je sedaj pooblastil socialista Plevena, naj on poskusi svojo srečo. Ali bo uspel sestaviti vlado, ne vemo, jasno pa je, da se Franclja nahaja spet v težki in globoki krizi, Iki hromi njeno moč ter manjša vpliv lil ugled Francozov v svetu. KVESTURA JIH TOŽI Razmere na lužnem Tirolskem se čedalje bolj zaostrujejo. To je razvidno ne le iz izjav avstrijskega kanclerja Raaba, ki jih je priobčil ob povratku iz Rima, temveč tudi po tem, da je kvestura v Bocnu te dni prijavila vse voditelje Južnotirolske ljudske stranke državnemu tožilcu. Ker so v posebni resoluciji zavrgli in ožigosali težke kazni, s katerimi je porotno so , ITALIJANSKE STRANKE IN SLOVENCI Sedaj, ko se bližajo volitve, vsakega Slovenca zanima, kakšno stališče zavzemajo po-edine italijanske stranke do naše narodne manjšine. Naš človek želi vedeti, če so našemu narodu naklonjene ali nasprotne. Da bodo ljudje poučeni, priobčujemo za danes vsebino programa »Fronte za neodvisnost«. Ta politična skupina, ki se bori za Svobod* no tržaško ozemlje v smislu mirovne pogodbe, je imela preteklo soboto na trgu Garibaldi javno zborovanje, na katerem je njen glavni tajnik Valerio Borghese prečital tudi program organizacije, ki sestoji iz šestero točk. V prvi je zapisana zahteva, naj se generalnemu komisarju postavi ob stran demokratično izvoljeno telo, ki bo med drugim sklepalo o proračunu našega področja. V drugi zahtevajo neodvisneži vseh carin prosto cono za Trst in podeželje. Tretja točka govori o potrebi, da se poenostavi birokratski postopek pri prometu bla-«a., znižajo železniške tarife ter vrnejo'Trstu stare pomorske proge s primernim ladjevjem, da bo lahko spet opravljal svojo nalogo v trgovini s podonavskim zaledjem. Proti razlaščevanju naše zemlje V četrti točki je zahteva, naj se zajezi neomejeno doseljevanje tujcev na Svobodno ozemlje. Peta terja »spoštovanje posebnih jezikov- dišče v Trentu udarilo skupino kmečkih fan- n ih in kulturnih pravic prebivalstva sloven- lov, obtoženih, da so lansko leto ubili med pretepom financanja Falquija, meni kvestura, da je vodstvo manjšine »obrekovalo italijansko sodstvo«. S tem so se pregrešili zoper 290. člen kazenskega zakonika in spadajo na zatožno klop. Kvestura je prijavila 13 ljudi, med katerimi so najuglednejši možje v deželi, tako bivši poslanci Karel Tinzb Toni Ebner, Friedl Volgger, predsednik južno-ti-rolskega pokrajinskega zbora dr. Magna-go in Valter A mirno n. Prijava kvesture bo vplivala, kot bi vlil olje na žerjavico1, ter še bolj razplamtela politične in narodne strasti v deželi. ske narodnosti, kakor jih predvideva stalni statut Tržaškega svobodnega ozemlja«. Neodvisneži se bodo zavzemali, da dobi iste pravice tudi italijansko prebivalstvo v coni B. Najznačilnejša je pa 6. in poslednja točka, v kateri neodvisneži protestirajo proti raz-laščevanju slovenske zemlje, ki teži za tem, »da spremeni narodnostno in politično- lice področja«, kar p-ogostoma »žene v gospodarsko pogubo domorodno kmečko prebivalstvo«. Fronta za neodvisnost je prva italijanska stranka, ki si je upala vzeti talko zahtevo v svoj program. Ljubljanski kongres V torek je začel zasedati v Ljubljani občni zbor Zveze komunistov Jugoslavije, ki je vzbudil veliko pozornost tudi v inozemstvu. To pa zato, ker je komunistična stranka Sovjetske zveze na ukaz Ilruščeva v poslednjem trenutku odpovedala udeležbo ter začela javno napadati jugoslovanske komuniste. Nato so odrekle obisk domala vse ostale komunistične stranke v svetu. Povelju Moskve se pa niso pokorili komunisti Danske in Norveške ter številne stranke iz Azije in Afrike. Zborovanju prisostvujejo tudi zastopniki Nennijevih socialistov, medtem ko je Komunistična stranka Italije poslala občnemu zboru brzojavne pozdrave. Uvodno poročilo je imel Tito. Namerno se je izogibal ostrili izrazov, da bi spora z Moskvo še bolj ne poglobil. V stvari sami je pa bil nepopustljiv; ponovil je, da so Jugoslovani pripravljeni sodelovati z drugimi komunističnimi strankami le pod pogojem, da se nobena ne vtika v notranje zadeve druge, da druga drugo spoštuje ter si z njo le svobodno izmenjuje izkustva in nazore. Jugoslavija se nima' namena priključiti nobenemu taboru držav. Sedanjo razklanost človeštva, je poudaril nnaršal Tito, je v veliki meri zakrivil Stalin. S svojo politiko sile je Rusijo v svetu osamil in prisilil zapad, da se je vojaško- organiziral v Atlantski zvezd. Napaka’ zapadnja-kov in zlasti Amerike pa je, da vsepovsod vidi »komunistične strahove« ter da je tako izzvala komuniste, da so se tudi oni vojaško združili v Varšavskem paktu. Rankovičev nastop Oba tabora sta škodljiva in nepotrebna. V ostalem je pa Jugoslavija Ameriki hvaležna, ker ji je v najtežji dobi njene zgodovine širokosrčno pomagala. Naslednji dan je na občnem zboru govoril notranji minister Rankovič, ki pa nd bil tako obziren 'kot Tito, temveč krepko zavračal boljševilke napade na Jugoslovane. Tedaj so se v znak protesta vzdignili vsi poslaniki in veleposlaniki komunističnih držav, sedeči med občinstvom na tribunah, ip zapustili dvorano. JADRANSKI RIBOLOV Od 12. do 27. julija bo v Anconi mednarodni velesejem z.a ribolov. Udeležile se ga bodo vse evropske in severnoafriške države. Pričakujejo tudi udeležbe iz južne Azije in Japonske. Posebno važni pa bodo razgovori z Jugoslavijo in Tunizijo glede izkoriščanja ribjega lova v Jadranskem in Sredozemskem morju. Pogled z goriškega gradu proti Furlanski ravnini m novice H NESREČE NA MORJU V letu 1957 je bilo vsega na svetu 7.333 morskih nezgod. Ker so trčile druga ob drugo, nasedle v plitvinah ali zašle v velike vi-\ barje, se je potopilo 90 pomembnejših parnikov. Približno za 10% manj Iko 1. 1956, ko jili je utonilo nekaj nad sto. Potovanje po morju je torej še zmerno nevarnejše, kot si kdo misli. X'rili!{p §ih [g .Viitui Slovenski duhovnik g. Vinko Zaletel prireja zadnje čase na Koroškem predavanja s skioptičnimi slikami o božji poti v Lurd. Tako je hotel nedavno tega predavati tudi v Nonči vesi, kar sta pa preprečila dva nemškutarja, brata Ignac in Maks Rudolf iz Vidre vgsi. Vdrla sta v gostilniško dvorano, kjer so se zbrali, poslušalci, iin jih začela razganjati ter izzivati. Končno sta do nezavesti pobila 47-letnega Franca Buchwalda, po domače Puklovega očeta, ki ju je hotel z lepimi besedami pomiriti. Ta nekulturni dogodek bi že sam po sebi zgovorno pričal, v kakšnem vzdušju delajo danes slovenski prosvetni delavci na Koroškem, zlasti ker ni osamljen. Toda še mnogo hujše je to: ko so ljudje, zbrani k nabožnemu predavanju, med katerimi je bilo okrog 40 otrok, ki hodijo še v šolo, poklicali dva orožnika, da bi napravila red ter zgrabila pretepača, ju orožnika — nista aretirala. To je tisto, kar koroški Slovenci težko razumejo in česar tudi mi ne moremo razumeti. Menimo, da je Avstrijce in posebno avstrijska oblastva takega ravnanja lahko sram. Slovenci ne glede na državne meje s simpatijo spremljamo prizadevanje avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem, da bi si iz-vojevala večjo samoupravo ter ohranila svoj narodnostni značaj in svojo kulturo. Avstrija se poteguje za to svojo manjšino z razlogi, ki jim ni mogoče oporekati, ker so moralno in nacionalno upravičeni. Toda prav ista Avstrija odreka istočasno slovenski manjšini na Koroškem ne samo nekatere najosnovnejše pravice, med drugim tudi priznanje manjšine kot narodne enote na določenem ozemlju ter hoče videti v njej samo skupino posameznikov brez pravice do lastnega narodnega občestva. V zadnjem' času ji odreka celo varstvo v primerih telesne ogroženosti njenih pripadnikov, kot se je dogodilo v Nonči vesi. Kaj neki mislijo Avstrijci? Da sta na svetu dve vrsti narodnih manjšin, od katerih nekatere imajo pravico do lastnega kulturnega razVoja in da jih država, v kateri živijo, ščiti, druge pa ne? Dvomimo, da se bo taka protislovenski, politika obnesla. Usoda je napravila slovenski narod za soseda Avstrije in pred tem dejstvom si bo skrhala zobe tudi najbolj zagrizena nacionalistična nestrpnost. Mislimo, da je Avstriji več vredno prijateljstvo in simpa-t>ja vsega slovenskega naroda, kot pa potuha moralno gnilim ostankom nacizma na Ko-roškem. »ZVEZA PROTI ATOMSKI BOMBI« Odpor proti atomskimi razstreljevanjem čedalje bolj po svetu narašča. Kako resno pojmujejo nekateri to borbo, so dokazali štirje Amerikanci, ki so se odpeljali v znak protesta proti otoku Bikini v Tihem oceanu, kjer še vedno preizkušajo bombe. Tam je 1000 kv. kilometrov naokrog prostor, kamor je ljudem pristop strogo prepovedan. Ministrstvo mornarice je po radiu pozvalo tiste štiri, naj odplovejo iz smrtonosnega pasu. Ti so pa odgovorili, da raje žrtvujejo življenje, kakor da bi se umaknili. V Ameriki obstoji tudi »Zveza proti atomski bombi«, ki je napovedala za vsak ponedeljek in petek demonstracije pred palačo Združenih narodov v Ne\v Yorku. (Nadaljevanje s I. strani) Katere so te »časne koristi«, ki naj b/i jih katoliški Slovenci žrtvovali? Za kar se naša manjšina bori, prav gotovo niso nikake malenkosti. Tukajšnji Slovenci se ne bojujejo za asfaltirane ceste in slične časne vrednote, katerim se je mogoče odpovedati, temveč za svoj goli narodni obstanek, katerega jim je v naravnem pravu zajamčil sam Stvarnik. Bore se za svoje človeško dostojanstvo, za enakopravnost v socialnem in cerkvenem življenju, za svobodo, resnico in pravico! To niso le narodne, ampak obenem Izrazito krščanske duhovne vrednote, za katere je vsak katoličan dolžan vse žrtvovati. Tako je naše pojmovanje nacionalizma! Mi ne delamo razlilk med narodnimi in verskimi vrednotami, temveč sodimo, da mora biti tudi narodna obramba popolnoma in v vsem zakoreninjena v krščanski morali, bili mora borba za uresničenje večnih moralnih načel krščanstva. Vsak nacionalizem, kii ne sloni na morali, odklanjamo. ZAKAJ SI RAZBIJAMO GLAVO? Iz tega nujno sledi, da mora biti vsak pra- vi kristjan in (katoličan že zavoljo svojega verskega prepričan ja obenem odločen borec za človeške pravice iin svobodo svojega naroda. Kako resnično je to, nam dokazuje tudi naša zgodovina. Slovenci so> dolga stoletja živeli na lastni zemlji pod oblastjo tujcev. Tuje je bilo vse plemstvo., kateremu so morali Slovenci tlačan iti, tuje pozneje meščanstvo, tuji vsi oblastniki. ki so odločali o naši usodi. Edini izobraženci so bili slovenski duhovniki. Njim se imamo zahvaliti, da se je naš jezik ohranil, oni so nam ustvarili književnost in po- NESREČA V ZRAKU Nad pustinjo' Las Vagas na zapadu Združenih držav sta v ponedeljek trčili skupaj veliko potniško letalo in vojni bombnik. Nesreča se je pripetila v višini 7000 metrov. Ob življenje je prišlo 49 oseb. Vse se je zgodilo tako naglo, da ni nihče mogel razpeti padala. Oblastva se čudijo, kako je mogoče trčiti v zraku, kjer vendar ni tako malo prostora. SVETOVNA RAZSTAVA Kot je že bilo pisano, je v Bruslju odprta največja svetovna razstava vseli časov. Na njej je prikazan ves kulturni in tehnični napredek človeštva. Trajala bo do 17. oktobra. Sodeluje 50 narodov. Največ zanimanja vzbuja oddelek Atomium, kjer je predstavljen ves razvoj atomske znanosti. Pričakujejo, da bo razstavo obiskalo več milijonov ljudi. ložili temelje slovenski kulturi.. Liberalni politični prvak in pisatelj Ivan Tavčar je 1. 1918 izrekel to resnico z besedami: »Pošten človek mora priznati, da bi brez slovenske duhovščine slovenskega naroda in njegovega napredka ne bilo«. Sloves, da so zvesti sinovi svojega naroda, so pa še prav posebno' uživali primorski duhovniki in to s'o z dejanji dokazali v dobi fa-šistovske strahovlade. Ko so bile naše šole uničene in so tako rekoč vsi slovenski izobraženci morali zapustiti deželo, je vse breme narodne obrambe padlo na ramena duhovnikov. To je vzrok, zakaj je primorska slovenska duhovščina imela velik ugled tudi v očeh svojih ideoloških nasprotnikov. Pri teli volitvah sc je pa primerilo, da je ta ugled ogrožen, ker so gospodje pri Kat. glasu prvič v naši politični zgodovini pozvali Slovence, naj glasujejo za svoje sovražnike in razniarodovalce. Mi smo smatrali za dolžnost svoje vesti, da se temu upremo, dobro vedoč, da je našega mišljenja velika večina slovenskih duhovnikov in našega ljudstva. Zahtevali smo, ker je šlo ne le za ugled duhovnikov, temiveč tudi za dobro ime katoliških laikov, le to, naj noben Slovenec ne glasuje za kandidate Kršč. demokracije, kot bodo storili tudi mnogi italijanski katoličani v republiki in naših krajih. S tem pa nismo rekli, da smejo verni katoličani podpreti pri volitvah sovražnike Cerkve! Za koga naj glasujejo, smo dejali, naj splošno sklepajo zastopniki nekomunističnih skupin, med katere spada tudi skupina. ki je blizu Kat. glasu. Pri tem predlogu, katerega podpira večU na ljudstva1, čvrsto vztrajamo! „ Volilni akt je tudi zadeva naše vesti” LONJER Spor zaradi zemljišč na Hudem letu ni še poravnan. Vojaška oblastva namreč še vedno ponujajo našim kmetovalcem okrog 130 lir za kv. meter zasedenega zemljišča, česar noben skrben gospodar noče sprejeti. Na žalost moramo danes poročati, da se je zadnji čas v tem pogledu pni nas zgodilo nekaj, česar smo se od začetka naše borbe bali. Razbila se je namreč enotnost kmetovalcev, ker so nekateri — k sreči jih je malo — sprejeli ponujeno ceno. S tem so> seveda' nekoliko oslabili zahtevo večine posestnikov, da se jim zasedena zemljišča pravičneje plačajo. Ti pa še vedno vztrajajo, naj jim vojaška oblastva zemljo- odkupijo po ceni, ki se sklada z dejansko vrednostjo zemljišč na Hudem letu. Posestniki pojdejo v svoji pravični zahtevi do kraja in smo prepričani, da bodo prej ali slej zmagali. ZGONIK Podjetje CaLici je te dni pričelo urejevati pot, ki od avtoceste vodi v Devinščino. Za ta dela sta določena 2 milijona. Cesta bo, kot smo poročali, asfaltirana in razširjena. Podjetje Milič z Opčin pa je na dražbi pred kratkim' prejelo izvedba precejšnjih del na cesti iz Zgonika v Salež. Te poti ne bodo sedaj asfaltirali, temveč na njej samo odstranili večje ovinke, za kar bodo potrošili 3 milijone. Našim bralcem na žalost ne moremo še ničesar sporočiti o novi šoli v Zgoniku, katere gradbeni načrt že nad 2 leti čaka na odobritev tehničnega urada v Trstu. Tolikšnega zavlačevanja prav zares ne moremo niti odobravati niti razumeti. Ker se bliža maj, je izključeno, da bi nova šola bila zgrajena pred začetkom novega šolskega leta, čeprav bi tehnični uirad te dni končno načrt odobril. V našo občino so prejšnji teden dospeli pr- vi govorniki ter začeli vabiti ljudi, naj volijo to ali ono kandidatno listo. Na shodih je bilo prisotnih malo poslušalcev, kar pomeni, da za bližnje volitve ni botgvekakšne-ga zanimanja. Na splošno lahko trdimo, da se naši ljudje nič ali prav malo razgovarja-jo o državnozborskih volitvah. To velja v dobršni meri tudi za tiste domačine, ki so strankarsko opredeljeni in ki so na primer ob občinskih volitvah mnogo agitirali za zmagoi svoje stranke. V zgoniški občini je 890 volivcev, in sicer 456 žensk ter 434- moških. Volilni sedeži so v Zgoniku (šola), Saležu (šola) in na pro-seški železniški postaji. SESLJAN Radio Trst A in neki slovenski tednik iz Gorice sta prejšnji teden poročala, da je devinski princ »velikodušno daroval« Ustano- vi za tujski promet obsežno zemljišče med Devinom in Sesljanom. Tu naj bi omenjena ustanova zgradila poslopje, v katerem bi bili nameščeni njeni uradi. KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST vabi na sestanek, ki bo v petek, 25. aprila, ob 20.30 v Ulici Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. Janka Ježa: »KULTURNI STIKI MED SLOVENCI« IN ITALIJANI« Po predavanju pomenek o prihodnjem nedeljskem izletu. Kot smo zvedeli, je ta vest nepopolna, kajti devinski princ ni daroval obsežnega zemljišča, temveč ustanovi ponudil od 800 do tisoč kv. metrov zemljišča, in sicer v bližini spomenika ogrskim bojevnikom iz prve svetovne vojne. Tu bo verjetno stalo poslopje, ki bo sedež krajevne ustanove za tujski promet. Za njeno ustanovitev se, kot smo večkrat poročali, že dve Jeti živo zanima občinska uprava in njeno prizadevanje je sedaj začela odločno podpirati tudi Ustanova za tujski promet (Ente provinciale per il turismo) v Trstu. Preden pa bo krajevna ustanova prišla k življenju, bo še preteklo precej časa, kajti notranje ministrstvo ni še izdalo zakona, po katerem se ves obalni predel naše vasi proglasi za tujskoprometno področje. SALEŽ Na pobudo Društva neposrednih obdelovalcev zemlje se je pred dnevi v naši vasi otvoril 14-dnevni gospodinjski tečaj, ki se ga udeležuje lepo število domačih deklet in žena. Tečaj vodi gospa Lupinčeva, učiteljica v Zgoniku. Enaka predavanja je društvo poskrbelo tudi za dekleta in žene iz Velikega Repna. Tu jim predava domačinka gdč. Škabarjeva. NABREŽINA Občinski svet je prejšnji petek preučil prošnjo gospe Pernarčič iz Nabrežine, ki je lastnica majhne doline za tukajšnjim pokopališčem. Dolina ima površino 550 kv. m in Na petkovi seji de v insko-nab rež inskega občinskega sveta je odbornik Antonič prebral daljše poročilo, v katerem je obrazložil stanje tamkajšnjega kmetijstva. Ugotovil je, da la panoga gospodarstva v občini stalno nazaduje, ikar gotovo kvarno vpliva na celotno gospodarstvo. Vzroki stalnega nazadovanja so v glavnem trije: nizfka donosnost zemljišč, nezadostna strokovna izobrazba kmetovalcev ter premajhna pomoč, ki jo kmetijstvu nudijo oblastva. Da se ta važna gospodarska panoga postopno zboljša, bi morala oblastva sprejeti vrsto ukrepov, od katerih bi gotovo najučinkoviteje vplivali naslednji: 1. Sestaviti bi bilo treba natančen načrt, ki naj bi veljal za vse veje kmečkega gospodarstva na vsem našem ozemlju. 2. Prirejati bi se morali stalni večerni strokovni tečaji, da se zlasti mladi kmetovalci seznanijo s sodobnim obdelovan jem zemlje. Nujno je tudi ustanoviti slovensko kmetijslko šolo. 3. Poskrbeti je treba, da se zviša število molznih krav, ker se mleko da dobro vnovčiti v bližnjih mestih. 4. Pogozditi bi morali vsa tista zemljišča, ki jih ni mogoče več obdelovati, da se zaustavi škoda, povzročena od burje in dežja. 5. Kjer obstajajo pogoji, naj se kmetovalci začno smotrno baviti z vrtnarstvom in cvetličarstvom, ki sta se ponelkod že izkazala kot zelo donosna. Podcenjevati bi pri tem ne smeli miti vinogradništva niti sadjarstva in vseh tistih vanjo že mnoga leta odvažajo smeti prebivalci Stat asi, ne da ‘bi lastnica prejemala kako odškodnino. Da se zadeva reši, je svet soglasno sklenil dolinico kupiti ter zanjiv plačati 135 tisoč lir. ŠEMPOLAJ Devinsko-nabrežinski občinski svet je v petek razpravljal o jusarskili posestvih v Šem-polarju, Praprotu in Trnovci. Poi poročilu odbornika Draga Legiše so svetovalci soglasno pristali, da se večina jusarskili posestev razdeli med posamezne upravičence iz omenjenih vasi. Zemljišča so si bili pred mnogimi leti med seboj razdelili že naši predniki, a se niso nanje vknjižili. Razdelitev je odobril tudi komisariat za odpravo jusarskili zemljišč, tako da so prizadeti sedaj končno postali zakoniti lastniki gmajne, ki so jo 'že zdavnaj uživali. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU GOSTOVANJE ZAGREBŠKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA V soboto, 26. aprila, ob 21. uri v Avditoriju v Trstu, v nedeljo, 27. aprila, ob 15.30 v prosvetni dvorani »A. Sirk« v Križu«, ob 20. url v Zadružni dvorani na Kontovelu Moliere SCAPINOVE ZVIJAČE komedija v treh dejanjih V soboto, 26. aprila, ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, v nedeljo, 27. aprila, ob 17. uri v Avditoriju v Trstu Jean Anouilh ANTIGONA tragedija Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Trst, Ulica Sv. Frančiška 20 ter v soboto od 19.30 dalje in v nedeljo od 15. uri dalje v Ulici Roma 15/11.; za okolico eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvoran. vej kmečkega gospodarstva, ki pri nas omo-gočajo dobro in takojšnjo prodajo pridelkov. Živinoreja v devinsko-nabrežinski občini je zadnje leto občutno padla. V začetku lanskega leta je bilo v občini 334 krav in 210 prašičev, 1. januarja 1958 pa le 299 krav in samo 179 prašičev. Vsako nadaljnje nazadovanje je treba vsekakor preprečiti. Nujno je predvsem zboljšati travnike in pašnike ter s primernimi prispevki omogočiti našim živinorejcem, da si nabavijo Ikrave boljših pasem. Kot zelo donosna bi se gotovo izkazala tudi kokošereja, ker se bo v občini znatno razvil tujski promet. Jasno je, da občinska uprava vsega tega dela ne more opraviti sama, Iker za to ni niti poklicana. Kljub teinu je govornik predlagal, naj se v proračun vnese postavika za kmetijsko propagando in za strokovne tečaje ter naj se po možnosti razpišejo štipendije za mlade kmečke sinove, ki hočejo svoje znanje o kmetijstvu izpopolniti. Poročevalec je na koncu poudaril, da bi morali naši kmetje biti primerno zastopani v Trgovinslko-kmečki zbornici ter v vseh javnih ustanovah, ki se količkaj bavijo s kmetijstvom našega ozemlja . V razpravo so posegli župan g. Furlan in razni svetovalci. Na predlog odbornika Dra* ga Legiše je občinski svet sprejel resolucijo, v kateri poziva oblastva, naj končno raztegnejo na Tržaško ozemlje zakon o kmečkih bolniških blagajnah, ki je v Italiji stopil v veljavo že pred 3 leti. O kmetijstvu v nabrežinski občini = Zle [ti hi is GORIŠKI OBČINSKI SVET V petek prejšnjega tedna je biila seja mestnega sveta. Razpravljal je najprej o vprašanju, ki ga je postavil monarhist Pedroni. Ta je namreč želel zvedeti, kako je s spomenikom, ki naj se postavi v spomin padlemu bojevniku Enricu Totij-u. Župan Bernardis je dejal, da bodo spomenik postavili na trgu C. Battisti. Denarna sredstva /a to delo so zbrali iz prostovoljnih prispevkov. Spomenik ho stal 8 milijonov. Še en milijon in pol lir za podstavek iz kraške skale je pa treba zbrati tudi iz prostovoljnih prispevkov, ker je ta vsota prevelika', da hi jo mo^la kriti mestna uprava. Nato so' mestni očetje odobrili odkup stavbe v ulici Garibaldi št. 5, in sicer za 4 milijone 787 tisoč. Odikup je bil potreben, ker nameravajo podaljšali ulico Roma. Svetovalci so tudi sklenili, da se asfaltira ulica Corsiea, za kar bodo potrobili 4 milijone. Aafa'tirali bo'do še ulico Persoakia v Ločni-ku, kar bo stalo 2 milijona 620 tisoč. Splošni načrt za kanalizacijo mesta predvideva izdatek 450 milijonov lir. To javno delo bodo izvedli postopno. Občinski svet je izvolil svetovalca Agatija za svojega zastopnika v odboru Ustanove Cit -ta di Gorizia, 'ki skrbi za umetniške in kulturne prireditve. Zanj je glasovalo 14 svetovalcev, medtem ko je župan dir. Bernardis dobil 9 glasov. S tajnim glasovanjem so svetovalci izvolili pel zastopnikov v mešano komisijo za dobavo vode, ki jo predvideva no- vi medidtržavni dogovor. IZ SOVODENJ To nedeljo bo gostovalo v prosvetni dvorani na Korzu Verdi (pri bivšem Zlatem pajku) naše prnsvetno društvo z veselo igro češkega dramatika F. Svobode »Poslednji mož«. Upamo, da se njenove prireditve ne bodo udeležili le Sovodenjni, marveč tudi go-riški meščani in ljubitelji dramskih del z našega podeželja. Upravni svet V zh od n o - f ur 1 a nske g a vodo-\oda (CAFO) je imel prejšnji četrtek redno sejo, na kateri ie odobril načrt vodovoda' v Dolenjah. To delo bo stalo 25 milijonov. Predsednik konzorcija je med drugim poročal O' delih, za katera je tehnični urad že izd«!al načrte. Gre za del” v občinah Fojrlia-no, Zagraj in Sovodnje. Seji je prisostvoval tvdi zastopnik ministrstva za javna dela ing. Viotto. IZ DOBERDOBA Zadnji čas se je zelo mnogo govorilo in pisa'o o cestah, ker je o tem problemu razpravljal tudi goriški pokrajinski svet. V naši občini je nelkaj cest, ki jih uparablja sko-ro izključno vojaštvo. Take ceste so n. pr. Doberdob-Sredipoilje, Poljane-Polazzo, Po-ljane-Dol in cesta, ki se odcepi s pokrajinske poti proti Martinšici. Po zdravi sodbi bi morala te ceste vzdrževati država, ne pa revna doberdobska občina. Upamo, da bodo obla-stva razumela naš glas. Na zadnji seji v nedeljo je naš občinski •svet sklenil, (h odpošlje v Gradiško tričlansko odposlansvo, da se dogovori z upravo CAFO, da oslinejo stare cevi iin dru^e premičnine sedanjega vodovoda, ki jih bo kon- zorcij zamenjal z novimi, še nadalje v občinski lasti. V ponedeljek smo pokopali 75-letnega domačina Franceta Gergoleta. Njegovega pogreba se je udeležilo veliko število vaščanov, saj smo ga vsi spoštovali zaradi njegove delavnosti in poltenosti. Naj pokojniku sveti večna luč, njegovim preostalim pa izražamo naše iskreno sožalje. IZ ŠTEVERJANA Prvi maj bomo Števerjanci letos še sloves-neje praznovali kot lani. Dopoldne bo peta sv. maša, popoldne pa se bomo zbrali med našimi borovci. Na sporedu sta nastop združenih pevskih zborov ter priložnostna igra. Našega praznika prvega maja se bodo gotovo udeležili tudi mnogi Goričani in Tržačani in zlasti mladina z našega podeželja. V soboto zvečer je bila seja našega občinskega sveta. Razpravljal je o vrsti javnih del, ki se bodo, kakor upamo, v kratkem začela uresničevati. Gre v prvi vrsti za gradnje* novih ljudskih šol na Valerišču in v Jazbinah in za gradnio otroškesa vrtca v bližini "teverjanske ljudslke šole. Obenem se v kratkem vsako števerjansko hišo napelje električna luč ter se podaljša vodovod z Oslavja v našo vas. Del ceste, ki jo upravlja goriška občina, se nahaja v zelo žalostnem stanju. Na njej ie mnogo lukenj, talko da zurrahi človeka jeza, če mora po njej hoditi ali se voziti. Polivamo upravo, naj ces’o čimprej ropravi. Če na teš° mesto,« ki io je napisal ameriški pisatelj Thornfon Wil-der. Novi na^in i prišlo. S pustim, dolgočasnim! glasom me je začel spraševali za osebne po. dalke in jih tipkal na list v stroju. Nekoliko oživel je šele takrat, ko so prišla na vrsto' vprašanja o mojem članstvu v raznih organizacijah in o predvojnem sodelovanju pri raiznih listih. Nato me je kar na lepem obtožil, da sem komunist. Seveda tega verjetno sam ni verjel, ker je nekam mirno prenesel, ko sem se nasmehnil neumnemu vprašanju, saj je dobro vedel za moje prepričanje. Nato me je obdolžil sodelovanja pri Osvobodilni fronti. Ko sem začel govoriti o tem, da je odpor pToti tuji zasedbi prav za prav moralna dolžnost vsakega deinokrala in Slovenca in da, kdor simpatizira z odporniškim gibanjem, še davno ni komunist, me je prekinil in začel nervozno zatrjevati, da je OF komunistična, ker imajo v njej vodstvo samo komunisti. Rekel sem mu, da to! ni tako gotovo, ker Kocbek in drugi predstavniki socialistov, intelektualcev in Sokolov v vodstvu Osvobodilne fronte niso komunisti in da bodo po mojem mnenju vsekakor zajamčili demokratični povojni razvoj v Sloveniji. Toda Loh me je spet prekinil in začel strastno zatrjevati, da ti ljudje dejansko nimajo nobene besede v Osvobodilni fronti. Vendar se je imel vedno toliko v oblasti, da ni kričal, četudi se je razburil. Potem mi je začel naštevati vsakovrstne zločine Osvobodilne fronte in zahteval, da podpišem izjavo, ki jo bo napisal in v kateri bom obsodil te zločine. Izjavo bodo prebrali po radiu. Take izjave nikakor nisem bil pripravljen podpisati. Svojo odklonitev seini zagovarjal s temi, da nič ne vem o zločinih, katere naj bi obsodil v izjavi, in da bii bilo torej podlo, če bi talko izjavo- podpl. sal. Ponujal mi je časnike, naj si preberem poročila o zločinih. Toda rekel sem, da pisanje časnikov ni zame še nikak do-kaz resničnosti. Nekaj časa ine je prepričeval in mi začel nato- gro-ziti, da se mi lahko zgodi nekaj hudega, če ne bom izjave podpisal, ker to bi. pomenilo, da se solidariziram z Osvobodilno- fronto. Ko* sem vztrajal pri svojem, se je razjezil, izrekel nekaj nejasnih -groženj, ki se jih ne spominjam več točno — zdi se mi, da mi je med drugim zagrozil, da me bo-do izročili Nemcem — nakar me je dal odpeljati. Ril sem skoro začuden, da me niso pretepli, ker mi ni -bilo znano, da bi se bil kdo vrnil z zaslišanja, ne da bi bil dobil vsaj nekaj zaušnic. Toda to sem si razlagal s tem, da je bil dan. Podnevi morda ne pretepajo, sem pomislil. Gotovo pa pridem zvečer na vrsto. Ko sem odhajal iz sobe, sem se z dolgim pogledom ozrl po dolgem, puščobnem, neprijaznem prostoru, v katerem so stale razen Lohove še dve ali tri mize in razni stoli razvrščeni brez pravega reda. Na eni izmed miz na Lohovi desnici je stal radijski sprejemnik. Tukaj torej pretepajo, mi je prišlo na misel. In pozneje sem si vsakokrat, kadar je kdo pripovedoval, da so ga tepli, nehote predstavljal mučenje v tisti dolgi sobi, z aretirancem upognjenim prelko mize, na katero se je med mojim zaslišanjem s hrbtom naslanjal agent, in z Lobom za pisalno mizo-, kako z zagrizenim mirom in pridno tiipka na svoj pisalni stroj, morda celo trdno prepričan, da opravlja zaslužno delo- za krščanstvo. 1 (Dalje) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Življenjski optimizem Nimamo pri roki statistike o številu samomorov v posameznih večjih italijanskih mestih. Vendar pa smo svoj čas brali, da je Trst v'tem pogledu na čelu italijanskih mest. Skoro ni dneva, da bi nam zjutraj, ko odpremo časnik, ne padel pogled na naslove kot n. pr. »Samomor s plinom«, »Obesil se je«, »Poskus samomora mladega dekleta« in podobno. Prav te dni smo spet brali o samomoru znanega restavratorja; njegova žalostna smrt je napravila tem večji vtis na vse, ker so ga splošno smatrali za zelo bogatega. Marsikdo ga je na tiho zavidal za njegov denar. Smrt pa si je zadal sam prav zaradi »težavnega gospodarskega položaja«, v katerega je baje zašel. To je verjetno poleg občutka zapuščenosti glavni vzrok vseh samomorov in poskusov samomorov v našem mestu. Trst je res obmejno mesto in v gospodarskem zastoju, vendar pa pri nas le še ne vlada taka revščina, da bi se morali ljudje zaradi tega ubijati. Cc bi naganjala ljudi iv prostovoljno smrt samo revščina, bi bilo največ samomorov v najrevnejših krajih na zemlji, a statistično je dognano, da temu ni tako, ampak da prednjačijo glede samomorov gospodarsko najbolj razvite dežele. Največ samomorov je tam, kjer se ljudje .najbolj navežejo na gospodarske dobrine in kjer jim postane »življenjski standard« glavno merilo vsega življenja in vseh njegovih vrednot. Če ne morejo doseči tiste življenjske ravni, na katero bi se radi povzpeli, ali pa se obdržati na njej, obupajo, ker se jim zdi, da življenje pod to ravnijo ni nič več vredno. Zdi se jim, da je z izgubo »standarda« izgubilo ves mik in da jim ne more nuditi nikake sreče več, ker vidijo srečo pač samo v lahkem življenju, v avtomobilih, scooterjih, hladilnikih, električnih pralnih strojih in sesalcih za prah. Marsikdo obupa, ker si kljub delu teh izdelkov modeme industrije ne more privoščiti. Drugi obupajo, ker jih zaradi gospodarskih težav ne morejo obdržati. Tretji obupajo, ko spoznajo, da te dobrine še ne pomenijo sreče, bili pa so vzgojeni v veri, da je to edini cilj, za katerega se splača človeku truditi, in si ne znajo več poiskati drugih idealov. Izhod vidijo samo v samomoru, ker ne slutijo, da so na svetu poleg »življenjskega standarda« še druge vrednote, ki jih lahko nudi samo duhovno življenje. Te vrednote so dragocenejše kakor tiste, ki jih lahko .nudi gospodarska blaginja, toda ceni jih lahko samo človek, ki poseduje zadostno kulturo. Pravi življenjski optimizem lahko črpa človek samo iz duhov- se napaja iz kulture nih in kulturnih vrednot; ne morejo mu ga navdihniti še tako bleščeči in dragi izdelki moderne jeklarske industrije. Dobra knjiga ali gledališka predstava, globoko glasbeno delo ali film, ki v resnični luči prikazuje življenje in njegove vrednote, lahko vlijejo obupanemu, življenja trudnemu človeku tolažbe in novega poguma za življenjski boj, ki mu ga avtomobil najnovejše znamke v garaži ali novi hladilnik ne moreta vliti. Mnoge samomore v našem mestu si lahko razlagamo s tem, da preveč malikujemo »življenjski standard« in se vdajamo materializmu, tudi kadar imamo polna usta zvenečih fraz o idealih, preziramo in podcenjujemo pa tisto, kar nam lahko nudi samo resnična kultura. Pismenost po svetu UNESCO, to je Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo, je izdala obširno statistično študijo z zemljevidom o pismenosti po svetu. Iz nje povzamemo, da še danes ne znata dve petini odraslega prebivalstva na svetu brati in pisati. Med nepismene spada 400 milijonov nad 15 let starih ljudi. V Aziji je 75% nepismenih, 15% v Afriki, 6,5% v Ameriki in 4-5% v Evropi in Oceaniji. Zanimive so številke po posameznih državah: v Jugoslaviji so v letu 1953 našteli 27% nepismenih ali 3,200.000 prebivalcev, v Italiji 10-15% (kot v Afriki), v Avstriji le 1-2%, še manj jih ima pa Finska. Na Svetu je še 40 držav, kjer je komaj dobra polovica otrok do 14 let starosti vpisana v osnovno šolo. Iz povedanega se lahko presodi, da splošna kulturna višina človeštva nikakor še ni .na takšni stopnji, kot sc navadno misli. Vendar pa moramo dodati, da so navedene številke o nepismenosti od države do države različne. UNESCO je določil pojem, kdo je pismen in kdo ne. Po novem merilu, ki pa še ni splošno v veljavi, je pismen tisti, ki zna brati in napisati z razumevanjem kratek in preprost sestavek iz svojega vsakdanjega življenja. Ce zna le brati, seveda tudi s pravilnim umskim dojemanjem, je napol pismen. Če bi uveljavili to merilo, bi število napol pismenih še za mnogo poskočilo. GOSPODARSTVO TRTE MORAMO NAJPREJ ŽVEPLATI proti oidiju in šele poaneje škropiti proti pe* ronoišpori. Žveplati pa moramo, 'ko so letošnji poganjki dolgi 3 cm. To žveplanje več zaleže kot vsa poznejša, ker sedaj najlaže preprečimo nastamelk bolezni. Za ito delo potrebujemo1 najfinejše žveplo-. Še bolje pa je, če za žveplanje uporabljamo koloddalno ali škropilno žveplo, katerega raatopimo' v vodi in nato škropimo- z navadnimi nahrbtniimi ali strojnimi škropilnicami. Bolj prporočljivo je kolonialno žveplo- (najboljši je nemški pr igo to vek Cosa.n), ker učin. feuje ob nižji toploti, kot je potrebna »a navadno- žveplo. Škropivo s kolo-idalnim žveplom taikolle -pripraviš: Vrhu 250 -do- 300 gramov koloidalnega žvepla (pri Cosanu 150 do 200 gramov) zliješ majhno- .količino vede, ta-ko da napraviš redek močnik. Tega potem s prilivanjem vode vedrit,' (bolj redčiš, končno doliješ tolilko vode, da dobiš 100 litrov škropiva, s katerim poškropiš trte. Sedaj, kot smo dejali, še ne bomo1 škropili proti peron o spori, ‘ker je toplota še prenizka. Brž ‘ko se pa vreme ustali, tako da temperatura ponoči ne pade izpod 10 stopinj Celzija, bo potrebno’ šlkiropiti aili z raztopino modre galice in apna ali pa z asporjem. Vse kaže, da se je aspor, to je nebakreni pripravek za škropljenje pretti peronospori, pri na-šib vinogradnikih že -zelo priljubil, saj si ga mnogi že sedaj nabavljajo. Za prva škropljenja, to je do cvetenja zaroda, zadostuje proti peronospori 1 kg a spor j a za 500 litrov škropiva. NE ŠKROPI MED CVETENJEM sadnega drevja, ker bi uničil čebele, Iki tedaj obletavajo cvete. Res je sicer, da čebele pri obletavanju zbirajo brano za svojo zalego in mod, a obenem izvršujejo- tudi drugo važno nalogo: oplajajo- cveto-ve, da se iz njih razvije plod. To je za vsakega sadjarja zelo važno- in zato- v mnogih krajih, posebno v Ameriki, vzamejo sadjarji v dobi cvetenja v najem panje s -čebelami, »a katere plačajo majhno odškodnino. Brez oplojevanja cvetov bi pridelali prav malo' siadja. 'Zaradi tdga sadjar -čuva le svojo korist, če med cvetenjem ne škropi sadnega -drevja. Škropi naj prvič tilk pre-d cvetenjem in drugič po o-dtevetenju. V -poštev prihajata ali gc-sarol ali svinčeni arzenat. Na ovitku teh prigotovkov je navedeno, kako močno- na-j bo škropivo. S temi sredstvi se borimo proti zmTzlikarju ali pedicu, katerega gosenica olbjedia liste (posebno na češnjah), nato proti cvetožeru, zavijaču in ostalim- uničevail-eem cvetja ali komaj zarojene-ga ploda. NAD 800.000 PROŠENJ m kmečko starostno pokojnino je bilo do sedaj v Italiji predloženih uradom za enotne kmetijske prispevke (Ufficio provinciale dei contributi a-gricoli unificati). Okoli 650.000 prošenj so vložili samostojni kmetje ali neposredni obdelovalci, 180.000 prošenj pa spolovinarji (koloni) in najemniki. Uradi pred vsem ugo-tove, ali je prosilec obdeloval vsaj 5 let, -preden je izšel zakon, zemljo, ter nato pro-uče, kalko je z vplačanimi prispevki. Od zgornjega števila prošenj je 'bilo mnogo odbitih, ker ne ustrezajo predpisom zako- na, okoli 4-00.000 je bilo ugodno rešenih, ostale p-a še proučujejo. ENOTNI EVROPSKI TRG IN KMETIJSKI PRIDELKI Kot je znano, organizirajo enotni evropski trg -naslednje -države: Belgija, Luksemburška, Nizozemska, Zapadina Nemčija, Francija in Italija. Glede glavnih kmetijskih pridelkov nam nudijo te države naslednjo sliko : Pridelek pšenice ni zadosten. Zato je treba letno uvoziti olko-li 60 milijonov stotov, in sicer (nad polovico) v Zapadno Nemčijo. Pridelek krompirja zadostuje: izvažata ga Italija in Nizozemska, ostale države ga uvažajo. Koruze ne zadostuje. Potrebno je je uvoziti letne o-ko-li 25 mili j. stotov. Mnogo rižia ima Italija, ki bi lahlko- krila potrebe vseh ostalih držav. Nizozemska ima pa -mnogo masla in sira. Z njima lahko zalaga ostale države in še ostane za izvoz v Anglijo. Proizvodnja mesa krije približno potrebe. PROIZVODNJA VITAMINOV Potrošnja, vitaminov raste iz leta v leto. Mnogo jih potrebujejo za zdravila, še več pa za dodatdk, hrani in krmi. Zato je umljivo, da se je proizvodnja vitaminov danes industriali- V ortni pregled =| BOJ ŠAHOVSKIH VELIKANOV V središču pozornosti vseh ljubiteljev šaha je tc dni povratno srečanje med svetovnim prvakom Smi-slovom in bivšim prvakom BotvLnikom. Srečanje se je začelo prejšnji mesec v Moskvi. Da bolje razumemo pomen današnjega boja, si bomo najprej kratko ogledali zgodovino šaha. Letos poteka 100 let, odkar je sloviti šahovski velemojster Morphi v Parizu prepričevalno porazil poznejšega uradnega šahovskega svetovnega prvaka Andersena z izidom 8:2. Leta 1868 je ustanovitelj ter glavni tvorec moderne šahovske teorije Steiniz v Londonu premagal Andersena z 8:6. Steiniz je obdržal šahovsko žezlo do leta 1894, ko si ga je v ZDA z zmago 10:6 priboril šahovski velikan dr. E. La-sker. Ta je krepko stal na vrhu svetovne šahovske lestvice celih 27 let, dokler ga ni leta 1921 na Havani premagal Kubanec Capablanca z izidom 9:5. Kubanca je 6 let kasneje premagal v doslej najdaljšem dvoboju (34 partij) veliki Aljehin, ki je obdržal naslov svetovnega prvaka do smrti. Aljehin je umrl leta 1946 na Portugalskem. Botvinik si je priboril naslov svetovnega prvaka na znamenitem turnirju petorice, ki je bil leta 1948 v Haagu in Moskvi. Poleg njega so sodelovali Smislov, Keres, Reshevski in Euvve. Botvinik in Smislov se že tretjič bijeta za naslov svetovnega prvaka. Leta 1954 se je dvoboj končal z neodločenim izidom (12:12), lani pa je Smislov prepričljivo porazil Botvinika z izidom 12,5:9,5. Doslej sta odigrala 17 partij in Botvinik vodi z 10:7. Dvoboj poteka zelo razburljivo in oba igralca sta v polni moči. Mnogi šahisti so po lanskem uspehu menili, da bo Smislov obdržal naslov več let. Potek tekmovanja pa kaže, da je Smislov zgubil zaupanje vase. — O — V Haagu se je te dni začel tudi šahovski dvoboj med danskim velemojstrom Larsenom in mednarodnim mojstrom Donncrjem. Srečanje velja za vstop na medeonski turnir za svetovno prvenstvo, ki bo v Portorožu. Na conskem turnirju v Wagen-ingenu sta se ta igralca, kot znano, uvrstila na tretje, oziroma na četrto mesto. Tekmovanja v Portorožu se bodo udeležili Gligorič, Matanovič (Jugo- zira-Jia, kar pomeni, da. jih proizvajajo- v velikih količinab. Znanih vitaminov je danes že na stotine, a le kakih 25 jih je v široki potrošnji. Med te spadajo predvsem vitamini A, B, C, D, E in P-P, nato prig-o-tovki, ki vsebujejo 2 ali več vitaminov. PRESKRRI SI SEME HIRRIDNE KORUZEI Križano ali hibridno koruzo- bomo- sicer sejali ikoimaj za n cikaj tednov, a nujno je potrebno si že sedaj preskrbeti ustrezajoče seme. Hibridnih ko-ruz je na m reč na tisoče sort, a le redke so- primerne za n-aše kraje, posebno za puste zeun-lje in suši podvržene lege. Ker moramo v naših krajih sejati le zgodnje in sredinjepoizne sorte, naj kmeto-valci vprašajo na Kmetijskem niadzomištvu, katera sorta je najbolj priporočljiva. Na splošno bomo izbrali eno naslednjih: Zgodnje sorte: »Wisconsin 355« ali i. »Wi-sconsin 461« in »Funk’s G 19«. Sred-nijapozne sorte: »Wisco.nisin 641 AA« in »U 32« ali »U 41«. Kmet naj se zave, d-a sam,o dobro sem-ei no zadostuje. Tudi zemlja mora biti primerno pripravljena, in sicer talkio, da sin-o jo vsaj 14 dni pred setvijo- čiim globlje preorali in bogato pognojili z dobrim hlevskim- gnojem in umetnimi gnojili. Med ta spada na prvo mesto kalijev in fosforov dušik (fosfoazoto- po-tassieo), katerega spravimo- v zemljo (istočasno s hlevskim gnojem) po 3 kg na ar (100 nr). slavija), Talj, Pctrošnjan, Bronstein, Av-erbach (SZ), Fischer, Reshevski (ZDA), Panno, Rossetto, Sangiii-netti (Argentina), Benko, Szabo (Madžarska), Pach-man, Filip (češka), Neukirch (Bolgarija), Waitonis (Kanada), De Greif (Kolumbija), Cardoso (Filipini), 01afso.n (Islandska) in zmagovalec v dvoboju Donner-Larsen. Portoroški turnir bo brez dvoma eno dosedanjih naj večjih tekmovanj. Kot znano, bo na turnirju kandidatov sodelovalo 7 igralcev, in sicer tisti šahisti, ki bodo v Portorožu zasedli 5 prvih mest, Keres ter premaganec v dvoboju Smislov-Botvinik. PORAZ JUGOSLAVIJE V BUDIMPEŠTI V nedeljo sta se v Budimpešti pomerili državni nogometni reprezentanci Madžarske in Jugoslavije. Obe enajstorici sta preizkusili svoje moči pred veliko borbo, ki se bo začela čez poldrugi mesec na Švedskem. Jugoslovani so sicer bili poraženi (0:2), toda pohvaliti je treba voditelje državnega moštva, da so poslali v boj precej pomlajeno enajstorico. Mladi igralci so si tako pridobili .nekaj dragocenih izkustev za nadaljnja važna tekmovanja. Jugoslavija je nastopila v naslednji postavi: Kri-vokuda; Belin, Crnkovič; Sijakovič, Boškov, Krstič; Petakovič, Veselinovič, Zebec, Kostič, Pašič. ŠPORT PO SVETU Kolesarstvo. Belgijec Van Looy sc je uvrstil na prvo mesto na dirki Pariz-Bruselj. Košarka. V Milanu je bil prejšnji teden dvoboj košarkarskih prvakov Italije, Madžarske in Češkoslovaške. Zmagal je italijanski klub Simmenthal. Drugo mesto je osvojil budimpeštanski Honved, tretje praški Slovan-Orbis. V Ljubljani so jugoslovanski prvaki Olimpije odločno porazili (86:45) carigrajsko moštvo Madaspor. S to zmago si je Olimpija zagotovila udeležbo na tekmovanju za pokal prvakov. Njen prvi .nasprotnik bo Akademikov iz Sofije. Nogomet. V povratnem srečanju za pokal evropskih prvakov je Vasas iz Budimpešte premagal (2:0) špansko moštvo Real Madrid. Španci pojdejo kljub temu v finale in se bodo pomerili z zmagovalcem tekme Manchester Unitcd-Milan. Najboljši alžirski nogometaši, med katerimi je 7 članov francoske državne reprezentance, so pred dnevi zapustili Francijo. Odšli so v Tunis, kjer nameravajo ustanoviti novo alžirsko državno moštvo. Po njihovem odhodu se je Francija srečala s Švico ter dosegla neodločen izid (0:0). Sil61 SE NEKAKŠNO1 POGLEDAL ŽV£NU£TAN3£;.. BOM,.. RESNO?! HOUO HO, KAJ Tl NI ZNANO,DA VSAKEMU, KI PRESTOPI —-♦*-< PRAG TE DVORANE,. Xd^!L03E3/ LASTNOROČNO yC"^ TRDON3A, j ODBITEM ZVITOREPEC, 1 GLAVO?) /-'1 T0MAGA3TA!! r-r-^5 STRMA!! PRIMITE PREDRZNE-ŽA IN GA VRZITE V - ^ NAJTEMNEJŠO W ^ _ 3EČ01I MISLITE^ 1L Jxr&W RESNO?, HE3, KAKŠNA MAŠKARADA TE ■ . PA TO? rtrrrtKs |gi hE neT ŽIVELI-BI več-ARAL 1 NO IN OSTALI Ml NE % TARO MOČNI, H NELA? ) LOT STE SEDAT. ^ J SEVEDA BI V V VAS) SENCI TUDI 3AZ RAD PREŽIVEL RAUO TISOČLETJE,ČE Ml TO VASA MILOST DOVOLI. RO SO STRAŽARJI ODPELJALI LAKOTNI’ HA, JE GRASCAU ODPRL VRATA SURIV-NOSTNE DVORANE IN VSTOPIL S SVOJIM SPREMLJEVALCEM S—■<*'—^------------n, *-----®----------V Tl TOREJ TRD1Č, DA BI SE ČAS USTAVIL,ČE BI SE ^ lBj. USTAVILA URA? —P ” HOHOHOHO!LE KDO BITI MOGEL POMAGATI? IN TO V MOJEM GRADU! HOHOHO, ODPELJITE: GA, DA NE POČIM OD SMEHA! TARO JE, GOSPOD! plONČANO JE! VRATA TE SOBE ^ BOM DAL TAUOJ ZAZIDATI,DA NIKOLI NIHČE. NE BO MOGEL 11= DRETI MEČA IN POPRAVITI URE, »a POJDIVA! a. a , IllO STA GRAŠČAK IN GRBAVI STAREC ODŠLA, STA IZZA URE POKUKALA ZVITOREPEC IN TKDON3A.,, ČE ME NISI NALAGAL,BOČ LAHKO ŽIVEL,DOKLER BOS HOTEL,ZDAJ BO MOJ MEČ USTAVIL TOK ČASA . IN NIHČE VEČ GA NE BO MOGEL ^ POGNATI! jr. -f- . wJ VITEZ 3E ZASADIL SVOJ MEČ GLOBOKO MED KOLESJE URE IN STROJ SE JE USTAVIL... , ..----------------—— j HillilVUli ItftCfi 0 > vlfiflft't 'm* tri | E. Vnallaco . R. B. »Ej, no... kaj je čudno, če katero pogledam? Saj nisem še tako1 Star... nekaj čez petdeset... kaj se pa režiš?« »Bedak stari,« se je.krohotal Lynne. »Sto let imaš, če preteli-launo' vse tvoje lumparije, deset pa po otročji pameti. Kdo pa je bila tista punčara, kar povej!« »Kdo zna? Lepa pa je. Rdeče lase... pa obrazek, hm, kot miucka,« je tleskal stari z jezikom. »Postavna, debeluška,« je pozv.edoval Olifford. »Prav kot izrezana... take so mi všeč. Mlada, kakih petindvaj-set. Polt, hm, kri in mleko, ti rečem.« »Rdečkasta? Si io vprašal po' imenu?« »Ne... saj sem dobro vzgojen.« »Ti pa jaz povem. Mabel Narth se imenuje.« »Mabel Narth!!! Moja nečakinja?« »Kaj nečakinja! Morda tvoja sestrična v trinajstem kolenu. Toda povej mi, te ni sram?« »Petdeset jih imam! Še sem na konjiu!« »Upain vsaj, da nisi povedal, kdo si.« o. »Ne, ne... razumeti sem ji pa dal, da imami nekaj pod palcem.« »Da si milijonar, torej. Ona pa je nato postala sladka kot med, kalj ne?« »Kaj podtikaš?« »Da, tepec si, kje je pa Kitajec?« »Hm; ves dan me je prosil, naj ga spustim. Toda, jaz znam držati ukiaz, saj veš.« »Nocoj ga borno spustili. Tudi on dela, kar mu ukažejo. Veš, da so’ inu ukazali, naj nas zaduši? Na strehi sem.našel kup žvepla, ki ga je hotel spustiti skozi dimnik v našo sobo. Grem pogledat, kaj dela.« Našel ga je v kuhinji, ogrnjenega v odejo. Preiskal mu je rano in mu naznanil, da. bo nocoj prost. Obraz mu je zažarel. Zaprosil je: »Gospodar, spusti me pred temo: ponoči se ne znajdem v teh' krajih.« V njegovih besedah je zvenel talk strah, da ga je Gliff vprašal: . , , »Ne vidiš ure, da hi zginil? Povej, zakaj?« Kitajec je povesil oči. KMALU ZA TEM SE JE LAKOTNIK ZNAŠEL V TEMNI LUUN3I GLOBOKO POD GRAJSKIM STOLPOM...** titthv IN JAZ SE NE BI POSTARAL BI POSTARAL , IN MOČ Ml NE ‘ BI SPLAHNELA? TEDENSKI KOLEDARČEK 27. aprila, nedelja: 3. povelikonočna, Percgrin 28. aprila, ponedeljek: Vital 29. aprila, torek: Robert 30. aprila, sreda: Katarina 1. maja, četrtek: Praznik dela 2. maja, petek: Alanazij 3. maja, sobota: Najdenje sv. križa VALUTA — TUJ DENAR Dne 23. aprila si dobil oz. dal za: ameriški dolar 622—626 lir avstrijski šiling 23,75—24,25 lir 100 dinarjev 82—84 Hi- 100 francoskih frankov BO—133 lir funt šterling 1710—1760 lir nemško marko 147—149 lir pesos 15—16 lir švicarski frank 144—146 lir zlato 706—709 lir napoleon 4850—5050 lir RADIO TRST A ----i — ■ • . y.uu rviiivujona uuuaja , 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 F. S. Finžgar: »Razvaline življenja«, ljudska igra v 3 dej. Igrajo člani Ljubljanske Drame; 19.00 Beethoven: Sonata št. 4 v a-molu, op. 23; 21.30 Raztreseno cvetje lirike; »Jesenske pesmi«. Ponedeljek, 28. aprila, ob: 11.30 Predavanje: »Milijarde v grobnicah«; 19.00 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 Predavanje: »Kamenine in geološka zgodovina«; 20.30 Mozart: »Cosi fan tutte«, opera v 2 dej., nato ansambel Aleksander Skale. Torek, 29. aprila, ob: 18.00 Uroš Krek: Sinfonietta. Igra orkester Slovenske filharmonije; 18.30 Slovenske kmečke zasedbe; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Obletnica tedna: »Dvajsetletnica neodvisne Irske«; 22.00 Novela: Nikolaj V. Gogolj: »Strašna roka«. Sreda, 30. aprila, ob: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 18.55 Dalmatinske pesmi; 19.15 Šola in vzgoja: prof. I. Theuerschuh: »Vzgojimo dobrosrčno mladino«; 21.00 Achille Torclli: »Možje«, komedija v 5 dej. Igrajo člani RO. Četrtek, 1. maja, ob: 8.30 Veseli slovenski motivi; 10.00 Predavanje: »Volilna mrzlica v starih Pompejih«; 11.30 Predavanje: »Nekaj o prvem maju«; 16.20 Musorgsky: Noč na Golem Brdu; 16.30 Anton Leskovic: »Dva hregova«, igra v 3 dej. Igrajo člani RO; 18.30 Širimo obzorja: T. Penko, »Znamke govore«; 18.50 Vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 Radijska univerza: Tečaj o lokalnih samoupravah: Občina in pokrajina: »Pravna jamstva v občinskem upravljanju«; 22.00 Prof. Martin Jevnikar: »Ob nastopu slovenske Moderne«. Petek, 2. maja, ob: 18.00 Koncert pianistke Bian-che Pellis — Haendel: Giaccona, Ravel: Morske vile, Strauss: Serenada, Turina: Morena Coqucta; 18.55 Slovenski samospevi; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu'; 22.00 Dante Alighieri: Božanska komedija: Pekel, 12. spev. (V prevodu dr. A. Gradnika, razlaga dr. Janko Jež). Sobota, 3. maja, ob: 15.00 Mendelssohn: Trio št. 1 v d-molu, op. 49; 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Oddaja za najmlajše: Gustav Šilih: »Nekoč je bilo jezero«, dramatizacija: Antonija Curk, 1. del: »Vclesovo slavje«; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Vladimir Levstik: »Mlada Breda in slepec«. Igrajo člani RO; 22.10 Slovenski oktet; 22.30 Ansambel Borut Lesjak — vmes pojeta Polonca Lesjak in Majda Sepe. VPRAŠANJA IH! ODGOVORI Vprašanje št. 441: Na vrtnicah opažam iz leta v leto vedno več plesni, ki napade popje in tudi les. Lansko leto je bilo toliko plesni, da sem se že bala, da se vrtnice posušijo, a so ostale žive. Katera bolezen je to in kako jo ozdravimo? Odgovor: Bolezen je »plesnoba na vrtnicah« ali »oidij vrtnic«, znanstveno pa ji pravimo »sphaerote-cha pannosa«. Plesen je podobna beli moki, napada cvet, listje in tudi steblo. Belega prahu je včasih toliko, da ga lahko zberemo. Sestoji iz drobnoživk, ki živijo samo na zunanjih delih listov, stebel in cvetov, a se ne zarijejo v notranjost rastlinskega tkiva. Bolezen odpravimo, če vrtnice, brž ko začno poganjati, poprašimo z drobnim, navadnim žveplom, se pravi prav v teh dneh. Zveplanje moramo ponoviti še 3-krat. Med vsakokratnim žveplanjem naj pretečeta 2 do 3 tedni. Vprašanje št. 442: Imam nekoliko čebričev z limonami in oranžami. Sedaj jim bom menjal zemljo. S čim naj jim pognojim? Ali potrebujejo kaj posebnega? Odgovor: Limone in oranže moramo smatrati za navadna sadna drevesa, ki potrebujejo 3 glavne gnojilne snovi, to je dušik, fosfor in kalij. Poleg tega potrebujejo drobne prvine, za katere pa navadno ni potrebno skrbeti. Oranže in limone naj imajo kolikor mogoče rahlo zemljo. Najbolje storite, da sedaj staro zemljo nadomestite z novo, kateri primešate 1/6 teže drobnega komposta. Če tega nimate, primešajte na čebriček po nekaj kg dobrega, starega hlevskega gnoja. Kompost in hlevski gnoj dopolnimo s kakšnim sestavljenim umetnim gnojilom, najbolje s kalij-fosfornim dušikom (fosfoazoto potassico). Za en čebriček 20 litrov potrebujemo po eno pest ali okoli 200 gramov gnojila. PREIZKUSI SVOJ BESEDNI ZAKLAD 1. BERSA — a) plesnoba v vinu, b) neka rastlina, c) košara, č) vrsta pesnitve. 2. ČRETA — a) izraz iz geometrije, b) vrsta najemnine, c) notranji organ človeškega telesa, č) močvirnat svet. 3. MANSARDA — a) srednjeveško orožje, b) pod- . strcšnica, c) strel iz zasede, č) skupina razbojnikov. 4. SKEPSA — a) dvom za versko ali filozofsko načelo, b) kostna jetika, c) izraz iz optike, č) zobo-zdravniška naprava. 5. TRIHINA — a) naprava za merjenje), b) kemična snov, c) strup za miši, č) lasica. 6. SKOVIK — a) kovno železo, b) sovji glas, c) predčasni porod pri živalih, č) brlog, iisičje gnezdo. 7. STAS — a) pošast, b) podstavek, c) bizantinska slika, č) postava. 8. ALEGORIJA — a) vesela pesnitev, b) prilika, podoba, c) od sreče odvisna igra, č) izmišljotina. 9. BUKOLIČEN — a) usten, b) razuzdan, c) pastirski, č) izzivač. 10. NADAV — a) velika kača, b) ara, c) bolezen v grlu, č) okrasna ovratnica. 11. MAKADAM — a) dragocena orientalska preproga, b) zelen okrasni kamen, c) indijska tkanina, č) način tlakovanja cest. 12. AKSIOM — a) protislovje, b) skupnost različnih elementov, ki odvisijo od istega osišča, c) absolutna odredba, č) razvidno načelo. 13. APOLOGIJA — a) v verodajne razloge spretno zavita laž, b) obrambni spis, c) del teologične vede, č) delni mrtvoud. 14. HAVBICA — a) kapuca, b) vrsta omare, c) vrsta topov, č) jagoda. 15. KOLAPS — a) lepilo, b) trčenje, c) izbor umetnin, č) nagla odpoved življenjskih sil. OCENA Če odgovoriš pravilno na 15 besed: odlično. Če odgovoriš pravilno na 12 beacd : dobro. Če odgovoriš pravilno na 8 besed: zadostno. Če odgovoriš pravilno na manj kot 5 besed: uči se, brate, uči! REŠITEV: Preizkusi svoj besedni zaklad: 1-a; 2-č; 3-b; 4-a; 5-č; 6-b; 7-č; 8-b; 9-c; 10-b; 11-č; 12-č; 13-b; 14-c; 15-č. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 »Se bojiš, ha!« Ni se zganil. »Se bojiš umreti... če bi ost a 1 noeoj tukaj!« Kitajec je dvignil glavo. in z grozo v očeh strmel v izpraševalca. »Oh, gospodar!... Ti sii kakor... saj znaš brati v duši... da, da... strah me je u-mreti v tej hiši... nocoj!...« »A tako...« je rekel Clifford mirno, »in ob kateri uri bi bilo treba umreti?« »Dve uri po 'luninem vzhodu,« je Kitajec odgovoril brez obotavljanja.. »Dobro! Zdaj pa zgini!« in mu je posvetil z brco. Ko se je Clifford: vrnil v salon, je javil staremu, kar je pravkar zvedel. »Sm o na jasnem, dragi Joe,« je dodal. »Nocoj bo ples. In sedaj? Ali naj telefoniramo. Scotland Yardu, da nam pošlje četo policistov? Sicer se mi pa smilijo, če bi jih Kitajci za hrbtom postrelili. Kaj praviš ti? Bi 'kar sama opravila?« Začel se je smejati, da so mu kar solze zalile oči. Joe ga je debelo gledal, ali se mu ni morda mešalo. Clifford se je vedno smejal in nato pristavil: »To bo kar lepa bitka, dragee, toda uspela bova. Tistemu psu Spedrvellu bi le rad razbil gobec. On bo namreč vodja napada. Niti glasno ne bo, ker bodo tudi oni uporabljali ogluševallce na orožju;!« Joe bi bil, po pravici povedano, raje imel miren večer za zapečkom, a si ni upal zinili. Vila je bila oddaljena od sosednje vasi dva kilometra. Neda- leč je sicer tekla glavna cesta, a poslopje je bilo skoro popolnoma v samoti. Bližnje igrišče golfa je videlo ljudi samo ob nedeljah. Proti večeru se je nebo pokrilo z oblaki, zrak je postal soparen. Clifford bi rad spregovoril dve besedi z Ivanko, a se ni maral srečati s Štefanom. Vendar je šel proti Narlhovi vili. Opazil je dekle na vrtu, ko je nabiralo jagode. »Narediva skupaj dva koraka,« jo je nagovoril. »Vam imam nekaj povedati.« »Z veseljem. Saj se skoraj nič več ne gibain na prostem, odkar mi je prepovedal ven.« V nekaj besedah ji je pojasnil, kaj je ukrenil na policiji za njeno varnost. »Toda kaj imajo proti meni?« je vprašala. »Gre še vedno za tiste delnice? Ne gre mi v glavo, čemu se tak bogatin lovi zanje. Stric mi je nekaj razlagal, a sem preneumna, da hi razumela borzne posle.« Clifford ji je še bolj jasno razložil, kaj pomeni listih devetinštirideset delnic. »Te delnice,« je zaključil, »so bile izdane zato, da. zagotove meni in Brayu nadzorstvo nad vsemi rezervami družbe. Jaz bi jih moral dobiti petindvajset, Joe pa štirindvajset z dogovorom, da, kdor umrje, zapusti, delnice drugemu. Tisti norec je pa vse prevrnil, ko sem moral po. opravkih v Peking in sem mu izročil gene-talno zastopstvo. Tepec je daroval nekaj delnic Fing-IIojevemu očetu. Prekasno je bilo, da ne bi prišlo devet delnic v tuje roke; ostalih štirideset je razdelil med naju dva. Nazaduje se je še toliko spametoval, da in.i jih je dal še pet.« (Dalje)