11 Novičar iz austrianskih krajev. Iz Senožeč 4, januara. Časopisi pripovedujejo, da lanska letina po Krajnskem je bila srednja. Zna biti. Za Notrajnsko, pravijo stari možaki, da je bila prav elaba. Leta 1816, čeravno skorej nic pridelali niso, so vender kakošoo plesnjevo petJco imeli za žito, letos pa se pritožij«, da nimajo ne žita ne okroglega. CIo nobeno žito se ni poneslo pri nas, ne pšenica, ne rež, ne ječ* men, ne ajda. Nestevilnih njiv se je pokosilo namesto poželo, in komaj seme se je pridobilo. Le sena je bilo dovelj, pa dnina je bila silno drag^a; dninarji so bili plačevani do 35 kr. na dan, s trojno pojedino, da vina in štrukljev ni bilo nikolj doveljl Bo^ daj letos dobro leto, če ne, bo v naših krajih neizrečena nadloga. Zaslužka nikjer ni več tacega, kot prej. Odkar roba v cesarstvo naše čez Hamburg zahaja, seTerst vedno ponižuje, in Terst je žila našega življenja. Manj robe, manjši vožnina. Voznikov pa je kot listja in trave, edett se sili pred drugim, in nemara bodo kmalo za očitna zgubo pohajali in vozarili po cesti, le da vlove kak krajcar za prerevni živež svoje družine. Za odrajtanje davkov ni nič ostalo druzega kot nekaj sena, pa se komaj toliko za-njdobi, kolikor se je za-nj strosilo v košnji, ker dan na dan ga v Terst vozijo, kakor da bi hotli morje zasuti ž njim. Žalost pa mora obliti človeka, kadar se sliši, da po ne naj revniših hišah le enkrat na dan jejo in tistibart le mervico kislega žela, ktero vbogajme spro-sijo. Bog pomagaj! Kadar pa kruha manjka, naj bo milost uar bližnjiša sosedinja! Krompir je semtertje že dobro pojenjal gnjiti. Letos sem ga od 20 mernikov pridelal 10 globokih kosov zdravega in debelega. Pa skušam tudi že celih 7 let pravo zadeti. Sadil sem ga zgodaj in pozno, v rahlo černo, ilovnatno in pešeno zemljo; gnojil sem mu, pepeli I ga, sušil in tudi ne, porezal sem mu perje o velkem Šmarnu in po S. Miheiu ga izkopaval in pokladal spod sonca na slamo. Iz vsih teh poskusb mislim , da sem zve-dil, da je treba za zdrav in debel pridelk: 1. za seme izbirati zdravega in nepredrobnega, 2, ovenje-nega ali celega ali k večem čez pol zrezanega vsa-diti zgodaj in v pešeno, malo gnojeno njivo; 3. ga redno o ko p a vati, 4. ga izkopavati o lepem vremenu, na soncu posušiti, in čisto zbranega shraniti na suhem. Posebna pa svetvam, celega saditi in nepredrobnega, ker skušnja uči, da po semenu se sponaša tudi sad. Sicer pa dvomim, da bo človek kadaj razsodil to bolezen. Prišla je k žalosti, odšla bo k' veselju ! Enaka se godi z gnjilino groJKdja. O bendimi sem izpraševal po Ipavski dolini modre možake in pre-* gledeval tudi sam, kaj da je ta bolezen? — al le mal^ sera čul in opazil gotovega. Letos so bili osojni vino-' gradi nar manj razdjani, posebno tisti, ktere sla zrak prepihala in burja. Terte, ki so se stezale nizko prek zemlje, so bile le malo gnjile. Vinogradom pa proti izhodu ležečim in viharjem zapertim se je škoda primerila velika. Opomina vredno je, da je nar hujša grojzdna gnjilina od Gorice proti Ipavi segla le tako deleč , kjer burja ne razsaja večin zemlje ne razhladuje. Nadjamse, da tertja gnjilina ne bo nikdar napadla Ipavske doline tako neusmiljeno, kakor laške, goriške, primorske no-grade. Nemara je dozdaj toliko sovražena burja edina hramba, ali pa vsaj o ver a, da omenjena plesnjina nf mogla tako naglo zaliti vse Ipavske doline, kakor je hipoma zalila laško in primersko deželo. Bog daj, da se ne potopi mila zvezda mojega upa! Miroslav. 1% Ljubljane* Iz Dunaja smo prejeli sledeče ver-stice: Neizrečeno so tudi nas razveselile perve ^^Novice^ letošnje zastran besednjaka, od Vodni k a osnovanega, kteremu hočejo milostljivi ^g, knezoškofvisokoduŠLO pomagati na svetlo. Da bi se delo začelo le kmali! Treba^ je zdaj, da se kak izversten in priden mož celega dela loti, da se vdahne obilni nablri le en duh. Tudi na terminologro raznih znanstev bi bilo gledati, da od Vodnika pridno osnovano delo bo tadi lepo doverši po potrebah sedanjeg^a časa! (Danes naznanimo le to, da svitii g.g. knez želijo hiter začetek, in da se bode zvesto na vse gledalo, da se kolikor moč dobro izg;o* tovi delo. Vred.) 12