LisM 72.
\ torek f i • Hlniovca
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 CoId za nolleta 1 «M ■ ., 4 go^d , za eife kvatre 2 ^"old Cei°Ietn° P°8i,Ja"Je "" * ''JUblja'" SC	ie	Za	poši.jano linijo je"'^^liletno'pl^I.Vgold." &
za
polletno
Slovenske šole.
Njih namemba.
(Kenec.)
Če si hočemo dobrih slovenskih šol napravit, in tako našimu narodu k povzdigi na pravo stopnjo verle izobraženosti perpomagati, je najpoprej treba, v njih take učilne predmete vpeljati ino vstanoviti, kteri človeški um zbuditi, glave otroške razjasniti, pa tudi njih serca k serčni pobožnosti ogreti zamorejo. Naj nas v temu znanje človeške narave vodi, zato glejmo, kakšino pot nam ona kaže!
Po nekih tednih in mescih, ko je dete rojeno, se jame ozirali, v svitle in blišeče reči svoje oči obračati, jame razločevati glas svoje matere, jame gledati, poslušati, pokušali in tud vohati — to je rabiti po malem svoje po-čutke. Od vsega, kar človek vidi, sliši, ovoha, pokusi ali občuti, se v njegovim spominu podoba naredi, izgledik imenovana; ino kadarkoli mu ta reč spet na počutke pride, jo spozna, ve, de jo je že čutil, in ji da ime, po kterim jo kliče, kadar se mu poljubi. Veste, kak ljubeznivo se dete materi ino vsim ktere pozna — kterih podobo v sebi nosi, po-smeja — in kak debelo neznaniga gleda kakor de bi v sebi po njem iskalo, in se spominjalo, ali ga je že kdaj vidilo, alj ne. Gledati, slišati, svoje počutke prav rabiti, de bo po teli vsako reč prav spoznati, in od drugih razločiti moglo, to je, kar otrok v pervih šest letih svojga živlenja naj rajši se uči, ino se učiti od Boga poklic ima.
Sami si v tem uku otroci niso zadostni; starši in druga njih okolšina nimajo potrebne poterpežljivosti, in ne poznajo praviga načina jih voditi; zato dorastejo za šolo; ne vejo nobene stvari dobro od druge razločiti, ne znajo svojih misel razodeti, ne znajo še prav govoriti; ino vonder je pervo, kar se je v šoli od njih terjalo, de bi se učili brati.
Zna biti, de se bo drugikrat primerilo, od napčnosti ino škodljivosti takiga ravnanja kaj govoriti; zdaj nam bodi dosti premisliti, de morajo naše oči vajene biti veliko reči, ino njih podobe razločevati, poprej ko bojo tiste drobne in mihčene možičke, ki jim čerke pravimo, lahko mogli razločiti. Prejde bomo tedaj v šolah branje, to je čerke itd. učiti začeli, učimo naše otročiče misliti in govoriti; ne le to, kar so od nas slišali — neprežve-kano, nam spet povedati in za nami trobiti, temuč navadimo jih v rečeh, med kterimi živijo, in od kterih so storjene, prid, kterimu služijo itd. po lastni pameti najti; in mi jih bomo, če smo se le pol leta tako s njimi pogovarjali, pazlivosti tak pervadili, de se bodo v kratkim lahko brati naučili, de bodo potlej, kar berejo razumeli, de bodo radi in z veseljem brali. Tak nauk, kteri nar ložej ino nar gotovši k pravimu spoznanju vsih božjih stvari, med kterimi živimo, ktere vsak dan rabimo, in vonder ne poznamo, pelati more, je dozdej v našili šolah čisto zanemarjen bil. Na njega se ima vsak drugi nauk upirati, po njemu se pelajo učenci k naravoslovju ino zem-Ijeznanstvu, na njega se nasloni uk umniga kmetovanja, iz njega izvira brojoslovstvo, na njega se lahko perveže učenje kakoršniga koli ptujiga jezika, ino keršanska vera najde v njemu terden in nepremakljiv temelj.
Temu nauku — oziravniga bi ga imenovali — se more še pisavni perdružiti. Ni dosti, de znamo misliti in govoriti, moramo včasi naše misli tudi za oči zaznamovati. To se zgodi pisaje. Beseda pisati pisanje v starim slovenskim ino tud še zdaj po Koroškim veliko več pomeni, kakor čerke delati. Perve čerke ali stavke so navstale iz podob, in prej ko so ljudje znali pisati, to je čerke delati, so znali pisati, to je podobe zaznamvati, risati ino malati.
In to ima biti drugi predmet našiga šol-skiga uka, ino se kmalo s unim poprej imenovanim začeti. Iz korenine tega drevesa zrastejo tudi kakor iz perviga lepe, ino vsakimu človeku, ki hoče kaj veljati na svetu, zlo potrebne znanosti, to so: lepopis, risanje, kipo rezbe, zidarstvo, malarija, zemlje- in truplo-merstvo , mašinodelstvo , in dr.
Nekaki se morde posmehuje, drugi se plaši in stermi, de hočemo tak visoke znanosti in umetnosti že z otroci začeti, pa le tisti, kteri ni nikolj pomislil, de bi se ne poderlo, in v prah ne razsulo, ino de naše živlenje je tak kratko, de se mora dozdajna šega toliko reči le za pozabljenje učiti, neodpustliva brez vestnost imenovati. Če se bodo ti predmeti šolskiga uka tako razdelili, ino tako zvezali, de se bo od njih vsako leto, od perviga dne, ki otrok v šolo stopi, noter do tega, ki jo zapusti, toliko učilo, kar po razvitju svojih telesnih in dušnih moči, razumeti, hraniti in rabiti zamore, tak se bo tud vse, kar se je učilo, iz šole v živlenje vzel, ino naši nasledniki se ne bodo le za očitne skušnje ino za spričovavne pisma trudili, kakor se je nam godilo.
Kako bi pa se to imelo storiti, ali od na-činslva, po ktereni samim učitelji saj v začetnih šolah bodo kos poželjeni konc doseči, se bomo če bo Bog hotel, pa v drugim času pogovarjali.	(Slavj. Rod.)
Na korist svojih ljubeznivih de-žeijanov.
(Konec.)
Pri takem naučanju se res pamet nekaj vadi, alj razum mora onemagati, jasna glavica otemni, ino od predobrotlivega Boga obilno nadaren mladenč tak dolgo hira ino boleha, dokler se bi rekel na čudovito vižo u nemščini tako izobraži, da mu je mogoče v njej misliti. Tak daleč res na čast slovenskega naroda prebrisane glave pribredejo. Slabeje obdarenim je pa nespametno normalno podu-čavanje do konca življenja na čelu zapisano. Nemščini se mi ne ogiblemo, saj ja vemo, da več jezikov, ko kdo zna, več velja. Le to ponižno prosimo in ako prošnja ne pomaga ojstro pa zakonito tirjamo, da bi se naša mladost najprej v svojem mater nem jeziku omi-kavala, potem še le tudi v inih potrebnih ino koristnih jezikih naučavala in scer po pameti, na podlagi materinskega jezika. Kir se je od tega napčnega nauka uže veliko govorilo ino pisalo, se nečem v dalje pretresivanje podati. S podeljenjein imenovane časti je Celju tudi dolžnost naložena, poskerbeti, da bi se učitelji za stare učivne scer dobro pripravljeni ino sposobni, se tudi v slovenščini vežbali,
ino za slovensko poučavanje pripravljali, šolski prazniki jim naj bodo k temu lepa priložnost. Mnogteri mi bo tukaj odgovoril; zato se naj ministerstvo naukov skerbi, mi imamo drugega dela in se tudi nesmemo v take reči mešati. Gola je resnica, ministerstvo, ja odgovorno ministerstvo, je postavljeno, da bi za omikanost ino poboljšanje učivnic skerbelo, vonder je Cesarstvo veliko ino zlo široko polje, na katerem se obrača, zatorej nemore vsega natajnko pregledati, znalo bi tedaj tudi na Celje pozabili, ino ga še pri starem osta-viti, dokler bi se samo zato leto že prepozno oglasilo. Enakih žalostnih primer nam najnovejši časi veliko podajo, po imenu pa Ljubljana , ki se ni časama za više sodništvo oglasila. Terkajmo tedaj in se nam bo odperlo, prosimo in se nam bo dalo. Od pripravnih učivnic za učitelje kakor od Gymnazij bi se dalo veliko pisati, 110 vsega tega se nadjamo od že dolgo pričakovanega ino obečanega Studi-enplana#)• Žalostno bi pa vonder bilo, ako bi prerojenje Slovencev tak dolgo odložili, dokler sadašnja mladost odraste. Saj nekaj bi tudi radi hitro imeli, kako bi tedaj to mogoče bilo ? Lep primer o tem nam dajo sosedne mesta, Ljubljana, Zagreb, Praga. Skoro vsi austro-slavjanski časopisi se dobijo po go-stivnicah ino kavanah ino kar nigdar dosti priporočena uzajemnost tirja, se tudi marlivo prebirajo. Alj bi se ne najšel v celem Celju saj jeden gostivničar ino jeden kavanar ki bi vse slovenske ino nekaj ilirskih časopisov gostom podal? Dozdaj, kolikor je meni znano še tega ni bilo, zares žalostno! Domorodci pomagajte! V sosednih mestih tudi čisto nem-žkih ino ponemčenih so domorodci zlo koristne čitavnice osnovali, da bi vsakteri perlož-nost imel, se v Slovenščini omikati, n. p. v Gradcu, Celovcu itd. Alj kak se bo kdo v Celju Slovenščine poprijel, ako mu ni bila sreča toliko dnarjev namenila, da bi si brez težave, žali Bog! dragih slovenskih knjig na-' upiti mogel? V Celju je tedaj neobhodno potreba Slovenska čitavnica, kjer bi se saj slovenski časopisi ino potrebnejše slov. knjige dobile. Kolikor mi je znano, je v Celji že lepa sbirka slov. knjig, bližnejših okolnosti, vdo jih bere, kje se berejo, pa nevem.
V starem gradu na dan sv. Štefana kralja.
(Slov. Nov.)
Časopis Istrija in Slavenam koristni navki v njnm.
Časopis Istrija izhaja v talijanskim jeziku od leta 1846 kot priloga k novicam „Os-servatore Triestino" in se tudi posebej dobi. Njega namen je, zemljopisne, naravoslovske in statistiške vednosti od isterske dežele raz-znaniti, in je zarad tega zares precenljivi list. Skrivna naključba tega časopisa pa je, ister-skim in sploh primorskim Taljanam vero obuditi, de so le oni starejši in opravičeni narod, de dežela v kateri prebivajo, je od starine atinska, tedaj taljanska, in de so Sloveni le veliko poznej v deželo prišli, kateri odločeni »d svoje osode k služnosti v obdelovanju zem-
#) Hvala bogu in našemu ministerstvu! po novi vravnavi za gjninazije se bode v Celji v vsaki šoli dve ure v tednu slovenski jezik, kakor materni jezik, učil.
Ije morajo veseli biti, če jim gospodovav Taljani v svoji deželi živeti perpuste. To na klučbo pazljivi bravec v vsih tečajih in lisiil časopisa zapazi.
Gospod vrednik tega časopisa je v dogo divšini tak visoko omikan, de ne more prepričan biti, de so Taljani kot nasledniki Rinila novin Latincov nar starejši in tedej dogodivsko izvirni prebivavci Tersta in Istrije. Njemu je dobro znano, kadaj in v katere kraje, po priliki v kakšinim številu de so Rindani to deželo prišli, kako de so oni in njih hotiv nasledniki Benečani Slovene pod imenam Ilirce Japide, Vindc, Ivarnce aliKrajnce že v dežel najdli, jih nekaj zaterli, nekaj sužnosti pod vergli, vse pa neprenehama oslabovali in tla čili. To krivico dobro spoznavši in bavši kakšine premembe vosodi slavenskiga naroda si gospod vrednik (potaljančeni Nemec) z vso močjo prizadeva, čez deželo gosto zagrinalo raztegnili in verli tega zagrinala, enako ki tajskim zemljovidam, ko Rimlane in Henečane pokazati.
Pa, s kolikor visoko učenostjo de je pisan časopis Istria, vonder mnoge terdenja,na ka tere se (iste naključbe operajo, le sama zdrav domača pamet lahko presodi in za nevtemelje ne spozna, in mnoge tistih povest ravno kaj na sprotniga dokažejo kar si dokazati prizadevajo tako de tedaj Slaveni od časopisa Istrijepregan jani ali v temnotnost odrinjeni, ravno od tistiga časopisa mnoge njim koristne nauke posnemati zamorejo. Mislimo še nekolikrat o temu ča sopisu kaj pomenili, in zazdaj se poprimemo precej njega perviga lista od tretjiga Januarja 1846.
V tistimu listu je sostavk, pisan od nekiga A. C. (isterskiga Slavena!) pod napisani
„Romeni al Valahi v I s trii", beremo v njemu to le:
V Raši (val d' arsa) katera se spod gore Učkc in Boljunskib in Pičunskih gričov do Koztjaka in Švmtierka raztegne,' prebivajo ljudje, kateri so se nekdej sami Rimljani imenovali, zdaj pa se noviga njim od ptujcov da-niga imena „ Vlahi" poslužijo.
„Jezik, kateriga so ti ljudje govorili, in ga še dan današnji doma med seboj s svojo družino govore ni ne slavenski ne taljanski temuč je le neomikana kmečka latinšina (Iati-110 rustico) ako ravno s slovenskim besedami poinesena."
„Tak jezik so ljudje ne li v Raši temuč tudi na buzetskimu krasu (carso Pinguente v teržaškimu okrožju na Občna/i v Terbiču in Padriču in v novograjskimu kantonu tako imenovani Čipi govorili, kateri so se sami Romani imenovali. Romanski jezik je bil iz teržaškiga okrožja in iz novokrajskiga kantona, razun iz Mun in Šejan, od slavenskiga v svojim razširjenju pregnan. Pri vsem tem ga pa vonder še 6000 oseb med seboj doma govori."
„Ne znajo ti ljude več po romansko Boga molili, brojiti pa ne dalje ko do deset, in med temi še dve številke slavenske. In vonder je ta še zdaj živi jezik ravno taisti, kteriga je ljudstvo govorilo, ki je pred 2000 letami Istri jo premagalo, ravno tisti, ki se jc skozi 2000 let obderžal."
„Jezik je skoz in skoz romanski, in nič različen od tistiga, ki se je v drugih deželah med nadslednikami tistih naselnikov, katere so Rim-lanje, postavim v Dacjo zasadili, obderžal. Jednaka je s tistim v Dacji sklada besedi, jednako pregibanje glagolov, jednake so besede le nekoliko različne v končnicah."
„Tisti, ki menijo, de so se taljanske narečja al tudi omikani taljanski jezik iz porne-šenja Iatinskiga z jezikami severnih ljudstev izobrazili, najdejo pri teli Rimlanah spričevanje, kak prazna de je njih misel, in de se jc tim več v starini omikan latinski jezik in v novejšim času omikan taljanski jezik iz živečih ne-obtesanih jezikov ljudstva izobražil — zakaj ta v daljnim kolu ločen od vse zaveze, v sredi ljudstva, ki svoj lastni ne taljanski jezik go-
vori, živeči zarod Rimlanov je zamogel v svo- nim mestu Gorici shajal. Terst z okolico bo j i mu domačimu jeziku tudi besede ohraniti, pa posebna kronovina; vender bo čez obe kro-k a tere latinskimu jeziku slišijo, in naklone kijnovini le en cesarski namestnik (Staathalter) so poznej v taljanski jezik prestopile."	postavljen, ki bo v Terstu svoj sedež imel.
„Ne mislite ne, de je ta zarod v kakšni nam * Maršal Radecki, kteriga so pretečeni bližni dobi vlstrijo prišel; njega naselitev gre četertik v Ljubljani pričakovali, se je 2. t. m v dalnje čase nazaj, in naselitev istrijanskih iz Benetek zopet nazaj vernil v Monzo, kjer Bimlanov ima enaki izvirk s tistimi ljudstvami. ima glavni slan. Vender se za terdno pripo-pri katerih v Dacji v Epiru na dalmatinskih veduje, dc je cesar njega in generala Hessa otokih in kak drugod ravno tisti jezik naj-1 na Dunaj povabil. — demo."	#* Zlo se govori, de se bo v Vorarlbergu
Z malo besed povedati, hoče ta sostavk austrijanska armada pod vodstvam Hajnaua terditi, dcjc romanski ali valaški (al kakor zbrala. Namen taiste ni znan, eni pravijo, ga mi zovemo „Čiribiriu) jezik v jadranskimi! de se ima proti Nemcam porabiti, drugi pak primorju in še dalje kak drugod, veliko sta- clo pripovedujejo, de so velke vladarstva skle-rejši od slavenskiga, de so ga pred 2000 le-Lile, Švajco razdeliti, ker je mende njeni oblami Latinci kot svoj ljudski jezik sem per- stoj evropejskimu miru nevaren, nesli, skrivaj pa hoče terditi, de so tla te de- * Bavno smo zvedili, de je ministerstvo žele lastnina Latincov in njih bližnih dedičov dovolilo, viši gj mnasiuni (Obergymnasium) za Taljanov, na katere so se pozneje Slaveni vri- Celje in Marburg; v Celji in Marburgi se nili. Še clo naši Ciči so odrasliki Latincov! bi že prihodni mesene imela sedma šola za-Dalje se strast vse potaljančiti pač goniti ne četi.
zamore.	Celovec 4. Septembra 1849. Kdaj
Ako bi vse to, kar časopis lstrija perpo- bode za Slovence prisjalo rumeno sončice, v veduje, resnično bilo, naj bi primorski Slave- kterem bi se njihova potlačena narodnost ogre-ni le kar lepo tiho in mirno zaderžali in ve- vati, cveteli in razvijati mogla! Oh, dosedaj seli bili, de jih opravičeni vlastniki dežele med še pokrivajo čemi oblaki obnebje slovensko, seboj terpe. Hočemo pa vonder podstopiti se, in Bog ve, kdaj se bode razjasnilo? Večkrat z nekoliko zemljopisne in zgodopisne vednosti si ti, mila Slovenija! naše žalostno serce po-pretresti, koliko resnice de tisti sostavk v I tolažila in pomirila, rekoč: ^Slovenci! poter-sebi ima.
(Konec sledi.)
Anstriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
pite; naše pravično upanje se ni spolnilo, našim potrebam se ni zadostilo; pa vender, Slovenci! vse še ni zgubljeno; naša nada je, šola in šolska mladina!" Kaj porečeš pa tedaj ker že novo začasno osnovo za prihodne latinske šole pred sabo imamo ? Tudi naša nada na novo uravnavo austrijanskih šol, tudi ta * Ministerstvo pravice je z dopisani 3. 1.1 naša p oslednja nada že pada!—Kar nam nove m. vrednika Slovenije na Dunaj poklicalo, se postave z eno roko dajejo, z drugo spet jem-tam pridružiti komisii, ki je za sostavljcnje lejo. Kaj v ministerialnim ukazu od 4. Julija enolične pravniške terminologie austr. Slavja- t. I. tista besedica „vvohl" in dodatek: „da se nov zbrana.	I pravočasni navk v nemškim jeziku ne sme
To novico so tudi nemške Ljubljanske [motiti, ako večina prebivavcov to tirja, — ponovi nc podale, to de s pristavkani, za voljo I meni, vsaki lehko zapopade. In kdor je še kteriga bi se tu in tam, kjer slovenšina nej morebiti dvomil, te naj vzame v roko začas-velja, vtegnil krivo razlagati namen Slove- no osnovo za latinske šole, in bo vidil, da nije. „Slovenija" dozdaj ni iskala in tudi ima v šolah tudi še zanaprej nemški jezik bili ne zaslužila imena opozicionalniga časopisa, privilegirani gospodar. Od tiste nove osnove in takošnih časopisov austrij. Slavjani do- ni treba obširnej pregovoriti; vsi časopisi so zdaj kaj malo štejejo); marveč ona si po razsodbo izrekli s to prošnjo, da ta osnova svoji moči prizadeva, de bi se od sedajniga I nikolj v živlenje ne stopi. — Posebno nevar-vladarstva nasvetvana in razglašena ustava 4.1 na in škodljiva bi blata osnova za nas na Ko-Sušca t. 1., ktere poglaviten steber je med I roškim. Po ministerskim ukazu nanire ima-drugimi tudi enakopravnost vseh austr. naro-Jio vse predmete po vsih šolah gg. benedik-ov, povsod in v resnici izpolnila in v živ-1tinarji učiti. Že to je nam vganka. „minihi Ijenje stopila, pa sovražnikov njenih je med (profesores nati) in svoboda-nauka" (Lehr-tistimi nar več, ki se za nar bolj „dobromi- u. Lernfreiheit) pa še težej pričakujemo zveti, sleče" štejejo. Ona kol samoslalen časopis kako bode prelat vseto mogel dognati, in i vali, kar se ji hvale vredno dozdeva in I toljko učenikov dobiti? Zakaj, kakor se sliši, poprijema nasproti v postavnih mejah, kar imamo pričakovati velike premembe med gg. seji krivično in sreči Slovencov zoperno benediklinarji v Celovcu; veliko jih bo premest-prikazuje. Toliko smo opomniti potrebno spo- jenih, nekteri hočejo clo iz kloštra stopiti; znali, de se pomotam v okom pride. Ni- učenikov bode torej gotovo zmajnkovalo, alj hče, de še to pristavimo, nc dvomi, de je ledaj slovenščina ni v nevarnosti, zlasti ki Pressc" ministersk časopis, t. j. časo- tista osnova pravi: „allenfalls (!!) eine an-pis ravno teh ministrov, ki so presvitlimu ce- Mere Landesspracbe, wenn die Lebrkrafte sarju ustavo 4. Sušca t. I. nasvetvali, in ven- ausreichen"!! Ako torej prelat izreče dvebe-der se prederzne „Presse", izdajana na Du- sedici: „Ne morem" — z bogam cela sloven-naju o času obsede, (list 213.) razkladati, de ščina! Kaj prelat v tem obziru storiti misli, eželni zbori zraven deržavniga zbora le po- ne vemo; alj bati se je, ker je le nemec, moto delajo in de so se taisti samo za to v in od njegovega dobrega serca do Sloven-eržavno ustavo vzeli, de bi se z to zanjkojcov dosihmal še ni blo nič kaj posebne slišati, tako imenovani lederalisti vjeli.	I Lani smo imeli saj eniga slovenskega uče-
Nje. V. svitli cesar se bolnika g. Janežiča, in več kot 60 učencev je 5 t. m. iz Dunaja v Grac podal, od kodar ga z veseljem in z velikim pridani poslušalo; se 16. naprej odpelje v Ljubljano, spremljan letaš še enega ne bomo imeli. Slovenci! glejte, od ministerskiga predsednika kneza Schwar- [kako napredujemo — rakovo! zenbcrga, ministra Brucka in drugih. V Ter- Slavni slovene g. Placid. Javornik pojde po stu ga pričakujejo 18. t. m. Govori se tudi, de svojej volji iz Celovca za fajmoštra na neko pridejo tje pozdravit mladiga cesarja sveti oče faro; edini gosp. Kari Bobida sloveč sloven-Pij IX, kralj Neapolitanski in naslednik to- ski pisatel, je naše upanje. Ako se nova os-skanski. — —	nova ne odkliče, in nas še gosp. Bobida zapusti,
„LIoyd" oznani, dc je politiška uravnava je slovenščini na Koroškim za tobart, in mogoče irskiga primorja že odločena. Istria in Go- na vselej odzvonilo! — iško - Gradiškanska dežela ste v eno krono- Včeraj smo pokopali gosp. Aniona Supan-vino zedinjeni, deželni zbor se bo v poglavit-|čiča, knjezo-škofiski kanonika, prošta Stras-
burgskiga, starosta (senior) stolnega zbora, de-hanta in šolskega ogleda Celovške okolice idt. Nagla smert je ga pobrala, 1. dan t. m. ob 3 popoldne pridšega v cerkov in pred oltarjam priklonivšega božji žlak (inertvud) zadene, in v nekih trenutkih je blo po njem. Rajni je bil iz Krajnskiga doma, rojen Ljubljančan, in je svojemu narodu zvesto ostal noter do smerti Že v visokej starosti si je „Novice" naročil jih rad prebiral, se rad od Slovencov in njihovih potreb pogovarjal, in tudi kot dehant v šoli slovenščino podpiral. Za to je nas Slovence njegova smert z žalostjo navdala, in z pobitim sercem smo milo zdihovali: „bodi mu zemlica lohka!" —
Imenitno je tudi to, kar se je po njegovim pogrebu zgodilo. Zbrali smo se v nekej sobi skoraj vsi duhovniki Celovške dehantije
—	okoli 20 je nas blo —, ter smo se pogo varjali, kaj je nam storiti zastran našega no vega dehanta. Sklenilo se je jedinoglasno našemu milostljvemu knezoškofu neko ponižno prošnjo podati, in mu zavolj te reči naše želje na znanje dati. V tej prošnji stoji med drugim in najprej tudi to: „mi ponižno prosimo za dehanta, ki nemški in slovenski jezik popolnama zna; to mi slovenski duhovniki spoznamo za potrebno, in mi nemški za pravično in dobro." To je prav po bratovsko, to je ljubeznivo; in kar je nas naj bolj veselilo je to, da je znan terd Nemec to za slovensko narodnost tak važno reč sprožil, in nobeden se ni zoperstavil, če ravno je potem Nemcem pot k tej dostojnosti zaperta; tako je prav: Od našega milostljivega knezoškofa z veselim in terdnim upanjem pričakujemo, da bo to pravično prošnjo vslišal, in kakega Slovenca za dehanta izvoljil. Ze večkrat, in zopet pred nekterimi tedni smo se prepričali, da se od nekih let na to gleda, da fajmošter tudi jezik svojih farmanov zna. Ni dolgo kar je gosp. Andrej Kanduč, fajmošter pri sv. martri zvunaj Belaka, nekdajni dehant in tudi verli Slovenec in ud slovenskiga družtva zavmerl. Cel svet dobro ve, da naj več romarjev pride iz slov. krajev, in da je slov. jezik vsakemu tamojšnjemu duhovniku neobhodno potreben. Vender se je oglasil za to prazno faro neki sicer vse časti in hvale vreden Nemec, in Nemci so na ves glas terdili, da tistemu terdemu Nemcu ne bo spodletela, ker so poprešni fajmoštri tudi le Nemci bli. Alj kaj se zgodi? Vložena prošnjo se tistemu prosivcu (Kompetenten) nazaj pošlje s tim, daje fajmoštru tiste romarske farc slovenščina neo-giblivo potrebna. — Vse toraj kaže, da tudi leta prošnja ne bo zapstojn; zakaj Celovška dehantija ima 17 far, med tirni je 10 slovenskih, 4 nemških in 3 namešanih; — šole, posebno na slovenskim so v žalostnim stanju, ker je pred rajnim Supančičem blizo 20 (!) let terd Nemec, in zraven še neprijatel slovencov za dehanta bil, in ker še sedaj v tej dehantii nekteri gg. fajmoštri, in učitelji le samo nemščino trobijo, in tako očitne postave najnovejši dobe zanemarajo. Rog daj nam dehanta vnetega slovenca, kteri bo nemškutarje učil, cesarske in škofijske postave spoštovati, in kteri bo potlačeni slov. duh zbudil in oživil; živa potreba je! —•	Svečan.
»Slovenske Novine" pišejo: Pravo veselje mora v sercu verniga Austriana postati, kader za enim drugim od vpelanja miru, odpremage sovražnikov in puntarjov uho sliši. Med nami ino Sardincam je mir vstavlen, meje ostanejo poprejšne, ino mi še dobimo 75 miljonov frankov (frank ima blizo 23 kr. srebra po našim denarju.) — Benetke so se vonder morale udati. Več kot 10,000 naših verlih vojakov je pred Benetkam smert storilo, kir je strašno nezdravi kraj v tistih mlakah — ino zdaj se je vonder morala štimana kralica morja udati ker so jo naši že prccaj s strelam pokončali
—	ino pote zaperli, po kterih je poprej živež dobivala. Strašna revšina — ino huda bolezen, ktere sestre zdaj po Benetkah razsajate, je
nar hujši kazen zapetanih Benetčanov. — N Ogerskim puntarski vojaki orožje proč meče jo, ino domu bežijo, ali se pa k našim ali ruskim vojskovodjam podaio ino milost prosijo, od časa kar je Giirgey se Rušam udal. Od Košuta, Bema, Dembinskiga itd. se nič prav ne ve, kam so odšli; menda so še zdaj na Turškim.
Ogerska vojska je končana, cela dežela od naših posedena, samo terdnjave Komora in Petrovaradin še ne, kar se bo s časama gotovo zgodilo. — Ruske armade že več del zupet domu marširajo, samo nekaj jih še na Ogerskim ostalo bo. — Te veselice so bile na Dunaj — ino v Gradcu že s 101 kanonskim strelajami oznanjene ino obhajane.
Hervaška in slavonska dežela.
Ran Jelačič, od kteriga se je govorilo, de je že na Dunaj odšel, se pričakuje te dni iz vojniške meje (granice) v Zagreb.
Kakor smo že povedali, je ban dvakrat banskimu svetvavstvu povelje dal, oktrojirano ustavo razglasiti. Na pervo povelje se je ban-sko svetvavstvo obotavljalo in je banu pred ložilo, de bi se razglašenje do deželniga z bo ra odložilo. V tem predlogu opomni b. svet-vavsto na čl. 58. leta 1790, po kterim se vsi predmeti, ki to trojedno kraljestvo zadenejo, smejo in zamorejo le na zboru teh kraljestev pre tresati; po tem na čl. 10. 12 leta. 1792, po kterih ima naš narod sveto pravico tirjati, de se po postavah in ne po vkazih vlada.
Na ta predlog je odgovoril ban svojimu namestniku v dolgim odpisu, v kterim med drugim reče: Vi govorite od stare ustave, ali ste pozabili na dogodbe, na prekucijo, ki ob deržanje feudalisma za vse čase nemogoče stori. Podloga stare ustave, kije za nekaj tisuč plemenitašev storjena bila, je razpihanas duham izbujene svobode za vsakiga kakor pleva v vetru. Ali hočete Vi, de se zopet status et ordines in m i sera plebs contri-buens vterdijo? Za to ne bom svoje roke nikoli podal. Ali dokler le ena iskra življenja v meni tli! boni ljubil svojo domovino in svoj narod, iz kteriga sim; bom vse moči svojiga bitja za njegovo srečo posvetil; bom za njegovo narodno razvitje, za njegovo čast se potegoval, bom od namestnikov naroda na zboru storjene in od kralja poterjene postave branil, spoštoval in čuval itd. Dalej reče glede banskiga svetvavstva: Ransko svetvavstvo je izpeljavna in ne posvetovavna in še manj z oblastjo zbora obdana moč. In Vi kot moj namestnik ste imeli zapoved izpolniti, ktero sim Vam dal; proti nji se posvetvati in predloge delati niste bili pooblasteni itd. Na zadnje zapove še enkrat, ustavo razglasiti.
Ban je poslal tudi razglas na narod, v kterim mu na podlogi ustave 4. Sušca srečno prihodnost obeta. V tem razglasu pravi: Her-vat in Slovenec v svojih lepili krajih, Serbin v svoji rodovitni vojvodini, Ceh, Nemec, Ru-munj, Slovak, Riisin in Poljak, Madjar in Ta-Ijan naj bodo za naprej samo bratje in udje ene velike hiše pod eno streho; vsak ud te velike rodovine naj si uredi stanovališe svoje kakor narbolj zna brez de bi svojega brata motil, in vse naj vlada en sam ljubljen oče! Na zadnje jih nagovori, naj se na svojiga bana zaneso. —
Narodnim Novinam se piše od Rosanske meje, de je poglavitni uzrok punta v Rosni nezadovoljnost mahomedaneov, de hoče vla-darstvo kristjanam (raji) stanje olajšati in de je zato nekaj davšin tudi na maliomedance preložilo. —
Češka dežela.
Svitli cesar je v noči med 6. in 7. t. m. v Toplice na Češko odšel in 7. o poldne v Prago prišel, kjer je bil slovesno sprejet. V Toplicah je tudi pruski kralj.
Profesor Hanuš je na svitlo dal »Dušove-do" (psycliologio) v češkim jeziku.
G. Hanka je spisal malo rusko slovnico v
češkim jeziku znaslovam:„Počatky ruske-
ho j az y k a." Pervi oddelik obseže theorio jezika, drugi izglede. — Cena je 20 kr. srebra. —
Nar. Noviny pišejo: Kakor je znano, ne omeni šolski plan za gimnazije nič mislo — in dušovede. Obe ti znanstvi ste vender po mi-nisterialnim sklepu za gimnazije odločeni, ali v planu za prihodnje leto samo zato izpušeni, ker so se jih učenci 7. klase že lanjsko leto učili. Ali to ni povsod res; malo kje je bila logika dognana, tu in tam še začeta ne.
Galicia in Vladimiria.
Iz Lvova 24. p. m. Rusinsko narodno življenje se dan na dan bolj razvija. Narodne naprave, ki so popred le iz domorodnih darov visokiga in bogatiga plemeništva izvirale, se vzdigujejo pri nas z žertvami, ktere dve podpori narodniga razvitja: duhovnšina in učitelj-stvo na darilnik domovine pokladajo.
Kmalo bomb imeli, ako Rog da tudi narodni muzej. Gerško - katoljški duhoven iz Landonca v Brzezanskim okrogu je poklonil za njegovo ustanovitev veliki znezik od 22,000 gold. z to željo, de se v ti narodni napravi izobražujejo pravniki, ki bodo danas ali jutri znali braniti pravice svoje domovine. Iz vseh strani prihajajo prineski. Tudi visoko ministerstvo je pokazalo svoje nagnenje k ti lepi idei, ker je namreč na prošnjo glavniga ru-sinskiga družtva dovolilo, de se o lanskim bombardiranju požgana cerkev trinitarska kjer je pred knjižnica vse učiliša bila, v ta namen porabi.
Ogerska dežela.
*	Dunajske uradne novine pišejo: cesar, ruski obrist knez Vasilišikov je iz Varšave prišel in je prinesel našimu cesarju kluče Mun-kača (terdnjave na severo — izhodnim Ogerskim, ki se je Rušam vdala).
*	Ruski car je imenoval vikšiga austrijanskiga generala Haynaua za viteza reda svetiga Andrea. —
Dunajski časopisi se (zunej Ost d. Post, ktera je Madjaram prodana) vsi čez to pritožijo, de se na Ogerskim povsod, tudi v kra-ih nemadjarskih prebivavcov le madjarski komisarji izbirajo, kteri od enakopravnosti narodov nič slišati nečejo.
*	Silno važen je ta prikazik, de Dunajski časopis „Presse", med vsemi austr. časopisi nar bolj razširjen, nekaj časa sem nemo-gočnost absolutizna v Austrii dokazuje in ministram ustavo 4. Sušca priporoča! —
»Austrijanski korrespondent" prinese zapisnik seje, ki je bila 18. maja t. 1. v Parizu zastran Madjarskiga punta pri knezu Čartoris-kim v pričo madjarskiga poslanca Teleki-a, ktere de se je tudi Čeh Dr. llieger, bivši poslanec, vdeležil. —
General Haynau je 5. t. m. v Presporek prišel, Govori se, de pojde na Dunaj, kjer se bode mende 11. t. m. posvetvanje čez uravnavo Ogerske dežele pričela. Rog razsvetli vladarstvo, zakaj sreča ali nesreča starih dežel (Erbprovinzen) leži na taistih. —
— Madjarski vodja Artur Gorgey ni res v Gradcu, temoč le drug Gabriel Gdrgey, penzioniran c. k. major. Artur Gorgey mende iride v Celovec.
Ivomarnska terdnjava se še ni podvergla, 4. t. m. se je general Nugent iz Stulvveisen-burga, Vesprima in ondotnih krajev vzdignil, de jo bo oblegel.
Knez Paskievič je že prejel od svojiga carja povelje, nekaj vojakov iz Ogerskiga v Rusio nazaj poslati.
I c |» o 1 i t i s k i del.
Zaboj 9 Sla vej iu liinlck.
(Iz kraljodvorskiga rokopisa.)
Slovensko. (Konec.)
Solnce prej de poldne, In od poldne že na pol k večeru, Ali boj se ni ne tu, ne tam še vmaknul, Bije tukaj, bije tam se od Slavoja.
„Oj ti vraže, bes v te! »Čemu našo kerv ti piješ?"
In zagrabi Zaboj kij svoj, In odskoči Ludek, Vzdigne Zaboj kij visoko In po vragu vcrže. Kij leti — razskoči ščit se, Za ščitom razskočite se Ludekove persi. Vstrftši duša težkega se kija, In izžene dušo kij In leti pet sežnjev v trume.
Strah iztlači vragom krič iz gerla. Radost zadoni iz ust Zabojevih vojšeakov, In zaiskri iz oči veselih.
»Bratje, z zmago so nas obdarili bogi! »Trop se vas razstopi v levo, drugi v pravo. »Iz vsih dolov sem speljite konje, »Naj od konj ves les razgeče."
»Oj Zaboju brate, hrabri leve, »Neopuščaj udriti na vrage!" Oj odverže Zaboj ščit,
V	eni roci kij, meč v drugi, Tako ei prodere cesto v vrage. In je bilo vpiti, bilo teči vragom, Tres jih je podil z bojišča, Strah jim krič iz gerla tlačil.
Ves od konj je razgetal les. „Berž na konje, s konji berž za vragi »Skozi vse krajine! Urni konji »Nesite za njimi v petah serd naš."
In skočili voji so na berze konje, Skok na skok uderli jo za vragom , Mah na mali udarjajo, pihaje serd. Ginejo ravnine, gore, lesi,
V	pravo v levo vse ostane zadej. Dere divja reka,
Val za valom se vali, Pridero vsi voji, skok na skok, Vse hiti čez divjo reko; Vode so požerle množtvo ptujih, Zvesto so prenesle svoje.
In po krajinah povsod v sir in šir Ljuti sokol razprostira svoje krila, Iu za ptiči urno leta; Zabojevi voji razdele se v šir, Vsakod dirjajo za vragi ljuto, Vsakod sečejo in stopajo jih s konji,
V	noči pod luno za njimi ljuto ,
In za dne pod solncem dro za njimi ljuto Ino zopet v temni noči, In za nočjo v mračnem jutru.
Dere divja reka, Val za valom se vali, 1'ridero vsi voji, skok na skok, Vse hiti čez divjo reko; Vode so požerle množtvo ptujih, Zvesto so prenesle svoje.
„Tjekaj k temnim goram, »Tam dovre osveta naša!"
„0j Zaboju brate! »Že nam niso daleč gore, »lil le tropič je še vragov, »In ti milo prosijo."
„0j nazaj po krajinah, ti todi, »In jaz todi, pogubiti vse kraljevo!"
Veter buri po krajinah, Vojska buri po krajinah Po krajinah v pravo v levo Vsakod s širno silo vojska,
V	radostnih redovih.
„0j bratje, temni verhi! »Tam nas z zmago obdarijo bogi! »Tam veliko duš tud teka »Sem ter tje po drevji. »Ptice se boje in plahe zveri, »Sove le se ne boje jih. »K verhu tje, pogrebat mertve, »Kerme dat bogovom »Darovat obilno darov »Bogom rešiteljem , »Pet jim ljube pesmi, »In prinest orožje vbitih vragov!
Podgorski.
Izvirno češko.
(Konec.)
Slunce prejde poledne, i ot poledne juž na pol k večeru i valeno ješče ni semo, ni tamo ustupeno, i valeno zde i valeno tamo ot Slavoje.
„Aj ty vraže, bes v te! čemu ty našu krev piješi?"
I chopi Zaboj svdj mlat, i otskoči Ludek.
Napreže mlat Zaboj vy.š vzhdru i vrže po vraže. Lete mlat rozskoči še ščit, za ščitem se roskočista Ludekova prsi. I uleče se duše težka mlata, i mlat i dušu vyrazi, i zanese pet siehov u vojsku, Slrach vrahom vyrazi z hrdi skreky: radost zevzne z ust vojnov zabojevych, i zajiskri z radostmi zraku.
„Aj bratrie, boži ny vieestviem dar teli a! Rozstupi se vas jeden hluk v pravo i vlevo. Ze všech udoli semo sved'te kone, koni rechce vešken les."
»»Zaboji bratre, ty udaty Ive; ncupiiščej, burit v vrahy!""
Ajta otvrže Zaboj ščit, v ruce mlatcm, i v druhej mečem, tako i v prieč proraže drahy u vrazech. I by upeti vrahom , i by ustupati vrahom. Tras je hnaše z bojišče, strach z hrdl jich vyraže skreky.
Koni rechce vešken les. Vzhoru na kone, s koni za vraliy prese vše vlasti. Iluči koni neste v patach za nimi našu krutost!"
I skočichu hluci vz-ručie kone, i skok na skok po vrazech se hnaliu, ranu na ranu sopticliu krutost. I mijechu rovne i hory i lesi, vpravo i vlevo vse ubieha vzad
Ilučie diva reka, vina za vinu se vale, hučechu vsi voji skok na skok, vše se hnaše pres buriucu reku. Vody uchvalichu mnostvie cuzich, i prenesechu sve zvesty na druhy breh.
I po krajinach vezde v šir i v šir luty ostriež rozepe svoje kriedle, svoje dluze, bystro leta za ptactvem. Zabojevi voji rozehnachu se v šir, vezde po vlastech hnachu luto po vrazech; vezde sražechu je i stupachu koni. Nocii pod lunu za nimi luto, dnem pod sluncem za nimi luto, i opety temnu nocu, i po noci šedym jutrem.
Hučie diva rčka, vina za vinu se vale; i hučechu vsi voji skok na skok, vše se hnaše pres buriucu reku. Vody uchvatichu mnostvie cuzich. i prenesechu sve zvesty na druhy breh.
»Tamo k šedym horam tam doburi naše pomsta."
„„Aj Zaboji bratre! juž nam nedaleko hory, a juž hluček vrahiiv, i ti žalostivo prosie.""
»Vratno krajinami tudy ty, jaz tudy, vjhubit vše kralevo!"
Vietr buri pres vlasti, vojsky burie pres vlasti, pres vlasti vpravo i vlevo, vezde šini siiu vojsky v radestnem hluce.
„Aj bratre, aj šery vrch! boži ny tamo vieestviem darili! Tamo i vele duš teka semo tamo po drevech. Jich boje se ptactvo i plachy zver; jedno sovy neboje se. Tamo k vrehu pohrčbat mrch, dat pokrm bohovom, i tamo bohom spasam dat mnostvie obeti, a jim hlasat milych slov, i jim oružie pobitych vrahov!
Predpisi
latinsko - in cirilsko - slavenski.
Spisal in na svčtlo izdal Matia Maj ar.
(Dalje.)
2.
Za mnogoterega učitelja je težavno pi-savnie stvarii razlagati, ker do sadaj nimamo ukoslovne knjižice (Metliodenbuch) u slovenščini in ker sopisavno-umetalne (tech-nisehe) besede še malo navadne. Zato hočem tukaj kratko opomeniti, kako se mora u pisanju podučevati.
Učitelj pazi, da sam in tudi učenci vsigdar vse pisavne stvari po slovensko imenujejo. Gerdo je, ako se sliši nemškutariti: »Fedre s Federmessernam pošpiciti, puhštabe šrabati."
Kadar učenci že dosti gladko berejo, morajo početi pisati. Naj pred jim imenuj pore-doma pisav no orodje (Schreibmaterialien); vsako reč, ktero imenuješ, pokaži. Drugo-krat pokažeš stvari in jih morajo učenci imenovati. Reči blizo tako le:
»Pišemo s meljem (s krido) na černej deski (Tafel); tudi s kamenitim ki in ca ni (Griffel) na tablici kamenitej ali poka-menelej (Pilich-Tafel); ubrišemo jo pak s mokro gobico (Badesclnvamm) ali s cunjico.
Kadar na bumagi (papirju) pišemo upo-trebujemo pisavnega orodja, to je pisavno knjižico (Schreibtheke) iz dveh lepenjov (Bogen) sošiveno in s olovkoj načertano (mit Bleistift anlinirt) po mčrilu (liniru); tudi pero (Feder), kterega spodnji del se imenuje cev(Federkiel) s dušo od znotra, gornji pak vi te ha (Federfahne). Pero se ureže s peresnim nož i čem (Federmesser); naj pred se naredi izrez (der Ausschnitt), potle ost (dieSpitze), kteri se potle ucepi (spal-ten) in se naredi cep (Spalt); kadar se je pero o topilo (abstumpfen) in skazilo, se spet popravi in poostri (spitzen). Pero se pomaka u černilo (Tinte), ktero je u čer-nilnjaku (Tintenfass). Nekadaj se pismo potrosi s peškam (Streusand), kteri je u p e s k o v n j a k u (Streusand biichse).
3.
Po tem naredi na černej deski različne pruge čerte, (Linien, Striche), in pisaje govori, kako se naredjajo in jih imenuj: rekoč: »Tukaj na desko hodern vam naredil različne čerte; sem gledajte in naredjajte takih tudi vi na svojih tablicah; bodem prišel gledat, kako ste pogodili." Potle naredi jim čerto prosto (gerade), krivo (krumm), navpično (senkreeht), na pravo na levo visečo, ravno (\vagerecht), oblo (oval), okroglo (rund),i. t. d. Naj jih potle učenci imenujejo in naredjajo. To tako dolgo delaj, kakor se ti zdi, vendar ne predolgo, da se ti učenci ne naveličajo.
Zmes.
Leta 1820 na 14. den Aprila je bil v st. Marjeti pri Bajdiščah, blizo cerkvice st. Tomaža na Koroškim vzdignen zaklad starih sre-bernic (Silbenniinze). Neka mlada deklica, po travnike skaklaje pade in se pritem z eno roko v jamico vdere, kjer je bil te zaklad zakopan — gotovo od kakega skopca. Bilo je 2500 sre-bernic, okolj 500 je jih šlo na en funt, ino funt je bil vreden 50 raj. srebra, — za tiste čase prav velik denar. Napisi so bli zaglaje-ni, in veči del jih še viditi ni blo; le ena sama beseda se je poznala: »Agla" morebiti »Aijuileja, Oglej; na kar tudi to blizo kaže, ker je na enej strani bila vtisnjena lepa velika cerkva, na unej pa podoba enega škofa. —
Tudi ta slava slavjanska je k božjej gnadi šla; ali zagotovljena enakopravnost bode nam spet donesla denarje s slavjanskimi napisi! —
V mestu C. je neki mestjan, ki je že malo muho imal, začel zraven - sedeče slovenske kmete poštereovati in pozdravljevati: Dos vvin-disehen Bauern »Dos Avindischen Heiland" in enako. Slovenci razpikani vender lepo in rahlo odgovorijo: »Ja, reeht is, mir seyn nit teutsch, mir seymen slovenische Volk, aber desswegen ni.v fur ungut — mir seyn brav; dos thuts aber gern stenke, seyds teutsche Volk; mir seyn aber ruhig — geduldig —mir sevmer brave slovenische Volk." — Slovenci še čutijo.