------    234------
Kdor ima dnarja, naj posluša!
O vseh Svetih pride nov dnar.
Kaj bo pa s starim?
Stari dnar ali ta, ki ga zdaj še imamo, naj je kovan ali papirnat, se bo počasi zamenjal v novega in ta bo potem stopil na mesto starega.
To pa se ne bo zgodilo na enkrat.
Kako pa?
Cekini so že 1. dan tega mesca zgubili ime dnarja, — vrednost zlata pa še imajo, — al kdor zdaj noče cekina za plačilo več vzeti, ga ne more nihče siliti, ako ni bilo že poprej pri kakošnem dolgu izgovorjeno, da se ima s cekini plačati.
1. dan tega mesca so bili tudi preklicani bankovci (šajni) od leta 1811. Le samo cesarske velike kaše v vsaki deželi jih jemljejo do vseh Svetih, — pozneje pa ne bodo za nič. Kdor ima še kaj te robe, naj jo speča, da ne bode prepozno!
Do vseh Svetih le veljajo še sledeči sreberni dnarji: stari polgoldinar, stare petice po 17 kr., stare petice po 15 kr., stare dvojače. Kdor ima še kaj takega dnarja, naj ga speča do vseh Svetih; če ne, mu jih nobeden ne bo vzel za plačilo.
O vseh Svetih bode preklican in nikjer več ne bo jeman sledeči kupreni dnar: saj nkraj carj i po 6, 3, 2, 1 in polk raj carj a, razun teh pa tudi naši kupreni groši (3 krajcarji) in pa naši venarji ne. — Saj-nastih krajcarjev je še dosti med ljudstvom v tistih deželah, ktere so šajnast dnar imele (pri nas na Krajn-skem ga že zdavnej ni); kuprenih grošev (3 krajcarji) in pa venarjev je pa še povsod dosti; — kdor tedaj tega dnarja kaj ima, naj se podviza, da ga zmenja ali ž njim plača, — o vseh Svetih ne bo za nič.
Vsi drugi sreberni in kupreni dnarji in pa bankovci, ki jih zdaj imamo, pa bodo tudi še prihodnje in sicer tako dolgo veljavni, dokler ne bojo preklicani, — al o vseh Svetih bojo preme-nili svojo vrednost po novi veljavi, in le po ti veljavi se bojo v kasah in pa med ljudstvom jemali, takole:
Stari dnar:			po nov pol kr 1   kraj		em dnarji: ajcarja, car in pol, carje,
					
Dva krajcarja			3	kraj	
Sreberni groš Peterka (finfarca ali	%	lire) .	5 .      8 .    10 .    17 .    34 .    35 1 .      2 2 1	kraj kraj kraj gold. gold n v 95	carjev, c. in pol, carjev, n n V 5 kraje. . 10  kraje. 30
Dvajsetica (stareje kov Dvajseti ca (nove kov.) Goldinar ali zlatnik   . Tolar ali 2 gold. ali 2 i		0    • •         • •         • z lat.			
Polk r iža ve a					12
Čete rt križavca					55      _
Le edini ta dnar bo po vseh Svetih, dokler ne bode sčasoma tudi preklican, veljavo imel zraven novega dna rja.
Koliko pa bo novih dnarjev?
Dvanajst jih bo v vsem skupaj kakor je bilo v ^Novicah" že povedano, in sicer troje kuprenih, srebernih sedmero, zlatih pa dvoje.
Kako jih bomo pa imenovali, da se bomo razumeli?
V „Novicaha smo se že posvetovali o tem in veljavni možje so se oglasili o tej zadevi, ker res ni vse eno: ali reče eden bev, drug pa mev. Pretresli so častiti gospodje pisatelji to reč od več strani prav dobro in do dobrega uterdili večino imen.
Jez se takrat še nisem spustil v pretres, ker mi ni še voda v gerlo tekla, to je, ker nisem še imel nič pisati o novem dnarji. Zdaj pa, ker hočem novi „Pratikia o novem dnarji kaj govoriti, mi je bilo treba imen. Prebral sem pazljivo še enkrat, kar so gospodje v „Novicaha pisali; — vsedel sem se v svoj navadni kotič na vertu, kjer rad pod milim nebom pišem, in se prav med kmete mislil, češ, kako bo prosti kmetic to in uno imenoval? Dolgo sem prevdarjai in besede obračal, pa vedno le med kmeti ostal, češ, kaj pomaga, če izkujemo besedo, ktera pa nikdar ne bo prišla v usta našega ljudstva!
Kar sem po tem dolgem pretresovanji za dobro spoznal, sem zapisal; potem pa sem povabil tri pametne kmete in dva ljubljanska tergovea v posvetovanje; prosil sem jih, naj mi imenujejo oni nov dnar; potem sem jim povedal jez svoje imena, in vesel sem slišal, da so mi jih vse poterdili. In teh imen sem se poprijel za „Pratikow, nad-jajoč se, da utegnejo berž ko ne obveljati med ljudstvom. #)
So po tem sledeče imena novih dnarjev: Pol krajcarja ali pol solda (Halber Neukreuzer) Kraje ar ali sold (Ein Neukreuzer) Groš (Drei Neukreuzer) Peterka ali petka (Fiinf Neukreuzer) Desetica (Zehn Neukreuzer) Pet i ca (y4 Neugulden) Goldinar ali zlatnik (Ein Guldenstuck) Dva goldinarja ali dva zlatnika (Zwei Guldenstuck) Mali tolar (Ein Vereinsthaler) Veliki tolar (Zwei Vereinsthaler) Pol krone (% Krone) Krona (Ganze Krone).
Nadjam se, da te imena bojo gladke vsakim ustam, ker nobenega tistih sostavljenih imen ni vmes, ktere se nikakor ne prilegajo duhu slovenskega jezika. Peti ca me je lepo izvozila iz zadrege nemškega „Einviertel Guldenstuck", ker petica je že stara beseda, s ktero so že nekdaj imenovali „Funfzehna- und ,,Siebenzehn-kreuzertt ali ySiebenzehner.a Tudi se štejejo 4 petice za nov zlatnik ali goldinar. Vse druge imena pa so soglasne s tistimi, ki so jih častiti naši dopisniki v ^Novicah" že nasvetovali.                                                             Vrednik.
-----235    -----
*) Ko je bil ta spis že v tiskarnici, sem prejel od čast. gospoda Hicinger-ja o tej zadevi pismo, v kterem mi tožijo, da beseda forint jim je se vedno tem v peti. Jez sem ji dal b1o\6, ker vem, da po Slovenskem bo malokje to ime obveljalo; zlat ali zlatnik mi najbolj dopada, pa pri nas bo med ljudstvom g<»tovo goldinar najbolj obveljal. Za */4 Gulden ni gladkeje besede kakor je peti ca. Da ne bo zmešnjave, bi pae prav bilo, da bi ostali vsi pri gori nasvetovanih besedah, ker niso ljudstvu oktroirane, ampak iz ljudstva vzete.
Vred.