Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2016 352(497.12 Videm) 6015200 »v* GLASILO OBČINE VIDEM ŠTEVILKA 2 - LETNIK 22 - OKTOBER 2016 mm ¥ x % 4 P’ / V ____ Stran 2 Druga trgatev v občinskem vinogradu ■ ^ri Vidovi kleti je bila v petek, 23. septembra, druga I -J občinska trgatev. Se preden so se berači podali v mini -M- občinski vinograd, kjer so posajene avtohtone sorte vinske trte, so pevci Vinogradniki KD Videm pri Ptuju z Anico Kokol pripravili prijeten kulturni program, ob zvokih harmonike godca Alojza Frasa pa se je trgatev začela nadvse veselo. Prva sta se v vinograd podala župan Friderik Bračič in pater Tarzicij Kolenko, potem pa so jima sledili še drugi v družbi podžupana Marjana Selinška in se ob lepem vremenu z veseljem lotili dela. Na hitro so potrgali grozdje in ga v leseni puti odnesli do male preše, kjer so grozdje zmleli in ga spravili na varno, do martinovega, ko bo vino dobilo blagoslov. Veselo videmsko trgatev je spremljala tudi lepa slovenska pesem, gospodinja Anica je pripravila domačo malico, berači pa so nazdravili in se zahvalili za dobro letino. Posebna zahvala je bila namenjena tudi skrbniku vinograda vinarju Janezu Zav- cu, ki za vinograd skrbi skozi vse leto. Uspelo nam je še izvedeti, da so letos naprešali dobrih 35 litrov. Besedilo in foto: TM p? J Martinovanje Haloze 2016 Občina Videm vabi na osrednje Martinovanje z blagoslovom mošta, ki bo v petek, 4. novembra, ob 17. uri pri Vidovi kleti. Pripravljamo bogat kulturni program, ponudbo kulinaričnih dobrot društev in aktivov žena iz Občine Videm in pokušnjo vin haloških vinarjev. Vabljeni na veselo druženje! Zupan Občine Videm Friderik Bračič Martinovanje v Veliki Varnici Naše pridne roke obdelujejo in negujejo trse vse leto. Jesen je čas trgatve, predvsem pa čas, ko ob svetem Martinu mošt dozori v vino. V Veliki Varnici bo letošnje tradicionalno martinovanje v soboto, 5. novembra 2016, s pričetkom ob 16. uri z blagoslovom mošta pri Zveličarjevi kapeli v Veliki Varnici 53. Sledil bo kulturni program, potem pa bo poskrbljeno za zabavo ob domači glasbi ter tudi za hrano in pijačo. Vabijo vinogradniki iz Velike Varnice. Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@>videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Vidovič, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p.. Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov. Spoštovani občanke in občani September prinaša začetek šolskega leta, nove obveznosti za tiste, ki se šolajo, začetek jeseni, čas priprav na zimo in še mnogo, kar nam daje, da lahko vsak dan opazimo spremembo čudovite narave. Dopusti so za nami, začele so se nove aktivnosti. Med poletjem smo bili v občinski upravi delovni na vseh področjih in smo zadovoljni z realizacijo načrtovanih del. Na področju investicij smo dokončali nekatere pomembne projekte, drugi so še v pripravi, da se začnejo, saj pritekajo prihodki v proračun občine skozi vse leto. Prva večja investicija se bo začela izvajati konec septembra, finančno in fizično pa se bo zaključila v naslednjem letu. Gre za cesto v Trdobojcih; vrednost projekta znaša okrog 350.000 evrov. V tem letu bomo izvedli še obnovo treh odsekov cest v KS Soviče, KS Dolena in KS Pobrežje. Direkcija RS za ceste bo prav tako uredila cesto na varejski breg. Izvedla se bo preplastitev ceste, izboljšala preglednost na cesti, uredili se bodo priključki na lokalno cesto ter izgradili dve avtobusni postajališči. V KS Tržeč, v naseljih Tržeč in Jurov-ci, in v delu KS Lancova vas se izvaja izgradnja kanalizacije ob obnovi cest in gradnji krožišč. V naselju Popovci smo širili kabelsko napeljavo v dolžini 2050 m, zraven peljali tudi nizkonapetostni vod električnega omrežja in pripravili zemeljska dela za javno razsvetljavo. V KS Pobrežje smo izvedli preplastitev krajšega odseka ceste pri vaškem domu, izvajajo se hišni priključki in kanalizacija sekundarnih vodov. Pred nekaj meseci smo pridobili uporabno dovoljenje za čistilno napravo v Vidmu, tako imamo sedaj osnovo, da lahko nadaljujemo izgradnjo kanalizacijskega sistema še v druga ravninska naselja oziroma krajevne skupnosti. Kanalizacija je vsekakor največja investicija. Sedanja finančna perspektiva ne pokriva stroškov izgradnje takšnih projektov, zato občina težko sama sestavi finančno konstrukcijo za izvedbo tega projekta. Občina Videm je sestavljena iz osmih krajevnih skupnosti, ki imajo različne potrebe. Kljub temu nam je uspelo, da smo v vseh krajevnih skupnostih vsako leto izpeljali projekt ali več, odvisno od potreb. V Krajevni skupnosti Leskovec smo za dokončanje dvorane na športnem objektu namenili 15.000 evrov. Dokončala so se manjša obrtniška dela v mrliški vežici Leskovec in začela se bo izgradnja opornega zidu ob pokopališču v Zg. Leskovcu. Prireditveni prostor v Športnem parku Videm je stal 27.000 evrov in bo služil za razne sprostitvene aktivnosti. Društvo upokojencev Videm je izgradnjo sofinanciralo v višini 4.000 evrov, saj bosta v njem vrvično kegljišče in prostor za druge prireditve. Na Petrovi domačiji v Šturmovcih bomo zamenjali ostrešje na gospodarskem poslopju, predračun je 18.000 evrov. Za vaški dom v Doleni se pridobiva gradbeno dovoljenje. Izvedla se bo zamenjava ostrešja, predvidenih je 14.000 evrov. Na kmetijskem področju se izvajajo potrebna administrativna dela za izvedbo agromelioracije in komasacije na območju Krajevne skupnosti Sela. Izvedba bo v letu 2017. V obrtni coni v Lancovi vasi izvajamo izgradnjo odvodnega kanalizacijskega kanala za potrebe gospodarske dejavnosti v vrednosti 95.000 evrov. Področje turizma in trženja naše ponudbe podeželja, kulture, etnografije in pohodništva pridobiva z ustanovitvijo Vinarske zadruge Haloze novo dimenzijo. Naši vinogradniki dobivajo na ocenjevanjih vin najvišja priznanja in ocene. To so spodbudni kazalniki, zato mora občina sodelovati in podpirati takšne projekte, ki dajejo dodano vrednost. Področju vzgoje in izobraževanja namenjamo v Občini Videm posebno pozornost. Pogoje za delo na tem področju bomo še izboljšali, zaposlenim, učencem, otrokom in vodstvu šole pa želimo čim več uspeha v tem šolskem letu in se jim zahvaljujemo za uspešno izvedbo projektov. Zdravstveno področje dobiva nove pro- store in s tem dodatni program splošnega zdravnika. Vrednost projekta znaša 170.000 evrov. V času poletnih mesecev je bilo veliko prireditev. Gasilci, kul- Župan Friderik Bračič turniki, špor- Foto: RŠ tniki in mnogi drugi ste izvajali razne aktivnosti, ki ste jih načrtovali. Vsem se zahvaljujem za prizadevnost z željo, da tudi v prihodnosti pridobivamo priznanje za lepo urejeno občino z ustvarjalnimi in dobrimi občani. Smo v času trgatve in jesenskih opravil. Glede na vremenske razmere lahko rečemo, da nam je narava podarila prijetno letino, pridelki so nam dali zadovoljstvo nad vloženim delom. V Občini Videm dajemo poudarek praznovanju martinovanja — kot zahvala jeseni. Prepričani smo, da se imamo tudi letos čemu zahvaliti. Martinove prireditve so lepa priložnost za medijsko prepoznavnost naših odličnih vin in kulinarike. Tudi letos bo veselo v Vidovi kleti - za uvod v praznovanje martinovega v Občini Videm. V času spomina na pokojne se veliko dogaja okrog pokopališč. Dolžnost nam je, da temu prostoru namenimo posebno pozornost. Naša skrb je, da skozi vse leto vzdržujemo čistočo, red in urejeno okolico. Ponosen sem, da nam je v veliki meri to uspelo. Na koncu se vam zahvaljujem, spoštovani občanke in občani, za sodelovanje pri uresničevanju novih ciljev. Prav tako hvala občinskim in krajevnim svetnikom ter občinski upravi za dobro sodelovanje. V prihajajočih časih nas čaka veliko izzivov. Premagovali jih bomo lahko le s skupnim delom in dobrim sodelovanjem. Naj nas ob vsem tem spremljata zdravje in sreča. Vaš župan Friderik Bračič ___ Stran 4 ____________________________ V ospredju nekatere pomembne investicije "W" f ot je že v tokratnem uvodniku dejal župan občine Videm Friderik Bračič, jim je na področju investi-JLL *u:ij tudi letos uspelo dokončati nekatere pomembne projekte, drugi so še v pripravi ali se začenjajo. V občinski upravi si ves čas prizadevajo pridobiti dodatna investicijska sredstva, tudi iz naslova EU. Konec septembra seje v naselju Trdobojci začela prva večja investicija v cestni infrastrukturi, ki se bo končala v letu 2017. Projekt je vreden okrog 350 tisoč evrov. Tržeč je v času izgradnje avtocestnega odseka pridobil modernizirano vzporedno cesto s krožišči, v sklopu teh del pa so izvedli še kanalizacijska dela. Ob zgradbi zdravstvenega doma in lekarne je občina Videm zgradila prizidek, v katerem bo zaživel dodatni program splošnega zdravnika. Naložba je vredna 170 tisoč evrov. Še letos naj bi Direkcija RS za ceste uredila in modernizirala cestni odsek varejski breg. Izvedla se bo preplastitev ceste, izboljšala preglednost na cesti, uredili se bodo priključki na lokalno cesto in dve avtobusni postajališči. V Športnem parku Videm je nastal poseben prireditveni prostor, ki bo služil za razne sprostitvene aktivnosti. Društvo upokojencev Videm bo v tem prostoru uredilo vrvično kegljišče. Levo: Na videmskem pokopališču je občina sredi leta uredila dodatni prostor za žarne pokope. Hill S sej občinskega sveta Člani Občinskega sveta Občine Videm so na 13., 14., 15. in 16. redni seji sveta, ki jih je v skladu z 21. členom Poslovnika o delu občinskega sveta sklical župan Friderik Bračič, potrdili naslednje: na 13. redni seji sveta, ki je bila 29. marca 2016: - Letno poročilo Občine Videm za leto 2015; - Letno poročilo Zavoda Osnovne šole Videm za leto 2015; - Letno poročilo Lekarn Ptuj za leto 2015; - Poslovno poročilo Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj za leto 2015; - Poslovno poročilo Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za leto 2015; - letna poročila zavodov in ustanov: Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Ptuj, CSD Ptuj o izvajanju programa Pomoči v letu 2015, CSD Ptuj o izvajanju programa Varna hiša v letu 2015 in Društva ARS VITAE o izvajanju programa Mostovi v letu 2015; - imenovanje Andreja Forstneriča, Pobrežje 132, 2284 Videm pri Ptuju, za člana Sveta območne izpostave JSKD; - ustanovitev Vinarske zadruge Haloze, z. o. o., katere poslovna enota bo Vidova klet; na 14. redni seji sveta, ki je bila 31. maja 2016: - Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v letu 2015; - Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Videm (Vodloku so se v 4. členu v tabeli Javne poti [JPJ dodale ceste.); - Poročilo o izvajanju obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Videm za leto 2015; - Letno in računovodsko poročilo Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj za leto 2015; - na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja prenehanje mandata članu Nadzornega odbora Mirku Šimenku; - novo kandidatko za članico Nadzornega odbora Majo Sori; - Program dela, finančni in kadrovski načrt Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Lekarn Ptuj in Zavoda OŠ Videm za leto 2016 v skladu s 60. členom Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (ZIPRS1617); na 15. redni seji sveta, ki je bila 28. junija 2016: - Odlok o Rebalansu št. 2 Proračuna Občine Videm za leto 2016; - Sklep o oceni izvajanja občinskega programa varnosti v Občini Videm za leto 2016; - Poslovni načrt podjetja Čisto mesto Ptuj o izvajanju obveznih občinskih javnih služb varstva okolja na območju Občine Videm za leto 2016; - Idejno zasnovo prostora za raztros pepela na pokopališču v Vidmu pri Ptuju; - Idejno zasnovo opornega zidu ob mrliški vežici v Zg. Leskovcu; - Sklep o prenehanju veljavnosti Sklepa o subvencioniranju cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja ter čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Videm; - Sklep o delnem prenehanju veljavnosti Sklepa o sprejemu Elaborata za oblikovanje cen storitev občinskih in gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja ter čiščenja komunalnih in padavinskih voda na območju Občine Videm (V elaboratu prenehata po spremembi s 1. 7- 2016 veljati 3. in 4. člen. Omrežnine, ki so bile zaračunane od 1. 1. 2016 do 30. 6. 2016, pa se zavezancem vrnejo v obliki poračuna.); - Soglasje Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k investiciji — izgradnje globinskega vodnjaka in namestitev ustreznih filtrov, ki bosta zagotavljala nemoteno oskrbo skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom; - Predlog sistematizacije delovnih mest za šolsko leto 2016/2017 Zavoda OŠ Videm; - Zavodu OŠ Videm financiranje dodatnih ur v šolskem letu 2016/2017 v kombiniranih oddelkih; - Oblikovanja oddelkov vrtca pri JZ OŠ Videm v šolskem letu 2016/2017; na 16. redni seji sveta, ki je bila 13. septembra 2016: - Polletno realizacijo proračuna Občine Videm za leto 2016; - Polletne realizacije Zavoda OŠ Videm, Lekarn Ptuj, Zdravstvenega doma Ptuj, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, OS dr. Ljudevita Pivka, Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla in Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju za leto 2016; - seznanitev s Poročilom o delu Nadzornega odbora za leto 2015 in Programom dela za leto 2016. Občinska uprava A Idil VJ -j Spoštovane občanke, spoštovani občani občine Videm! Poletje je za nami, počitnice končatie in šolarji so že pridno vkorakali v novo šolsko leto. Jesen je pred vrati, letni čas, ki je prav zaradi obilice domačih dobrot, spravil pridelkov in trgatev v vinogradih ter seveda pisanih barv v naravi nekaj posebnega. Uživajte v njej. Tudi v tokratnem pisanju se bom osredotočila na nekaj pomembnejših tematik zadnjih mesecev. Med redno junijsko sejo je bila na dnevnem redu tudi interpelacija zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anjo Kopač Mrak, zaradi številnih nepravilnosti v primeru odvzema koroških dečkov starim staršem. Zal interpelacija ni bila uspešna, je pa bil rezultat precej tesen, saj je za razrešitev ministrice glasovalo 43 poslancev, 36 jih je bilo proti. Za razrešitev je bila potrebna večina vseh poslancev, torej najmanj 46 glasov. Ne glede na rezultat menim, da je bila interpelacija edino pravo sredstvo, ki smo ga kot opozicija uporabili, saj smo z njo opozorili na zlorabo politične funkcije za kritje strokovnih napak, kakor se je zgodilo v tem primeru. Prišlo je do številnih kršitev: od načina odvzema otrok starim staršem do tega, da starim staršem ni bilo dodeljeno skrbništvo, čeprav sta za otroka skrbela tri mesece; da očetu otrok, morilcu njune mame, ni bila takoj odvzeta roditeljska pravica ter da CSD niti ni sprožil postopka za odvzem roditeljske pravice; kot tudi sam postopek obravnave vloge CSD Slovenj Gradec glede vloge starih staršev za rejništvo. Otroka sta bila odvzeta starim staršem in odpeljana k rejnikom, kjer sta še danes, stiki s starimi starši so žal minimalni. Odstopila sta direktor CSD Slovenj Gradec in direktorica CSD Velenje, drugi ostajajo na položajih, in to kljub ugotovljenim nepravilnostim. Prav zaradi tega primera so številni izgubili zaupanje v socialno državo. V SDS smo v začetku septembra vložili še dve interpelaciji. Prvo interpelacijo zoper ministrico za zdravje, ki ji očitamo odgovornost zaradi nepriprave ključne zakonodaje na področju zdravstva, ki bi omogočila celostno reformo zdravstva v Sloveniji, odgovornost pri vzpostavitvi in delovanju mreže urgentnih centrov v Sloveniji, odgovornost za slabo finančno stanje v slovenskem zdravstvu, odgovornost zaradi neukrepanja na področju podaljševanja čakalnih dob v slovenskem zdravstvu, soodgovornost za slabo poslovanje javnih zdravstvenih zavodov in vlogo pri političnem kadrovanju v javne zdravstvene zavode, soodgovornost za neukrepa-nje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu, odgovornost pri pripravi zakonodaje na podlagi političnih prioritet, ki so v škodo bolnikov in pacientov ter zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, ter dejanja in stališča pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgu- Poslanka Suzana Lep Šimenko bljeno zaupanje v zdravstvene institucije države. Drugo interpelacijo pa zoper ministrico za izobraževanje zaradi nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča iz decembra 2014, ki je odločilo, da so nekatere določbe zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja v neskladju z Ustavo in da se mora neskladje urediti v roku enega leta, česar ministrica ni spoštovala. V poslanski skupini SDS smo kar dvakrat vložili zakon, ki bi situacijo reševal skladno z odločbo Ustavnega sodišča, vendar je Vlada naš predlog po že ustaljeni praksi zavrnila. Kar nekaj časa se je pripravljala davčna reforma. Predlogi zakonov, ki so pred nami, bistvene spremembe ne prinašajo. Razbremenitev plač po zakonu o dohodnini, ki so nad 1,6-kratnikom povprečne plače, pa gredo v breme delodajalcev, saj se na drugi strani dviguje davek od dohodka pravnih oseb. Spremembe na davčnem področju so nujne, morale pa bi iti izključno v smeri razbremenitev. Veliko se je v zadnjih mese- cih dogajalo tudi v Evropi. Zgodil se je Brexit, dogajajo se migracijska kriza in žal tudi številni teroristični napadi. Več kot očitno vse več novih prosilcev za azil pomeni tudi več nevarnosti za prebivalce EU in tudi večjo krhkost EU. EU se več ne ukvarja s prihodnostjo, temveč s sprotnimi krizami, kar zagotovo ni dobro. Pomoč beguncem je potrebna, vendar bi morali že v začetku to pomoč premakniti čim bliže njihovim državam ter jim tako omogočiti čim hitrejšo vrnitev domov. Sprejemanje tako velikega števila migrantov je nepravilno in glede na dogajanje v zadnjih mesecih si Evropa takšne multikulture ne more in ne sme privoščiti. Skrb vzbujajoče je tudi dogajanje v Turčiji, ki ima zagotovo pomemben vpliv na potek migracijske krize. Ker je Grčija, na kateri je skrajna meja EU, glede zaustavljanja migrantskega toka popolnoma zatajila, so se sklepali dogovori s Turčijo, kar je zagotovo izjemno tvegano. Kakšne bodo posledice odločitve britanskih volivcev o izstopu iz EU, bomo vide- li v prihodnjih letih. Trenutno bi lahko o tem le špekulirali. Prvič se namreč soočamo s tem, da ena izmed članic zapušča Unijo. Vrnimo se nazaj v Slovenijo. Skladen regionalni razvoj bi moral biti prioriteta v državi, vendar številna dejanja kažejo, da žal ni tako in da se Slovenija iz leta v leto bolj centralizira. Naj spomnim na leto 2014, ko so se pripravljali temeljni dokumenti za črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014— 2020. Že takrat sem večkrat izpostavila neupoštevanje želje predstavnikov regij, ki so želeli ločena Operativna programa za Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. V ločenih operativnih programih bi bilo jasno določeno, koliko sredstev je namenjeno posamezni kohezijski regiji. Žal koalicija (SMC, Desus in SD) temu ni prisluhnila. Danes imamo tako le en operativni program. Del sredstev, od skupno 3,2 mrd evrov, je namenjen le Vzhodni regiji (1,2 mrd evrov), del sredstev (0,8 mrd evrov) le Zahodni regiji, medtem ko je kar 1 mrd evrov namenjena celotni Sloveniji. Ključ za delitev teh sredstev je v rokah ministrstev. Prav je, da vemo, da govorimo o dveh regijah, ki sta na zelo različnih stopnjah razvitosti. Medtem ko je Zahodna kohezijska regija na 97 % razvitosti EU, je Vzhodna kohezijska regija zgolj na 68 % razvitosti EU. Med regijama torej obstaja bistvena razlika. Pri tem je prav, da se poudari, da so znotraj teh dveh kohezijskih regij še statistične regije, ki kažejo še na bistveno večje razhajanje glede na razvitost. Imamo osrednjeslovensko regijo, ki je na 116 % razvitosti EU, medtem ko imamo regije, kot so Podravje, Pomurje, Zasavje, Kraško ..., kjer je razvitost ponekod celo pod 60 % glede na povprečje EU. Regije, ki ne dosežejo 75 % povprečja EU, se v okviru evropske kohezijske politike štejejo za manj razvite regije. Prav je, da ob tem spomnim, da smo pri pogajanjih za evropska sredstva nove finančne perspektive na račun manj razvite Vzhodne regije prejeli dodatne 0,5 mrd evrov, zato bi bilo še toliko pomembneje, da bi se večina evropskega denarja resnično namenila manj razvitim regijam. Razlike med regijami obstajajo dlje časa, vendar če na eni strani govorimo o skladnem regionalnem razvoju, bi bilo prav, da bi prednostno spodbujali razvoj podpovprečno razvitih regij. Zal delovanje obstoječe koalicije (SMC, Desus in SD) kaže nasprotno. Pri uvedbi davčnih blagajn se ni najprej poskrbelo za enakomerno pokritost Slovenije z internetom ter na ta način omogočilo enako izhodišče za vse, temveč se je pohitelo z njihovo uvedbo, ne glede na to, da ponekod za njih niti ne obstaja osnova, tukaj mislim na internetno povezavo. Ce pogledamo primer Haloz: Vse parlamentarne stranke so v DZ podprle sklep, da se za Haloze pripravijo ukrepi, ki bodo omogočili njihov celotni razvoj. Vloženega je bilo veliko dela, pripravljeni številni ukrepi, a posluha za nekaj finančne podpore ni bilo. Ob sprejemu proračuna za leti 2016 in 2017 sem predlagala amandma, ki bi območju Haloz namenil 5 mio evrov letno, vendar ga koalicijski poslanci niso podprli. Ravno zato me je še toliko bolj zbodla novica, da je predsednik vlade z županom MO Ljubljana podpisal dogovor o izvedbi 34 projektov v skupni višini 300 mio evrov. Za podpovprečno razvita in demografsko ogrožena območja torej ni finančnih sredstev, za več kot enkrat bolj razvito Ljubljano pa so se našla, in to v višini 300 mio evrov. V Sloveniji je vse centralizirano v Ljubljano in njeno okolico, skoraj vse državne institucije so v Ljubljani, prav tako je večina delovnih mest v Ljubljani ali njeni okolici. Določene države razpršijo državne institucije po celotni državi z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. Nekatere države selijo npr. ministrstva po celotnem območju države, zato da spodbudijo razvoj tudi izven glavnega mesta. Pri nas se žal Slovenija iz leta v leto bolj centralizira. Sama kot tudi v SDS takšni centralizaciji nasprotujemo in menimo, da bi mora- li dati prednost projektom na območjih, ki zaostajajo za evropskim in slovenskim povprečjem. Zmanjšanje razlik v razvitosti regij bi moralo biti prioriteta in prav temu so v osnovi namenjena evropska sredstva. Slovenija je veliko več kot le Ljubljana z okolico. Kot predsednica Skupine prijateljstva s Poljsko v Državnem zboru sem od od 29. junija do 1. julija 2016 spremljala in gostila delegacijo poljsko-slovenske parlamentarne skupine Sejma Republike Poljske v Sloveniji. Skupina se je v Državnem zboru sestala s člani Skupine prijateljstva s Poljsko, člani Odbora za zunanjo politiko, člani Odbora za obrambo, s člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in člani Odbora za gospodarstvo. Delegacijo je sprejel tudi predsednik Državnega zbora. Osrednje teme pogovorov so bile sodelovanje med državama na področju gospodarstva, še posebej turizma, na področju prometa in infrastrukture pa tudi varnostna vprašanja. Zadnji dan je delegacija na moje povabilo obiskala tudi naše konce. Ogledali so si ptujski grad, se sprehodili skozi mestno jedro Ptuja in obiskali Vinsko klet. Sledila sta ogled bazilike na Ptujski Gori in kosilo v restavraciji Pan v Kidričevem. Verjamem, da so v svojo domovino ponesli pozitivne vtise in da se bodo številni vrnili k nam. Osebno menim, da je tudi to eden izmed načinov za promocijo naših lepih krajev. Čisto ob koncu vas vljudno vabim na piknik v organizaciji OO SDS Videm, ki bo v nedeljo, 16. oktobra 2016, ob 14. uri v prostorih vaškega doma Pobrežje. To bo odlična priložnost tudi za širšo debato o aktualno političnem dogajanju na državni kot tudi lokalni ravni. Lepe jesenske dni in obilico domačih dobrot vam želim. Suzana Lep Simenko, poslanka DZ RS Naj vas ponovno spomnim, da imam v prostorih Občine Videm poslansko pisarno, kjer sem prisotna vsak četrti ponedeljek v mesecu med 13.00 in 14.30. Vesela bom vašega obiska. Ce vam predlagani termin ne ustreza, se lahko name obrnete po e-pošti suzana.lep-simenko@ dz-rs.si in bomo skupaj poiskali ustreznejši termin. Poziv k zbiranju pobud za pripravo sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Videm Občina Videm je v letu 2015 sprejela Občinski prostorski načrt Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/15). Občina Videm vabi vse zainteresirane, da si pogledajo občinski prostorski načrt; dostopen je na sedežu Občine Videm, na Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju (Mestni trg 1, Ptuj) in na spletni strani PISO (www.geoprostor.net). Vse zainteresirane, ki želijo podati pobudo za spremembo Občinskega prostorskega načrta Občine Videm, občina poziva, da to storijo do 28. oktobra 2016. Pobuda se poda na obrazcu pobuda za pripravo občinskega prostorskega načrta. Dostopen je v sprejemni pisarni Občine Videm oziroma Skupne občinske uprave (Mestni trg 1, Ptuj) in na spletni strani Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju (www.sou-info.si). Ustrezno izpolnjene obrazce posredujte na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju ali Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj ali po e-pošti na naslov info@videm.si oziroma sou@ptuj.si. Zupan Občine Videm Friderik Bračič Onesnaženje cest skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju _ Občinski redarji Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v jesenskih mesecih pogosteje nadziramo stanje cest na območju občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je pred vključevanjem v promet na prometno površino treba nujno očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj, navoženi material pa cesto hitro naredi spolzko in nevarno za druge udeležence v cestnem prometu. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-lA) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-lA) je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: - razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; - puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne nanj; - onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; - vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5. člena Zakona o cestah (ZCes-lA) pa določa, da mora voznik - preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste ... - odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles. V primeru, da kljub temu pride do onesnaženja vozišča javne ceste, je treba onesnaženje čim prej odpraviti in poskrbeti, da je nevarni del ceste do odprave nevarnosti ustrezno označen s prometno signalizacijo, ki druge voznike opozarja na nevarnost. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Ločeno zbiranje odpadkov v naši občini Spoštovani občanke in občani! Ločeno zbiranje odpadkov je postalo stalnica našega vsakdana. Pomembno je, da se zavedamo, da s pravilnim ločevanjem odpadkov in predvsem s predajo teh na za to predvidena mesta prispevamo k čistejšemu okolju, v katerem živimo, torej prispevamo k temu, da je naša občina lepša in prijetnejša za bivanje. Skupaj s podjetjem Čisto mesto Ptuj, ki je izvajalec gospodarske javne službe zbiranja odpadkov na našem območju, vedno težimo k temu, da imajo vsi uporabniki možnost odpadke predati v posode, namenjene za to. Predvsem se težava pojavlja v hribovitih delih naše občine (Velika Varnica, Trdobojci ...), kjer so vzpostavljena t. i. skupna odjemna mesta. Opažamo, da so ta v zadnjem času polna odpadkov, večinoma tudi takšnih, ki tja ne sodijo, zato vas prosimo, da na skupna odjemna mesta predajate odpadke, ki tja sodijo, torej mešane komunalne odpadke, papir in mešano embalažo. Za druge vrste odpadkov za vas obratuje zbirni center ločenih frakcij v industrijski coni Občine Videm (odpiralni čas ZC Videm: http://www.cistomesto.si/zbirni-center ali http:// www.cistomesto.si/urniki-odvoza-odpadkov/videm). Zaradi navedenega vas obveščamo, da bomo na obstoječih skupnih odjemnih mestih povečali volumne posod, pri čemer več ne bi smelo prihajati do situacij, ko so odpadki odloženi izven posod, kar kazi podobo naše občine, dodatno pa bomo uvedli nove lokacije skupnih odjemnih mest, in sicer v naseljih Veliki Okič in Strmec pri Leskovcu. Stanje na skupnih odjemnih mestih - nepravilno odloženi odpadki (okna, bela tehnika, gume ...) Spoštovani, tako obstoječa kot novouvedena skupna odjemna mesta so namenjena vam, s čimer vam zagotavljamo, da odpadke predate pravilno. Vse, ki še niste vključeni v redni odvoz odpadkov, pozivamo, da se obrnete na izvajalca podjetje Čisto mesto Ptuj. Dogovorili se boste za skupno odjemno mesto, kjer boste lahko predajali svoje odpadke, ki tja sodijo. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi in razumevanjem pomembnosti pravilnega ravnanja z odpadki prispevali h kakovostnejšemu življenju v naši občini. Hvala, da ločujete in s tem ustvarjate življenja vredno okolje. Občina Videm in Čisto mesto Ptuj Biološki odpadki Kako ustrezno ravnati z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ■1"^ri opravljanju vsakdanjih aktivnosti nastajajo t. i. bio-I J loško razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni JL odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, plevel, gnilo sadje, lesni pepel ..., medtem ko med biološke odpadke sodijo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, brisače in papirnate vrečke ... Skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem. Zal pa zadnje čase v nekaterih občinah Spodnjega Podravja opažamo kar nekaj nepravilnosti pri ločevanju bioloških odpadkov, zato smo se odločili, da vam na kratko predstavimo, kako karseda najbolje in pravilno ločevati prav te odpadke. S tem nam boste pomagali ohranjati čisto okolje in se na dolgi rok izognili morebitni kazni zaradi nepravilnega je njihovo ločeno zbiranje, ki nam omogoča, da omenjene odlaganja bioloških odpadkov. odpadke preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov kompost kot naravno organsko gnojilo. V skladu z določi- BIOLOŠKI ODPADKI KAJ SODI V ZABOJNIK: • ostanki zelenjave in sadja. • ostanki kuhane hrane, • pokvarjeni prehrambeni izdelki, • jajčne lupine, • kavna usedlina in kavne filter vrečke, • čajne filter vrečke, • papirnati robčki, brisače in serviete, • žagovina, • ostanki rož, • stara zemlja lončnic, • pokošena trava, • listje, • plevel. • stelja malih živali. • ohlajen lesni pepel. li Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati, morajo te odpadke prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb. Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da jih z odpadno vodo odvajamo v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada morajo odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov. Prepovedano jih je odlagati v druge posode, recimo med mešane komunalne odpadke (smeti). KOMPOSTIRANJE DOMA Ce se odločite kompostirati doma, potem morate za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izbrati polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Prva plast v kompostniku naj bo iz zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces pa je pomemben zadosten dovod kisika. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50—60 °C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15—20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Vaš zbiralec odpadkov Cisto mesto Ptuj, d. o. o. Jožef Milošič je častni član Obrtno-podjetniške zbornice Ptuj m 7” zgodbi o obrti in podjetništvu na Ptujskem in o sta-% j novski organizaciji, ki zastopa in brani interese obr-T tnikov, jih izobražuje in jim svetuje, se je leta 1971 z ustanovitvijo Obrtne zbornice Ptuj začelo novo pomembno poglavje. Na Ptujskem gradu je bila 12. maja osrednja slovesnost ob 45-letnici Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, na kateri je bil osrednji govornik predsednik zbornice Milan Majer. Podjetnike in obrtnike s Ptujskega ter goste sta ob tej priložnosti nagovorila tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh in župan MO Ptuj Miran Senčar. Zbornica je ob jubileju prejela visoko priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, podeljeni pa so bili bronasti, srebrni in zlati pečati Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, ki sta jih podelila predsednik in sekretar zbornice, Milan Majer in Boris Repič. Za zasluge pri razvijanju obrtništva in zasebnega podjetništva ter aktivnega dela v zbornici so ob letošnjem visokem zborničnem jubileju podelili najvišje priznanje — naziv častni član zbornice. Častna člana zbornice sta postala Janez Rižnar, ki je od leta 1983 kot sekretar vodil zbornico, in Videmčan, dolgoletni podjetnik Jožef Milošič. V obrazložitvi je pisalo: »Jožef Milošič je bil predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj od leta 1998 do leta 2002, v naslednjem mandatu, do leta 2006, pa je bil njen podpredsednik. V organih zbornice je aktivno deloval več kot petindvajset let. Pri svojem delu je največji poudarek posvečal kadrom, ki delajo v obrti, zato je bilo v obdobju njegovega vodenja zbornice vzpostavljeno zgledno sodelovanje s Skladom za izobraževanje delavcev na Ptuju in Šolskim centrom Ptuj. V svoji obratovalnici je izšolal ogromno vajencev, veliko od njih pa je danes že tudi uspešnih obrtnikov in podjetnikov. Kot multiplikator še vedno aktivno deluje pri izobraževanju za poklic elektroinštalater, prek O OZ Ptuj pa sodeluje tudi v ekipi za promocijo obrtnih poklicev.« TM Utrinek s svečane podelitve naziva častni član Obrtno-podjetniške zbornice Ptuj, ki ga je prejel Videmčan Jožef Milošič. Čestitamo! Foto: Foto Langerholc Mercatorjev market Tržeč spet odprt "V Tcasu izgradnje vzporedne ceste skozi naselje Tržeč so % / bila vrata Mercatorjevega marketa zaprta. Majhen in T dobro založen market so najbolj pogrešali domačini pa tudi občasni kupci, ki se peljejo mimo marketa. Na veselje mnogih je Mercator 1. julija odprl vrata prenovljenega in še bolje založenega marketa, kjer vsako jutro prijetno diši po sveže pečenem kruhu in drugih dobrotah. Krajani Tržca so na ponovno odprtje marketa dobili posebno Mecatorjev market v Tržcu je po modernizaciji ceste in ureditvi obcestne infrastrukture znova zaživel. Dostop do marketa pa je precej nevaren in nepregleden, zato krajani upajo, da bo ta ovira kmalu odpravljena. povabilo in na ta dan so bili deležni tudi nekaj Mercatorjevih ugodnosti, pred marketom je bila kupcem na voljo tudi manjša pogostitev. Na stojnici pa so posebno mesto za predstavitev imele tudi članice Društva kmetic občine Videm, ki so bile vključene v dobrodelno Mercatorjevo akcijo Radi delamo dobro. Besedilo in foto: TM Na dan ponovnega odprtja marketa so se na stojnici z zelišči in drugimi darovi narave predstavile domačinke - članice Društva kmetic občine Videm. Foto: TM Naša Sela gostitelj jubilejnega vseslovenskega srečanja Selanov "TL "T" atanko 20 let je minilo od prvega srečanja prebival-I ^^1 cev Sel, ki so se prvič srečali v Selu na Goričkem, A. ^ pobuda pa je prišla iz gasilskih vrst. Vse od takrat se Selani vsako leto srečajo v drugem kraju. Letošnje jubilejno srečanje prebivalcev vasi Selo, Sela, Sele, sicer najpogostejšega imena za slovensko vas, je bilo na Selih v občini Videm, kjer se je družilo in zabavalo okrog tisoč udeležencev iz 30 vasi. Zanimiva zgodba srečanja Selanov v občini Videm se je začela že 2. aprila, ko je bilo na Selih predsrečanje s predstavitvijo organizacijskega odbora in vsebine junijskega programa. Takrat je predstavnike vasi prijazno nagovorila Frančka Merkuš, predsednica KS Sela, udeležence pa sta nagovorila tudi župan občine Videm Friderik Bračič in Janez Skalič, generalni predstavnik srečanj, skupaj pa so poseben pozdrav namenili županu občine Miren - Kostanjevica Mauriciju Humarju, ki je na Sela prišel s svojo delegacijo in pokazal veliko navdušenja za srečanje na štajerskem koncu. Selani so predsrečanje izkori- Frančka Merkuš, predsednica KS Sela, in Janez Škalič, generalni predstavnik srečanj Selanov stili v dobri luči, poleg krat- ki, so udeležence navdušili kega kulturnega programa, tudi s kulinariko, najprej že v katerem so se predstavili takoj v prostorih šole, kjer je učenci OS Sela in Veseli Jože- bil jutranji sprejem, nato pa Selane so gostitelji popeljali v Vidovo klet in na Djočanovo kmetijo, pri šoli Sela pa so v spomin na dogodek posadili češnji. Foto: TM V kulturni dvorani Sela so pripravili prijeten kulturni program. še v kulturni dvorani. Tam so domače gospodinje, članice aktiva žena Sela, pripravile celotno pogostitev, Selane pa so gostitelji popeljali v Vidovo klet in na Djočanovo kmetijo, pri šoli Sela pa so v spomin na dogodek posadili češnji. SREČANJE SELANOV ZDRUŽILI Z DNEVOM DRŽAVNOSTI Osrednje, 20. srečanje prebivalcev vasi Selo, Sela, Sele iz Predstavniki pa so se zbrali tudi v občinski večnamenski dvorani. vseh koncev Slovenije je bilo na Selih v soboto, 25. junija, ko smo v Sloveniji praznovali tudi dan državnosti. Selani v videmski občini in vodstvo občine ter krajevne skupnosti Sela so se s ponosom lotili organizacije srečanja, saj so se želeli izkazati kot najboljši gostitelji, kar pa jim je pod vodstvom Frančke Merkuš, predsednice organizacijskega odbora, nedvomno tudi uspelo. Sela pri Dobovi »21? DOBOVA Selce Pri Ronkali Selo pri Bledu Opatje selo 5281 MIREN Selo pri Robu Arnovo selo »253 »KTltt SELA PRI BELI CERKVI Selo, Velenje Selo pri Moravčah 1251 MORAVČE__ Janškovo selo 3320TOBK« Selo na Vipavskem Selo pri Žirovnici Ribniško selo 2000 MARIBOR Selo pri Mirni SELA PRI ŠUMBERKU Selo pri Zireh ■H Na osrednjem srečanju se je zbralo okrog 600 Selanov iz 29 vasi in krajev. Foto: Matej in Peter Predikaka Staro selo 5222 KOBARID Sela na Krasu Selo v Prekmurju Drganja sela STRAŽA PRI NOVEM M! Prvi postanek je bil na info točki, kjer so dobili vse potrebne informacije in navodila. Stran 13 ______ Vse skupine so se na začetku predstavile na osrednjem odru. Nastopili so predstavniki domačih društev. Prireditveni šotor je bil nabito poln. Selani so uživali ob odlični kapljici v videmski vinski kleti. f T j ' P®? Pri igrah so sodelovali tudi najmlajši. Mašo za vse Selane je daroval p. Jože Petek. Foto: PK Jutranji dobrodošlici pod kostanji je sledila celodnevna gostoljubnost Selanov, ki so srečanje gostili v velikem šotoru in tam po 10. uri izpeljali otvoritveno slovesnost s predstavitvijo vseh udeležencev. Ti so na oder prihajali drug za drugim, vsak s svojim posebnim sporoči- lom in pozornostjo v obliki darila. Dogajanje je ves čas spremljal bogat kulturni program, v katerem so se na izviren način predstavili učenci OŠ Sela, Veseli Jožeki, pevke ljudskih pesmi KD Sela, FD Lancova vas in FD Rožmarin Dolena, humoristiki Čila in Liza iz Haloz ter ansam- bel Prerod, ki je poskrbel, da so se na srečanju zabavali in plesali. Domače dobrote iz kuhinje gostilne Svenšek in gostilne Kozel je ob tej priložnosti blagoslovil p. Jože Petek, gostitelji pa so poskrbeli, da se je na Selih veliko zanimivega dogajalo tudi po uvodnem programu. V LETU 2017 BO SREČANJE SELANOV V OPATJEM SELU NA KRASU Na šolskem igrišču so potekale družabne športne igre, ki jih je pripravil in izpeljal Friderik Likavec, nekateri so se odpravili na kratek vodeni turistični izlet v Vidovo klet v Videm, na Djočanovo kmetijo v Tržeč in v vinsko klet Jakoba Svenška. Ob tej priložnosti je p. Jože Petek v cerkvi svete Družine daroval tudi mašo za vse Selane, kar je bil poseben dogodek dneva. Tako se je stopnjevalo do poznega popoldneva, ko se je srečanje Selanov počasi končalo in čisto pri koncu ga je žal zmotilo močno neurje. Ostali so le nekateri in ti so lahko zvečer doživeli še ta pravo gasilsko veselico z ansamblom Donačka, ki so jo organizirali prizadevni člani PGD Sela. Selani so s srečanja na Selih prav gotovo odšli s prijetnimi vtisi, saj so se letošnji gostitelji potrudili po naj- boljših močeh in se izkazali kot prijazni in gostoljubni ljudje. Selanom KS Sela zato vsa pohvala kot tudi tistim, ki so pomagali narediti dobro zgodbo, o kateri se bo še dolgo govorilo. Pohvalo si zasluži celoten organizacijski odbor s predsednico Frančke Merkuš, prav tako aktiv žena Sela, kulturniki, gasilci, upokojenci in športniki ter še mnogi drugi prostovoljci, ki so pomagali. Tudi po 20. srečanju so se udeleženci prijazno razšli v najboljšem upanju in želji, da se spet srečajo tretjo soboto v letu 2017, ko bo srečanje v Opatjem selu na Krasu. Tatjana Mohorko V Lancovi vasi so se družili in tekmovali V 7^ rajevna skupnost Lancova vas je skupaj z društvi, ki rt delujejo v vasi, prvi vikend v septembru organizira-JL ^L-la vaško srečanje. Krajani so se letos družili kar dva dni: v soboto so ekipe in posamezniki podirali keglje, v nedeljo so na svoj račun prišli nogometni navdušenci in kolesarji, na kegljišču pa je potekalo tudi nadaljevanje bojev posame- znikov v ruskem kegljanju. V sobotnem popoldnevu so se na dveh ruskih kegljiščih pri vaškem domu najprej pomerili kegljači. Sedem ekip je tekmovalo v igri na pet metov, po napetih bojih pa je bil vrstni red naslednji: 1. in 2. mesto sta (pričakovano) osvojili »najbolj izkušeni« ženska in moška ekipa DU Videm — sekcija kegljačev Lancova vas (ženske so moške prehitele za štiri keglje), 3. mesto si je priigrala ekipa PGD Tržeč, nato pa so sledili Strojni krožek Popovci, Koranti Lancova vas ter Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas in Edi turizem. ENI NA KOLESU, DRUGI NA IGRIŠČU V nedeljo se je okrog 30 kolesarjev vseh starosti ob 10. uri zbralo pri baru Zika v Lancovi vasi, od koder so se podali na triurno rekreacijsko kolesarjenje. Trasa je najprej potekala skozi Sela do Dolenc, kjer so se pri nekdanji vaščanki Marjeti Turk dobro Pri vaškem domu so potekali zanimivi boji posameznikov in ekip v priljubljenem kegljanju s kroglo na vrvici. Foto: Stanko Vidovič okrepčali, pot pa nadaljevali do Jurovcev in tam naredili krajši postanek še pri Antonu Selu. Pedale so nato poganjali v smeri Tržca, kjer so pri gasilskem domu naredili še zadnji odmor, nato pa so se podali čez novi nadvoz nazaj v Lancovo vas in okrog 13. ure prikolesarili pred vaški dom. Tam se je ob 14. uri na igrišču začel turnir v malem nogometu, letos je sodelovalo šest ekip. Te so bile najprej razdeljene v dve skupini, v katerih se je igralo po sistemu vsak z vsakim. Največ borbenosti in znanja je pokazala ekipa Bara Hentek, ki je v finalni tekmi premagala ekipo Popovcev, 3. mesto pa so osvojili Koranti Lancova vas. Pestro in borbeno pa je bilo v nedeljo tudi na kegljišču, kjer se je nadaljevala tekma posameznikov (ženske in moški posebej) v ruskem kegljanju. Ti so prav tako tekmovali na pet metov, v dveh dneh pa se je zvrstilo kar 75 iger, saj so nekateri tekmovalci »lovili« vodilne in so metali večkrat. Pri ženskah se je najbolj izkazala Ida Mlakar, le kegelj manj je podrla Jožica Zupanič in tako osvojila 2. mesto, tretja pa je bila Danica Cebek. Tudi pri moških posameznikih je bila močna konkurenca; p. Jože Petek je v nedeljo moral priznati premoč Andreju Prelogu (za dva keglja), na 3. mesto pa se je uvrstil Ivo Flinčec. Zvečer so najboljšim trem ekipam podelili pokale, prav tako posamezniku in posameznici v ruskem kegljanju, drugim pa simbolična darila za sodelovanje. Podelitev sta opravila predsednik KS Lancova vas Dani Hliš in p. Jože Petek. »Tudi letošnja prireditev je bila V nedeljo seje na pot podalo 30 kolesarjev, trasa pa je potekala tudi čez novi nadvoz v Lancovi vasi. Skupna fotografija je nastala v Doleni, na enem izmed treh postankov za okrepčilo. predvsem družabnega značaja, pripravili pa smo več športno obarvanih dogod- Krajani so se letos pri vaškem domu družili kar dva dni... Foto: arhiv KS kov, tako da se je za vsakega našlo kaj primernega. Srečanje je zelo dobro uspelo, obisk je bil odličen. Poskrbeli smo tudi za pogostitev vseh obiskovalcev, v nedeljo pa smo program popestrili še z adrenalinskimi žogami "zorb" — te so požele veliko navdušenja predvsem med najmlajšimi obiskovalci,« je vtise o letošnjem srečanju Lancovljanov strnil predsednik KS Lancova vas Dani Hliš. Petra Krajnc Vidovo žegnanje veti Vid goduje 15. junija in nekaj dni prej je bila v župnijski cerkvi sv. Vida v Vidmu slovesnost. Okolica in cerkev sta bili lepo očiščeni, cerkev okrašena z venci iz bršljana in raznim cvetjem, predvsem z lilijami, saj je v ponedeljek godoval sv. Anton. V cerkev so prišli duhovniki v spremstvu domačega župana Friderika Bračiča, župana občine Bednja Mirka Bistro-viča s spremstvom v naro- dnih nošah, poslanke Suzane Lep Simenko in vseh društev, ki delujejo v občini Videm. Vsi so prišli v nošah in tako ovekovečili svečanost. Mašo ____ Stran 16 DRUŠTVO POOEZEIS';' okler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem, še posebej pa domačim po veri. (Gal 6,2-3.7-10) Nri Naritasu si prizadevamo, da bi v čim večji meri zaživela vrednota karitas: ljubezen do bližnjega. V Z m upnijska karitas sv. Vida je bila ustanovljena leta M 1990 na pobudo p. Karla Gržana, ki je deloval na M ^Ptuju. Duhovni vodja, predsednik je vikar samostana in župnik moderator p. Tarzicij Kolenko. Duhovni voditelji so se menjali, tako kot so se menjala njihova službovanja. Voditeljica Župnijske karitas sv. Vida je danes Bernarda Galun. S p. Emilom Križanom je pred 26 leti pomagala ustanoviti to humanitarno organizacijo v Vidmu. Bernarda je predana kristjanka z globokim čutom za pomoč. To bogato popotnico za življenje je prav zagotovo prejela od svojih staršev, ki so ji dajali dober vzgled, vzgojo in držo pokončnega kristjana. Družina je živela na večji kmetiji, kjer nikoli ni zmanjkalo dela, vendar tudi pomanjkanja ni bilo. Oče Ivan Brglez je bil zaveden Slovenec, zato so morali med 2. sv. vojno v izgnanstvo na Hrvaško. Tam je bila kot osmi otrok rojena tudi Župnijsko karitas sv. Vida vodi Bernarda Galun. Bernarda. Hrvati so rekli, naj jo kličejo Nada - upanje, da se čim prej vrnejo na svoj dom. Toda žal je bila družina v izgnanstvu od 1941. do 1945. leta. Oče je dobil delo, mati je hodila pomagat sosedom, da so lahko redili kravo, ki jim je dajala mleko. Vsi starejši otroci pa so morali iti služit. Živeli so skromno življenje; v družini pa ni bilo prepira, temveč ob večerih molitev. Imeli so tudi dobre sosede, ki so jim pomagali. Po vrnitvi domov so zaživeli mirno življenje. Živeli so s cerkvijo, oče je bil organist, mama je čistila in krasila cerkev in že kot otrok jo je vedno spremljala tudi Nada. V domačo župnijsko karitas je vključenih 20 članov, ki so se v teh dolgih letih tudi menjali. V svojih vrstah imajo tudi županovo ženo Julijano Bračič, nanjo so prav posebej ponosni in občudujejo njeno predano delo. Ob ustanovitvi so potrebovali prostor za delovanje, ki jim ga je uredil takratni župan Franc Kirbiš. Ko pa je župnišče zgradilo gospodarsko poslopje, so dobili v njem tri prostore. Temu rečejo pravo razkošje, saj vedo, da večina karitasov nima prostorov ali pa so ti neprimerni. Tako so si uredili pisarno, skladišče za hrano in skladišče za oblačila. Srečujejo se vsak prvi torek v mesecu. Na dekanijski ravni pa so srečanja vsak drugi torek v mesecu v drugi župniji -vseh župnij v dekaniji je 17. Redno se udeležujejo srečanj na dekanijski ravni, saj je iz poročil vseh župnij razvidno, kaj kje potrebujejo in kaj ponujajo za pomoči potrebne. Pater Milan Kvas, naddekan Marijan Fesel in drugi jih seznanijo s tekočimi dogodki in delom, ki bo potekalo. POMOČ LJUDEM V STISKI VSE LETO Vsak človek je edinstven in tako je tudi njihova pomoč prilagojena vsakemu posamezniku. Njihovo delo in akcije potekajo skozi vse leto. Ob res hudih stiskah pomagajo tudi pri plačilu osnovnih položnic. Skozi vse leto se vključujejo v dobrodelne akcije, ki so namenjene zbiranju sredstev za pomoč ljudem v stiski. V septembru in oktobru spodbujajo k zbiranju ozimnice in vabijo k solidarnosti, na zahvalno nedeljo pa lahko darove prinesejo v skladišče ŽK, kjer jih do razdelitve začasno skladiščijo. Pred vsemi svetimi ponudijo sveče z nalepko Karitas, izkupiček pa je namenjen za uboge. V postnem času se pridružijo akciji Slovenske karitas 40 dni brez alkohola, akciji solidarnosti s trpečimi. Ne pozabijo pa tudi na duhovno obnovo. Zato se v župniji udeležujejo januarskih večerov, duhovne spodbude, ki jo organizira N$K, in si tudi sami organizirajo predavanja. V Tednu Karitas (zadnji teden v novembru) romajo na Ponikvo na Slomškov grob in se udeležijo maše ter obiščejo koncert Klic dobrote v Celju. Trudijo se tudi pri pridobi- vanju novih članov, želijo pridobiti tudi mlajšo generacijo. Članke o svojem delu redno objavljajo v občinskem glasilu, na internetu in v župnijskem glasilu. Obiskujejo jubilante, stare 90 let, in mlajše invalide. Podarijo jim simbolična darilca. Ob Tednu Karitas se predstavijo pri vseh mašah, nagovorijo župljane in jih spodbujajo k dobrodelnosti. Ob binko-štni nedelji pripravijo srečanje starejših občanov v sodelovanju z občino Videm. Vsa leta nudijo pomoč pri ptujskem dobrodelnem koncertu. Ob zahvalni nedelji pomagajo pri srečanju zakoncev jubilantov. Dvakrat letno obiščejo ostarele in težko bolne doma, po domovih in zavodih ter jim pripravijo darilca. Na temo pastoralnega leta se trudijo pripraviti čim več aktivnosti. Delijo hrano iz EU, zbrana oblačila in druge dobrine. V skladišču dežurajo dvakrat mesečno. Nudijo pomoč pri miklavževanju, ob novem letu pripravijo medsebojno obdaritev članov. Vsa leta skrbijo tudi za duhovniški grob na domačem pokopališču. Redno molijo rožni venec pred jutranjo mašo. »V MAJHNEM RASTE LJUBEZEN, LUČ, KI NAM UTIRA POT V TEMO« Odlično sodelujejo z občino, v veliko pomoč in oporo jim je domači župan V domačo župnijsko karitas je vključenih 20 članov, ki so se v teh dolgih letih tudi menjali. Srečujejo se vsak prvi torek v mesecu. Foto: Zdenka Golub Friderik Bračič. Karitativnost nas uči, kaj pomeni dajati in ne jemati, služiti, vendar ne vladati, ohranjati in ne uničevati, da trajata naše veselje in dobrota skozi vse leto. Ko mi sedimo v sobi pred televizorjem, računalnikom, ob topli peči, ob pogrnjeni mizi, se člani Karitasa zavedajo, da je v naši prelepi domo- vini in po svetu žal vse več tistih, ki jim dnevi prinašajo še več samote, lahkote, žeje, bolezni, brezdomstva in izgubljanja vere. Kljub današnji hitri, mrzlični družbi še imamo upanje, pa čeprav se nas bori in upira le peščica. Toda v nas je moč, saj v majhnem raste ljubezen, luč, ki nam utira pot v temo. _______________ Stran 29 _________ Trudijo se, da bi ljudje v njih prepoznali tistega, ki mu bo pomagal nositi breme, ki je zanj pretežko. Da bi v njih prepoznali tistega, ki mu bo naklonil tolažilno besedo in ki bo tam, ko bo potreboval bližino ali pomirjajoč stisk roke. Zdenka Golub Oratorij 2016 /^d 4. do 8. julija je v naši I ■ župniji potekal že 10. oratorij. Udeležilo se ga je 145 otrok, ves teden jih je spremljalo 28 animatorjev. Na oratoriju smo spoznavali leseno lutko Ostržka. Ta je v življenju ubral veliko bližnjic, a se te niso izkazale za dobre. Zraven Ostržka smo spoznavali tudi nove prijatelje in z njimi doživljali zanimive dogodivščine. Veliko smo prepevali, plesali banse, ustvarjali v različnih delavnicah in se igrali. Ker je bilo vroče, smo se ohladili tudi z vodnimi igrami. Da so bile dogodivščine še bolj zanimive, smo se en dan odpravili na izlet na Vurberk, kjer smo si ogledali grad, imeli sveto mašo in piknik. Za popestritev vsega pa smo se zabavali še na napihljivih igralih. Zahvala gre vsem sponzorjem, donatorjem in staršem, ki so nam kakor Letošnjega oratorija seje udeležilo 145 otrok, zanje pa je skrbelo 28 animatorjev. Foto: arhiv župnije koli pomagali pri izvedbi oratorija. Več strani www.oratorij-videm.si. utrinkov pa si lahko ogledate na spletni Julija Viličnjak Ob vidovem koncert družin ^ T" soboto, 11. junija, smo orga-%/ nizirali tradicionalni Vidov ▼ koncert. Letošnjemu smo dali naslov Družine pojejo. Predstavilo se )e nekaj družin, sorodnikov, bratov in sester. Ker je bilo slabo vreme, nas je ravnatelj povabil v šolsko telovadnico, kjer smo lahko naš koncert lepo izpe- Na koncertu so nastopili: družina Rojs *z Dravinjskega Vrha (delujejo kot ansambel Dravinja in so nas v drugem delu še nekaj časa zabavali), zakonca Katica in Rafko Svenšek iz Zagrebške ceste, sestre Gabrovec (Anica Kokol, Marija Varnica in Milena Gabrovec), družina Krajnc iz Vidma (Pia in Nik ter ati Matej), sestre Vidovič (Marija Bauman s Podlož, Ivanka Kojc iz Tržca in Hedvika Ostroško iz Suhe veje), Frančiškova družina in Frančiškovi otroci, samostanska družina: p. Janez, p. Tarzicij in p. Jože, mladi iz družine Ferlež (nečaki p. Janeza), Urška, Julija in Jure Ferlež, družini Krsnik - Potočnik (Anton Krsnik, sin Jože Krsnik, Sandi Potočnik, NEDEUO 12. JUNIJA VIDOVA EC.. SV. MASA OB 10. URI fABUENl! izvoljenec Jožice Krsnik ter daljni sorodnik Jernej Muzek). Pater Janez Ferlež Koranti iz Pobrežja na braškem karnevalu v f ^ lani Turističnega društva Koranti iz Pobrežja so se v ■ začetku letošnjega septembra v okviru FECC udele-^JV\\\ 9. mednarodnega karnevala na Braču. Karnevala se je udeležil princ karnevala Rajko Jurgec - Bertold Drane-ški s princeso in svojo gardo, drugi člani društva so predstavljali Turke. V petek, 9. septembra, je povorko, v kateri so se odlič-bila na Braču karnevalska no predstavili tudi člani TD humanitarna noč za »Bračke Koranti Pobrežje. Za vse je pupoljke«, naslednji dan so bila to še ena izkušnja več na v Supetaru pripravili medna- mednarodni ravni, domov pa rodno karnevalsko povorko, so Pobrežani prinesli dobre v nedeljo, 11. septembra, pa vtise in doživetja, je bil na Bolu karneval FECC z mednarodno karnevalsko Andrejka Vidovič Karnevala na Braču seje udeležil tudi princ karnevala Rajko Jurgec - Bertold Draneški s princeso in svojo gardo. Skupna fotografija udeležencev ilg lEiKlIPk i Člani TD Koranti Pobrežje so se na mednarodni povorki predstavili kot Turki. Foto: Kristjan Topolovec Jusova kapela dobila novo podobo "V TT Lancovi vasi so v petek, 26. %/ avgusta, pripravili krajšo slo-▼ vesnost ob zaključku obnove Jusove kapele. Obred blagoslova je opravil p. Jože Petek, dogodka pa so se udeležili mnogi Lancovovaščani in nekateri sosedje iz KS Sela. Pobuda za obnovo je prišla iz sveta KS Lancova vas. Dani Hliš, predsednik KS, je med drugim povedal, da so lani obnovili Cohovo kapelo v spodnjem koncu vasi, letos pa so v program dela uvrstili še obnovo Jusove kapele. S takšnimi akcijami namreč želijo prispevati k lepšemu videzu in urejenosti njihove vasi. O zgodovini Jusove kapele nimamo veliko podatkov. Posvečena je sv. Vidu, tudi farnemu zavetniku videmske župnije. Kapelo so prestavili na zemljišče Antona Jusa in ji dali zdajšnjo obliko leta 1992. V nadaljnjih letih jo je začel najedati zob časa, zato je bila letošnja pobuda KS, da pristopijo k obnovi, zelo dobrodošla. TUDI MALE INVESTICIJE RAZLOG ZA VESELJE IN PONOS KRAJANOV Dogodka se je udeležil tudi videmski župan Friderik Bračič in se Lancovlja-nom zahvalil za ohranjanje tako snovne kot nesnovne kulturne dediščine. Prav je, da se taki spomeniki ohranijo tudi za poznejše rodove, že od nekdaj so bili namreč križi in kapele kraj srečevanja in druženja vaščanov, je še dejal župan Bračič. Pobude, da letos obnovijo to kapelo, pl k ” ST Mačštič Na slovesnosti so se zbrali številni domačini, nekateri so zavetje pred vročim soncem poiskali v senci kapele, blagoslov pa je obogatil tudi p. Janez Ferlež iz videmske župnije. Pa je bil zelo vesel tudi Anton Jus in v svojem zahvalnem nagovoru obljubil, da bosta z ženo Angelo še naprej skrbela, da bo kapela vsem mimoidočim tudi v prihodnje kazala urejeno podobo. Hliš se je ob koncu slovesnosti zahvalil vsem domačim mojstrom, ki imajo zasluge, da kaže Jusova kapela poslej prenovljeno podobo. Pleskarska dela je opravil Dušan Flos, krovska dela Stanko Vidovič in Jani Malek, za ureditev okolice pa je poskrbelo Vrtnarstvo Darinke Požar. Zahvala pa je bila namenjena tudi članicam Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas, ki so poskrbele, da je bila kapela na dan blagoslova olepšana s cvetličnim aranžmajem in verigami iz žingerla. Po krajši slovesnosti se je druženje vaščanov nadaljevalo s pogostitvijo, za kate- Jusova kapela v Lancovi vasi je avgusta dobila svežo preobleko. Blagoslov obnovljene kapele je opravil p. Jože Petek. ro sta bila zaslužna Anton Jus in Franc Gojkošek, gospodinje iz Lancove vasi so napekle sladkih dobrot, KS in vaščani pa so med drugim poskrbeli tudi za to, da so se domačini in gostje v vročem poletnem dnevu dobro odžejali. Besedilo in foto: Petra Krajnc Prvi blagoslov motorjev in motoristov letos tudi na Selih "I ^ri sv. Družini je bil v nedeljo, I ^ 10. aprila, poseben dan. Okrog 70 ljubiteljev dvokolesnikov se le zbralo na prvem blagoslovu motorja in motoristov. Podobni blagoslovi že vrsto let potekajo po različnih krajih Po Sloveniji, letos pa so na pobudo ljubiteljev dvokolesnikov iz Lancove vasi blagoslov organizirali tudi na Selih. P° nedeljski sv. maši so prostor pred cerkvijo zasedli motoristi, mopedisti, motokrosisti, srečali smo lahko tudi lastnike štirikolesnikov, med ljubitelji dvokolesnikov pa je bilo tudi nekaj naj-mlajsih navdušencev. Vseh skupaj naj bi bilo po besedah organizatorja okrog Prostor okrog cerkve sv. Družine na Selih so 10. aprila napolnili motoristi Blagoslov motoristov in njihovih jeklenih konjičkov je opravil p. Jože Petek. Prav vsakemu je za srečno vožnjo segel v roko, vsak pa je prejel še nalepko v spomin na prvi blagoslov motorjev na Selih. 70; za prvič torej zelo lepo število. Pri blagoslovu, ki ga je opravil p. Jože Petek, so se motoristi priporočili božjemu varstvu, da bi varno in srečno vozili po vseh poteh, pa tudi, da bi njih in njihove domače varoval pred nesrečami in da bi se vsi udeleženci v prometu zavedali odgovor- Iz družine Potočnik - Flos seje blagoslova udeležilo kar devet motoristov, tudi dva najmlajša člana. nosti za lastno življenje in za življenje drugih. Motoristi so po končanem obredu poskrbeli tudi za manjše okrepčilo, veslo druženje pa so nadaljevali pri Edvardu Jurgecu v Lancovi vasi. Prvi blagoslov motorjev na Selih je torej letos odlično uspel, slišati pa je že bilo, da naj bi odslej postal tradicionalen. Besedilo in foto: PK Pobrežani v oddaji Dan najlepših sanj "T" a ogled oddaje Dan naj lepših sanj se nas je odpra-I vil poln avtobus Pobrežanov in krajanov iz bližnjih JL ^ vasi. »Najsrečnejši sem, če so drugi srečni,« pravi voditelj oddaje Peter Poles. Nas pa je s povabilom na ogled oddaje osrečila vodja potovanja Ivica Peter, ki je vse lepo organizirala. Za mnoge je bila to prva in hkrati zanimiva izkušnja ogleda oddaje v živo na televiziji. V pričakovanju poteka oddaje in priprav pred snemanjem smo lahko videli zakulisje studia, Pred vhodom v studio kako potekajo zadeve in po uvodnih pripravah so začeli snemanje oddaje, ki smo si jo z veseljem ogledali in se naploskali. Lepo je biti z ljudmi, ki delajo dobro za druge, v takem vzdušju smo zapustili Ljubljano. Voditelju Petru Polesu smo v spomin podarili zbornik občine Videm in ga povabili v naše kraje. Andrej ka Vidovič Skupinska fotografija z voditeljem oddaje Petrom Polesom Foto: AV Blagoslov za varno delo kmetovalcev "Tk "T"edelja, 5. junija, je bila tudi I ^^1 letos na Selih v znamenju tra-■A. ^ dicionalnega blagoslova trak- torjev in drugih delovnih strojev. Že vrsto let se namreč kmetovalci na prvo junijsko nedeljo srečajo pri sv. Družini, da bi bili deležni blagoslova pri svojem delu. Mašo za vse žive in rajne kmetovalce je vodil provincial p. Milan Kos ob somaševanju p. Jožeta Petka, slovesnost pa je obogatil tudi MeCPZ pod vodstvom zborovodje Sandija Potočnika. Uvodni pozdrav je zbranim tudi letos namenila Rozika Murko, med gosti pa posebej pozdravila župana občine Videm Friderika Bračiča, predsednico KS Sela Frančko Merkuš in Antona Zemljaka, predsednika Strojnega krožka Posestnik. Traktorji in drugi delovni stroji so danes nepogrešljivi za vse tiste, ki se ukvarjajo s kmetovanjem, in mnogi od teh so se udeležili nedeljske slovesnosti na Selih. Skupaj so se priporočili sv. Izidorju, zavetniku kmetov in kmečkega stanu, blagoslov pa je na neki način tudi »poroštvo«, da bodo lahko svoje delo opravljali varno, uspešno in brez nezgod. Po maši in blagoslovu je sledilo še družabno srečanje, članice aktiva žena iz Sel pa so tudi letos gostoljubno ponudile obilo domačih dobrot. Besedilo in foto: Petra Krajnc Slovesno mašo je letos vodil provincial slovenske minoritske province p. Milan Kos. Po maši je sledil blagoslov vseh traktorjev in drugih delovnih strojev. Zbrane je na tradicionalnem blagoslovu nagovoril tudi videmski župan Friderik Bračič in kmetovalcem zaželel vse dobro in veliko uspeha pri njihovem delu. Pestro društveno dogajanje leskovškega TD rugi del letnega dogajanja se v društvu začne s tra-I dicionalnim prvomajskim pohodom, ki je bil letos * - ^ dolg 11 km in je pod vodstvom Lojzeta Janžovni-ka trajal šestih ur. Pot nas je vodila prek Strmca, Pristave do lovskega doma LD Leskovec v Vareji ter nazaj k izhodiščnemu mestu. Kljub neugodni vremenski uapovedi se je zbralo lepo število pohodnikov, kar je predstavljalo osnovo za izpeljavo pohoda. Pohodniki Vseh starosti so lahko uživali v slikoviti haloški pokraji-ni’ Primernem vremenu ter gostoljubnih domačinih, ki s svojimi dejanji obogatijo dane trenutke pohoda. Velika zahvala za gostoljubje gre Branku Stopajniku, gospodarju Feliksu, družini Krajnc, družini Habjanič ter članicam društva za vse ponujene dobrote v različnih oblikah. Prav tako velika hvala LD Člani TD Klopotec Leskovec v Halozah so se ob prvem maju odpravili na 11 kilometrov dolg pohod. Leskovec, ki nam je ponudila vrnitvi na izhodiščno mesto svoje prostore v uporabo. Ob smo bili vsi istega mnenja, da Ekipa iz leskovškega turističnega društva je sodelovala na Krompirfestu v Dornavi. Foto: arhiv TD smo preživeli lep dan in da se vidimo tudi prihodnje leto. NA KROMPIRFESTU V DORNAVI Društvena ekipa se je 25. junija udeležila 5. Krompir-festa v Dornavi pod taktirko Marije Habjanič. Ekipa je pražila krompir, ki je bil očitno zelo slasten, saj ga je zelo hitro zmanjkalo. Tradicionalne prireditve Igramo in kuhamo na Ruški koči smo se udeležili 10. julija kot edina izbrana ekipa, ki ne gravitira na pohorsko območje, kar si štejemo v čast. Med številnimi ekipami je šestčlanska ekipa pod vodstvom Maksimiljana Polanca in več spremljevalnih članov pripravljala v 50-litrskem kotliču pohorski pisker. Tega smo na koncu prodajali večtisočglavi množici ob spremljavi haloške gibanice. Pri tem nas najbolj veseli dejstvo, da smo v pičlih dveh urah prodali vse, kar smo skuhali in prinesli s seboj. Ob naši stojnici smo srečali tudi veliko rojakov -Haložanov, ki sedaj živijo po različnih krajih Slovenije, in ti so nas bili še posebej veseli. NA PRAZNIKU GOSPODINJ V JURŠINCIH, NA DOGODKU NA PRAGERSKEM Leskovčani smo 29. julija sodelovali tudi na 21. prazniku gospodinj »Marta« Juršin-ci, na tekmovanju priprave prleškega piskra. Ekipo je vodila Slavica Polanec, ki je na griču domačije Toplakovih pripravila slasten prleški pisker. Poleg tega smo goste razvajali s haloškimi dobrotami, ki smo jih prinesli s seboj in so hitro pošle. Na povabilo TD Ajda iz Leskovca pri Pragerskem smo se 20. avgusta odzvali na njihovo tradicionalno prireditev pranja perila na star način ob potoku. Prireditev je bila zelo zanimiva, saj so prikazali, kako so perilo prali nekoč s pomočjo luga, ki so ga skuhali iz pepela. Pri pranju je sodeloval tudi naš član Mišo Bračko ter s svojim znanjem pranja perila in šarmom popestril prireditev. Kratka kronologija dogajanj skozi poletno obdobje ne navaja vseh članov društva, ki so marljivo pomagali pri organizacijskih dejavnostih. Tudi njim gre velika pohvala, saj brez njihovega truda ne bi bili tako uspešni, kot smo. Neprecenljivo je tudi dejstvo, da na vseh teh dogodkih sklepamo nova poznanstva in prijateljstva, nato pa te ljudi pripeljemo v Leskovec ob naših najrazličnejših dogodkih. Maksimiljan Polanec, TD Klopotec Leskovec v Halozah Utrip letošnjega kmečkega praznika v Leskovcu A ■ 'furistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah je tudi letos organiziralo že 21. kmečki praznik z naslo-JL vom Leskovec kuha in se veseli. Prireditev je potekala 13. avgusta na športnem igrišču v Leskovcu in je zajemala tri sklope. Prvi sklop prireditve je bilo tekmovanje za zlati klopotec v kuhanju ajmohta iz kotli-ča, drugi je vseboval kulturni program s podelitvijo priznanj zaslužnim članom in drugim, ki so nesebično pomagali društvu v preteklih letih, tretji sklop pa je bil veseli del z ansamblom X-Fail Group. Tekmovanja se je letos udeležilo nekoliko manj skupin kot lani, sodelovale so naslednje ekipe: Društvo kmetic občine Videm, Društvo žensk Pobrežje, Društvo podeželskih žena in deklet Lancova vas, Maska Ivanec iz sosednje Hrvaške, Društvo za razvoj in napredek Kocil, Turistično društvo Ajda iz Leskovca pri Pragerskem, Društvo žena in deklet Gerečja vas, Društvo podeželskih žena Brezno -Podvelka, Folklorno društvo Rožmarin Dolena, Sekcija za ohranjanje kulturne dediščine DU Ljutomer, Društvo žena in deklet občine Hajdi- na, skupina Chefla Maribor sestavi Majde Mogu, Ignaca in Turistično društvo Klopo- Rajha in Konrada Purgaja-tec Leskovec v Halozah. Komisija je imela dokaj težko Vzdušje, ki ga ustvarijo tek- delo, saj so bili ajmohti zelo movalci na tekmovanju, je dobri. Zlati klopotec si je pri' bilo prešerno in zanimivo, kuhala ekipa Društva žena in Kuhali so pod budnim oče- deklet občine Hajdina, srebr-som strokovne komisije v ni klopotec je osvojila ekipa Maska iz Ivanca, bronasti klopotec pa Društvo za razvoj in napredek Kocil. Letos smo prireditvi dodali tudi humanitarno noto, saj smo ajmoht nudili proti donatorstvu obiskovalcev. Zbrani denar smo po prireditvi predali vodji vrtca OŠ Leskovec Kristini Orlač. Sledil je zanimiv kulturni program, ki $o ga obogatili otroci vrtca OŠ Leskovec pod vodstvom svojih vzgojiteljic, pevskega zbora KD Leskovec, ter podelitev priznanj zaslužnim članom in krajanom Leskovca za njihov doprinos k društvenim dejavnostim. Nato je sledil veseli del, v katerem nas je s svojo glasbo razveseljeval ansambel X-Fail Group. Zabava se je ob dobri hrani in pijači zavlekla pozno v noč. Ob tem je treba omeniti tudi sponzorje prireditve, ki so z donatorstvom pripomogli, da je prireditev uspela. V prvi vrsti se zahvaljujemo Občini Videm in županu Frideriku Bračiču, mizarstvu Janko Baniček, s. p., podjetju Unimetal iz Slo- venske Bistrice, Boštjan Tršinar, in vsem darovalcem izdelkov za srečelov. Posebna zahvala gre tudi članom in članicam društva, ki so s svojim vloženim delom in trudom omogočili izpeljave prireditve - če ne bi bili pripravljeni na prostovoljno delo, te prireditve ne bi bilo že 21 let. Živimo v upanju na 22. kmečki praznik. Maksimiljan Polanec, TD Klopotec Leskovec v Flalozah V Dravcih postavili velikana "V Tnedeljo, 31. julija, so v Dravcih pri Korpičevih in l / etnografskem muzeju pripravili tradicionalni poletni V dogodek. Poleg kmečkih iger so se ob vinogradu še poveselili ob postavljanju klopotca velikana. Dogodek sta skupaj organizirala KTD Klopotec Soviče - Dravci in Društvo za ohranjanje dediščine Haloz, pritegnil pa je lepo število obiskovalcev. Ti so se lahko preizkusili tudi v tekmovanju v luščenju in prebiranju koruze ter zabijanju žebljev. S postavitvijo klopotca, ki so ga mimogrede brez težav dvignili in pognali, pa so naznanili, da je trgatev blizu. TM Utrinki z letošnjega julijskega dogodka v Dravcih Foto: arhiv Korpič Stran 36 Dogodki iz Skorišnjaka in tradicionalni velikonočni pohod Foto: MT V h m e leta zapovrstjo, če le vreme M dopušča, se v Društvu za napre-M JAAr in razvoj Kodi iz Skorišnjaka odpravijo na velikonočni pohod. Tudi letos so se na velikonočni ponedeljek pohodniki najprej zbrali pred sedežem društva v Skorišnjaku in se od tam podali na pot. Tokrat sta Žalika in Janez Belšak okrog 40 pohodnikov vodila iz Skorišnjaka v Malo Varnico, kjer so si po poti ogledali ostanke mlina. S pomočjo mlina, ki ga je poganjala voda, so na eni od domačij pred leti mleli žito. Nato so pot nadaljevali v Berinjak in naprej v Trdobojce do ostankov posestva Čerin. Čerinovi so bili nekoč veliki pridelovalci vina. Pohodniki so si ogledali ruševine oz. ostanke nekoč velikega in mogočnega posestva. Starejši pohodniki so mlajšim pripovedovali zgodbe, ko so še sami hodili na posestvo pomagat in si tako služit kruh. Pot so nato pohodniki nadaljevali po Trdobojcih do doline v Malo Varnico. Kljub kar nekaj kilometrom, ki so jih naredili, pot ni bila prenaporna, saj so imeli številne krajše postanke. Marsikje so jim namreč domačini ponudili pijačo. Polni lepih utrinkov s čudovitih okoliških gričev so se v popoldanskih urah prijetno utrujeni vrnili v Skori-šnjak. POSTAVITEV MLAJA IN KRESOVANJE Kot je v navadi po Sloveniji, se na pred- Zbrani pohodniki pred začetkom pohoda večer praznika dela, 1. maja, povsod postavljajo mlaji in prižigajo kresovi. Tako je bilo tudi v Skorišnjaku, kjer so v okviru Društva za napredek in razvoj Kocil tudi letos organizirali ta dogodek na stalni lokaciji pri Branetu in Ivanki Orlač. Preden se je stemnilo, so zbrani zavihali rokave in na tradicionalen način s skupnimi močmi postavili mlaj. Ko pa se je stemnilo, so prižgali še kres, ki so ga člani društva že od zgodnje pomladi skrbno pripravljali. Zbrani so se okrepčali z odličnim pasuljem, ki ga je pripravil Branko Licul, gospodinje pa so pripravile domače pecivo. Za glasbo je poskrbel Alen Orlač, ki je raztegnil svojo harmoniko. PRAZNOVANJE GODU SV. URBANA PRI BLAŽEVI KAPELI V Skorišnjaku so domačini ponosni na več kot 310 let staro kapelo zavetnika sv. Urbana oz. po domače Blaževo kapelo. Vsako leto v čast sv. Urbanu darujejo sveto mašo. Tako je bilo tudi letos, v soboto, 28. maja. Bogoslužje je vodil farni župnik Edi Vajda, popestrilo pa ga je ubrano petje pevcev. Po opravljenem obredu so domačini in gostje še malo poklepetali ter se okrepčali s pečenkami iz kotla, kot se za takšen dogodek spodobi. Za popestritev je Alen Orlač zaigral nekaj viž na svojo harmoniko. MT Na poti iz Skorišnjaka do Bistrice ob Sotli TF "T" okviru Društva za napredek % / in razvoj Kocil iz Skorišnjaka T je letos že osmo leto zapored potekalo romanje iz Skorišnjaka k Sve-togorski Materi božji na Svete gore nad Bistrico ob Sotli. Na romanje, ki je v teh letih postalo tradicionalno, se nas je izpred sedeža društva v Skorišnjaku odpravilo šest. Na pot smo se podali prvi petek v juliju, dobro opremljeni in z napolnjenimi nahrbtniki na ramenih. Vsak romar si s seboj nosi oblačila, nekaj hrane in pijače ter osebne stvari. Po nekaj prvih kilometrih in premaganem hribu v Trdo- bojce smo se pošteno ogreli, tako da nam nadaljnja pot ni delala težav. Ob predvideni uri in pred temo smo prispeli pod Donačko goro, kjer sta nas, kot vsako leto, pričakala prijatelj Janko Zemljič in njegova družina. Za večerjo so nam postregli odličen golaž, da smo se okrepčali, njegova žena pa nam Romarji pred odhodom izpred sedeža društva v Skorišnjaku Romarji z družinami, prijatelji in farnim župnikom Damjanom Kejžarjem pred cerkvijo Svetogorske Matere božje je pripravila gobe in lisičke, ki smo jih nabrali po poti. Po večerji in kratkem klepetu smo utrujeni zaspali in že je bilo jutro naslednjega dne, ko nas je zgodaj zjutraj zbudil petelin. Pretegnili smo noge in se polni zanosa in novih moči po zajtrku podali na pot. Pridružili so se nam še štirje romarji, ki se nam zaradi različnih obveznosti niso mogli pridružiti na samem začetku. Kljub temu da je bilo pred nami nekaj manj kot 40 kilometrov hoda, smo sponki zakorakali v sveže jutro. Kaj kmalu smo ugotovili, da se tokrat vremenarji niso zmotili, saj so se temperature neusmiljeno dvigale in sonce je začelo pripekati. Vseeno nas to ni odvrnilo od našega cilja. Tako smo veseli, zadovoljni In tudi utrujeni v poznem popoldnevu prispeli do župnišča sv. Petra pod Sveti-mi gorami. Tudi letos nam je tam nudil Prenočišče farni župnik Damjan Kejžar. Utrujeni smo se odpravili spat, nekate-r' na napihljive blazine, nekateri pa so si spalne vreče postlali kar na trda tla. Prehitro je bilo spet jutro, ko nas je v nasprotju z dnem poprej pričakalo deževno vreme. Najprej smo se udeležili bogoslužja v cerkvi sv. Petra. Potem smo si oprtali nahrbtnike in se podali na Preostanek poti do Svetogorske Matere °zje in se tudi tam udeležili bogoslužja. Pri tem so se nam pridružili naši sorodniki in prijatelji. Nekateri so se na romanje letos podali že osmič, nekateri romajo, ko jim čas in zdravje to dopuščata. Pot predstavlja za vsakega, ki se zanjo odloči, izziv; tako za telo kot za duha. Vsak ima na poti priložnost, da poklepeta in se poveseli z drugimi ali da hodi v miru in je sam s seboj, da prepeva in poje ali moli v tišini. V SKORIŠNJAKU POSTAVILI KLOPOTEC Vinogradniki so po vinorodnih pokrajinah proti koncu julija in v avgustu začeli postavljati klopotce. Za ohranjanje tega običaja so se odločili tudi v Društvu za napredek in razvoj Kocil v Skorišnjaku. Dogodek je potekal 14. avgusta pri družini Vidovič. V zgodnjih popoldanskih urah so se tam zbrali vinogradniki iz Skorišnjaka in gosti. Najprej so pripravili vse potrebno za postavitev klopotca in nato s skupnimi močmi namestili vse dele na svoje mesto. Da je delo lažje potekalo, je poskrbel Alen Orlač s svojo harmoniko. Po postavitvi klopotca so se zbrani družili ob dobri hrani in pijači, spremljal pa jih je zvok harmonike. Melita Turk Zbrana družba pred novopostavljenem klopotcem Foto: MT ____ Stran 38 Pomladne dogodivščine v Šturmovcih ■ pomlad in poletje sta v Šturmov-I -^cih na Petrovi domačiji izjemno JL pestra. Konec aprila smo se vaščani zbrali na postavitvi mlaja. Mlaj smo postavili, kot se za vaške fante spodobi, ročno. Nato smo se vaščani še družili ter si privoščili dobro hrano in pijačo. Mlaj smo pustili stati do naslednjega dogodka, že 11. tradicionalnega srečanja Sturmovčanov, ki je potekalo prvo soboto v juniju v slopu Vidovih dni. Srečanje je bilo lani jubilejno, saj smo praznovali 10. obletnico. Letošnje srečanje je bilo nekoliko manj formalno, druženje pa je bilo kljub temu izjemno prijetno in pestro. Za pomoč pri izvedbi srečanja se ob tej priložnosti zahvaljujemo članom TD Sturmača in vaščanom Šturmovcev, KS Videm in občini Videm ter OO SDS Videm za finančno podporo, našemu stalnemu spremljevalcu muzikantu Jožetu Topolovcu za ozvočenje in glasbo, Dušanu Hrgi za peko rib in prijatelju Dragu Trafeli za golaž. Ker je bilo druženje zelo prijetno in ga ni pokvarilo niti muhasto vreme, že nestrpno čaka- Postavitev mlaja v Šturmovcih Foto: Ivan Ciglar mo naslednje srečanje prihodnje leto ob istem času na istem mestu. Natanko en teden po srečanju pa smo se člani TD Sturmača odpravili na izlet na Veliko planino. Privoščili smo si pohod na Veliko planino in si ogledali pokrajino. Potem smo se odpravili na Ljubno ob Savinji, kjer smo si ogledali skakal- Pohod na Veliko planino Foto: AR niči, kjer potekajo tekme v smučarskih skokih za ženske. Sledil je ogled Mozirja in Mozirskega gaja ter ogled tekmovanja v kuhanju golaža. Na večerjo smo se odpravili na kmečki turizem pri Slovenski Bistrici in se tam družili do poznih večernih ur. Laura Rožman Igre brez meja in ribji piknik v Pobrežju Slastno pečene postrvi v Pobrežju !Sra z baloni V portno društvo Pobrežje in Turistično društvo Koranti Pobrežje sta bila organizatorja Iger brez meja in ribjega piknika v Pobrežju. Kljub nekoliko kislemu vremenu v dopoldanskem času so vztrajali pri izvedbi dogodka, kar se jim je obrestovalo, saj se je popoldne prelevilo v čudovito druženje ob spremljanju športnih iger. Finalna igra potapljanje Na Igrah brez meja v Pobrežju je sodelovalo osem ekip iz različnih krajev; nekaj je bilo ekip, ki že več let sodelujejo na igrah, in nekaj novih, kar potrjuje vsako leto odlično organizirane igre, saj se stari znanci z veseljem vračajo v naš kraj. Ekipe so se pomerile v osmih zanimivih igrah. Voditelj prireditve Marjan Nahberger je pred začetkom vsake igre predstavil njen potek, kar so tudi demonstrirali otroci iz domačega kraja, hkrati pa so bili tudi odlični navijači ekipam na terenu. Za slastno pečene ribe so poskrbeli člani TD, z njimi pa so se okrepčali gledalci in nastopajoči. Prvo mesto je osvojila ekipa ŠD AS, drugo ekipa Bager tim in tretje ekipa Sama žlahta. AV Zmagovalci iger v Pobrežju - ekipa ŠD AS Domača ekipa v igri leteča preproga Demonstratorji iger Foto: Kristjan Topolovec Novičke iz DPŽD Lancova vas V' g lanice Društva podeželskih žena in deklet Lancova ■ vas so bile aktivne tudi v pomladno-poletnih mese-^^«^cih. Organizirale so nekaj skupnih druženj, odzvale So se na povabila sorodnih in prijateljskih društev, predvsem pa so v preteklih mesecih večkrat obložile svojo stojnico na različnih dogodkih v domači občini in župniji. Foto: PK Ekipa, kije letos vrtela kuhalnico na tekmovanju v kuhanju piščančjega »ajmohta« v Leskovcu: (z leve) Marta, Milenka, Jožica in Manica. Foto: arhiv društva Konec aprila so organizirale na predavanje pa so pova-brezplačno zdravstveno pre- bile tudi sorodna društva iz davanje o demenci in v goste videmske občine. Predavate-povabile Jožico Gamse, dr. Ijica je spregovorila o prvih med., specialistko psihiatrije, znakih demence, najpogostej- ših oblikah in podala nekaj koristnih nasvetov, kako se bolezni lahko izognemo. Odzvale so se tudi vabilu Društva kmetic občine Videm in sodelovale na njihovi razstavi Naš vsakdanji kruh v Vidovi kleti. Z DOBROTAMI NA STOJNICAH Lancovovaške gospodinje so poskrbele, da je bila njihova stojnica bogato obložena na že tradicionalnih dogodkih v občini; junija so svoje dobrote ponujale na vidovem žegnanju, 25. junija so pogostile obiskovalce vseslovenskega srečanja Selanov na Selih, konec julija pa smo jih lahko srečali na anin- skem žegnanju na Selih. Sicer pa so za sv. Družino tudi letos spletle veliko metrov verig iz žingerla, da je bila cerkve na prazničen dan lepo okrašena. Sladke dobrote so prispevale tudi za pogostitev ob blagoslovu Jusove kapele, teden dni kasneje pa še za srečanje krajanov v Lancovi vasi, ko so kot ekipa nastopile tudi v kegljanju s kroglo na vrvici. Ekipa štirih članic pa se je udeležila tudi letošnjega kmečkega praznika v Leskovcu in se pomerila v kuhanju »ajmohta«. Letošnja novost pa so tudi pohodi ob polni luni. Enkrat na mesec se namreč skupaj podajo na rekreacijski pohod po bližnji okolici. PK Novičke iz Društva kmetic občine Videm b blagoslovu rožic pri sv. Janžu 26. junija smo 1 ■ članice Društva kmetic občine Videm razstavile domače izdelke: ognjičevo mazilo, zdravilno olje šentjanževke in čaje z domačega vrta. Ob tej priložnosti smo predstavile zloženko, iz katere bralcem ponujamo nekaj receptov. KOPRIVA Sodi med naše najbolj zdravilne rastline. Pri koprivi je zdravilno vse: korenine, steblo, listi in cvetovi. Vsako pomlad je dobro narediti vsaj 4-tedensko kuro s pitjem čaja iz mladih koprivnih poganjkov in jeseni po košnji otave. Pitje čaja se priporoča zjutraj pred zajtrkom in 1-2 skodelici čez dan, seveda po požirkih. Po takšni kuri je počutje tako dobro, da počnemo stvari z veliko večjim elanom. Kopriva vsebuje veliko železa. Zato je naj večji uspeh, če uporabljamo svežo koprivo. Odvzema dovzetnost za prehlade ter pomaga pri revmatskih in protinskih obolenjih. Hvaležni moramo biti za naravni dar koprive, saj ta rastlina dela čudeže. Cajni preliv iz koprive: 1 zvrhana čajna žlička na Vi litra vode, samo poparimo, kratek čas namakamo. Pijemo po požirkih. Koprivna tinktura: Korenine, izkopane spomladi ali jeseni, operemo s pomočjo krtače, drobno narežemo in napolnimo do vratu v steklenico. Prelijemo z 38—40-odstotnim žitnim žganjem, zmes naj 14 dni stoji na toplem mestu. Kopeli za noge: Po eno zvrhano prgišče dobro opranih, skrtačenih korenin in svežih kopriv/stebel in listov/ namočimo čez noč v 5 1 vode in naslednji dan segrejemo do vrenja. Noge kopamo 20 minut v tako topli vodi, kot jo lahko še prenesemo. Koprive naj ostanejo med kopeljo v vodi. Kopel za noge lahko ponovno pogrejemo in uporabimo še od 2- do 3-krat. KAMILICA Cvetne glavice nabiramo od maja do avgusta, najbolje v opoldanskem soncu. Kamilico imenujemo »zdravilo za vse«, še posebej je primerna za majhne otroke. V vsakem primeru Pri Janžu seje videmskim zeliščaricam pridružil priznani zeliščar p. Ernest Benko iz samostana Olimje. lahko otroku ponudimo kamilični čaj, predvsem pri krčih in bolečinah v trebuhu. Pomaga pri napenjanju, driski, izpuščajih, zasluzenju in dolgotrajnih boleznih želodca, pri motnjah ali izostanku menstruacije ter pri drugih težavah v trebuhu, pri nespečnosti, vnetjih in pri vročini, bolečini zaradi ran in zobobolu. Zelo priporočljiva je blazina s suhimi kamilicami, ki jo položimo kot toplo oblogo na obolelo mesto. Priprava čaja: 1 zvrhana žlička na 'A litra vode, samo poparimo, namakamo kratek čas. ŠTEVILNE AKTIVNOSTI SKOZI VSE POLETJE Čeprav je na tržišču veliko napisanega o zdravilnih zeliščih in njihovi uporabi, smo se v društvu že drugo leto odločile za izdelavo svojih izdelkov, saj menimo, da živimo v času, ko se veliko ljudi oddaljuje od naravnega načina življenja. Številne nove bolezni ogrožajo naše zdravje. Zato želimo v okolju spodbujati in opogumljati ter svoje izkušnje prenesti naprej. Ponosno pa lahko povemo, da je priznani zeliščar p. Ernest Benko iz samostana Olimje, kjer imajo zelo dolgo lekarniško tradicijo, pohvalil naše ognjičevo mazilo, naše domače čaje in vse druge izdelke. Skupaj s p. Janezom Ferležem smo se dogovorili za sodelovanje pri oblikovanju in prvih začetkih pri nasadu domačih čajnic in drugih zelišč na župnijskem vrtu. Naše članice so bile v Pomoč pri zasaditvi in upamo na dobro sodelovanje, saj je p. Janez tudi član našega društva in ga delo z zdravilnimi rožami zelo veseli. Na stojnici pri Janžu pa so naše članice razstavile tudi kruh, ki je potoval na oceno v Belo Cerkev in društvu Prinesel kar nekaj zlatih in srebrnih priznanj, čez poletje je potekalo kar nekaj sodelovanj z drugimi društvi. Konec maja smo sodelovale pri pečenju pečenk v Tržcu, Na stojnici pri Janžu so naše članice razstavile tudi kruh, kije potoval na oceno v Belo Cerkev in društvu prinesel kar nekaj zlatih in srebrnih priznanj. Foto: Tonček Horvat v Dornavi pri praženju krompirja, v Juršincih se je kuhala »entopf župa« ali prleški pisker, v Leskovcu pa so kuhali »ajmoht«. Menimo, da je delo in sodelovanje za društvo zelo pomembno, čeprav marsikaj prispevajo naše članice iz svojega proračuna, saj so kotizacije in prevozi za društvo velik zalogaj. Vendar pridemo s skupnimi močmi in požrtvovalnim delom tudi do zasluženih priznanj. Pomembno je, da vztrajamo tudi v časih, ko gre povsod na tesno, in da dobro poznamo skupno pot sodelovanj. Za posebno sodelovanje pa se zahvaljujemo kolektivu Mercatorja v PE Tržeč in vsem, ki ste nas podprli v akciji Radi delamo dobro. Hvala za »žetončke«. MKČ Aktivnosti DU Videm TX o statističnih podatkih je v Sloveniji več kot 600.000 1 -^upokojencev, 509 upokojenskih društev in 13 pokra-jinskih zvez društev upokojencev. V to množico upokojenskih društev spada tudi Društvo upokojencev Videm Pri Ptuju. Naše poslanstvo je rekreativno, kulturno in še kako druženje ter lepšanje jesenskega dela našega življenja. erjarnem, da se vodstva Vseh društev trudijo, da se dosežejo takšne zahteve. Vem Pa tudi, da je za uspešno delo Potrebnega veliko neplača-ne§a časa, znanja in nepovr-nJenega denarja. Resnica je, da vsi pri tem niso ali nismo UsPešni. Spoštovani članice člani našega društva, oce- na je na vaši strani in prav je, da jo poveste. Letni čas se je obrnil na jesenski del, in če pogledamo aktivnosti za nekaj mesecev nazaj, lahko ugotovimo, da naši člani še vedno radi obiščejo Lenti na Madžarskem. V mesecu pred veliko nočjo jih je na Madžarsko na naku- povalni izlet odpotoval poln niziran pohod po Halozah, avtobus. Aprila je bil orga- Junija smo organizirali kole- Deveta obletnica ljudskih pevcev DU Videm šarjenje okrog Ptujskega jezera. Tudi na meddruštvenih športnih igrah, ki jih je letos organiziralo DU Sela, smo zagotovili udeležbo. Proti koncu avgusta so ljudski pevci našega društva organizirali 9. srečanje ljudskih pevcev. V večjem številu smo se 8. septembra udeležili tudi maše na Ptujski Gori in srečanja upokojencev v Majšperku. Ob začetku novega šolskega leta smo pomagali pri varovanju otrok pri prečkanju ceste na prehodu za pešce. Z obiskom se spomnimo naših članic ob 90. rojstnem dnevu in zlatoporočen-cev, jim voščimo in skromno obdarimo. Do konca leta nas čaka še nekaj aktivnosti, o njih boste obveščeni. Vabimo vas, da se jih udeležite. Sekcije pikado, kegljanje in ljudski pevci pridno vadijo in se udeležujejo raznih srečanj in žanjejo uspehe. Kolesarjenje okrog Ptujskega jezera Spoštovani članice in člani DU Videm, do konca leta je še nekaj mesecev. Želim si, da jih kot prijetna družba večkrat lepo preživimo skupaj. Besedilo in foto: Franci Hliš Letošnje igre upokojencev gostili Selani V' f ^ lani upokojenskih društev iz Dolene, Leskovca, Vid- H ma, Majšperka, s Turnišča in Sel so se letos srečali y na Selih na tradicionalnih igrah. Po uvodnem nagovoru predsednice DU Sela Tilike Vidovič in kratkem kulturnem programu, v katerem so nastopile pevke ljudskih pesmi KD Sela, so se udeleženci srečanja najprej dobro okrepčali in nato podali na športno igrišče, kjer so se pomerili v zabavnih igrah. Letošnje igre so bile znova izvirne in nadvse domiselne, pod celotno izvedbo pa se je podpisal Friderik Likavec, sicer član DU Dolena, ki se je z udeleženci iger družil tudi minulo leto. Tudi tokrat je bilo pomembno sodelovati, se zabavati in uživati v dobri družbi. Zmaga je ostala le na papirju, saj so si prav vse ekipe na koncu prislužile pokal za sodelovanje. Zanimivo je bilo spremljati igre od začetka do konca; najprej so lovili ribe, kar ni bilo lahko, potem so morali z zakritim obrazom poiskati kravo, ji nadeti ušesa in rep, na koncu pa še najti vime in kravo pomolsti. Tretja igra je imela naslov žaga in tukaj so bile razlage tekmovalcev različne, a na koncu so vendarle igro končali vsi. Četrta preizkušnja je bila gradnja silosa, v kateri je bilo treba razmišljati še o barvah slovenske zastave, kar je šlo tekmovalcem odlično, veliko smeha in dobrih komentarjev pa je bilo pri zadnji igri, ki je dobro znana, a so v njej uspešni le najbolj spretni z mirno in močno roko. To je bilo seveda znano zabijanje žebljev. Med tekmovalnim delom je bilo tudi nekaj časa za odmor in okrepčilo, seveda pa so tekmovalci imeli ves čas spodbudo prijateljev, ki so tekmovalni del spremljali pod varnim zavetjem v senci. Selški upokojenci so se tudi tokrat izkazali kot dobri gostitelji, saj so dobili veliko pohval za organizacijo iger in druženje, kar pa je tudi dobra popotnica za naslednje srečanje, ki bo prihodnje leto v Majšperku. Besedilo in foto: TM Naši jubilanti 90 LET MARIJE ROPIČ Marija Ropič, z dekliškim priimkom Jurše, se je rodila 20. aprila 1926 v Belskem Vrhu. Jesen življenja preživlja pri sinu Ivanu in njegovi družini v Šturmovcih. V mladih letih se je poročila s Francem Ropičem. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, danes živijo še trije. Gospa Marija je babica sedmim vnukom in prababica štirim pravnukom. Zelo radi jo obiskujejo in jo s tem zelo razveseljujejo. Bila je skrbna gospodinja, skrbela je za dom in družino. Mož je bil zaposlen pri takratnem Kmetijskem kombinatu. Zdaj pa uživa med svojimi otroki in njihovimi družinami. Ob častitljivem življenjskem jubileju smo jo obiskali in skromno obdarili župan Friderik Bračič, p. Janez Ferlež in Bernarda Galun. Zaželeli smo ji trdnega zdravja in lepega počutja med svojimi dragimi, ki so jo ta dan obiskali. V prijetni družbi smo se zadržali še lep čas. B. Galun V družbi slavljenke Marije Ropič v Šturmovcih 90. ROJSTNI DAN ANICE VAUPOTIČ Anica Vaupotič, z dekliškim priimkom Bračič, se je rodila 18. maja 1926 v Vareji. Zadnjih nekaj let biva v Dravinjskem Vrhu z možem Maksom in hčerko Marinko. V zakonu so se jima rodili trije otroci, od katerih je v 20. letu starosti umrla hčerka Anica. Jubilantka je bila gospodinja, skrbela je za svojo družino, očeta in mamo. Danes je ponosna na svoje tri vnuke in že na pet pravnukov. Imajo izreden čut za babico in dedka, saj ju redno obiskujejo in razveseljujejo. Tudi župan Friderik Bračič, p. Tarzicij Kolenko, ki ju vsak mesec obišče, in Bernarda Galun smo slavljenko obiskali na njen 90. rojstni dan in jo skromno obdarili. Jubilantka je še danes zdrava in čila, z možem Maksom pa sta v soboto, 10. septembra, v domači cerkvi sv. Vida na diamantni poroki obnovila svojo zakonsko zaobljubo. Obred je vodil p. Janez Ferlež, zapel pa jima je tudi cerkveni pevski zbor, saj je »ženin« dolga leta vodil zbor, »nevesta« pa je prepevala s svojim žametnim glasom. Istočasno pa je Friderik Bračič, 90. rojstni dan je praznovala Anica Vaupotič. župan občine Videm, ob navzočnosti svoje pomočnice Julije Hvalec potrdil njuno civilno poroko. Slavljencema želimo veliko zdravih, srečnih in lepih dni v nadaljnjem življenju, zahvaljujemo pa se jima za lepo sodelovanje v prid vsem občanom občine Videm. B. Galun 90 LET ALOJZA BEDRAČA Jubilant Alojz Bedrač s stalnim prebivališčem v Trdobojcih je bil rojen 27. maja 1926 v Repiščah. Jesen življenja preživlja v Domu upokojencev na Ptuju, kjer zanj lepo skrbijo. Iz družine izhaja kot najstarejši sin. Leta 1947 se je poročil z Julijano Fideršek. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: hči in trije sinovi. Ima šest vnukov in pet pravnukov. Z ženo sta pridno delala na haloški zemlji, da sta lahko pre- živela družino. Leta 1997 sta praznovala zlato poroko in srečno sta živela do leta 2004, ko mu je umrla žena. Njegovo zdravje je začelo pešati in samota ga je žalostila. Zadnjih pet let je živel pri njem in mu delal kratek čas Slavko Kolednik iz Cirkulan. Domači so mu zelo hvaležni in se mu za ta čas lepo zahvaljujejo. Zahvaljujejo se mu tudi za tedenske obiske očeta v domu. Ob častitljivem jubileju smo slavljenca v Domu upokojencev na Ptuju obi- skali župan Friderik Bračič in Bernarda Galun, predstavniki Župnijske karitas sv. Andraža in župnik Edi Vajda. Jubilantu želimo veliko trdnega zdravja, dobre volje in prijetnega počutja. BG 90. rojstni dan Terezije Šmigoc ^ T" sredo, 21. septembra, je okroglih 90 let praznova-%/ la Terezija Šmigoc, z dekliškim priimkom Vnuk, iz V Sp. Leskovca 21. Ob rojstnem dnevu sta jo z obiskom počastila župan Friderik Bračič in vodja občinske upra-Ve Nada Golob ter ji zaželela veliko dobrega, predvsem pa zdravja. Slavljenka v krogu svoje družine Jubilantka je svoje dolgo, včasih težko in tudi bogato življenje Začela 21. septembra 1926 v Zg. Leskovcu. V družini je bilo Pet sorojencev. Pri 22 letih je spoznala Jožefa Smigoca in se z njim 7. februarja 1954 tudi poročila. Skupaj sta se preselila k njegovim na kmetijo v Sp. Leskovec, kjer živi še danes. Kot Sama velikokrat pove, je bila moževa družina zelo številna in je bilo veliko trdega dela, vendar so se ob delu znali tudi zabavati Ob visokem življenjskem prazniku je Tereziji Šmigoc čestital tudi župan Friderik Bračič. in si popestriti vsakdan predvsem s petjem. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi in ena hčerka. Vsi otroci so v zvezah in so ji kar devetkrat nadeli ime babica. Po moževi smrti leta 1996 je kmetijo prevzel najmlajši sin s snaho in zanjo skrbi še danes. Gospa Terezija ali orna, kot ji rečejo domači, je še zmeraj zelo vitalna, nasmejana in še posebej ponosna na svojih osem pravnukov in dve pravnukici, o katerih pravi, da so njeni mali sončki. Besedilo in foto: Tamara Šmigoc 90. rojstni dan Terezije Polanec I lerezija Polanec je 15. septembra praznovala svoj 90. rojstni dan. Rodila se je v Vareji v ^ecki družini očetu Francu in mate-r' Rozaliji Polanec kot prvorojenka. Za jb° so se rodili še trije bratje Andrej, ranc in Feliks, s katerimi je odraščala, ter Sestra, ki je kmalu po rojstvu umrla. ot sama pove, je živela v težkih časih, ni bilo vsega tega, kar imamo danes, in je že kot deklica morala iti »služit«. Preživela je drugo svetovno vojno, o kateri zna povedati, da je marsikdaj trepetala za življenje, še bolj pa njen oče, ki je kmalu po tem, ko se je vrnil iz vojne, umrl za jetiko. A vendar je z molitvijo in trdnim upanjem v boga ter vero, da se bo vse končalo dobro, tudi to preživela. Skozi življenje so jo razveseljevali njeni trije sinovi Alojz ter dvojčka Albin in Franc (leta 1996 tragično preminuli), za katere je skrbela sama in jih s težavo preživljala, a vendar vedno poskrbela, da niso bili lačni in da so odrasli v poštene, delavne moške. O njihovem otroštvu še vedno rada pove kakšno zanimivo prigodo. Ko so bili sinovi stari nekaj let, se je skupaj z njimi z domačije preselila v svojo hiško prav tako v Vare-ji, ki so jo s skupnimi močmi postavili z domačimi in ji še danes dobro služi. Vse življenje je trdo delala kot gospodinja in si vse, kar ima, prislužila s trdim delom na haloški zemlji doma in na dnini. Pomagali so ji seveda tudi njeni sinovi. Leta gredo hitro naprej, sinovi so si ustvarili družine in jo razveselili s šestimi vnuki in devetimi pravnuki. Polan-čeva Trezika že leta živi sama, zato se vsakega obiska zelo razveseli. Ne glede na starost in določene zdravstvene težave pa ima še vedno dovolj moči, da se loti vseh gospodinjskih opravil. Prav tako še vedno preseneča s skrbno obdelanim vrtom, na katerem si sama pridela vso zelenjavo, cvetočimi rožami okrog hiše, ki jih skrbno zaliva, in urejeno okolico, tudi gorico. Za svoj praznik je goste presenetila s sveže pečenim kruhom, potico in gibanico, čeprav je imela nekoliko težav z »mesenjem« testa in kurjenjem v krušno peč, kot je sama povedala. Sicer pa ji pri delu priskočijo na pomoč dobri sosedje, znanci, prijatelji, sorodniki in domači. Vsem je zelo hvaležna. Za svoj devetdeseti rojstni dan si želi predvsem življenjskih moči in dobrega zdravja. Mi vsi drugi pa ji zraven tega želimo še obilo božjega blagoslova, dobrega počutja, veselja ter da se na 100. obletnici ponovno snidemo in nasmejemo. Jožef Kozel Terezija Polanec v družbi svojih sinov, nekaterih vnukov in pravnukov Slavljenka seje razveselila obiska p. larzicija Kolenka, župana Friderika Bračiča, predstavnice Karitas Nade Galun, pridružila sta se jim še sinova Alojz in Albin. Foto: Sečki, Kozel Diamantna poroka zakoncev Jožeta in Štefanije Jerenko petinšestdeset let je že minilo, odkar sta se poročila I -^Jože in Štefanija Jerenko iz Barislovcev. V soboto, 7. JL maja, sta v krogu družine in prijateljev slavila diamantno poroko. Za diamantnoporočenca ju je razglasil videmski župan Friderik Bračič, ki je opravil civilni obred poroke. V cerkvi svete Družine na Selih sta zakonca obnovila poročno zaobljubo in si po vseh dosedanjih zakonskih jubilejih tudi ob letošnjem, častitljivem, znova izmenjala poročna prstana. Slovesno mašo sta darovala p. Jože Petek in p. Emil Križan. Z veliko ljubezni in spoštova- Slovesnost diamantne poroke zakoncev Jerenko je bila v cerkvi svete Družine na Selih. V Barislovcih so Jerenkova domačini »presenetili« z mauto. Gasilci PGD Sela so jubilantoma pripravili curkomet. Veseli svatje na diamantni poroki na Selih nja drug do drugega sta dočakala visok Zakonski jubilej, ki ga dočakajo le redki, v letu 2016 pa bosta oba slavila še osebni jubilej - častitljivih devetdeset let življenja. J°že in Štefanija Jerenko sta se poročila 5. maja leta 1951, v zakonu imata tri hčerke: Slavico, Marjano in Katarino. Družina si je skupen dom ustvarila v Barislovcih in na domačiji Jerenko- va mirno živita tudi na jesen življenja. Njuna najboljša družba so že dolgo let njuni sosedje; družini vnuka Gregorja in hčerke Katarine, vsi skupaj pa zanju lepo skrbijo in jima pomagajo po najboljših močeh. Slavljenca sta bila na dan diamantne poroke ponosna in srečna, ko so jima družbo delali tudi najmlajši člani družine, njunih sedem vnukov in deset pravnukov. V domačem kraju so jima po stari navadi pripravili »mauto«, člani PGD Sela, kjer je jubilant Jože tudi dolgoletni član, pa so ju na poti v cerkev presenetili še s curkometom. Čestitke in dobre želje zakoncema Jerenko tudi v imenu uredništva Naš glas! Besedilo in foto: TM Diamantna poroka zakoncev Vaupotič obota, 10. septembra 2016, je bila za družino Vaupo-tič prav poseben dan, saj sta Anica in Maks Vaupotič iz Dravinjskega Vrha 67 praznovala 65 let skupnega življenja. Civilni obred diamantne poroke je opravil župan Friderik Bračič, mašo pa je daroval p. Janez Ferlež. diamantna nevesta Ana, r°)ena Bračič, se je rodila leta 1926 v Vareji, ženin Maks Pa leta 1917 v Lancovi vasi. Zakonsko zvezo sta sklenila 8. septembra 1951 pri Sv. Vidu. Ob obhajanju diamantne poroke sta bili njuni priči sin Franc in hči Marija. Vse življenje nas že bogatita z vrednotami, nas učita, kaj je prav in kaj ne. S praznovanjem tega dne pa sta nam sporočila, da se je treba veseliti, ko nam življenje ponudi to priložnost. Zato sta nas zbrala. Svojo družino, sorodnike in pevce cerkvenega ... in letos, ko sta 10. septembra po 65 letih obnovila poročim zaobljubo. Foto: JV pevskega zbora. Vsi smo del njunega življenja in vrata doma so za nas vedno odprta. Sicer nam s svojim vzgledom in nauki velikokrat pomagata pri odločitvah. Kot rad reče dedek, življenje gre včasih malo gor, včasih malo dol. Na koncu je vedno ravna črta. In kdo bo to vedel bolj kot onadva, ki jima je življenje naložilo toliko križev. Ampak z ljubeznijo, vero in podporo drug drugemu sta premagala vse preizkušnje. Zato smo lahko z njima praznovali 65 let ljubezni, spoštovanja, pa tudi odrekanja in požrtvovalnosti. Tako smo spet imeli priložnost za stisk roke, iskren pogled in prijazno besedo. Posebno veselje v njuno hišo na jesen življenja prinaša pet pravnukov, ki so na začetku Zakonca Anica in Maks Vaupotič leta 1951 ... Foto: osebni arhiv Vaupotič maše s simboličnim dejanjem pet cvetov prababici povezali v poročni šopek. Hvala vsem patrom, ki ste vsak na svoj način obogatili poročni obred, g. županu za prijazne besede, cerkvenim pevcem za to, da je pri maši zadonela zborovska pesem, in vsem svatom, ki ste s slavljencema preživeli ta čudoviti in prav poseben dan. Iskrene čestitke zakoncema Vaupotič ob diamantnem jubileju tudi iz uredništva Naš glas! MK Potovanje po Islandiji - deželi, ki očara "T"ajina pot se je začela 3. maja z letom z Brnika v I ^^1 Luton v Anglijo. Po daljšem čakanju na letališču JL ^ v Lutonu sva končno dočakali let za Keflavik na Islandijo. Na letališču sva imeli rezervacijo za najem avtomobila in pričakala naju je zaposlena v podjetju, ki izposoja avtomobile. Odpeljala naju je do podjetja Sadcars, kjer sva najeli avto znamke Toyota Avensis. Ob 10. uri zjutraj sva tako začeli najino popotovanje po deželi Vikingov. Ze prvi pogled na to deželo naju je takoj očaral. Najprej sva morali napolniti avto z gorivom in menjati denar v islandske krone; menjava za 1 evro je okrog 145 kron. Tudi točenje goriva je bilo prav zanimivo; najprej plačaš s kartico in šele nato lahko napolniš rezervoar. Hči Manuela je vse to dobro obvladala, sama bi se težko znašla v tej situaciji. Nato sva morali nakupiti tudi nekaj za pod zob. Tudi kava ni bila poceni, okrog 450 kron, ampak v tistem trenutku sva jo nujno potrebovali. Hči je prižgala avto in podali sva se na pot. Sprva sva kupili zemljevid, da sva ugotovili, kam se bova podali. Hči je imela narejen načrt poti in prvi dan je bil cilj polotok Snaefellsnes. Iz Keflavika se podava čez Reykjavik, Mosfellsbaer do kraja Grundarhvedi, skozi predor Hvalfjardargong, ki poteka pod morjem in je dolg kar 6 km. Malce grozljivo se je bilo peljati skozenj, ker je bil speljan pod morjem in nato čez fjord Hvalfjordur. Nato sva nadaljevali pot proti Borganesu in do mesta Arnastapi, ki leži tik pred nacionalnim parkom Snae-fellsjoekull, kjer imava prvo prenočitev. Zagledava čudovite lesene hišice v rdeči barvi in se razveseliva tega, da se oprhava in spočijeva od dolge vožnje in neprespanosti. Soba je bila čudovita, z visoko posteljo in pogledom na zunanje planine in oblake, ki so bili zelo nizko, tako da bi se jih lahko skoraj dotaknil. Tukaj sem začutila resničen dotik boga do te dežele in vseh ljudi, ki tukaj prebivajo. Zdanilo se je zelo hitro; ob 3-uri zjutraj je bilo tukaj tako kot pri nas ob 6. uri. Naslednje jutro sem se odpravila do rta, čeprav je bilo zelo vetrovno na tem delu. Pihalo je tako močno, da me je skoraj odneslo, vendar je bila mogočna skulptura, ki ponazarja nordijskega mitološkega boga Bardarja, ob pogledu res veličastna. Kip naj bi varoval vulkan na drugi strani rta. Tukaj sem lahko občudovala butanje valov in moč narave, °d zadaj pa prelep pogled na zasneženo gorovje. Nisem sttiela zamuditi jutranjega Pogleda na ta zahodni del Islandije. Jutranji zajtrk je bil v prijetnih in slikovitih lese-rhh hišicah in je bil podoben kot pri nas: kavica, marmelada, kruhki, njihov sirček in še kaj. Najedli sva se in spakirali ter se znova odpravili proti notranjosti, proti narodnemu parku Thingvellir, kjer se Zaradi premikanja tektonskih plošč ločujeta evrazijska in Severnoameriška plošča. l^ed potjo sva zmeraj lahko gledali prelepo pokrajino in •slandske konje, ki so na vsakem koncu, kjer je vsaj mal-Ce travnika, da se pasejo. Ob poti so povsod oznake z rožico, ki pomeni, da si tukaj lahko ogledate kaj zanimivega. Čez Laugarvatn sva se podali do kraja Geysir, kjer je veliko in najbolj znano območje gejzirjev. Strokkur, največji med njimi, bruha vsakih 10 minut do 40 metrov visoko in sva si ga lahko ogledali. Iz vode gejzirja se izloča kremenova siga ali gejzirit. Gejzir je termalni izvir na zemljini površini, ki v presledkih bruha vrelo vodo in paro v zrak, predvsem na vulkanskih območjih. Nato nadaljujeva najino pot čez Reykholt do Selfossa, kjer naju čaka prenočitev v hostlu. Hostel je bil lepo opremljen, začutili sva domačnost in prijetnost. Po zajtrku sva pot nadaljevali proti jugu skozi mesto Hel-la in proti mestu Vik. Med potjo sva si ogledali krater Kerid, kjer je bil nekoč delujoči vulkan. Zanimivo je bilo, ko sem v bližini zaslišala slovensko govorico. Seveda par ogovorim in ugotovim, da sta Slovenca. Zelo sva bili veseli in presenečeni, da sva srečali svoje rojake tako daleč vstran od doma. Med potjo sva se ustavili ob znanih slapovih Skogafoss in istoimenskem ledeniku. Najbolj sva se ob postanku razveselili čudežne vode, ki vsebuje ogromno mineralov in naj bi delovala zdravilno. Kar privoščim si jo in se seveda z njo umijem ter hkrati napolnim dve steklenici za na pot. Mesto Vik je najmanjše in najjužnejše naselje Islandije, saj 70 km okrog njega ni večjega mesta. Mesto je čudovito, ima 300 prebivalcev. Tukaj sva si ogledali in se sprehodili po črni plaži, eni najlepših plaž na zemlji z bazaltnimi stebri v morju. Imenujejo se Reynisdrangar; po legendi naj bi bili škrati (troli) ujeti ob zori in spremenjeni v stebre. Tukaj so tudi gnezdišča ptic - Dyr-holaey. Pot nadaljujeva proti ledeniku Myrdalsjokull in si ga tudi ogledava. Tukajšnji prebivalci vedno živijo v strahu, ker se ledenik topi in so možne poplave vasi, zato so postavili cerkvico na hribčku, da lahko opazujejo spremembe iz vulkana, ki naznanja možnost poplave. Iz Vika sva se začeli vračati proti Selfossu. Med potjo sva se ustavili in si ogledali še vasico Skogar s 25 prebivalci, kjer so živeli Vikingi. Ob poti sva se ustavili ob največjem slapu Skogafoss s širino 25 m in 60 m padca. Do 18. ure nama je uspelo priti v hostel, da sva se nastanili, oprhali in spočili. Hostel je bil prijetno urejen v popotniškem duhu, z različnimi zbirkami in spominki iz sveta. Četrti dan sva tukaj in čas tako hitro beži, da ne moreva verjeti. Zjutraj sva pozajtrkovali in se že odpravili naprej, da čim bolj izkoristiva trenutke na Islandiji. Najin načrt je bil najti hotel v glavnem mestu Reykjavik in nastanitev v hotelu ter si seveda ogledati mesto. Nastanili sva se v hotelu in se odpravili raziskovat to razgibano naravno območje — Krysuvik in Selton. Ogled je bil izredno zanimiv, voda ima več kot 100 stopinj in bruha v obliki pare po celem območju. Zemlja je obarvana zeleno--rumeno-rdeče. Jezero Kleifarvatn je eno najlepših jezer na tem območju, v ozadju lahko občuduješ prelepe vrhove gorovja. Čas tako beži, da kar pozabiva na Slovenijo. Nedelja je že in sploh nimava pravega občutka; tukaj je tako lepo, da pozabiva na našo ljubo Slovenijo. Res sem bila popolnoma brez skrbi in težav. Hči mi je privoščila resničen odklop, saj sem si lahko privoščila počitek, opazovanje narave in meditacijo. Privoščila sem si tudi, da sem prebrala knjigo patra Ferleža, ki sem jo vzela na pot in jo ob jutrih prebirala. Hči Manuela je prevzela vožnjo, organizacijo, načrte poti in vodenje, jaz pa sem bila lepo brez skrbi, razen da sem imela zemljevid in iskala poti ter med potjo kaj dala pod zob. Hvala ji za vso skrb in vodstvo. Se ogled mesta Reykjavik. Mesto ima 120 tisoč prebivalcev, kar predstavlja tretjino vseh prebivalcev Islandije. Najprej si ogledava evangeličansko-lute-ransko Hallgrimovo cerkev v središču mesta, katere zvonik je visok 74,5 m. Nato poskusiva kavico v bližnji restavraciji ob cerkvi, pohajkujeva po parku, napotiva se tudi proti posebej zanimivemu objektu — Ferlanu. Tukaj pod stekleno kupolo najdeva majhen muzej z zgodovino Islandije, restavracijo in trgo- vine. V bližini najinega hotela je nekaj metrov stran glavna znamenitost - The Sun Voyager. Končava ogled mesta in se odpraviva nazaj v hotel, malce predeba-tirava oglede in narediva načrt za zadnji dan. V trenutku se odločiva, da najameva avto še za zadnji dan, saj sva si ključne znamenitosti Reykjavika že ogledali. Zadnji dan se odpraviva po najeti avto in se odpeljeva, da dokončava severozahodni del Islandije. Iz Reykjavika se odpraviva do Keflavika, Hafnera, Rey-kjanesa, Grindavie, Porlakshoena do mesta Stokkseyri ter nazaj do Selfossa in Reykjavika. Ta del je bil zelo zanimiv — pokrajina je bila popolnoma drugačna. Tukaj sva našli pokopališče, ki je skromno, a zelo lepo urejeno. Islandski konji pa so tako ali tako na vsakem koncu te dežele in so me najbolj fascinirali. Obiščeva posebej lep rt Gardur, tukaj so tudi območja, kjer igrajo golf. Spet najdeva nahajališča gejzirjev in vrelcev. Gejzir je redek naravni pojav, ker zahteva kombinacijo vode, toplote in podzemne rove. Vedno jih najdemo na aktivnih vulkanskih območjih. Pet največjih polj teh gejzirjev je v ZDA (v narodnem parku Yellowstone), v Rusiji (Kamčatka), Južni Ameriki (Čile), na Novi Zelandiji in Islandiji. Skupaj sva opravili kar 1400 km. Niti za trenutek nisem pomislila, da nama bo to uspelo. Potovanje je bilo čudovito in se me je resnično dotaknilo, še posebej, ker sem vse to doživljala sama s hčerko. Najino pot sem ji zaupala in se prepustila njeni organizaciji. Ni me skrbelo, ali se bova znašli in kako bo na poti. Vedela sem, da ne bo težav s komunikacijo, saj Manuela dobro obvlada angleščino in organizacijo. Toliko vsega sva videli, da težko povem, kaj in kje je bilo najlepše. Islandija spada med najvarnejše dežele na svetu, saj so imeli dve kriminalni dejanji v celem letu — dve kraji avtomobilov. Standard je visok, tako da je precej drago. Dežela ima 330 tisoč prebivalcev in je trikrat večja od Slovenije. S pomočjo tople vode, ki jo nudi narava, pridelajo največ banan v Evropi. Letno ujamejo 1,7 milijona ton rib, tukaj živi 24 različnih kitov, ki dosežejo velikost 11-22 m. Najstarejša oseba je stara 111 let. Od 300 tisoč prebivalcev ima kar 240 tisoč ljudi avtomobil. Kaj mora narediti človek, da postane Islandec? Priplavati mora do otoka, istočasno v rokah nositi baklo in prepevati islandsko himno. Pokrajina, gejzirji, konji, jezera, gore, slapovi, ocean, ptice, nebo - vsak košček te dežele te očara! Besedilo in foto: Majda Forstnerič Praznik gasilcev GZ Videm v Podlehniku obota, 18. junija, bo gasilcem PGD Podlehnik še dol-go ostala v lepem spominu. Na ta dan so po dolgole-tnih prizadevanjih slovesno odprli nov gasilski dom in v uporabo predali novo gasilsko prikolico, letos pa so proslavili še 45-letnico delovanja. V občini Podlehnik so praznovanje združili z jubilejnim, 20. dnevom gasilcev GZ Videm. Gasilska slovesnost v občini Podlehnik se je po tradiciji začela z gasilsko parado. Slovesnost so začeli z gasilsko parado in ešalonom gasilskih v°zil, nadaljevali pa pod šotorom z nagovori gostov in slavnostnega govornika Marka Maučiča, župana občine Podlehnik. V nagovoru je dejal, da pot do novega večnamenskega centra, v sklopu katerega je tudi novi gasilski dom podlehniških gasilcev, ni bila lahka, a v občini so se Potrudili, rešili prve zaplete, maja 2014 zaprosili za evropska sredstva in uspeli. Večnamenski center so v Podlehniku zgradili v osmih mesecih, Pridobili 2063 kvadratnih metrov uporabnih površin, °d tega jih gasilski dom s tremi garažami zavzema 308. ^°tem ko je bil gasilski dom Ograjen, so se gasilci zelo Potrudili in vso potrebno s°dobno opremo za novi d°m kupili z lastnimi sred-stvi> kar je bil za društvo zah-teven finančni zalogaj. Veliko hm je v zadnjih letih uspelo privarčevati, na pomoč pa so jim priskočili še domačini, društva in organizacije, skratka dobri ljudje. Gasilski dom v Podlehniku je zamenjal tistega iz leta 1976, ki pa je bil v zelo slabem stanju, potreben obnove in dograditve, je v svojem nagovoru poudaril predsednik PGD Podlehnik Robert Arnuš in dodal, da jim je novi, sodobno opremljen gasilski dom v velik ponos. GZ VIDEM LETOS ZAOKROŽUJE ODLIČNIH DVAJSET LET Ob 20-letnici GZ Videm, ki deluje na območju občin Podlehnik, Videm in Žetale, je spregovoril njen predsednik mag. Janez Merc. Zbrane je pozdravil tudi kot predstavnik GZS, ob tem pa dejal: »Zelo uspešno sodelujemo z občinami, s katerimi smo podpisali akte o izvajan- GZ Videm seje ob jubileju posebej zahvalila županom občin Podlehnik, Žetale in Videm, ki zagotavljajo materialne pogoje za delovanje gasilskih društev, zahvale pa so prejela tudi gasilska društva v GZ: Podlehnik, Žetale, Leskovec, Tržeč, Sela in Videm pri Ptuju. Pri simboličnem rezanju vrvice pred garažami novega gasilskega doma sta sodelovala še živeča ustanovna člana PGD Podlehnik Franc Podgoršek in Janez Kurež. ^112 GASILCI L112 PGD Podlehnik ima od junija nov, sodobno opremljen gasilski dom, za kar jim iskreno čestitamo. Foto: Andrej Štaleker ODLEHNIK ju lokalne gasilske javne službe, sprejeto imamo kategorizacijo gasilskih društev in pridobivamo potrebna sredstva za izvajanje nalog požarnega varstva. V zadnjih letih smo v vseh PGD naše zveze realizirali nabave gasilskih vozil, letos smo šli v nabavo vozila pri PGD Leskovec. Ob vseh pridobitvah pri gasilskih vozilih nismo pozabili na gasilske domove. PGD Podlehnik je pravi primer, kako prehoditi pot od prejšnje neurejene zgodovine do sodob-nega gasilskega doma. Pot do njega od denacionalizacije do odkupa in izgradnje je bila samo za smele in tiste, ki se zavedajo, da je varnost občanov potreba in kakovost življenja. Na področju izobraževanja smo se vključili v številne razpise GZS, pred nami pa so izzivi po zaključku po starih programih in prehod na nove programe. Gasilski zve- zi je uspelo opraviti svoje naloge tudi v organiziranosti za tri občine, to pa postavlja pri našem delu nove zahteve, nove naloge in hkrati nove izzive. Na operativnem področju beležimo številne uspešne intervencije, za kar velja zahvala vsem, ki so v njih sodelovali. Na področju preventive smo uspešno sodelovali s šolami in okoljem ter tako vidno prispevali k boljši požarni varnosti. To lahko merimo po odzivih okolja, kljub temu da ni merskega instrumenta, ki bi lahko natančno prikazal naš uspeh. Gasilci dajemo svojemu delu posebno noto, saj je to delo prostovoljno, a hkrati profesionalno in humanitarno, tudi tvegano. V pregledu opravljenih aktivnosti v GZ Videm ugotavljamo, da uspešno izvajamo program na vseh področjih gasilskega dela in življenja. Ob tem sledimo razvoju gasilstva v slovenskem prostoru, kar dokazujemo z vključevanjem v vse aktivnosti podravske regije, GZS in vključitvijo v mnoge različne programe gasilskega usposabljanja. GZ Videm s tem zaokrožuje odličnih dvajset let dela in organiziranosti. « Na gasilskem slavju v Podlehniku so opravili tudi svečano podelitev gasilskih listin in činov, podelili so državna priznanja, gasilci so svojim članom in tistim, ki so jim pomagali pri uresničitvi dolgoletne želje, podelili spominske zahvale, župan Podlehnika Marko Mau-čič pa je ob tej priložnosti prejel plaketo GZS. Slovesnost so z glasbo obogatili godbeniki pihalnega orkestra Podlehnik in ljudske pevke Trstenke. TM Selški gasilci na Florjanovi nedelji V X ^ lanice in člani PGD Sela so v fl nedeljo, 1. maja, že tradicional-^>no počastili god sv. Florjana. Selškim gasilcem se je letos na Florjanovi nedelji pridružila tudi delegacija prijateljskega društva iz PGD Prežganje. Gasilci so se zbrali pred svojim »domom« na Selih, najprej naredili skupinski posnetek, nato pa ponesli društveni prapor in kipec svojega zave- Po maši je p. Jože Petek pred cerkvijo blagoslovil gasilce in njihova vozila. tnika v podružnično cerkev sv. Družine. Mašo v čast sv. Florjanu je za vse žive in pokojne selske gasilce in gasilke daroval p. Jože Petek, slovesnost pa je obogatil MeCPZ sv. Družine z zborovodjem Sandijem Potočnikom. Pater Jože je v pridigi med drugim poudaril, da so gasilci kot prostovoljci lep zgled pomoči sočloveku, da opravljajo plemenito poslanstvo za naš skupni blagor, in se jim hkrati zahvalil za vsa nji- hova humana dejanja. Gasilci so se pri maši priporočili svojemu zavetniku, da bi jih varoval ognja in drugih nesreč ter da bi jih podpiral pri njihovem odgovornem delu. V imenu PGD Sela se je ob koncu maše zahvalil tudi predsednik Jure Pignar in vse zbrane povabil v bližnji gasilski dom, saj so selski gasilci tudi letos poskrbeli za družaben del s pogostitvijo. Besedilo in foto: Petra Krajnc V PGD Videm čez poletje ni manjkalo aktivnosti Podelitev nagrade akcije Radi delamo dobro ^ 7" soboto, 10. septembra, so se članice PGD Videm %/ udeležile srečanja članic podravske regije. Srečanje * je bilo namenjeno predvsem zabavi, druženju in izmenjavi izkušenj med gasilkami. Takšna druženja so zelo dobrodošla, saj z njimi gasilstvo približamo ženskam, ki so k°t gasilke v gasilskih društvih in tudi širše zelo cenjene in spoštovane. Srečanje članic podravske regije je potekalo v naši gasilski Zvezi pri Prostovoljnem gasilskem društvu Leskovec. Clani-Ce PGD Videm so se ga udeležile v številni zasedbi in v tekmovanju iz zabavnih gasilskih iger osvojile odlično 3. mesto. Veselo vzdušje in druženje se je kasneje nadaljevalo z glasbeno skupino Poskočni muzikanti. Radi delamo dobro ^ aprilu smo se udeležili Mercatorjeve akcije Radi delamo dobro in se tako potegovali za glavno donacijo 1000 evrov. 'As mesec smo aktivno sodelovali v Mercatorjevem marketu ^idem pri Ptuju, kjer smo ponudili prostovoljno pomoč ter za Poslovni in bivalni objekt organizirali gasilsko vajo. Mercator-lev' kupci so se lahko odločali med društvoma KTD Klopotec 'n PGD Videm ter Vrtcem Videm. V celotnem mesecu so se Gasilci PGD Tržeč in PGD Videm s patri in članicami Društva kmetic občine Videm duš pred večnim ognjem in povezovalec ljudi v naših krajih. Slovesno sveto maše je daroval župnik p. Tarzicij Kolenko, dodatno pa jo je popestril mladinski pevski zbor ob spremljavi p. Janeza Ferleža. Po darovani maši smo vsi gasilci in farani druženje nadaljevali ob pogostitvi izpod pridnih rok članic Društva kmetic občine Videm. Ekipa gasilcev na dobrodelnem turnirju OŠ Videm kupci kar 2412-krat odločili za gasilce in nam tako namenili glav: nagrado. Dobljena sredstva bomo porabili za nabavo Putrebne gasilske zaščitne opreme in gasilske tehnike. Vsem uPcem se iskreno zahvaljujemo za vaš glas podpore. Takšne 9 cPe podpiramo in si želimo, da bi jih bilo še več. S tem bi Sušilci pridobili prepotrebna sredstva za nabavo gasilske opre-rtle> istočasno pa prejeli tudi potrditev in zahvalo za svoje delo. xFiORJANOVA nedelja ^ Florjanovo nedeljo smo se člani PGD Videm in PGD PjZec udeležili Florjanove maše v cerkvi sv. Vida v Vidmu. Sv. °rjan je nebeški priprošnjik za zaščito pred požari, varuh AKTIVNO SODELOVANJE Z OSNOVNO ŠOLO VIDEM V maju so nas obiskali otroci Vrtca Videm. Otroke smo z veseljem sprejeli, jim razložili pomen delovanja gasilskega društva in razkazali garaže, opremo in tehniko z vozili. Nekateri so bili zelo pogumni in so se povzpeli na gasilska vozila, pred tem pa so si s pomočjo naših gasilcev nadeli gasilsko zaščitno opremo. V začetku julija je videmska osnovna šola priredila dobrodelni nogometni turnir in k sodelovanju povabila tudi naše društvo. Turnirja smo se z veseljem udeležili in z eno ekipo tudi sodelovali. Na prošnjo vodstva Osnovne šole Videm pa je desetina gasilcev izvedla vajo, z namenom popestriti Poletne zabavne igre, ki jih je organizirala šola. POVEZOVANJE S POBRATENIM DRUŠTVOM GORNJI PETROVCI V juliju smo se odzvali povabilu na tekmovanje pionirk in pionirjev v Gornjih Petrovcih. Tekmovanja smo se rade volje udeležili, mentorjem in pionirjem pa se je trud na vajah poplačal s 1. mestom. V društvu zelo podpiramo tekmovanja mladine in menimo, da bi se jih lahko organiziralo tudi bližje, v naši gasilski zvezi. Vključevanje mladih v gasilske vrste je ključnega pomena, ob tem pa jim moramo nuditi zadostno podporo pri izobraževanju in usposabljanju. S takšnim delom jih postopoma pripravimo, da bodo prevzeli operativne in druge naloge v gasilstvu. Gasilci na Igrah brez meja v športnem parku Pobrežje Ekipa pionirk in pionirjev na tekmovanju v Gornjih Petrovcih V avgustu je pobrateno društvo svojemu namenu predalo gasilsko vozilo GVC 16/25. Na njihovo povabilo je bilo naše društvo prisotno z osmimi gasilci, ki so sodelovali pri gasilski paradi in slavnostni predaji, ki se za takšne priložnosti izvede. VKLJUČEVANJE V DELO GASILSKE ZVEZE VIDEM Gasilska zveza Videm je letos praznovala dvajsetletnico delovanja. Ob tej priložnosti je potekalo praznovanje dneva gasilcev Gasilske zveze Videm in predaja novega gasilskega doma PGD Podlehnik. Naše društvo se je svečanosti z gasilsko parado udeležilo s 15 člani in dvema gasilskima voziloma (GVC 16/25 in GVM-1). Na prireditvi sta naša člana prejela gasilsko priznanje GZ Slovenije III. stopnje (Janko Slameršek) in gasilsko plamenico GZ Slovenije III. stopnje (Jože Smigoc). Tomaž Muršek je ob uspešno opravljenem tečaju za vodjo enote napredoval v čin nižjega gasilskega častnika. IGRE BREZ MEJA V poletnih mesecih smo ob dopustih našli tudi čas za druženje in sodelovali na Igrah brez meja v Športnem parku Pobrež- je. Tekmovali smo v številnih hudomušnih in zabavnih igrah. Z rezultatom smo bili zelo zadovoljni. Sodelovalo je devet ekip iz Občine Videm in njene okolice. David Kostanjevec, PGD Videm pri Ptuju Obisk skupine otrok iz vrtca Videm Članice na srečanju podravske regije v Leskovcu Foto: arhiv PGD Videm Mladi gasilci na tekmovanju v gasilski orientaciji V Tšoboto, 28. maja, je GZ Videm skupaj z GZ Kidri-%/ čevo, GZ Majšperk in GZ Slovenska Bistrica organi- V zirala prvo tekmovanje v gasilski orientaciji za mladino. Občinsko tekmovanje je potekalo pri PGD Medvedce, GZ Majšperk. Tekmovanje v gasilski orientaciji poteka na državni ravni že 19 let, mladi gasilci iz GZ Videm pa so se letos pomerili prvič, h GZ Videm so se tekmovanja udeležile ekipe iz PGD Tržeč (mladinci in mladinke), PGD Sela (gasilci pripravniki) in PGD Žetale (pionirji in mladinci). Tekmovanje je razdeljeno v šest kategorij (po starosti in spo-v vsaki ekipi sodelujejo trije tekmovalci, pionirje pa spremlja še mentor. Tekmovalci iščejo s pomočjo zemljevida pot °d starta do cilja ter se na posameznih točkah pomerijo v gasilskih veščinah in orientacijskem znanju. pkipa pionirjev PGD Žetale je dosegla 1. mesto (bili so edi-nl v svoji kategoriji), pri mladinkah so slavile mlade gasilke iz pGD Tržeč (prav tako edine v kategoriji), pri mladincih je 1. mesto osvojila ekipa PGD Tržeč pred PGD Žetale, pri gasilcih Pripravnikih pa je bila najboljša ekipa PGD Sela. V POLJČANAH ZMAGALI PRIPRAVNIKI PGD SELA T$e ekipe so se nato udeležile še regijskega tekmovanja, ki je Ib- septembra potekalo v Poljčanah. V kategoriji pionirjev je s°delovalo 13 ekip, PGD Žetale je doseglo odlično 3. mesto; Pri mladincih je izmed 13 ekip ekipa PGD Žetale dosegla 9. mesto, ekipa PGD Tržeč pa 13. mesto; pri mladinkah je ekipa PGD Težec izmed sedmih ekip dosegla 4. mesto; pri pripravek*!1 pa sta sodelovali dve ekipi, prva je bila ekipa PGD Sela. a državno tekmovanje, ki je 17. septembra potekalo na Gol-teh, sta se z regijskega tekmovanja uvrstili prvi dve ekipi iz Ekipa pripravnikov PGD Sela (z leve: Benjamin, Blaž in Nejc) si je skupaj z mentorjem Alešem Sitarjem na regijskem tekmovanju v gasilski orientaciji v Poljčanah priborila vstopnico za državno tekmovanje. Foto: arhiv PGD Sela vsake kategorije, kar pomeni, da so se na državni ravni pomerili tudi pripravniki iz Sel. Sicer pa se je na državnem tekmovanju v orientacijskem teku med seboj skupno pomerilo 186 ekip v šestih kategorijah. Mladi selski gasilci so v svoji kategoriji, v kateri je tekmovalo 30 ekip, dosegli 21. mesto. »V GZ Videm smo zelo zadovoljni, da nam je končno uspelo izvesti to tekmovanje. Na ta način nam je uspelo poenotiti program dela GZ Videm z mladino s programom dela mladinskega sveta GZS in v GZ Videm prenesti veliko večino aktivnosti za mlade gasilce, ki se prej niso izvajale. Čestitam vsem našim ekipam, ki so se udeležile tekmovanja. Zahvala pa velja vsem PGD, ki so se opogumila in izkazala interes za delo z mladimi tudi na tem nivoju,« je po koncu tekmovanja povedal Matjaž Klasinc, predsednik Mladinske komisije GZ Videm. PK Podravske gasilke na srečanju v Leskovcu v Halozah etošnja sobota, 10. septembra, je bila polna gasilskih dogodkov, mednje pa so v Podravju uvrstili tudi tra-d i c i o n a I n o srečanje članic. Organizacijo 29. regijske-srečanja članic je prevzela GZ Videm, za izvedbo pa so P°skrbeli gostoljubni gasilci PGD Leskovec. G gasilk iz 13 podravskih ^rilskih zvez Destrnik, Dor-|lava> Juršinci, Kidričevo, eilart, Majšperk, Ormož, GZ Ptuj, Slovenska Bistrijo Središče ob Dravi, Sveti 0rnaž in Videm je sobotni popoldan preživelo v dobri družbi v prireditvenem šotoru, kjer je bila otvoritvena slovesnost srečanja. Z glasbo so jo popestrili domači muzikanti skupine Sure in skupina Veseli Jožeki. družba podravskih gasilk iz 13 gasilskih zvez. Največ navdušenja je bilo ob spremljanju zabavnih iger, kjer so nekatere gasilke spretno prenašale vodo v ročniku, na ročniku pa debeli oreh... Zaključna podelitev... Foto: Janez Liponik Na začetku slovesnosti je članice nagovoril župan občine Videm Friderik Bračič. Ob tej priložnosti je predstavil občino, njene posebnosti in posebej pohvalil prizadevne gasilce vseh štirih gasilskih društev v občini. V nagovoru so se mu pridružili še predsednik GZ Videm in predsednik sveta podravske regije mag. Janez Merc, regijski poveljnik Dušan Vižintin, Marica Mlakar, odgovorna za članice v podravski regiji, in predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec. Prav vsi so pohvalili prizadevnost gasilk na vseh področjih, njihovo zavzetost in pripadnost gasilstvu, obenem pa izrazili upanje, da bodo tovrstna srečanja v regiji v prihodnje postala še bolj odmevna in še bolje obiskana. Ob šotoru so ves popoldan potekale zabavne spretnostne igre, ki so jih posebej za srečanje pripravili v GZ Videm. Tekmovalke so se pomerile v prenosu vode v ročniku, lovljenju krompirja, prenosu orehov na ročniku in kegljanju s kro- glo na vrvici. Vse ekipe so prejele spomin' sko zahvalo, pokal za prvo mesto pa so letos zasluženo osvojile članice GZ Ormož z Marto Žnidarič. Pokal za drugo mesto je osvojila eki' pa GZ Gorišnica in za tretje ekipa domačink GZ Videm, prehodni pokal pa so podelili članicam GZ Kidričevo. k* bodo jubilejno, 30. regijsko srečanje gostile v letu 2017. ^ Leskovcu se je prireditev po svečani podelitvi pokalov Nadaljevala v stilu ta prave gasilske veselice, ki so jo začeli čla- ni ansambla Novo jutro, nadaljevali pa popularni Poskočni muzikanti. Besedilo in foto: TM \ Ln. if Uf ' i Novičke iz PD Naveza r M akorakali smo že v zadnjo četrtino leta, in čeprav nam M vreme ni ravno vedno služilo, nam je uspelo izpeljati ^ V kar nekaj pohodov. V pomladnem času smo se podali ,la Konjiško goro, Smrekovec in Lisco. Slednja je bila precej Zanimiva, saj se je skupina najbolj pogumnih podala po zelo Zabtevni zavarovani poti, ki že v samem začetku poskrbi za ^v'g adrenalina. Uspešno smo jo prehodili in preplezali, zato nas za nagrado na vrhu čakale zelo okusne palačinke, naj-0 J poznana specialiteta koče na Lisci. juniju smo opravili dva P°hoda. V začetku meseca 7°° se z učenci Zavoda OŠ 'dem podali na Veliko pla-n'No, dva tedna kasneje pa sNio osvojili Kum, najvišjo §°ro Posavskega hribovja. Ura je bila precej dolga, še najbolj nam je v spominu ostala vožnja s »cicko«, to je ročna nihalka, s katero se prepeljemo čez reko Savo. Poleti smo opravili dva pohoda. Julija smo se namesto na Kriške pode in okoliške gore povzpeli na Debelo peč. Mangart Foto: Lidija Rozinger Debela peč Foto: Marko Vinko Pohod smo začeli na Pokljuki in že čez dobri dve uri smo na vrhu uživali v izjemnih razgledih; najbolj nas je očaral pogled na Triglav. Konec avgusta je sledil pohod na Mangart, ki je z višino 2679 metrov četrta najvišja gora v Sloveniji. Ta gora se nam je izmikala kar nekaj časa, vendar nam je tokrat uspelo ujeti enkraten dan. Pohod smo začeli na Mangartskem sedlu. Od tam smo se v dveh skupinah podali na vrh. Ena skupina je šla po lažji, italijanski poti, adrenalina željni pa so prehodili slovensko pot. Zal smo ta dan imeli možnost videti, kako hitro se lahko pripeti nesreča, zato je gore res treba jemati z vso resnostjo. Na pohode se podamo le primerno fizično in psihično pripravljeni ter seveda z vso potrebno opremo. Feratarji Foto: Marko Vinko Lisca Foto: Marko Vinko Do konca leta nas ločijo še trije meseci in trije pohodi. Podali se bomo na Kriško goro, Žavcarjev vrh in za zaključek leta na Paški Kozjak. Upamo, da nam bo služi- lo vreme. Vse objave o izletih lahko najdete na naši spletni strani www.pd-naveza.si. Vabljeni v našo družbo! Marko Vinko, tajnik PD Naveza Dogodki v PD Haloze ■ ^ relepe gore in doline nas vabijo znova in znova. Veliko I J jih obišče in začuti to lepoto, veliko pa jih bi želelo, pa .JL. tega zaradi bolezni ne morejo ... Planinsko društvo Haloze je od marca do septembra izpeljalo kar 14 društvenih pohodov, od tega kar tri v tujino — Italijo, Nemčijo in Avstrijo, dodatno smo obiskali tudi Montaž in Viš v Italiji. Naša pot med vinogradi je v celoti markirana in označena s tablami. Hvala načelniku Jančiju in markaci-stom za opravljeno delo. V marcu smo se podali na lep spomladanski pohod s Slemena na Uršljo Goro (1699 m). Čudovite zimske razmere vedno naredijo Ple-šivec tako veličasten in lep; tako smo se z vrha lahko razgledali po sosednjih vršacih in občudovali lepoto narave. Tradicionalni pohod Oplo- Spomin na Zugspitze v Nemčiji (2962 m) fjo Loko. Naša pot je pote- goš (1562 m). Pohod je bil lcala z Javorja po slemenski čudovit, saj sta nas ob pla' poti na drugi najvišji vrh njavah teloha spremljala lep0 Škofjeloškega hribovja - Ble- vreme in prekrasen pogled tnica—Črno jezero—Trije kralji smo prav tako izpeljali v marcu. Zbralo se nas je kar 22 in podali smo se v smeri Črnega jezera do Treh kraljev. Spremljalo nas je tudi lepo vreme. Pohod smo končali z druženjem na Treh kraljih in nato nadaljevali v gostilni Pal. V aprilu smo se podali v Sko- V juniju smo bili v Koralpah (2140 m). na celotno Škofjeloško hribovje. Med nami je bila tudi najmlajša članica Valentina ter nam s svojo radoživostjo Popestrila in polepšala dan. aprila smo se podali na [eP in malo daljši pohod iz ^"reč mimo ribogojnice Strahe na Konjiško goro — Stol-Pnik in nazaj do Zreč. Pohod Je vodil Slavko Hameršak; zahvaljujemo se mu za trud 'n vodenje. V maju smo se ski li uPaj s PD Cirkulane poda-v Karavanke na Golico ^35 m). Zbralo se je kar 25 Pohodnikov in veseli smo bili Prelepih poljan narcis, lepih ^azgiedov, dobre družbe in epcga vremena. 28 °- maja smo se po Halogi planinski poti podali na Vr°pohod. Krenili smo iz ^hkulan, skozi Gradišče, ravce, Dravinjski Vrh do 'cima. Med potjo smo se ^stavili pri našem predsednico Marjanu. Pogostil nas je s av*co in svojo vinsko kaplji-c°- V Vidmu je bil zaključek Pohoda in pogostitev. Imeli 1110 tudi postavljeno stojni-°’ kjer smo reklamirali naše 'ostvo z letaki in propagan- dni Vid m materialom. ov°> 11. junija, je bilo aznarnovano z množičnim P°hodom. Več kot trideset se 3s )e zbralo v Vidmu pred občinsko zgradbo, od koder smo se podali čez Dravinjski Vrh proti Tržcu do Djočano-ve kmetije, kjer nam je Ivan Božičko predstavil kmetijo, muzej na prostem. Pot smo nadaljevali čez Majski Vrh do vinotoča Maroh, kjer smo imeli manjše okrepčilo, in nato nadaljevali v smeri Dravinjskega Vrha, kjer nas je v zidanici pričakala Albina Šimenko in nas pogostila z vinsko kapljico ter domačim sirčkom in kruhom. Zaključek smo imeli v naših prostorih v Vidmu, kjer smo druženje nadaljevali ob petju in glasbi naših Najdenčkov in muzikanta Toneta. V KORALPE IN DOLOMITE V juniju smo se podali na lep in lahek pohod v Ko ral-pe (2140 m) v Avstrijo. Vrh leži na smučarskem središču v Lavantinskih Alpah in je lahko dostopen. Na vrhu stoji veličastna kupola - radarska postaja in križ, ki krasi ta del smučišča. Obiskali smo tudi tradicionalno Celjsko kočo, ki jo redno obišče naš Slavko z ekipo. 9. in 10. julija smo obiskali veličastne Dolomite in njihov najvišji vrh Marmolado (3342 m). Kar štirje poho- Na Golici ■ JSt. •■** . . 9. in 10. julija so obiskali veličastne Dolomite in njihov najvišji vrh Marmolado (3342 m). dniki (Franc T., Marjan Š., Maks P. in Olga P.) so se podali v Dolomite in počastili ta vrh s svojim obiskom. Hvala Francu, da je zbral ekipo in izpeljal ta pohod. V začetku julija smo se podali na Raduho (2062 m) in obiskali tudi najvišje ležečo jamo v Sloveniji — Snežno jamo (1556 m). V lepem vremenu smo osvojili vrh Raduhe in se z vrha razgledali po celotnem planinskem svetu, na koncu pa smo se podali še v Snežno jamo, čudež narave. Naša Valentina je bila še posebej navdušena nad njeno lepoto. Sedemnajst romarjev se je 7. avgusta peš podalo na 25 km Videmski pohodniki ob vidovem na dobro obiskanem pohodu dolgo pot iz Vidma do Donačke gore v spomin na 59 romarjev iz Vidma, ki so leta 1741 na Donački gori umrli zaradi udara strele. Podali smo se skozi Podlehnik, Dobrino, Zakl proti Donački gori. Pri Žeraku se nam je pridružilo nekaj pohodnikov in smo skupaj nadaljevali pot proti sv. Donatu, kjer je sledila procesija in nato maša. Po maši se je nadaljevalo druženje s pesmijo in glasbo naših Najdenčkov ter pogostitvijo. TUDI NA NAJVIŠJI VRH NEMČIJE V avgustu smo se podali na najvišji vrh Nemčije - Zugspitze (2962 m). V petek ob 23. uri se nas je osem najbolj vztrajnih podalo na šesturno vožnjo, da dosežemo najvišji vrh Nemčije. Naša vožnja je potekala čez Avstrijo do Obermoosa, kjer je bil naš start. Pot je bila kar strma in se je nenehno dvigala, do vrha je bilo kar pet ur. Na vrhu se združita avstrijska in nemška pot in pripeljeta do platišča, kjer sta restavracija Gipfelrestaurant na avstrijski in koča Munchener na nemški strani. Na vrh se je mogoče pripeljati z gondolo, zaradi tega je tukaj velika gneča. Povzpeli smo se do znamenitega pozlačenega križa, ki simbolizira vrh. Na tem mestu se želijo vsi; čeprav je križ oddaljen le 10 min, je trajalo kar uro, da smo ga dosegli. Vrnitev v dolino je potekala z gondolo, čakala pa nas je še dolga pot nazaj v domovino. Hvala našemu vozniku Maksu Kropcu, da nas je varno pripeljal in naredil kar 1200 km v enem dnevu. V ENEM DNEVU NA TRIGLAVU Triglav smo obiskali v septembru, v enem dnevu, podali pa smo s planine Konjščica do vrha, potem pa še skozi škrbino čez Mali Triglav do Planike. Vsa čast našim vztrajnim pohodnikom. Redno nas lahko spremljate na Facebo-oku, kjer imamo svoj profil Planinsko društvo Haloze, in na spletni strani! Veliko se hodimo in družimo - lahko se nam pridružite. Veseli vas bomo! Besedilo in foto- Majda Forstnerič VABLJENI NA NAŠE NASLEDNJE POHODE 22. oktobra: pohod v spomin na nekdanjega vodnika Albina Milošiča 12. novembra: Vremščica 5. decembra: Miklavžev pohod 26. decembra: Štefanov pohod Mednarodna veteranska tekma vTržcu Skupinska fotografija veteranov s slovensko in zastavo BiH med polčasom srečanja Foto: arhiv NK Tržeč ' k lekma med veterani Tržca in Mutnice je bila nazadnje odi--A. grana pred dvema letoma v ^osni in Hercegovini. Tokrat so bili gostitelji nogometaši, ki prihajajo iz Vasi ob Polskavi, mednarodno srečanje Pa je potekalo v soboto, 17. septembra, v Športnem parku Tržeč. Tako kot pred dvema letoma tudi tokrat na koncu ni bilo zmagovalca, ekipi sta se razšli z ^odločenim rezultatom 1:1, strelec Za Tržeč pa je bil v dokaj izenačenem °t>računu Robert Pečnik. Moštvi že vrsto let negujeta odlične °dnose, za ekipi bi celo lahko rekli, da sta pobrateni, naslednje srečanje pa bo °digrano v predmestju Cazina Mutnici, najverjetneje prihodnje leto. Sicer je bila Sama tekma odigrana kot predtekma bgaškemu srečanju članske ekipe Trž-Ca’ po nogometnih polčasih pa je sledil tl$ti najpomembnejši — druženje. Več generacij Trževčanov in njihovi gostje iz BiH so se skupaj zabavali pozno v noč, seveda pa se je ob tem še dodatno stkala marsikatera vez. Tržeč (veterani) - Mutnica (veterani) 1:1 Strelec za Tržeč: Robert Pečnik Tržeč (veterani): Mišič, Bedrač, I. Emeršič, A. Emeršič, Bratušek, Pavlica, Pod- pečan, D. Šeliga, Fras, Dukarič, Lain-šček, Gurman, Butolen, B. Emeršič, Pečnik, Selak, Koletnik, D. Hliš, Šeruga, M. Šeliga, Honomihl, Jurgec, Kirbiš, M. Pečnik, Serdinšek. Trener: Milan Šeliga. Tadej Podvršek Tržeč še tretjič zapored teden dni po zaključku lig MNZ ^tuj je bilo v Tržcu spet vse v znamenju nogometa. Že res, da so nogometa-^ Tržca v svoji krstni sezoni v Superligi *zpadli iz nje, toda to ni skazilo dejstva, da se je v soboto, 11. junija, v Športnem Parku v Tržcu spet zgodil praznik, tako športni kot družabni. Velja pa omeniti, ^a srečanje med Tržcem in športno dru-ziUo Emeršič dobiva vse širši pomen, letošnje srečanje je bilo že 12. zapovr-stj°, zaradi spremenljivega in občasno tudi rahlo deževnega vremena pa se je |°krat zbralo nekaj manj ljudi kot prete-^*a leta, toda samo vzdušje zaradi tega ni bil nič manj prešerno. Za dober uvod Sv° poskrbele že mlajše selekcije belo-rde- čih s svojimi trenerji in starši, ki so prav tako na ta dan sezono zaključili s tradici- ®nalnim piknikom. a ogrevanje sta se najprej pomerili ^lekciji KS Tržeč in KS Lancova vas, za ateri so nastopili igralci, ki obiskujejo °Snovno šolo. Po preobratu v nadaljeva- Skupinska fotografija nogometašev Tržca in družine Emeršič, 2016 Foto: Izidor Hrga nju so z 2:1 slavili domačini iz KS Tržeč. Osrednji dogodek je bila vsekakor tekma med nogometno družino Emeršič in Tržcem, tudi letos pa so slavili Tržev-čani. Kljub temu da so letos nekoliko »postarali« ekipo, »Hentekom«, kot je domače ime za Emeršiče, ni uspelo zmagati in tako bodo morali na morebiten uspeh počakati še vsaj leto. Srečanje je bilo sicer dinamično, odprto, gledljivo, predvsem pa zelo športno, za kar gre v prvi vrsti zasluga ikoni sojenja na našem območju Jožetu Klincu, ki je tudi tokrat brez napake odsodil sobotno srečanje. Kot je že tradicija, se je nato prijetno druženje ob obujanju spominov ter ob obilici jedače in pijače zavleklo vse do zgodnjih jutranjih nedeljskih ur. Športna družina Emeršič — Tržeč 3:4 (1:1) Strelci za družino Emeršič: Bojan Emeršič (dvakrat), Borut Emeršič; strelci za Tržeč: Vidovič, Hliš, M. Pečnik, R. Pečnik. Družina Emeršič: Jože E., Ivan E., Alojz E., Boris E., Mitja E., Bojan E., Borut E., Marjan E., Jan E., Timi Belšak, Vid Elrga. Igrali so še: Darjan E., Mirko E., Alen E., Franci E. Trenerja: Mirko in Darjan Emeršič. Tržeč: Mišič, U. Krušič, Bedrač, Pavlica, Pauman, Šeliga, D. Fideršek, Vidovič, Kozel, Skrbinšek, Mlakar. Igrali so še: R. Pečnik, M. Pečnik, Hliš, Mohorko, M. Fideršek. Trener: Janko Fras. Tadej Podvršek VTržcu ponovno nogomet ob spremljavi harmonike Igralce Tržca in Polka reprezentance Slovenije so na igrišče pospremili nogometni naraščajniki Tržca. Foto: Tea Vindiš V t TF e drugo leto zapored je ŠD M Tržeč organiziralo športno-glas-M—Jbeno prireditev — nogometno srečanje med domačo člansko ekipo Tržca, okrepljeno z nekaterimi veterani kluba, in Polka nogometno reprezentanco Slovenije, ki jo sestavljajo glasbeniki slovenskih narodno-zabavnih ansamblov. Sama prireditev je tako kot lani imela predvsem humanitarno noto, saj so ves čas dogodka pobirali prostovoljne prispevke, zbran denar pa bo v celoti namenjen mlajšim selekcijam ŠD Tržeč. Prijetno jesensko torkovo popoldne, 20. septembra, je bilo v Športnem parku Tržeč spet rezervirano za nogometni obračun med domačo ekipo, ki letos nastopa v 1. razredu MNZ Ptuj, in reprezentanco Slovenije, sestavljeno iz glasbenikov narodno-zabavnih skupin. Letošnje dogajanje je bilo precej bolj pestro kot lansko, saj so se ob osrednjem dogodku zvrstile še številne druge aktivnosti. Tako sta se popoldan predstavili mlajši domači selekciji U-9 in U-ll, ki sta se pomerili s svojimi vrstniki iz Vidma. Sledil je osrednji obračun dneva, ki se je končal s pravičnim remijem 3:3, v polčasu tega srečanja pa smo lahko na delu videli tudi najmlajše nadobudneže, ki so se podili za žogo, v goste naraščajnikom do sedmega leta starosti so prav tako prišli njihovi vrstniki iz Vidma. Vse tekme so bile odigrane na novem igrišču športnega parka, ki je bilo uradno odprto konec avgusta letos. Po uradnem delu je sledil zabavni del prireditve, začinjen z obilico dobre volje, pijače in jedače, ki je bila za vse brezplačna in je resnično ni manjkalo. Svoje je naredil tudi ogromen napihljiv otroški grad, ki je bil za najmlajše glavna atrakcija in je staršem prihranil marsikatero skrb. Eden od vrhuncev pa je sledil po večerji, ko so predstavniki narodno-zabavnih ansamblov, ki so se nekaj ur poprej še podili za žogo, poprijeli za instrumente in z vižami, med katerimi je bilo ogromno ponarodelih, številno občinstvo spravili na noge. Kljub temu da je bila prireditev v torek in je bilo treba drugi dan v službo, se je druženje zavleklo globoko v noč, vsi prisotni pa so se poslovili z mislijo na že tretje srečanje, ki bo naslednje leto. Polka reprezentanca Slovenije pripravlja še boljši glasbeni program, njihovo nogometno znanje tako ali tako ni sporno, SD Tržeč, še posebej pa glavni organizator Jernej Pauman, sicer pod- predsednik društva, pa obljublja še boljši in obširnejši spremljevalni program. Ob koncu prijetnega druženja je prav idejni oče te športno-glasbene prireditve s humanitarno noto Jernej Pauman za Naš glas dejal: »Spet smo bili priča čudovitemu dogodku, najpomembnejše pri tem pa je dejstvo, da je imelo samo druženje humanitarno noto, vsa zbrana sredstva bomo namreč namenili mlajšim selekcijam ŠD Tržeč. Letošnjo izvedbo prireditve smo glede na lansko leto še nadgradili, seveda pa se s tem ne mislimo zadovoljiti in že gledamo v naslednje leto, ko bomo vse skupaj skušali dvigniti na še višji nivo. Hvala vsem, ki so kakor koli pomagali, saj sama organizacija in izpeljava takšne prireditve nista majhen zalogaj.« Tadej Podvršek Najboljša ekipa Joe Fernandes ^ Tprogram letošnjih Vidovih dni je bil uvrščen tudi %/ občinski turnir v malem nogometu. Turnir vsako ▼ leto poteka v drugem kraju, letos pa je nogometne navdušence gostilo Športno društvo Lancova vas. V nedeljam popoldnevu se je zvrstilo kar nekaj zanimivih tekem, najboljše ekipe pa so ob koncu prejele tudi pokale. športnem igrišču so se v nedeljo, 12. junija, v medse-^°jnih obračunih pomerile na$lednje ekipe: ŠD Zg. Pri-stava, NK Tržeč, ŠD Selan, 243 Dolena, ŠD Lanco-Va vas, KMN Majolka, ŠD P°brežje, ŠD AS, Joe Fer-nandes, EHM Team, Koranti Lancova vas in NK Videm, dvanajst ekip je bilo v prvem delu tekmovanja razdeljenih v štiri skupine, v nadaljeva- nje pa se je uvrstilo po eno moštvo iz vsake skupine. Sledili sta polfinalni tekmi. Ekipa Joe Fernandes je najprej premagala KMN Majolka, v finale pa se je uvrstila tudi ekipa NK Videm, ki je nadigrala ŠD Selan. V tekmi za 3. mesto so po kazenskih strelih slavili nogometaši ŠD Selan, v velikem finalu pa je prav tako po strelih zli metrov zmagala ekipa Joe Fernandes. Najboljšim ekipam sta pokale podelila župan občine Videm Friderik Bračič (na sredini) in Dani Hliš, predsednik KS in ŠD Fancova vas (desno), ob njima predstavnik ŠD Selan, kije osvo-iHo tretje mesto. Po odigranih tekmah so najboljšim podelili tudi pokale, srečanje pa nadaljevali ob igrišču v sproščenem vzdušju in pogostitvi, saj so se Lancovljani izkazali kot gostoljubni gostitelji. Besedilo in foto: PK Prvo mesto je na letošnjem turnirju osvojila ekipa Joe Fernandes. Na nogometnem igrišču v Lancovi vasi so ves popoldan potekali zanimivi malonogmetni obračuni. 2a VEČ zdravja Kilogram preveč!? I porušeno ravnovesje med vnosom 1 in porabo energije ima za glav-no posledico naraščanje telesne ^ase; ki lahko ob neukrepanju vodi v e*°st. Prekomerna telesna teža je v e Mednarodni mesec šolskih knjižnic, Poletne zabavne igre, Dobrodelni nogometni turnir, Policist Leon, Mali sonček, Dtroci pojejo, Igre in plesi nekoč, Prometna kača in Forma-tlvno spremljanje napredka.« P’eni uspeh in uspehi učencev na tekmovanjih izven šole so kazalnik kakovosti pedagoškega dela šole. Kakšen je bil učni uspeh celotnega zavoda in kateri so dosežki učencev videmske š°le na tekmovanjih, kjer se učenci pomerijo z vrstniki vseh šol Slovenije? Ktag. Robert Murko: »Z dosežki naših učencev na tekmovalk smo lahko zelo zadovoljni. Dosegli so 172 bronastih priz-nanj- Izpostavil bi srebrna in zlata priznanja. Zgodovina: Anja Brusar — srebrno priznanje; kemija: Martin ^durko — srebrno priznanje; državno tekmovanje iz fizike: Miha Mesarič — zlato priznanje; srebrna priznanja: Primož Burg, Martin Murko, David Vinko in Miha Mesarič; državno tekmo-vanje 6. festival računalništva "multimedijski ekoplakat":Rebeka Pridrih Gosak, Nika Emeršič, Mila Kodrič Cizerl — zlato pričanje; slovenščina: Lara Frelih — srebrno Cankarjevo priznanje; državno tekmovanje iz matematike: Leon Klinc, Katarina Mur-k°> Miha Mesarič, Martin Murko, Primož Burg, Andrej Brusar " srebrno Vegovo priznanje; geografija: Anja Brusar — zlato pričanje; vesela šola: Eva Vidovič Malek, Gašper Šoštarič — srebrno Priznanje. Primož Burg, Miha Mesarič in Andrej Brusar so bili med naj-k°ljšimi v državi na tekmovanju mednarodni matematični kenguru, zato jih je DMFA povabil na nagradni izlet v Benetke. '5°leg tega, da se kakovost šole kaže na tekmovanjih izven Zav°da in z učnim uspehom, bi želel poudariti, da je kako-^°st naše šole tudi v tem, da učence pripravljamo na življenje, a sledimo razvojnemu in vzgojnemu načrtu šole, s kateri- ma bomo poskrbeli, da bodo pripravljeni na srednjo šolo, na življenje, da jih težave na poti ne bodo ustavile, ampak da se bodo z njimi znali spopasti in jih bodo reševali na dostojen in primeren način ter jih sprejeli kot izziv na poti do cilja. Tako nadaljujemo prizadevanja za dvig bralne pismenosti, v pouk smo začeli uvajati elemente formativnega spremljanja znanja, kjer sodelujemo z Zavodom za šolstvo in se bomo kot primer dobre prakse predstavili drugim šolam.« ZLATI ODLIČNJAKI NA SPREJEMU PRI ŽUPANU Najuspešnejše učence devetega razreda župan vsako leto povabi na sprejem, jim čestita za dosežene uspehe, jim podari še kako spominsko nagrado. Koliko je bilo povabljenih letos in kateri so ti učenci? Mag. Robert Murko: »Najboljši učenci našega zavoda so bili 15. junija povabljeni na sprejem k županu. Sprejema so se udeležili zlati odličnjaki Primož Burg, Maša Geč, Teja Pečnik, Nejc Šibila, Martin Murko in Anja Brusar ter dobitniki zlatih priznanj na državnih tekmovanjih: Miha Mesarič kot dobitnik zlatega priznanja iz fizike ter učenke Rebeka F. Gosak, Nika Emeršič in Mila Kodrič Cizerl kot dobitnice zlatega priznanja iz multimedije. Po uvodnem pozdravu župana in razredničark ter podelitvi simboličnih daril je sledila pogostitev in druženje. Ta simbolična gesta ima velik pomen tako za učence kot tudi za nas, odrasle. Na ta način jim med drugim sporočamo, da so njihova prizadevanja opažena in da naj vztrajajo in sledijo svojim sanjam.« Odličnjaki OŠ Videm na sprejemu pri županu Frideriku Bračiču Posebno doživetje je tudi šola v naravi. Utrinek je iz lanskega šolskega leta. Kakšno pa je sodelovanje s starši in z lokalno skupnostjo — z občino? Mag. Robert Murko: »Kar se tiče sodelovanja, ko imajo starši kakršne koli predloge, pobude in mnenja, opažam, da sodelujemo zelo dobro. Kot dobri sogovorci znamo prisluhniti drug drugemu, povedati, kje vidimo težave, in s konstruktivnim pogovorom navadno tudi najdemo skupno rešitev. Sicer se trudimo starše privabiti v šolo z neformalnimi druženji, na katerih se lahko ob sproščenem klepetu pogovorimo in tudi na tak način začutijo utrip šole. Tako je na kostanjevem pikniku, Šport špasu, ko čistimo kraj, na planinskih izletih ter koncertih in prireditvah. Vendar pa opažamo, da se je obisk na govorilnih urah in roditeljskih sestankih zmanjšal. Morda je to posledica uvedbe e-Asistenta, kar je sicer ena od oblik komunikacije med starši in šolo, vendar menimo, da je še vedno najbolj pristna beseda, ko si starši vzamejo čas in pridejo na roditeljski sestanek, predavanje in na govorilno uro. Ko se pogovarjamo in načrtujemo dejavnosti, projekte za naše učence, imam občutek, da je šola aktiven člen v oblikovanju kulturnega, športnega in drugega dogajanja v našem kraju, saj se redno udeležujemo dogodkov, ki jih organizira občina, pa tudi ko želimo obogatiti dogajanje v šoli, se za pomoč in sodelovanje vedno lahko obrnemo na naša društva, z nekaterimi namreč sodelujemo že več let. Tako smo letos z lokalno skupnostjo sodelovali pri naslednjih projektih oz. prireditvah: Prometna varnost ob začetku leta — SPV in društva upokojencev, prireditev ob martinovanju, Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, komemoracija ob dnevu mrtvih, čistilna akcija, kulturni program (odprtje fotografske razstave učencev, mala likovna kolonija Haloze, Vidovi dnevi), sodelovanje vrtca v akciji "Radi delamo dobro", igre in plesi nekoč, sodelovanje s Kulturnim društvom Franceta Prešerna Videm, z Društvom kmetic občine Videm, s Športnim društvom Videm, gasilskim društvom Leskovec, planinskim društvom ..., sodelujemo tudi s Policijsko postajo Podlehnik.« V NOVEM ŠOLSKEM LETU 2016/17 Naj bo to dovolj o minulem šolskem letu in preidimo na novo, ki se je začelo pred mesecem. Začetne organizacijske težave so mimo, tako da vse poteka po ustaljenem procesu. Katere pa so morebitne novosti ali so kakšne spremembe v zakonodaji, v normativih in standardih, ki jih postavlja ministrstvo, mogoče novosti v programu? Mag. Robert Murko: »Letos smo začeli izvajati obvezni tuji jezik v 2. razredu, neobvezni tuji jezik v 1. razredu in neobvezne izbirne predmete od 4. do 6. ter od 7. do 9. razreda. Uspešni smo bili na javnem razpisu za izbor operacij "Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja 2016". Javni razpis za izbor operacij delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Izvaja se v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Tako imamo v zavodu na novo dodatno zaposleno vzgojiteljico in učiteljico za čas trajanja projekta. Na ta način smo lahko izvajali več ločenega pouka v kombiniranih oddelkih. Sicer pa se v zadnjem času ukvarjamo s pripravo novih aktov in pravilnikov, ki jih usklajujemo z novo zakonodajo z različnih področij.« Kako je s številom učencev in s tem povezanim številom oddelkov po šolah v primerjavi z lanskim letom? Mag. Robert Murko: »V letošnjem šolskem letu je na šolah Sela in Videm večji vpis kot lani, sicer pa je bilo lani skupno vpisanih 405 učencev, medtem ko jih je letos 422. Tako imamo na šoli Videm 18 oddelkov, v Leskovcu pet in na Selih tri.« Vpočitnicah je bilo opravljenih tudi nekaj večjih vzdrževalnih del na vseh šolah. Vsa so bila pravočasno končana, daje lahko bil začetek pouka nemoten. Katera so bila ta dela? Mag. Robert Murko: »V vrtcu na Selih smo pobrusili parket in prepleskali stene, prav tako v dveh učilnicah na šoli Leskovec, v kuhinji šole Videm smo sanirali prezračevalne naprave, izvedli montažo videonadzora na matični šoli, opravljena so bila sanacijska dela na stopnišču OŠ Videm. Igralne površine vrtca Videm so obogatene z novimi igrali.« Sedaj ste že dve leti v funkciji ravnatelja. Kako se počutite v tej vlogi? Novih izzivov gotovo ne zmanjka. In kakšen je vas občutek o zadovoljstvu pedagoških delavcev ali drugače -kakšna je klima v kolektivu? Mag. Robert Murko: »Otroci so naše bogastvo in ponosen sem, da vodim kolektiv, kjer učitelji prihajajo v službo z delovno vnemo, s svežimi idejami in nikoli ne morem dovolj poudariti tega, da vsi, res vsi delamo v dobro otrok. Za vsemi naštetimi dejavnostmi, projekti, prireditvami, tekmovanji številkami ... stojijo zaposleni v našem zavodu, ki se vsak dan trudijo, da so učenci na varnem, da jim je toplo, da niso lačni, osebe, ki jim ni vseeno. Pomembno je, da se zavedamo, da na mladih svet stoji. In ti učenci so naša prihodnost. Upamo in želimo si, da jih bosta življenjska pot in kariera peljali tako, da bodo svoje znanje nekoč lahko unovčili tudi za razvoj in dobrobit naše občine.« Hvala za pogovor. Veliko uspehov pri vašem delu, tako s kolektivom, ki ga vodite, kot tudi pri pedagoškem poslanstvu. ŠM Spet smo tu... Kako hitro so minili naši počitniški dnevi. V našo vas je prišel september in s tem prvi šolski dan. Drevesa na poti v šolo so se gibala v rahlem vetriču in so veselo prikimavala mladim učenjakom, ki so korakali proti največji stavbi na Selih. Pozdravili smo se in si v eni sapi poskusili povedati vse, kar smo lepega doživeli ttied počitnicami. Slišati je bilo, da so si učenci oddahnili in se veselijo novega šolskega leta. Juhuhu, je donelo med šolskimi zidovi. Bilo je veselo vzdušje in tega si želimo skozi vse šolsko leto. Vemo pa, da za dobro voljo in dobro počutje odgovarjamo vsi. Za uspešno in prijetno šolsko leto je torej vsak odgovoren sam. Dragi učenci, bodite pridni, delavni, samostojni in dosledni pri izvajanju svojih zadolžitev. Spoštovani starši, še naprej stojte svojim ntrokom ob strani in jih spodbujajte. Delajmo z roko v roki, le tako bomo učenca je veselo pozdravil in se mu spo- enotni in bomo uspešni tudi pri vzgoji. štljivo priklonil. Pokimajmo mu nazaj in Pogumno in vedoželjno novo šolsko se ob tem na vsa usta nasmejmo. leto želim. September ni zastonj kimavec. Vsakega Claudia Beguš - Mihelič Mavrični napovednik Letos imamo 36 malih, navihanih in radovednih otrok različnih starosti, kar je več kot lani. Zato smo prepričani, da bomo uspešno izpeljali zastavljeni program: - Ob predstavitvi prvega jesenskega dneva nas bo obiskala tetka Jesen. - Ob tednu otroka bomo pripravili ustvarjalne delavnice, povabili bomo tudi starše, ki nam bodo pripravili kostanjev piknik. - V novembru bomo preizkusili ustvarjalnost staršev na bazarju. - V začetku decembra bomo na srečanje povabili dedke in babice. - Sredi decembra nam bodo starši vseh treh enot našega vrtca predstavili lutkovno igrico. - V okviru občinskega praznovanja božiča bomo strokovne delavke organizirale obisk Božička in primerno predstavo za naše otroke. Naš osnovni cilj je seveda zdrava duševna in telesna rast naših otrok, njihova sproščenost in razigranost, veliko časa pa bomo posvetili tudi sodelovanju s starši. Strokovne delavke vrtca Mavrica Leskovec MALČKI SE VAM IZ SRCA ZAHVALJUJEJO Odlično sodelujemo z društvi v našem kraju. Tokrat se nam je obrestovalo, da smo vedno pripravljeni sodelovati in priskočiti na pomoč ter s svojimi točkami popestriti različne prireditve. Zelo smo hvaležni TD Klopotec Leskovec v Halozah, da nas je nagradilo z izkupičkom prostovoljnih prispevkov od »ajmohta« na letošnjem Kmečkem prazniku. Novo šolsko leto v vrtcu Zvezdice na Selih Prvi september je prav gotovo težko pričakovan dan. Dan za otroke, ki vrtec že obiskujejo, še posebej pa za otroke novince, ki vrtčevski prag prestopijo prvič. Novinci so si že pridobili občutek zaupanja in varnosti. Vrtec Zvezdice obiskuje 32 otrok v dveh oddelkih. Strokovne delavke vrtca se bomo trudile vzgajati otroke tako, da bodo v življenju znali premagovati ovire, da bodo našli pot do uspeha, sreče in pogumno stopali po poti življenja. Sonja V. Godec Izlet skupine Mavrica vrtca Videm V maju smo se otroci in vzgojiteljice odpravili na naš zaključni izlet. Našo skupino so noge nosile nedaleč od vrtca, v gasilski dom PGD Videm in naprej v župnijski park. V gasilskem domu so nas pričakali gasilci in nam podali nekaj gasilske teorije ter nam razkazali garažo in vozila. Naši otroci so najbolj uživali, ko so lahko sedli za volan in preizkusili sirene ter ob pomerjanju čelad in oblek. Ob koncu smo se pri gasilcih še prijetno posladkali. Za izjemno doživetje se gasilcem PGD Videm še enkrat lepo zahvaljujemo. Pot smo nadaljevali v župnijski park, kjer smo pojedli malico iz nahrbtnikov in izlet zaključili z igro na prostem. Karmen Milošič Foto: osebni arhiv Dan vrtca in odprtje novih igral ^an vrtca smo letos praznovali 9. junija. Ob tej priložnosti smo pripravili tudi odprtje novih otroških igral na našem vrtčevskem igrišču. Dobro leto je minilo, odkar smo zaradi dotrajanosti in s tem varnosti otrok sneli gugalnice. ^aše igrišče je bilo od takrat osiromašeno za pomemben del tgral in s tem za spodbudo otrokom, ki z gibanjem zaznavajo in odkrivajo svoje telo, preizkušajo, kaj zmorejo, doživljajo Veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradijo zaupanje vase. Zato je bilo veselje otrok ob opazovanju postavljanja gugalnic toliko večje. Skupaj smo se veselili dne, ko bodo gugalnice svečano predane svojemu namenu. Ob tej priložnosti sta nam nekaj spodbudnih besed namenila ravnatelj OS Videm Robert Murko in župan občine Videm Friderik Bračič. Otroci skupin Snežinke in Kapljica so nam zapeli vrtčevsko himno, nato pa so nam otroci skupine Luna zaplesali še na glasbo Romane Kranjčan Pet majhnih račk. Sledila sta prijetno druženje s starši in igra otrok na vrtčevskem igrišču. VR Prvošolčki ob prvem obisku knjižnice prejeli slikanico Vsako leto v septembru prvošolčki prvič obiščejo šolsko knjižnico. Pravzaprav to ni njihov prvi obisk, saj v knjižnico vsaj enkrat letno pridejo tudi iz vrtca, kjer vzgojiteljice veliko pozornosti namenijo tudi vzgoji bodočega bralca. Kljub temu je bil prvi obisk posebej svečan. Najprej smo se med seboj spoznavali, nato pa se seznanili še s pravili obnašanja v knjižnici. Otroci so zelo dobro vedeli, kaj smemo in česa ne smemo početi v knjižnici. Lepo so sodelovali in izkazali veliko zrelost. Dobili so izkaznice, s čimer učence navajamo na skrb in samostojnost. Nato pa so prisluhnili zgodbici O dečku, ki je bil iz cukra iz slikanice Leopolda Suhodolčana z naslovom 7 nagajivih. Vsak učenec je v dar prejel en izvod slikanice, ki jo vsakemu prvošolčku že vrsto let podarja Dru- štvo Bralna značka Slovenije - ZPMS ob podpori sponzorjev. Učenci so se slikanice z zanimivimi ilustracijami Marjana Mančka razveselili in obljubili, da jo bodo doma prebirali skupaj s starši, starimi starši in starejšimi brati ali sestrami. Upam, da bodo prvošolčki postali in ostali zvesti obiskovalci knjižnice, saj se v njej najde kaj zanimivega za prav vsakega bralca. 17. septembra - na dan zlatih knjig - se je uradno začela bralna značka. Sicer so naši osnovnošolci zelo pridni, saj so s pripovedovanjem za bralno značko začeli že takoj v začetku septembra, nekaj pa jih je celo že zaključilo. Vabim vas, da večkrat posežete po dobrih knjigah in k temu navajate tudi naše najmlajše. Knjižničarka Vesna Voglar Pulko Obiskal nas je kuža Pazi V torek, 6. septembra, se je pred OŠ Videm sprehajal prav poseben kuža, kuža Pazi. Ob prehodu za pešce je počakal učence in jih varno pospremil čez cesto. Poskrbel je, da so bili vozniki še posebej pozorni na naše najmlajše udeležence v prometu. S svojim obiskom je razveselil učence prvega, drugega in tretjega razreda, ustavil pa se je tudi med starejšimi učenci. Skupaj z njim smo ponovili, kako pravilno in varno prečkati cesto. Mateja Gabrovec Spomini na počitnice Pozdravljeni. Ime mi je Marsel. Predstavil vam bom moje Počitnice. Preživel sem jih pri dedku in babici na podeželju, nekaj dni pa sem bil na morju. Tam sem se zelo zabaval. Z mojim botrom sva se potapljala. Imel sem plavutke in masko. Ko smo prišli z morja, sem bil doma. Komaj čakam naslednje počitnice. Marsel, 3. e kozo je dobil dedi za 62. rojstni dan. Ko sem se vrnila domov, mi je očka povedal, da sem dobila sestrično. Doma sem skrbela za naše živali: nahranila sem psičko Tajo in ptička Julija in Čullija. Odšli smo tudi v trgovino. To so bili moji najlepši trenutki. Kornelija Jelen, 4. e To sem jaz Živim vTrdobojcih 20. Visok se 136 cm. Star sem 9 let. Aljaž, 4. e Med počitnicami sem kolesarila, tekla in se igrala z mojo touco. Jahala sem konja in se učila. Pili smo na morju, z mamico sva hodili na sprehod. Igrala Sem se z Galom. Amadeja, 3. e Med počitnicami smo delali. Pod vodo smo videli ladjo. Bili srno tudi v Avstriji, kjer smo videli dinozavre in kupili francosko posteljo in kavč. Tudi jaz sem dobil francosko posteljo. Tijan, 3. e Irne mi je Anej, pišem se Jelen. Rad jem pomfri. Star sem 7 let. Med počitnicami sem se vozil s kolesom in se igral z lego kockami, pa še risal, bral in računal sem. Anej, 3. e Ka morju sem plavala, se potapljala in hranila ribice. Z Jure-c°rn, Saro in z Džastinom smo se kopali v bazenu. Na Trako-sčanu smo jedli sladoled. Bili smo tudi v Avstriji, kjer smo se v Jezeru kopali. Bilo nam je zelo vroče. Neža, 3. e Tas zanima, kako je bilo na mojih počitnicah? Pil sem v toplicah. Liam je plaval z rokavčki. Z Aleksejem sva plavala za njim in se potapljala. Skupaj sva na računalniku igrala »farming simulator«. Bilo je lepo. Domen, 4. e Prvi teden počitnic smo preživeli v toplicah. S sestro sva šla na tabor, na katerega so prišli tudi starši. Po nekaj dneh, ki $rno jih preživeli doma, se je poročil boter. Avgusta smo šli še enkrat na morje. Z nami je bil mamin bratranec, ki se je po ^Veh dneh odpeljal domov. Pridružil se nam je tudi ati. Po tednu dni smo se vrnili domov. Urban Milkovič, 4. e Načele so se počitnice, ki smo se jih vsi veselili. P*la sem pri babici in dedku, kjer sem tudi prespala. Ko sem Se neko jutro zbudila, me je dedi razveselil z novico, da se je skotila mala kozica. Nahranili smo mamo kozo, kozica pa le spala. Dali smo ji ime Neli. Bila je zelo radovedna. Veliko Ime mi je Gabriel, pišem se Feguš. Živim v Zg. Leskovcu. Star sem 8 let. Hodim v 3. razred osnovne šole. Gabriel, 3. e Ime mi je Saša, pišem se Iskrač, hodim v 3. razred. Obiskujem OŠ Videm, podružnico Leskovec. Uči me učiteljica Marijica. Učimo se veliko novega — tega sem zelo vesela. Najraje imam likovno umetnost in šport. Nimam prijateljev. Zelo rada sem na računalniku. Rada imam dobre ljudi. Moji sošolci so Gabriel, Neža, Amadeja, Tijan, Anej in Marsel. Saša, 3. e Nasa družina Sem Ruby, pišem se Frelih in obiskujem 4. e razred. Živim v Trdobojcih 48, obiskujem OŠ Videm, podružnico Leskovec. V družini smo štirje člani: očka, mama, sestra in jaz. Imamo veliko živali: psičko, 2 mucki, zajčke in prepelice. Počitnice sem preživljala z babico in dedkom na morju v Zadru. Svojo družino imam zeloooo rada. Ruby, 4. e Predstavila vam bom našo družino. Živim v petčlanski družini. Skupaj živimo: ati, mami, Urška, Ana in jaz. Ati je delavec pri RM Vuk, mami je kuharica v restavraciji De Poncho, Urška študira, Ana obiskuje 2. razred, jaz pa četrtega. V naši družini se dogaja veliko dogodivščin - npr. z Urško hodimo v Logarsko dolino, kjer v Lučnici lovimo ribe, se špricamo, iščemo lepe kamne in se sprehajamo po vodi. Rada preživljam čas z našo družino, saj se imamo radi in si pomagamo. Ko smo vsi skupaj, navijamo za Barcelono. Spela, 4. e V naši družini živi 5 članov: mami Božena, ati Albin, brat Daniel, jaz Jana in bratec Paskal. Ati je najstarejši, nato mami, Daniel, sledim mu jaz, za mano pa je še Paskal. Ati je po poklicu mizar, mami dela v McDo-naldsu, Daniel obiskuje srednjo šolo, jaz osnovno šolo, Paskal pa vrtec v Leskovcu. Srečna sem, ker sem članica naše družine. V njej se počutim varno. Skupaj radi zarajamo, plešemo in pojemo. Jaz sem nam naredila mizo iz lesa. Daniel bo lesar, moje sanje pa so, da bi bila frizerka. Jana, 4. e Nasveti lisici Mici ob srečanju z našimi novimi prvošolci OŠ Leskovec, 2. junija 2016 - Ko boš vstopila v učilnico, prijazno pozdravi. (Domen) - Poslušaj učiteljico in je ne prekinjaj. (Kornelija) - Če boš želela kaj povedati, dvigni roko in tiho počakaj, da boš dobila besedo. (Martin) - Ne nagajaj drugim, raje sodeluj. (Aljoša) - Čuvaj šolske stvari: v učilnici mizice, stole, tablo, umivalnik ... in pazi tudi na svoje stvari! (Janiča) - Če boš koga prizadela, se mu takoj opraviči. (Aljaž) - Če ti bo kdo kaj posodil, mu vrni takoj, ko tistega več ne boš potrebovala, in se mu ne pozabi zahvaliti. (Teja) - Spoštuj vse delavce v šoli in jih pozdravljaj. (Jana) vNe pozabi, kar ti bo naročila učiteljica. (Domen) vNe pozabi opraviti nalog, ki jih boš dobila za domačo nalogo. (Špela) - Imej rada svoje sošolke in sošolce in jim pomagaj. (Monika) - Ali lahko govorim, ko govori nekdo drug? Ne! Počakaj, da dobiš besedo. (Ruby) Učenci 3-/4. e 2015/2016 Na morju Vsak dan po morju ladja pluje, meni pa na plaži sonce v oči kljubuje. Ko se sonce razkazuje, se oblak v bombon oblikuje. V vodo skočim in se potopim, pa se ribi v glavo zaletim in jo ulovim. Janez Šmigoc Dobrodelni nogometni turnir Udeleženci dobrodelnega nogometnega turnirja v Vidmu Foto: arhiv OŠ V Vidmu je 25. junija potekal dobrodelni nogometni turnir. Šola ga je pripravila v sodelovanju s ŠD Videm, zato iskrena hvala Miranu Selaku in Darku Jezi za pomoč pri organizaciji ter seveda vsem drugim, ki so kakor koli pomagali. Turnir se je ob 13. uri začel s himno in pozdravnim nagovorom ravnatelja mag. Roberta Murka, nato pa je sledil tekmovalni del. Sodelovale so selekcije U-7 (Videm 1, Videm 2, Tržeč 1 in Tržeč 2), U-9 (Podlehnik, Tržeč in Videm), U-ll (Hajdina, Tržeč in Videm). Turnir je bil družabno naravnan s poudarkom na dobrodelnosti, rezultat je bil postranskega pomena. Kot je povedal ravnatelj, so bili zmagovalci prav vsi sodelujoči, zato so vsi prejeli medalje in pokale. V nadaljevanju je sledil revijalni nogometni turnir ekip: svetniki Občine Videm, PGD Videm, ŠD Videm, Joe Fernan-des, učitelji OŠ Videm in učenci OŠ Videm. Tekme se potekale v zdravem športnem duhu s poudarkom na dobrodelnosti in druženju. Ob nogometnem turnirju so potekale še spremljevalne dejavnosti, predstavitev aikida (Aikido klub Ptuj), zumbe (Center aerobike Ptuj) in poslikava obraza (Doroteja Širovnik). OŠ Videm se v imenu učencev zahvaljuje vsem sodelujočim ekipam, izvajalcem spremljevalnih dejavnosti in seveda vsem gostom. Organiziran je bil tudi bogat srečelov, dobitke so pridobili s pomočjo staršev — hvala vsem staršem za pomoč. Izkupiček je namenjen šolskemu skladu — Evro za boljši jutri naših otrok Osnovne šole Videm. ŠM 2. Poletne zabavne igre Tudi letos je Osnovna šola Videm organizirala Poletne zabavne igre. Drugih Po vrsti so se zraven učencev iz zavoda naše šole udeležili tudi učenci iz osnovnih šol Cirkulane, Podlehnik in Majšperk. Tako kot lani so na igrah sodelovali tudi učenci iz osnovnih šol Lepo-glava, Višnjica in Cvetlin iz sosednje Hrvaške. Igre organiziramo zato, da lahko učencem haloških osnovnih šol omogočimo aktivnejši zaključek počitnic in lažjo vrnitev v šolske klopi. Letošnje igre je svečano odprl Matic Vrbanec, perspektivni nogometaš NK Aluminij, naš nekdanji učenec. Letos smo zraven nogometa, odbojke, elementarnih in štafetnih iger spoznali tudi kolesarstvo, aerobiko, aikido in ples. Glavna atrakcija so bili skoki na tnini Planici. Ker nam je bilo zelo vroče, smo se en dan zabavali v Biotermah Klala Nedelja, kjer smo plavali, plesali in igrali vaterpolo. Zadnji dan so nas z umetnim dežjem Udeleženci letošnjih drugih poletnih zabavnih iger v Vidmu pri Ptuju Foto: arhiv OŠ osvežili videmski gasilci. Na igrah smo zelo uživali, vsega skupaj pa ne bi bilo brez finančne pomoči in dobrega sodelovanja z Občino Videm in občinami šol, ki so se iger udeležile. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji 2. poletnih zabavnih iger. Hvala ravnatelju in učiteljem Osnovne šole Videm, ki so si vzeli čas in igre organizirali. Jože Soštar in Gorazd Cernila Šport špas - druženje treh generacij Končno nam je bilo vreme naklonjeno in smo 21. maja uspešno izpeljali že 9. druženje in gibanje vseh generacij. Zraven spodbudnih besed ravnatelja mag. Roberta Murka so nas v druženje s svojim nagajivim plesom in živahnim razgibavanjem popeljali učenci in učenke 2- a razreda. Kljub temu da smo bili prijetno utrujeni že od pohoda in kolesarjenja, smo Se 2 veseljem priključili tudi k igram na igrišču. V času malice smo si ogledali in Lrali zanimive plakate o zdravi prehrani in o gibanju. Medicinski sestri sta nam Lili ves čas druženja na voljo za meritve Livnega tlaka in sladkorja v krvi. Učiteljica Mateja Gabrovec je podala poroči- 0 ° poteku projekta »Prometna kača«. Obdarili smo najmlajšega udeleženca, 1 je bil star komaj tri tedne, najstarejšo V druženje na prireditvi Šport špas sojih s svojim nagajivim plesom in živahnim razgibavanjem popeljali učenci in učenke 2. a razreda. udeleženko, ki je dopolnila že 85 let, in najštevilnejšo družino, ki je štela devet članov. Veseli smo bili sodelovanja s športnim društvom, ki nam je odstopilo svoje prostore in igrišče, ter sodelovanja z občino, ki nam je poklonila plastenke z vodo in sponzorirala darila za obdarovanje. Gospod župan nam je na koncu pomagal darila tudi pokloniti. Ob prijetnih zvokih harmonike, ki jo je igral Matic Butolen, smo se poslovili do naslednjega druženja. Učiteljica Olga Zelenik Najštevilnejša družina na druženju Foto: arhiv OŠ Risbe učencev 5. d Zlatkov pokal v Leskovcu Četrtek, 15. septembra, je bil na Osnovni šoli Videm in podružnici Leskovec obarvan športno. Kot vsako leto smo tudi letos prvi športni dan namenili pohodništvu in nogometnemu turnirju v Leskovcu. Na turnirju je tekmovalo šest ekip. Vsake posebej smo v Leskovcu zelo veseli. Tekmovali so učenci iz Vidma, Žetal, Cirkulan in seveda iz Cvetlina - Višnjice in Lepoglave. Zlatkov pokal je posvečen nekdanjemu učencu šole, ki je bil zelo dober nogometaš. 19. oktobra 1969 se je s svojim očetom odpravil na lov, a se domov ni več vrnil. Utonil je v valo- vih Drave. Že naslednje leto so izvedli prvi turnir in to tradicijo ohranjamo še danes. Na ta dan se spomnimo tudi drugih učencev naše šole, ki so tragično preminili: Janka, Tončka, Primoža, Damjana. Pokal oz. zmago so si priigrali učenci ekipe OS Videm; ti so v finalu premagali OŠ Lepoglava. Sicer pa čestitamo vsem tekmovalcem, saj sta na ta dan v ospredju športni duh in prijetno vzdušje. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo preživeli še en čudovit dan! MK Na nogometnem turnirju se je pomerilo šest ekip. Tekmovali so učenci iz Vidma, Žetal, Cirkulan, Cvetlina - Višnjice in Lepoglave. Foto: arhiv OŠ Številka 1 - letnik 22 - oktober 2016 URADNE OBJAVE Glasilo Občine Videm Na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2015), Odloka o spremembah Odloka Proračuna Občine Videm za leto 2016 - rebalans št. 1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2016), Odloka o spremembah Odloka Proračuna Občine Videm za leto 2016 - rebalans št. 2 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2016) in Statuta Občine Videm (Uradni list RS, št. 16/2010 - UPB1, 38/2012 in 57/14) ter Pravilnika za vrednotenje tekočega vzdrževanja kulturnih spomenikov v Občini Videm (Uradni list RS, št. 77/05) objavlja Občina Videm JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov obnove kapel, cerkva in muzejev v Občini Videm v letu 2016 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov obnove kapel, cerkva in muzejev v Občini Videm v letu 2016 (v nadaljevanju javni razpis), povezanih z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturnih spomenikov ali predmetov, ki so razglašeni za kulturno dediščino ali so v postopku razglasitve, na območju Občine Videm, iz sredstev proračuna Občine Videm za področje obnove kapel, cerkva in muzejev v višini 4.500,00 EUR. !• Namen razpisa je finančno podpreti akcije, povezane z adaptacijo, prenovo, zaključnimi deli in zaščito kulturnih spomenikov na območju Občine Videm. 2. Na javni razpis se lahko prijavijo: - predlagatelji, ki imajo prebivališče oziroma sedež v Občini Videm in imajo v lasti ali upravljanju kulturni spomenik, ki leži na območju Občine Videm; ~ predlagatelji, ki imajo prebivališče izven Občine Videm in imajo v lasti ali upravljanju kulturni spomenik, ki leži na območju Občine Videm. 2- Izvajalci programov ohranjanja kulturne stavbne dediščine morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da se prijavijo na javni razpis na določenih obrazcih in v predpisanih rokih; - navedejo naziv programa in priložijo utemeljitev programa; - da na predpisanih obrazcih prikažejo finančno konstrukcijo za prijavljen program ohranjanja kulturnega spomenika, iz katere je razvidno, da imajo zagotovljena finančna sredstva v višini najmanj 50 % upravičenih stroškov; - dokazilo, da je objekt razglašen za kulturni spomenik oziroma je v postopku razglasitve na območju Občine Videm; - predlagatelj je lahko lastnik ali upravljavec kulturnega spomenika z ustreznim uradnim dokazilom; - višina zaprošenih sredstev ne sme presegati razpisane vrednosti sredstev. 4. Namen porabe sredstev Upravičeni stroški so: - stroški adaptacije, prenove, zaključnih del in zaščite kulturnih spomenikov ali predmetov. 5. Postopek Komisija za izvedbo javnega razpisa bo prejete vloge odprla in pregledala, sprejela odločitve in o odločitvah obvestila predlagatelje z odločbo v 30 dneh od sprejema odločitve. Z izbranimi predlagatelji bo sklenjena pogodba o sofinanciranju, v kateri se opredelijo roki za izplačilo sredstev. Odobrena sredstva bodo izplačana do konca proračunskega leta 2016. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v proračunskem letu 2016 v skladu s predpisi, ki urejajo izvrševanje proračuna. 6. Rok in način za oddajo Rok za oddajo pisnih prijav na predpisanem obrazcu je 9. 11. 2016 v zaprti ovojnici z oznako: »Za sofinanciranje programov obnove kapel, cerkva in muzejev - ne odpi- raj« na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Na hrbtni strani morata biti naziv in naslov pošiljatelja. Če je vloga poslana po pošti, se šteje za pravočasno, če je bila na dan poteka roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Vloge se lahko vložijo tudi osebno na sedežu občine, najpozneje zadnji dan razpisnega roka. 7. Razpisna dokumentacija Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji programov javnega razpisa dvignejo osebno na sedežu Občine Videm v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija je dosegljiva tudi na spletni strani občine http://www.videm.si/. 8. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na sedežu občine v času uradnih ur, po telefonu 02 761 94 00 ali po elektronski pošti: info@videm.si. Kontaktna oseba je Brigita Polanec. 9. Občina Videm lahko javni razpis po svoji presoji brez kakršnih koli posledic razveljavi ali razdeli le določen del razpoložljivih sredstev iz proračuna občine. Številka: 620-2/2016-1 Datum: 22. 9. 2016 Župan Občine Videm Friderik Bračič Na podlagi 3. člena in v zvezi z 9. alinejo prvega odstavka 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I - ZUDE, 55/92 - ZVDK, 13/93 - ZP-G, 66/93 - ZP-H, 66/93 - ZVDK-A, 45/94 - odi. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC, 127/06 - ZJZP) ter v skladu s 16. členom Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/2010 - UPB1, 38/2012, 57/2014 in 33/2015) je Občinski svet Občine Videm na svoji 12. redni seji dne 23. 2. 2016 sprejel Q 86.210 Splošna zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost Q 86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost Q 86.230 Zobozdravstvena dejavnost Q 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti Q 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe C 32.500 Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje.« 3. člen Ta odlok stopi v veljavo, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic in se objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic ter v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 170-1/2013-4 Videm pri Ptuju, 23. 2. 2016 Župan Občine Videm Friderik Bračič ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj 1. člen Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj (Uradni list RS, št. 27/05, 110/07) se spremeni tako, da se v drugem odstavku 6. člena za alinejo »enota splošnih ambulant z okolico« dodata novi druga in tretja alineja in se glasita: - Enota fizioterapije - Zdravstvenovzgojni center (ZVC). 2. člen Drugi odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi: »Dejavnost zavoda je: Tim zbral tisoč kilogramov zamaškov ■ 'Vri Lahovih v Pobrežju je bil še ■ *^pred dnevi pred hišo velik kup vreč, polnih zamaškov, ki jih je najmlajši član družine Tim pridno zbiral nekaj mesecev. Po zadnjem tehtanju je bilo teh za dobrih tisoč kilogramov in so že bili odpeljani na zbirno mesto. Tim Lah (na levi) je bratranca Aleksa (na desni) in dedka Alojza (v sredini) povabil posedet na velik kup zamaškov, ki ji je pridno zbiral kar nekaj mesecev. Tim je učenec OŠ Videm pri Ptuju in si je tako kot njegov bratranec Aleks zadal prav posebno nalogo — zbiranje zamaškov za poseben, humanitaren namen. Pri zbiranju je Timu pomagala vsa družina, še najbolj pa Lahova dedek in babica, ki sta se zelo izkazala in oba vnuka dobro zalagala z zamaški. Z veliko dobre volje in srčnosti sta spodbujala tako Tima kot tudi Aleksa, saj sta preprosto želela, da delček prostega časa posvetita tudi kakšnemu dobremu delu. In to jima je nedvomno uspelo. Zamaški so zdaj že odpeljani, zanje pa bo Tim prejel denarni znesek, ki bo po dogovoru nakazan na naslov OŠ Videm pri Ptuju. Vse čestitke Timu za ta podvig. Besedilo in foto: TM Na Djočanovi kmetiji tekmovali v pripravi pečenk | ^^"onec maja je na Djočanovi kmetiji potekala prireditev Druženje do sitega *»ob hrani in pijači. Deset ekip je tekmovalo v pripravi »ciganskih« pečenk. ^°t je povedal Andrej Gašpar, predsednik ED Tržeč, je komisija ocenila, da so si prvo mesto za najboljšo pečenko prislužili člani KD ^idem, drugo mesto je osvojila ekipa »Dekline v najboljših letih«, na tretje mesto pa se je uvr-st*la ekipa Majski Vrh. P^ odlično pripravljenih pečenkah so gostite-J1 Prireditve ponudili tudi domačo kapljico z rajd, obiskovalce pa so popeljali še z rečnim splavom Vodomec, druženje pa je potekalo P°zno v noč. TM Gradnja odseka avtoceste Draženci-Gruškovje skozi objektiv Rada Škrjanca 28. septembra so odprli 3 km odseka avtoceste Draženci-Gruškovje, na odseku Draženci- odcep Majolka. POZOR GRADBIŠČE IA A AAAi 000005 " ifiste. • ■-