koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi te moč! GLASILO SVOHODOMISLLJVIH SLO V'iS JV C E V V AML'RIK.I Od bofa do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Štev. 50. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offloe at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 15. decambra 1911. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo i Leto X. Razgled po svetu. “KRADLI CESARSKIM ČLANOM HIŠE HABSBURGOV ČAST”. Dunaj, 12. dec. — Ko se je zaznalo, da «e bodo delegacije zopet izrekle za milijone v bajonetne “potrebe”, in ker se vse pripravlja na vojno z Italijo, so prašali in interpelirali socijalistični poslanci ministra zunajnih del: Kaj mečka ‘prestolonaslednik’ Franc Ferdinand, za hrbtom starega cesarja Franca Jožefa I.? Nadalje so soeijalisti izjavili : Vojaška stranka, in nje vodja, prestolonaslednik Franc Ferdinand, je skušala dobiti, za božično darilo svojim podanikom menda, vojno z I-talijo in razdreti trozvezo. Nadalje : Ali se hoče avstrijska vlada vpreti takim težnjam? in posvariti ljudi, (ne da bi mi branili •starega cesarja), ki ne morejo pričakati premembe prestola? (!) Znano bi jim lahko bilo, da zadostuje avstrijskim podanikom en ( !) cesar, in nočejo imeti istočasno dva. ( ! !) Kaj pa je nato stvarno praša-nje odgovoril ministerski predsednik grof Stuergkh? Grajal in •obsojal je kot avstrijski grof interpelacijo socijalistov, ker vlači člane cesarske 'hiše v parlamentu, (kaj je to kakšen hlev, ponižna? •op.’ured.) To, da je proti dolžnemu ( ? !) spoštovanju napram Habsburžanom iu celi prinski kliki. Tako se govori v Avstriji danes. Francoz usmrtil Nemca. Mec, Elzas-Lotringija, Nemško, 11. dec. — Nemški vojak Miersch je ¡bij dmies na prosti cesti vstre-! ljeii od Francoza, nemškega podanika, Aleksandra Samaine. — Zadnji je voditelj narodne francoske stranke. Samaine, njegoy brat in štirje njegovi prijatelji so bili aretirani in obdolženi sozlo-činca. V tem mestu je to ubojstvo povzročilo veliko vznemirjenje, ker proces lahko povzroči še večjo jezo in sovraštvo med Nemci in podjarmljenimi Francozi Elzas Lotringije, ki spadajo pod Nemčijo od 1. 1871. Alex. Samaine zavzema odlično mesto v francoski stranki in je bil tudi organizator velike de-rrmiTstraeje v Meču, 9. januarja t. 1. Takrat je Samaine s Francozi, — ki srce njih še vedno bije za Francijo, — čeprav pruski podaniki, —- povzročil, da so peli na “nemških” tleh marseljezo, in vzklikali živio klice na francosko republiko. Proces bo prve zanimivosti in bo morebiti dalekosežne politične vrednosti. Morgan odlkovan. Berlin, 11. dec. — Ameriški državljan in multimilijonar, J. P. Morgan, je bil od nemškega Vil-četa odlikovan z rdečim orlovim redom “prvega” razreda. Odlikovanje je razglasil 8. dec. “Reiehsanzeiger”; insignije se odlikovancu izroče na kielski teden. (Jako ponosni so lahko Američani, stari sovražniki redov in cesarjev, na svoje državljane XX. stoletja, ki sprejemajo na vrat rede, kot pudelni železne obroče! op. UTed.) DENARJE 1 STARO DOMOVINO polUjtmo: e a I 10.35 .............. 50 kron, za 0 20.50 .........Vrt... 100 kron za S 41.00 ......... 200 kron za • 102.50 .......,...... 500 kron, za $ 204.50 .............. 1000 kron za $1020.00 .............. 5000 kron PoStarina je rlteta pri teh arotah Doma se nakazane arote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naši denarne oošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam poalati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenenr al i regiatriranem pismu, večje zneake po Domestic Poatal Money Order ali p» Mew York Ba k Draft: FRANK SA.KSER CO. tl Cortland 8t. Wnw York mat. oinirav«., K. S. Clavalnn«,OHIO ABRAHAMOVI SINOVI — IZDAJALCI SVOJIH BRATOV. Peterburg, 13. dec. — V Rusiji je vzbudil judovski ameriški humbug nemalo pozornosti. Di-plomatje Rusije so bili nato že zdavria pripravljeni. Stvar je sledeča, kot poroča ruski vladi bliže stoječi časopis “Rasija”: Ameriška vlada Z jed. držav hoče, da se potni listi judov, ki so ameriški državljani, rešpektirajo ravnotako, kakor potni listi vseh drugih ameriških državljanov, najsibo katerekoli veroizpovedi. Pogodba izza leta 1832 to ameriškim judom pripozna, in ravno to pogodbo hočejo čifuti, ki imajo velik vpliv v Washington-u — razveljaviti! Odgovor Rusije. Ruska vlada je odgovorila v “Novoje Vremja” jako stvarno in miroljubno. In sicer je omenjeni časopis med drugim pisal: Da je ne mogoče, da bi pripoznala Rusija več pravic inozemcem, kot lastnim domačinom; to se bi pa zgodilo, kakorhitro bi Rusija pri-poznala potne liste judov. Omenjeni časopis piše nadalje o ameriški tiraniji, ki zahteva od zdravih in močnih ljudi, ki hočejo v Ameriki delati, precejšnjo svoto denarja, in ravnotako preklinja naredbo, da se poligamisti ne smejo naseliti na “svobodnih” a-meriških tleh, kar zabranjuje sto-tisočem ruskim podanikom mohamedanskega veroizpovedanja, vhod v Ameriko. (Judi iz Amerike so pa sami milijonarji, ki hi si radi Rusijo “ogledali” v svoje kapitalistične namene, in nepre-segljivo izrabljevanje!) Rusija nima na stari pogodbi nič za zgubiti. Amerika importi-ra v Rusijo čez -vR,000 letno ; iz Rusije v Ameriko gre pa le za kakih $40,000,000 blaga v A-meriko! Če se bo stara pogodba razveljavila, pravi omenjeni časopis, “ne bo milijonom ruskib judov dovoljen vhod v novi svet’. Izdajalstvo judov nad j udi. Peterburg, 13. dec. — Amerika se hoče odkrižati stare pogodbe, ker se bi rada znebila ogromnega števila judov, ki prihajajo iz Rusije v Ameriko, zato je prišla pogodba izza leta 1832 na tapeto, piše list “Rječ”. Izdajalstvo judov nad svojimi rojaki judi je o-čito. Judi Amerike se sami boje, da bi se narodi Amerike naveličali judovskega izrabljevanja, in le zato silijo sedaj Tafta, da se zavzame za “pravice” judov v Rusiji, v resnici pa privede do tega, da bi se staro prijateljstvo med Rusijo in Ameriko razbilo, in bi se potom nove pogodbe zabrani-lo, ali saj grozno «krčilo naseljevanje judov, v Ameriko. Visoki judovski rabini in judovski senatorji v Washingtonu, pripravljajo to zaroto nad svojimi lastnimi rojaki, judi! (Tako se je izrazil tudi socijalistični poslanec V. L. Berger, in gonjo proti pogodbi 1. 1832 ostro grajal in zraven pristavil, da pravi Amerikanci niso bili nikoli sovražniki Rusije, op. ured.) Kronanje kralja Jurja V. Delhi, Indija, 12. dec. — Kronanje angleškega kralja Jurja V. in njegove žene Marije, za indijska cesarja in cesarico, se je vršilo nad vse slavnostno. Cesarja so firšti, podkralji in visoki u-radnike Indije, te bogate dežele, ki pod angleškim gospodstvom strada nje prebivalstvo, jako slovesno pozdravljali. Ker je v Indiji na milijone državljanov, ki ne jedo enkrat na dan, je cesar Jurij zaukazal, da se da “beračem” na ta “narodni” praznik prosto mizo in pijačo. Govori se, da je cesar Jurij o-bljubil, da se bo prestolica vlade prenesla in Calcute v Delhi, kar bo v škodo ondotnim angleškim trgovcem. Prenos bi stal nič manj kot $25,000,000. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. Razne novice. C-ROZNA RUDNIŠKA KATASTROFA. Čez 100 rudarjev mrtvih. Briceville, Tenn., 9. dec. — Danes v jutro, okoli 71/2 ure se je slišalo bobnenje grozne eksplozije nad 2 milje daljave. Nesreča se je pripetila v jami, ki pripada k Knoxville Iron družbi, v Briceville, Tenn. Eksplozija se je pripetila radi prahu. Četa rešilcev pod vladnim nadzorstvom je dobila povelja, da se takoj poda na lice nesreče. Rešilna dela. Ob 11 uri se je pričelo z rešilnimi deli in sicer na treh vhodih glavne jame, Eros Mountain Mine. Na stotine žen in otrok se je nabralo *>b vhodih in prosilo, da se jih .pusti v jamo, da pomagajo pri rešilnih delih. Okoli 11 ure je bilo zaznati, da je več kot 100 mož, krepkih in en dan preje čilih rudarjev, družinskih očetov, ubitih na smrt. Ker je pričel ogenj bruhati pri vseh izhodili, je rešilcem delo obtežilno in so morali prestati z njim. Brez upanja. Knoxville, Tenn., 10. dec. — Poročila rešilnega moštva so brez upanja na kako rešitev okoli 200 rudarjev, ki so se .nahajali začasa eksplozije v Eros Mountain Mine. V Briceville se je od tu odposlalo en voz živil, ker se poroča, da je tam zavladal med zapuščenimi vdovami in njih otroci, glad. Po-poludne okoli 2 ure so zadeli na 18 grozno razmesarjenih trupel; 12 so jih morali radi sanitaričnih odredb takoj pokopati. Odziv. Briceville, 10. dec. — Reševalci so danes slišali lahno trkanje v rovih Eros Mountain Mine. Sedaj se je dognalo, da je v jami zaprtih 205 mož, na katere rešitev ni morebiti več misliti ... — Dve nadaljni razdrekateni trupli so prinesli na površje, ki ju pa niso mogli spoznati. T. L. Step henson, predsednik Knoxville >1-ron družbe, je na svoj račun dal napraviti 125 rakev . . . Stotine na smrt prestrašenih o-trok in žen je čakalo celo noč ob vhodih na svoje drage, toda od rešilcev ni bilo nobenega ugodnega poročila, ker gredo rešilna dela kljub naporu rešiteljev, jako počasi. Up je šel povodi. Briceville, Tenn., 11. dec. Rešilna dela počasi napredujejo. — Vse prešinja grozna slutnja, da so morebiti vsi nesrečneži živi pokopani. Našli so novo truplo nekega Američana; naslonjen je bil na telefonski aparat, menda je hotel telefonirati o nesreči, a ga je prej zadela smrt. Danes šteje ta mala rudniška naselbina 56 vdov in .184 otrok brez očetov, sirot proletarskih! Prezident Taft je danes poslal Miss Boardman brzojavko, kjer ponuja svojo pomoč nesrečnežem. Tomaž Watts, župan mesteca Coal Creek, pet milj oddaljeno od mesta nesreče, se je obrnil na vse župane in mesta Z jed. držav, za podporo 125 familijam, ki nimajo danes skorjice kruha v «vojih žalostnih domovih. Znorela. Briceville, Term., 12. dec. Znorela sta dva rudarja, ki sta bila rešena iz goreče jame; ^najbrže nista mogla prenesti strašnega u-postošenja in ječanja svojih mrtvih tovarišev, in bila napadena od najhujše blaznosti — rjovela sta po cesti kot dva psa! Večina v senatu proti Lorimerju. Washington. D. C. Senator Lo-riimer iz Ilhnois bode najbrze moral odstopiti. Proti Lorimferju se je izjavilo 49, za Lorimerja pa 36 senatorjev. Lorimer sam ne more I glasovati v tej zadevi. Pet glasov I je dvomljivih. VDOVE IN SIROTE! 56 vdov in 184 sirot. Knoxville, Term., 11. dec. Trije živi rudarji so bili danes rešeni v Eros jami; počutijo se še precej dobro. Rešili so se od gladu s tem, da so si razdelili enega tovariša zajuterk, ki jim je bil edina hrana treh dni. Žene rešenih so presrečne in novo upanje navdaja ob jami stoječe ... Novo pokopališče je nastalo v bližini rudnika; prostovoljci kopljejo jame zastonj . . . Sedem mrtvih rudarjev so prinesli danes večer iz rova št. 24 na površje. Dobili so jih mrtve sede. Dva sta bila objeta okoli vratu, oče in sin . . . Preprečen štrajk. New Orleans, La. Vs'led večdnevnega prizadevanja delavskega komisarja Charles P. Neilla se je posrečilo poravnati nesoglasje med strojniki in uradniki Queen & Crescent 'železnice. Delavci so tudi dosegli precejšnje poboljša-nje plače. Delavske straže so dovoljene. Recorder Carroll v Patersonu, N. J., je oprostil več štrajkarjev, katere so aretovali redarji, 'ker so baje žalili nekega tovarnarja, z besedami: “Pred tovarno smete stati na straži, toda na dostojen način in ne da bi kršili postavo. Ne postopajte silovito, ne raz-dejajte tuje lastnine in ne nadlegujte lastnika!” Nezadovoljni socialisti. Lima, O. Dorbin N. Selhook, katerega so izvolili pri zadnjih volitvah socialisti za župana, naj odstopi — tako vsaj zahtevajo člani socialistične strank«, ki mu predbacivajo, da ne postopa po “principih stranke”. Toda župan Sehook moče ugoditi tej zahtevi. Vdove ponesrečenih gasilcev preskrbljene. Chicago, IM. 21 vdov, katerih soprogi so bili ognjegasci, in ki so izguibili življenje pri požaru Stock Yards dne 22. decembra 1910, je dobilo svoj del nabrane svote $211,000. Odbor, ki je nabiral prispevke, je nameraval denar obrestomosno naložiti in izplačevati vdovam obresti, toda sodišča so odredila, da mora takoj razdeliti vso svoto. Vendar enkrat! Prosluli clevelandski župnik — goljuf v Avstriji. Gl. Svobode je kot edini svobodomiselni list vedno zastopal mnenje, da so za slovenski narod, največji škodljivci in največji grobokopi — slovenski duhovniki seveda ne vsi, a skoro vsi. Oni zastopajo kot trustni hlapci tiare Rim in vedno le Rim. Ne oznanjujejo več Kristusovega nauka, temveč neko mešanico, ki so jo zajeli iz — svetega pisma, ne da bi se ozirala na čas, v katerem živimo. Imeli smo ameriški Slovenci že marsikaterega čmosukneža, a nobenega tako sovraženega od vsega naroda, kot Vituša Hribar, ki je zapustil posebno v Clevelandu spomina vredne dogodbice! “Slov. Narod’’ piše v svoji zadnji št. sledeče o tem gospodu: Amerikanski državljan — voli-lec v občini Zg. Tuhinj. Našim a-merikancem dobroznani Vitus Hribar, župnik v Ameriki, je dne 9. t. m., seveda po pooblastilu volil pri ■občinskih volitvah. Volitve je vodil župnik Štrukelj, kateri je dobrb vedel, da je kaj takega protipostavno. Seveda, župnik je dal stvar volilni komisiji na glasovanje in ker “so gospod” predlagali, so možje ponižno prikimali — če bo deželni odbor tudi tako prikimal ne vemo? Vitus Hribar ima pri nas lepo zarastel gozd, pa mogoče tudi lepo zaostal dolg na vojaški taksi. Dobro bi bilo, da se stvar preišče in ga prisili, naj da cesarju, kar je cesarjevega. ŠT. 25,314 IN 25,315. To so štev., oz. imeni, ki sta jih prejela McNamara v San Quentin zaporu. Kakor je čitateljem znano, se bo proces McNamara šele sedaj pričel. Oblastva govore, da so bili pri celi dinamitariji zaintereso-vani “večji” možje, kot sama št. 25,314 in 25,315. Celo Samuelčka Gompers poskusa kapitalistično časopisje vplesti v zaroto dinami-tarjev ! In sama National Civic federacija postrani gleda svojega podpredsednika Samuelčka; ni je več všeč čloVek, ki pišejo kapitalisti “slabo” o njem! Gompers, podpredsednik Civic federacije, ki je s to bando šel skoz drn in brn, pa je sedaj naenkrat od nje popolnoma zapuščen in še celo obsojen ! Ali se mu prav ne godi?! Govori se celo, da so Gompersa tajno vrgli iz Civic federacije ; pustili mu pa niso govoriti na zborovanju, čeprav je bilo njegovo ime na programu. Dali so takoj tiskati ti “angeljni miru” nov program, kjer so predsednika Am. Fed. of Labor — izpustili!! .. . Kdor se med svinje meša . . . Brata McNamara v kaznilnici. V soboto 9. t. m. so prepeljali iz Los Angeles, Cal., obsojena 'brata McNamara v kaznilnico v San Quentin, kjer ¡mora ostati eden do smrti, drugi pa 15 let. J. J. McNamara je povedal, prodno so ga odvedli, le sledeče: “I’m a young man, and I’m for union labor”. Drugi brat je izrazil upanje, da dobijo delavski voditelji, ki ju sedaj obsojajo, sčasoma drugo mnenje o njih. Odpeljali so ju z avtomobilom, z rokami 'privezane drug na drugega. Iz Indianapolis, Ind., poročajo, da bode H. Hockin, ki je kot tajnik Iron Workers unije postal naslednik J. J. McNamara, razkril oblastim vse, kar ve, ako dobi od njih to, kar ¡zahteva. V njegovi posesti se nahaja več MeNaimaro-vih listin, katerih' niso zaplenili. V Chicagu, 111., so našli Mlss Noro Haley, ki je bila dve leti tay niča J. J. McNamara, in katero so iskali detektivi skoraj eno leto. Tudi od te pričakujejo važnih izpovedb. Novi Burnsovi dokazi. Indianapolis, Ind., 13. dec. — Burnsu se tu vedno več veruje. Govori se celo, da je veliki jury imel pol voza aktov in dokazov krivde McNamara, v katerih se jasno vidi, da je bil od 1. 1906 — 1911 vedno jako “busy” in pošiljal dinamit v vse države Amerike. Zvezni uradniki so prišli na sled sledeči kvantiteti dinamita, poslanega v razne države od bratov Me Namara : Našlo se je 1490 funtov dinamita v nekem hlevu, pri domu Ortie F. Mc Manigala Tiffin, Ohio, in 90 funtov dinamita v kleti od International I-ron Structural Workers v Indianapolis ; 25 funtov nitroglicerina in dinamita v nekem klavirskem zaboju v bližini istega mesta in 38 funtov nitroglicerina v nekem kozolcu blizu Rochester, Pa. Lepe reči ! — % Verski fanatik obsojen. Portland, Me., Rev. Frank W. Sanford, predsednik “Holy Ghost and Uks” družbe, je bil pred sodiščem spoznan krivim, da je pro-vzročil smrt šestih oseb na yahti “Coronet”. Duhovnika 'bodo obsodili dme 18. t. ¡m. ' 4 Rusija in Perzija. Pariz, 13. dec. — Vse kaže, da ne pride med Rusijo in Perzijo do vojne. Amerikanc Schuster gotovo ostane na svojem mestu. Kazaki ne bodo prišli v glavno mesto Teheran, ker jih ovira visoki sneg in se je perzijska vlada oripravljena pogajati z Rusijo. Zadnje dni ¡se je med Rusijo in Anglijo sklenila nova tajna pogodba, radi perzijskega prestolo-nasledstva. STANDARD OIL DRUŽBA OBSOJENA. Buffalo, N. Y. V tožbi proti Standard Oil družbi, ki je bila obdolžena, dia je sprejemala od New York Central in Pennsylvania železnice v letih 1904 in 1905 popuste za prevožnje petroleja iz Olean, N. Y., v Burlington, Vt., jie razglasila v. tukajšnjem zveznem sodišču porota 'razsodbo, po kateri je spoznana družba krivim. Železnice so bile vsled tega že kaznovane. Obtožba navaja 143 slučajev, od katerega je mogoče vsakega kaznovati z $20,000 globe. Standard; Orl družba se pritoži na zvezno nadsodišče. Porotniki so bili le 22 minut v posvetovalnici. * Rodgers dovršil polet. Long Beach, Cal., 10. dec. Avi-atik C. P. Rodgers je danes dovršil svo j veliki polet od New Yor-ka do Pacifika, ter se srečno ¡spustil na pacifiški obali danes ob 4:04 na tla. Računa se, da ga je pričakovala množica, broječa do 60,000 oseb. Ko se je smeli zra-feoplovee spustil na tla, je množica navalila nanj in mu potisnila letalni stroj v to orje. Rodgers je izjavil, da je bil pri poletu od Atlantika do Pacifika v zraku natančno 3 dni, 10 ur in 14 minut. Dietz pred sodiščem. Hayward, Wis., 13. dec. Proces proti petim členom družine Dietz, ¡se je včeraj ob 2 popoludne pričel. Gre ¡se za znane boje ob Cameron zevu, ko so šerif in njegovi 'hlapci na povelje kapitalistov hoteli s silo izgnati starega John Dietza iz svoje rojstne hiše. Zagovorniki so predlagali za o-bravnavo Clairie Co., čemur je višje sodišče pritrdilo. Prava o-bravnava se bo šele pričela prvi ponedeljek marca meseca, p. 1. Zagovarjati se bodo imeli: Herman Voigt, zet John Dietz, in W. W. Dietz, brat, žena Dietz in sina Clarence in Leslie. Izjava! Franklin, Kans. 12. dec. 1911. Spodaj podpisani izjavljam, da je Henrik Holnb, rodom Nemec, nedolžen, in ni kriv zastrupljenja svojega tovariša, streljača Mike Koenig, v rovu št. 15 v Western Coal and Mining Co., v Franklin, Kans. To potrjujem s lastnoročnim podpisom, Jurij Čerin. Listnica uredništva. Dopisi se naj pišejo samo na eno stran, in če le mogoče s tinto; dopisi, ki niso v ponedeljek v u-redništvu ne pridejo v prvo izdajo. -r- Povest “Skozi šibe” bo v prihodnji štev. Gl. Sv. končana; uredništvo ima na razpolago tri druga lepa dela in sicer: Avstrij. Jugoslovani in morje. Spisal dr. Karl Slane, ki nam je to krasno gospodarsko-politično razpravo poslal, da. ameriški Slovenci spoznajo v šele daljni tujini pomen Slovencev v Avstriji. Imamo potem pripravljen roman “Od pluga do krone”, poln zgodovinske resnice, kjer pisatelj Kavčič na nedosegljiv način popisuje zgodovino slovenskega rojaka Veha, poznejšega barona Vego, ki si je pridobil v svetovni slavi odlično mesto. Roman je že več let razprodan. a se nam je posrečilo dobiti z Dunaja iztis. Zadnja je potopisna črtica: Kako sem šel t A-meriko, kaj sem doživel in prestal. Spisana za Glas Svobode in polna resničnih prigodb od 1. 1907—1911, in ki bo zbudila gotovo pozornost v. vs*h krogih, ker je to prvp delo te vrste in kot nalašč v pouk vsem tistim, ki si gredo “sreče iskat”. — S. Stud ar: Pišite bolj stvarno; nismo mogli vganiti, kaj hočete povedati o Jerry Blesley. John Paulich, Globe, Ariz.: N« Vaše pismo odgovorimo pismenim potom, kakorhitro dobimo potrebno informacijo. ' ' Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Vmtauovljena 25. apri.a ia im irpor;nna 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predseinik: FRANK JERAS, Btx 41, Taylor, Wash. Podpred tednik: PA.VEC, KOS, Box 10, Rivensdale. Wash., Box 44. Tajnik: FRANK T03TO VRŠNIK, Tay’or, Wash., Box 44. Zapisniku-: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: RLA.Ž FELICIAN, Box8J, Enumc.aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elun. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Favensdalr, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, rin Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Ko8s-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. DRUŠTVENI URADNIKI. Društvo “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Predis. John Arko; tajnik John Škufca; Frank Maurič, II. tajnik; blagajnik, Anton Logar. Društvo “Sloboda’’ št. 2 v Cie Elum, Wash.: Preds. Jakob Petkovšek ; tajnik Anton Lučič; blag. Alojz Oman. Društvo “Planinski raj’’ št. 3 v Taylor, Wash.: Preds. Martin Mežnar; tajnik Anton Span; blagajnik Frank Muzga. SKp&i no tega naroda, ne udajaj se ma-mljivostim mestnega življenja in glej, pazi, da ne izgubiš ...” tu se je sttresel njegov glas . . “vere v Boga”! In zaplakal je, blagoslavljaje me z ikono ... Videti je bilo, da je nameraval povedati prav mnogo, a mu solze niso dale govoriti. Jaz pa sem jedva zadržaval smeh tam pod ¡Ikono: moja pot “v življenje ’! se mi jo zdela tako lahka in toliko obetajoča. Da dosežem v življenju nekaj velikega, d'a vzidem iz živi jenskih borb kot zmagalee, o tem nisem dvomil niti najmanj; star sem bil takrat šestnajst let. In sedla sva z očetom na voz, položila k nogam niajhen kovčie in blazino, in voz je oddrdral po vaški cesti. Danilo se je. Zvezde so ugašale druga za drugo. Prekrasna zarja nam je razsvetljevala pot ... V njenih rožnatih žarkih je migljala čista briljiantasta zvezdica. Rožnat svit je oblival koče, slamnate strehe, selsko cerkev, okolico, gladino zvijajoče se reke, bi se je gubila v zelenih lo-gih, ter rosnato grmičevje ... — Vse naokrog je bilo v rožnati luči. Jutranji sveži zrak mi je polnil prsi; z radostjo sem ga dihal vase, in oziraje se na vse strani, sem se smehljal brezskrbno ... — A jutmjiea je plula tako veselo po nebesu, blestela je tako lepo in čisto . . . IV. • _— ----—.— RUSKO SPISAL SKITALEC. Prevela na slovensko Minka Govekar jeva. III. Ves čas, odkar se je Vlekla pravda v treh instancah, je bil o-če sličen bljuvajočemu vulkanu; v njegovih ognjenih izbruhih je žarela 'krepka energija, iz njegovih ust so lile vznašajoče, navdušene besede. V sanjah je imel poetsko-proroško prikazen: boril se je z velikansko kačo, dušil jo je dvakrat, toda obakrat se mu je izmuznila iz rok, a končno, tretjič, jo je vendar zadavil. 'i In v resniei, v tretji instanci, ko je vodil vso stvar drug sodnik, j§g dobil oče .pravdo. Zagovarjal se je sam pred sodiščem ob ogromni udeležbi “čistega občinstva” v sodni dvorani in “nečistega” po stopnicah sodišča. ■Kakšen govor je bil to! Uničujoč, krepek, poln navdušenja. Z nekakim viteškim poletom, kakor Jerušlan Lazarevič, ki je posekal glave sedm-eroglavi 'kači, je razbil oče vse spletke svojih sovražnikov, kakor Bova jih je razgnal z metlo! Kmetje pa so se pogrezali čim bolj in bolj v bedo. Naposled je prišlo leto gladovanja. Že spomladi je donelo po vasi ječanje: pomlad je prezgodnja in brez vode, zemlja je suha, lakota se bliža. In v jeseni jie prišla, ta lakota. Oče je obesil svojo harfo na podstrešje; tam je visela vso zimo s strganimi strunami, zametena od snega: godba sedaj ni bila na me- Ljiudje, ki so prihajali “iz stepi”, so kazali vzoree kruha iz neke divje rastline, (Atriplex), ka-koršmega »o že jedli v stepskih vaseh-. Ta kruh je bil sličen suhemu kravjemu blatu, in tudi nas ob Volgi je čakala taka brana. Toda za naše selo se je zavzel nepričakovano naš dobrotnik, sv. Vliktavž. Kar nabrat, se je potopi-a v obližju naše vasi Obiralovke ta Volgi ladja s .pšenom. Potegni-i so s kavlji vreče s pšenom z dna reke in so jtih prodajali za slepo ¡eno. Narod je sestavil iz tega dogodka celo legendo: našli so se ljudje, ki so sami “videli” dobrotnica Miklavža: hodil je po valovih, takor po suhem, ves žareč je bil n tako velik, da se je dotikal z tlavo neba. In zgrabil je z roko ambor trgovske ladje ter jo je mgreznil prav na dno reke: “Za larod!” A oderuhi «o planili kakor ja-trebi- na to pšeno ■; pokupili so ga n ga prodajali potem za dvojno eno. Pa še tega je bilo ljudstvo reselo. Nakupili smo velike, dolge rreče z mokrim, shetivim pšenom, d smo ga sušili na peči, ga odda-ali potem1 v mlin in pekli iz te noke blince. Blinci so imeli grenfcast, opre-en okus, in ko so se shladili, so lili prav slični porcelanastemu ¡rožniku: če si ga spustil iz rok ia tla, se je razbil na drobne kos-ie. Vso zimo «mo se hranili s temi bilinci in nismo videli niti kruha, niti masa. Ako «e je našla kje kaka skorjica črnega 'kruha, nam je ■bila prava slaščica. Blinci so se nam priskutili in srno jih jedli prav z nevoljo; propadli, bledi smo gledali drug druzega z velikimi lačnimi očmi. Nekoč spomladi je prišel k nam vaški učitelj in je dejal očetu-: “Prišli so težki časi, vso vas tare beda bolj in bolj' ... -To je ekonomski proves . . . pozneje bo še hujše . . . Gotov del prebivalcev se preseli v .mesto . . . Kaj, ko bi spravili starejšega sina na učiteljišče? . . . Pripravimo ga za sprejemni izpit . . . ako ga napravi, dobi gotovo državno štipendijo ! ...” In učitelj je začel prigovarjati očetu, naj me pusti, da se posvetim “znanosti”. Oče je bil zadovoljen s tem. Spočetka avgusta so me spravili v mesto. In še sedaj se spominjam zadnjih ur svojega življenja na kmetih. Bilo je tri ura zjutraj. Vse je bilo že pripravljeno za moj odhod na postajo: Pred svetimi podobami sveti Inčiea in na mizi gori svetilka. Mlajši moji bratje in sestre spe na tleh, a mi, oče, mati in jaz, pijemo čaj “za odhodni-eo”. Toda nikomur me gre v slast; mati si otira molče solze, njen dobri; blagodušni obraz je poln tihe, toda neskončne ljubezni do mene. Oče govori o “življenju”, njegova beseda je moška in iz nje veje večno zaupanje v delo. ki še pojde “kakor po maslu”. Jaz pa; sem ves razburjen: žalost, veselje in strah me pretresajo . . . Sliši se, ko je prišel kmet z vozom, da me odpelje na postajo. “No, mati, treba blagosloviti sina!” je iapregovoril oče. “Iz gnezda Izpustiva sina.” Mati je vzela majhno ikono Rešitelja v svetlem plašču iz pločevi-ne in me je molče blagoslovila : stala je pred svetimi podobami, o-brnjena proti pragu, jaz pa sem klečal pred njo; govorila ni ničesar, samo debele solze so ji polzele po licu in so padale na mojo glavo. Potem me je blagoslovil oče. —, Pokleknil sem tudi pred njim in sem sklonil glavo, a oče se je dotaknil z ikono mojih las in je iz-pregovoril: “Blagoslavljam te, sin moj, za življenje” — je dejal zamolklo. — “Hodi po ravni poti, zanašaj se samo na samega sebe, a ne na druge, ne bodi nikdar bojazljiv... Vedi, da je pot reVeža težka in bodi pripravljen na različne izkušnje. Ne daj se zapeljati od bogastva in sladkega življenja, misli na nas, na svoje brate in sestre in na prosti narod, ki trpi! Morda se vrneš kot učen človek — pridobi si v prvi vrsti take učenosti, ki more koristiti ljudstvu.,.— a če se ne vrneš, tedaj pripovedujtam v mestu, srečnim in bogatim ljudem. dobro jim pripoveduj o trpljenju n a,roda! Spominjaj se ved- Ah, kako žal mi je, da nisem postal učenjak, da se nisem vrnil nikdar od tega časa v vas, a v mestu tudi nisem povedal ničesar “o trpljenju1 naroda”! Usoda me je vrgla na pot neuspehov, razočaranj in prevar. Zapodili so me z zavoda, in .potikal sem se povsod, stopil sem v vrste mestnih proletarcev in sem šel tako “skozi šibe” življenja. Ponižavali in žalili so me. Kmetje na vasi so me imeli nekdaj za “pagana”, mestni ljudje pa so jasno videli v meni vse znake “kmeta” in “plebejca”. —• Mnogo mi je bilo tujega, kar plove v krvi pravega inteligentnika. poznal nisem nikakih “dolžnosti do naroda”, vsa moja psihologija je bila neinteligentna: poznanje ljudstva sem črpal iz življenja, a ne iz knjig, in čutil sem razliko med seboji in med vsemi drugimi... Kakor sem. moral slišati na vas"’ vražjo psovko “pagan”, tako so mi rekali tukaj zasmehljivo “ne-inteligentnik ’ Moji doživljali so 'bili samo nadaljevanje očetovih doživljajev z novim odstavkom. Lezel sem “na goro”, toda navadno me je zgrabil vrag “za nogo” in dal mi ni ničesar kot boren zaslužek zoprnega pisarskega posla ter življenje, polno .pomanjkanja. Živel sem samo od nade, da pojdejo v .bodočnosti dela “kakor po maslu”. Sanjaril sem' o Moskvi, kjer bi bil vstopil kot izreden slušatelj na vseučilišče, sanjaril o gledališču in literaturi . . . Stremljenja in nad je bilo mnogo, samo denarja ni bilo, in ni bilo ceste, ki bi bil mogel hoditi ,po nji. Napravil sem se na pot brez denarja, brez začrtane .ceste, sam s svojimi madami. Tn glej, prav v tem času, ko sem se hotel odpraviti v Moskvo, vrag ni nehal grabiti me “za nogo”. Iz vasi od očeta je prišlo pismo: “Pri nas je zopet glad!” mi je pisal s svojo zvito pisavo. “Kmet je popolnoma 'ubožal, in jaz nimam nikakega dela. Prej so mi vsaj dobri ljudje pomagali, a sedaj bi ti sami radi pomoči, ker nimajo ničesar jesti. In mislil sem. sinko, ko bi prišli k tebi v mesto. Tam' že najdem kakoršnokoli delo in naši posli že še pojdejo kakor po maslu; tukaj pa bi morali z o-troci vred umreti od lakote. Kočo smo prodali za stopetindvajset rubljev. Upam, da ne ostaviš svojega očeta itd.” Po preteku enega tedna so prišli. Oče je osivel nekoliko, kodri so se razvili, in tudi glas ni bil več tako zvočen in trd, kakor prej, toda vobče si je obranil isto energijo in je sveto veroval, da pojde še vse “'kakor po maslu”. “Drobiž”, ki je štel šest glav, se je igral 'konje, in je bil do skrajnosti vesel življenja, brezskrben in sebičen. Nastanili smo se na kraju mesta v majhnem, podzemeljskem stanovanju, ki smo plačevali zanj šest rubljev na mesec. Bilo nas je toliko ter je kipelo v nas tako mnogo življenj«, da je bila videti celo neprijazna in mračna izba, ki smo se nastanili 'v njej, nekam bolj priljudna in vesela. (Konec prihodnjič.) ško društvo veselico, ki je jako lepo vspela. Zabave je 'bilo v obilici, in precejšnja svotica je prišla v društveno, blagajno. Radi lepega vspeha se zahvalim v imenu om. društva vsem onim, ki so priporni o gli novo vst ano vi j enemu društvu do takega uspeha in 'bodite preverjeni, da bomo ob priliki povrnili! Posebno zahvalo izrekam še g. Stoniču za verižo, bi je je daroval društvu! Številke, ki ®o bile razpisane na verižico »o donesle $15.00 čistega v dr. blagajno. Darovatelju klice društvo mnogo vspeha na potovanju! Nimam napisati več drugega, kot po Gl. Sv. izročiti slovenski pozdrav svojim rojakom po širni Ameriki! Louis Pekol. Derganc, Widetič & Co. 1622 Arapahoe St., De n ver. Colo GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New Yrrk, Ali pa: 6101 St. Clair Ave.. N. E. Cleveland Glas Svobode stane $2.00 na leto že 40 Jet zadovoljuje vsako gospodinjo. Bela vrana. — Novoimenovani splitski škof je izdal na duhovnike posebno pastirsko pismo, kjer se odločno izraža proti politiške-mu delovanju duhovščine in svetuje duhovnikom, naj zapuste politično polje in se izopet vrnejo v cerkev: Res prava bela vrana. — Dobro bi bilo, da bi si ga vzel ljubljanski škof za zgled. Podobno pastirsko pismo bi bilo najbolj potrebno ravno za slov. duhovščino, !ki je že napol podivjana in ne uganja v cerkvi drugega, kakor samo politiko. stoji na vsakem Žaklju. Povsod za kupiti. KUPI SI ZEMLJIŠČE Imam za prodati 480 akrov svoje lastne zemlje; kdor hoče dobro zemljišče, naj se obrne do mene. Prodajam najmanje 80 akrov skupaj; cena $25.00 do ,$40.00 a-ker. Polovico svote hočem precej, drugo na letne pogoje. Moja zemlja je dobra, obstoji iz njiv in travnikov. Žito raste vsake vrste. JERNEJ MEZEK, R. F. D. No. 3 Beach, N. Dak. —52— Po navodilu slovensko-angl ške slovnice, tolmača in argleško slov slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1. in jo je dobiti pri: V. J. KUBELKA, Sli W, HI St Si» Tori, 11. T. Največia zaloga slovenskih knj g. Pišite po cenik. t SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME-( RIKO IN STARI KRAJ. L Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — \ Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečeni ne pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, g prošnje za oprostitev 'vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iz-% tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v ( notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne. S JMJeLtiia. Skender l 5241 Butler Str., Pittshorg, Pa. Ben Phone 7-r Fisk OPOZARJAM vse one rojake, ki mi kaj dolgujejo, da se najhitreje zglase na spodaj podpisanega. Mnenja sem, da je vsak svojega plačila vreden — nekatemikom pa to še ni znano, in predolgega čakanja sem se i jaz naveličal in želim torej, da se noben mojih dolžnikov ne huduje, če nastopim v slučaju nevrnitve, drugo pot. John Kukar, 461 — 4. St. San Francisco, Cal. Ci. VOKOUN 1411W. 18th St.. Chicago MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA T' ~~ V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela. Slovenol, oglašajte so pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljalnica dežnikov in pip. Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč STEVE JAKŠE, izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila! Naslov: STEVE JAKŠE, Box 657 Crockett, Cal. DOPIS. Springfield, Ul. Glas Svobode: — Iz vseh krajev se čitajo dopisi o slabih delavskih razmerah; ravno tako iz Springfield, 111. Prejšnja leita smo delali po zimi mnogo bolje od poletja. Letošnjo zimo pa že ni veliko razločka več. Zima v resnici ni preveč huda, kar je menda tudi vzrok, da ne delamo kot ponavadi. Rojakom ne svetujem sem za delom hoditi, ker se dela slabo, zraven se pa še težko delo dobi. Kakor so slabi časi, se pri društvih vendar ne pozna dosti; sko-ro vsa tukajšnja' slov. podporna društva dobro napredujejo, in mod temi tudi S. S. Pevsko drm štvo Prešeren, ki ima 'že 45 elanov in je komaj štiri mesece odkar je poklicano k življenju. 30. nov. 1911 je priredilo Pev- Rojakom v San Francisco, Cal., in slovenskim potnikom se priporoča (LAIBACH JOHN KUKAR, imitelj. 461 Fourth St. San Francisco, Cal. Telef. Douglas 5049 Telef. Hone J2436 •*£###*####*#**£********prid bolnemu bratu društva, v Zvezdno glasilo. Dr. št. 56. Rock Sprimgs, Wyo.: Bolnemu bratu kateri je komaj -dva 'meseca član Zveze se ne more -dovoliti bolno podporo. Dr. št. 15. Taft, 111.: Protest proti opravljanju Zveze od strani nekega druŠt. elana, se vzame na-znanje.; gl. tajniku se da nalog zadevo pojasniti, namreč, da je bili a omenjena rosmrtnina izplačana v začetku meseca avgusta, sodbo proti opravljivcu se pa prepu- kega odbornika ima društvo pravico izvoliti drugega na njegovo mesto. —: Imenovani tudi vpraša kaj je z “upravilnikom”, v kar gl. tajnik odgovori, da je bit že pred enim mesecem odposlan v tisk, a brošur še ni prejel. — Nadalje tudi opozori gl. tajnika, da mora v glasilu Zveze priobčiti skupni celo-letni račun; v kar gl. taji. odgovori, da bode priobčen ravno isti račun kot bode odposlan na državni urad. Prečita se dopis gl. podpredsednika brata Ant. Fisher-ja v katerim protestira proti pisavi v člankih “Dobra šola” in drugih, priobčenih, v listu “Glas Svobode”; ter zahteva, tudi po želji njega društva, da se proti piscu istih, energično nastopi. Zatem sledi daljša debata, po katerej se sprejme s 7 proti 2 glasovi predlog, da se brata Augnštin Trošt, kot zdražbarja izključi. Glav. tajnik poroča, da društvo št. 40. Salida, Colo. ni 'že skoro tri mesece poslalo nobenega asesmem-ta; zato se sklene, da se da 14 dni odloga, dla dolg poravnajo, v nasprotnem slučaju se društvo izključi. — Predloži' se v odobritev razne račune, katere se sprejme; nakar gl. taj. br. Benko govori o svoji plači, češ, da s plačo, katera je že tako nizka in s katero mora zdr-ževati še cel urad, to je: plačevati najemnino, luč, kupovati kurjavo in trpeti vse večje stroške, mu ni skoro mogoče izhajati; zategadel prosi, da bi mu Zveza vsaj stano- :st>i izreči društvu Dr. št. 59. Oonemaugh, Pa.: O-;vanje plačevala. Po daljši debati sebe želeče pristopiti v Zvezo mo-1 se sklene, ker gl. odbor nima pra-rajo biti sprejete pri kakem bliž-; vice poboljševati plač, a pripozna-nem društvu kjer se nahajajo, sa- va njegovo nizko plačo in velike moistojnih članov se ne sprejema, stroške, da se ima pravico obrniti Dr. št. 54. Ely, M:nn.: Člane na vsa društva, da bi roro dovolila starega obstoječega društva, 25 $10.00 mesečno, za pokritje stro- po številu, se sprejme pod istimi pogoji, kot se je sprejelo društvo katero se je spojilo s društvom št. 59. Dr. št. 56. Rock Springs, Wyo.: Bratu Jelovčan se dovoli izplači-tev poškodbe za izgubo očesa. Dr. št. 63. Sheboygan, Wis.: Ker se je prejela ovadba, da je brat Fr. Kuntz pristopil v Zvezo bolan in da ni bil zdravniško preiskan od direktnega društvenega zdravnika, zato se sklene, da mora društvo dotičnika dati še enkrat zdravniško preiskati pri svojem zdravniku. Glav. tajnik predloži za sprejem sledeča društva: Kot štev. 83. Roslyn, Wash, s 16 elani; štev. 84. Oumberland, Wash, s 11 člani; št. 85. Renton, Wash, s 11 člani in štev. 86. v Hermime, Pa. s 15 člani in 1 članico. Dalje poroča, da se je k posameznim diruštv&m te škov najemnine gl. urada, s splošnim glasovanjem. Nato se dovoli še gl. tajniku napraviti v uradu predala (polico), 'kot shrambo za razne tiskovine, za katere stroški pa ne smejo presegati svote $2.00. S tem se seja ob j/ol 1 uri zvečer zaključi. William Rus, zapisnikar. OČEŠČENJU SVETNIKOV IN NJIHOVIH OSTANKOV. K. Ignotns. koči mesec prijavilo 70 Slanov. —¡ tise. Krščanstvo je imelo v prvotni svoji obliki — kakor so ga razumeli in oznanjali apostoli — namen učiti moralo; v evangelih nikjer ni govora o obredih in cerkveni organizaciji. V cerkvah, v katerih so se shajali prvi kristjani, ni bilo podob in soh in oni so zaničevali pomp paganskih sve- Na podpiran predlog se vseh 122 članov in eno članico, o Z'roma katere jo sprejel vrhovni zdravnik, «prej™« v Zvezo. Brat J. Ivanšek vpraša: kedaj poteče Čaš uradovanja pomožnega odbora, oziroma, za koliko časa je bil izvoljen? Sklene se, oziroma potrdi, da za toliko časa kot ostali glav. odbor to je: za dobo 3 let; le v slučaju resignacije ka- iSprememba je prišla od druge strani. Konstantin je postal ustanovitelj cerkve — Konstantin, morilec svojega očeta, svoje soproge, svojega sina, svojega svaka in svojih sinovcev, mož, ki je bil ravnotako pustopašen kakor krvoločen, ravno tako lahkoveren kakor okruten in ki se ni ustrašil nobenega zločina. Po zmagi nad Maksencijem je proglasil krščan- stvo za državno vero in mu daroval mnoge templje. Vkljub temu pa ni nikdar postal kristjan in njegova spreobrnitev je, kakor je dokazal Malvert, samo legenda. Konstantinova naklonjenost je olajšala razvoji krščanstva in dekadenco tedanje rimske družbe. Poganstvo, ki se je zakoreninilo globoko v ljudskem srcu, je bilo sicer poraženo, ampak uničiti ga tudi krščanstvo ni moglo. In da bi cerkev prodrla lažje med ljudstvo in se v njem vkoreninila, je prevzela stare poganske obrede. Ko je spoznala, da ne more pridobiti poganov, se je obrnila sama k poganstvu. Saj je tudi Mohamed šel k gori, ko gora ni hotela iti k njemu. Paganski bogovi Olimpa so se preselili v krščanska nebesa in so dobili tam različna mesta; jedni, kakor Jupiter, Mars, Januš, Diana, Neptun, Minerva, Merkur so bili označeni za demone, drugi, o katerih se je mislilo, da so kršča-nom naklonjeni, so bili proglašeni za svetnike in so dobili svoja bivališča v raju. V sedmem stoletju je prepovedal sveti Eligij v pastirskem listu izgovarjati imena “demonov kakor Neptum, Diana, Minerva in Genius”, v šestem stoletju je izganjal sveti Gallus duha gor in dulia vod kot demone, Mars in Merkur pa sta imela po učenju Gregorja Turskega več magične sile kakor božanske. Samo manjšina olimpskih bogov je bila spremenjena v hudiče, večinoma so postali svetniki in so bili pripuščeni v nebesa. Množina po tradiciji in legendi vstvarjenih svetnikov je neštevilna. V petnajstem stoletju se govori, da bi celo leto ne zadostovalo, da bi se slavili vsi svetniki, četudi bi se vsako minuto slavil en drugi, ker ni bilo mogoče praznovati vse svetnike, si je pomagala cerkev s tim, da je določila en dan v letu za praznovanje vseh svetnikov. Bolandisti so poskusili, zbrati životopise vseh svetnikov. In čeprav obseguje njih delo 25.000 svetniških životopisov v 53 foli-jantih, je ostalo delo vendar le odlomek; končuje z 14. vinotokom. Iznajdljivost redaktorjev vendar ni mogla prikriti neresničnosti raznih čudežev, s kterimi so tako samovoljno obdarjali svoje junake. Taisti čudež se pripisuje mnogim osebam. Osebe, ki se izdajajo za slepe in mrtve in v resnici postanejo slepe in mrtve, vidimo v najmanj 60 životopisih. O •kljetnih ključih in drugih predmetih, ki so bili vrženi v morje in zopet najdeni slišimo sedemkrat. Devet škofovskih prstanov pade v vodo; ribe jih ulovijo in prinesejo zopet na obrežje. O znamenjih sv. Frančiška, slišimo devetkrat. čudapolna palica sv. Gregorja se zasadi v zemljo, požene korenine in vzraste v drevo v tridesetih raznih varijacijah. Gotovo število svetnikov ima svoj izvor v starih egiptskih legendah in iv fantaziji kopt onih pisateljev. Te pripovedke so prišle pozneje v zapadne dežele in so so označile za zgodovinske, kakor življenje svetega Jurija, ki ga je sprejela Anglija za svojega pa trona, čeprav nikdar ni živel, ka kor češki Janez Nepomuk. Taisto velja o svetem Jozafatu, životo-pis katerega je posnet po Buddhi od nekega grškega meniha v samostanu svetega Sabe v Jeruzalemu v sedmem stoletju. Premenje-na so samo sanskritska imena v asirske in tako je postal Buddha krščanski svetnik in se praznuje dne 27. listopada. Znano je tudi, kako je nastala legenda o sveti Veroniki. Dozna varno, da je nesel Kristus kriz na Kalvarijo in da ga je srečala že na, ki mu je obrisala pot z čela; na t-a način jo ostala na prtu slika njegovega obraza. V spomin na to legendo se je slikala Kristusova glava na platno, ki ga drži angelj ali žena, kot nahoženski odznak. Pod to sliko je bilo napisano v ljudski latinščini: Vera iconika ali istinita podoba. — _ srednjem veku so mislili _ menihi, ki so znali slabo latinski, da se te besede čitajo kot ena in so tako napravili povest o sveti Vero niki. Enaka pomota je bila vzrok, da ste dve sveti Ksinoridi, od katerih je ena, kakor trdi kardinal, Varo-nij, umrla v Antiohiji kot mučenica. Varonij je čital v neki pridigi svetega Krizostoma pri o nombi o Antiohiji besedo^ Ksino-ris, kar pomenja dvovprežni ros, Vzel je to besedo za lastno ime in to mu je zadostovalo, da je napisal životopis obeh svetili Ksinorid. Pozneje je prišel na to zmoto neki učeni helenist in povedal, da v onih spisih ne gre za dve svetnici, ampak za dvoprežno kočijo. Od kardinalovih spisov, ki so bili u-nieeni, se nahajata še dva izvoda v Brugah in v Ghambery, kjer noremo še vedno citati in se prepričati, kako so nekoč delali krščanske svetnike. Enako so postale tudi besedi e-methere (vrniti se) in chelidonia (povrat lastovek v pomladi) svetnici Emetherien in Chilodonia. — Dan 3. aprila se je označeval v poganskih koledarjih z besedami marin. astr. (marinum astram = morska zvezda). Martirologij zaznamuje na ta dan mučenike sv. Marina in sv. Astera. Izvor matere s sedmimi bolečinami ni manj interesanten. Boginja Diana na Grškem in boginja Istar v Babiloniji je bila opasana s tulom, iz katerega so gledale pušice; pri pogledu na boginjo je izgledalo, kakor bi ji tičale pušice v hrbtu. V srednjem veku so vzeli podobo Diane za podobo gospe Marije. Pušice, ki so gleda-izvzad in so se videle, kakor da rega so praznovali, kakor piše v svoji kroniki menih Helmold, čisto poganski. FAJMOŠTRA JURJA GLISTE nedeljske pridige od tega pekla na svitlobo venkej dane skozi gospoda Bavbava. Ta 2. pridiga, v kteri se razloži in pove od tega peklenskega ognja. p-ronikajo v prša, so se spremenile v meče, ker -stoji v Lukeževem evangeliju 2. 35: meč bode prodrl tvojo dušo. In ker je bilo naslikano 7 pušic, se je napravila povest o 7 bolečinah gospe Marije. Ko pa je enkrat legenda obstojala in se razširila, ise je slika-laMarija tako, da je bilo narisano na prsih od sedmih mečev prebodeno srce. Pozneje pa se je u-stanovil ravno za to gospo poseben praznik. Ampak s tem se pobožna domišljija še vedno ni zadovoljila. Proti sedmim Marijinim bolestim se je postavilo sedem radosti in tem je nasledovalo sedem bolečin in sedem radostij sv. Jožefa, ki so dali povod sedmim nedeljam, ki so posvečene sv. Jožefu in pasu sv. Jožefa, ki ima sedem vozlov. Kult svetnikov je jiovspešil sprejetje poganskih bogov, do krščanskih nebes predvsem onih, ki so roteleševali prirodne pojave in lečilno moč voda, rastlin in rudnin in poleg njih vseh onih, spomin na katere ni bilo lahko zatreti v ljudskem mišljenju. To se je delalo čisto enostavno. V dobi, ki je odgovarjala mesecu prosincu, so praznovali Rimljani slavnosti na čast boga Her-ma in Nikana. Ti prazniki so v katoliškem koledarju pod imeni sv. Herma in sv. Nikanora ravno taistega dne. V svečanu se je slavil bog Ba-hus pod imenom Sater in bog A-polon pod imenom Efoibios; tudi ti prazniki so ostali pod imenom sv. Sotera in sv. Efeba. V aprilu in vinotoku so se praznovale slavnosti Dionisijove, dan na to pa slavnosti na čast Demetrija ; oba nahajamo v katoliškem koledarju v taistih dneh (8. in 9. aprila od imeni sv. Dionizija in sv. Demetrija. Dan 6. majnika, slavnost ruso-glave Cerere, se je spremenil v praznik sramežljive Diane, se je spremenil v praznik sv. Pudaisa, dan 24. majnika, svetek Paladija boginje Atene, pa je postal praz nik svete Paladije. Meseca avgusta so bile v starem Rimu slavnosti, ki so se zva-nost se slavi v rimski cerkvi dne 22. avgusta kot praznik sv. Satur-nina Slavnosti Gorgon (9. gruden), pekelnih božanstev, ki so simibo lizovala najdaljšo temo v letu, so zamenjene s praznikom svete Gorgonije. Po svatbi Baha z Zefirom, než nim vetričkom, se je slavila nimfa Aura placida, krščanstvo je napravilo iz tega sveto Avro in sveto Placido. Poganska formula rogare et do-nare (prositi in darovati) je bila izvor za sv. Rogacijana in Dona-cijana, enako kakor flor et lux (cvet in luč) za sv. Floro in Lu cijo. Pogansko leto se je začenjalo z mesecem sušcem. Bilo je tudi tedaj običajno voščiti v prvem tednu srečno novo leto z izrekom “perpetuam felicitatem” (večno srečo). V krščanskem koledarju so se te besede ohranile in spre menile v praznik (dne 7. snšca) svete Perpetue in svete Felicite. Slovanski bog Svantovit se je spremenil v svetega Vida, kate- Ljiulbi kristjan moj! De v peklu je gvišho ta ogenj, to nam že Kristus pove, ‘ker prau k tem ferda-manim: Pejte vi prekleti v ta peklenski ogenj! Tako je v peklu gvišroo nezgruntan večni ogenj, v kterem bodo mogli goreti ti fer-damani na vekomaj. Oh! Kaj. je to za ena grozivitna martra — goret, de med vsemi martrami, fcte-re se morjo zmisliti na tem svet, ni nobene težji in huji in straš-nejiši. Glih izato so tud krivoverce iu coprnice nekdaj jezobitarji grmadah na žgali, dokler je še to v navadi hlo. Če ti eno razbeljeno železo primes, kaj za ena bolečina se tebi stri. Oh! Ogenji, oh peklenski ogenj, kdo ho tebe prestan, kir v eni minirati je koža preč, kir en gnoj venkaj teče, kosti in mozgi se ero, meso se 'žge! Oh, ‘koko boš felicou, jamroro in odishakvou, koker de bi ti nor biu! Oh, ogenj v peči, ‘kdo si upa v tebi prebivat in večno goret? Ko bi Mo tebi zavoljo tvojih pregreh naloženo na teim svetu, de bi tebe živga žgali, oh, koko hi ti jokou v tem ognju! Al ti bi hitro v njem ramera, al v tem peklenskem ognju ti ne boš mogn umreti na vekomaj. O, Bog, koko bo to mogoče prestat? Ti boš toko razbeljen, koker oglje in «žerjavca, tvo ji lasje in oči bodo vse ožgane, tvoje oči bodo iz glave stale, vse meso ti bo od kosti vislo, vse kosti se ti bodo gole vidle, in boš tolko gerd kok'"’ hudič. Le prem'sli. ljubi kristjan, kaj je za ena vročina in ica v tem peklenskem ognju. de ni z nobeno vročino in ico na tem svetu za perglifoat. Piše ta učeni Baronins odi enga duhovnega smert. Temu so ti hudiči pernesli ena pouhtna posoda žvepla in smole 'in temu duhovnu ena kaplja na roka vlili, ta kaplja je njegova roka skoz in skoz prederla in je začeu strašno vpiti in je sklenu svoje nesrečno življenje in je šou v ta peklenski ogenj. Tista reč, fot era ta peklenski o-genj ta nar bolj vroč stri, je pa ta božja sapa, ta ga ta nar bolj podpihuje. To nam pove ta prerok Izaij as na 30 postan: Ta serd tega Gospoda peče in jie težak prenest, on je porfíen serda in njegov jezik je koker en ogenj, njegova sapa je koker ena deroča voda, ktera gre do gerla, toko on te grešnike martra in štrafuje. Ta pekou je od začetka sveta per-pravljen in širok, in ta jeza božja je peiržgaila ta ogenj. Oh, kaj bo za ena vročina, kir ta pravična jeza božja ho podpihvala t-a o-genj, ta jeza 'božja bo veliko bolj pihala, koker vsi vetrovi, ja vsi Šturmi teh vetrov niso toko močni, de bi mogli toko pihat, koker piha pravična jeza božja. Oh, koko bodo ti ferdumani prestali, ker bodo mogli večno v tem ognju prebivat! Oh, ubogi grešnik, al se nič ne bojiš teh gro-zovitnih miar-ter, oh koko boš gora, koker smola, vendar ti ne boš imogu na več no zgoreti. Kader ti en ogenj vidiš, se izmisli na peklenski ogenj. Oh, ti ubogi ferdamani grešnik, kaj boš1 ti začeu, ker boš ves ognjen, pod teboj ogenj, nad teboj ogenj, zraven tebe ogenj, iz nosa ogenj, iz ust ogenj, iz oči ogenj ja- iz vseh glidou tega trupla, povsod ho ogenj švigou, t-a ogenj pojde skoz vse glide. Oh, koljko bo truplo terpelo, ker mn ta o-genj pojde Skoz serce, skoz kosti Skoz celo truplo! Oh, koko bo eno tako truplo razbeljeno koker železo in oglje! Oh, koko boš ti to martro prestaro? Piše svet Anton od eng®, študenta, kter je romera v Pari« z veliko žalostjo in eouzami je prejeu svete zakramente, toko de so mislili vsi, de ta študent je gvišno izveličan. In čez en majhen cajt se je perkazoro svojmu magistru in je reku: jiest sem večno ferda •man. Ta magister pran: koko je to, 'sej si ti s toko veliko -pokoro in grevengo um era. Al ta duh od govor'; moja pokora, grevenga in iokajne ni Mo zato, ker sem Bo ga razžalu, ampak zato sem se jo kou. ker sem se ban pekla, zato ni meni ta grevenga neč nuoala in sem obsojen v ta peklenski ogenj. Ta magister praša tega študenta, al more on kej veliko martro ter-pet, na to on spusti eno kapljo svojga potu odi svoje roke pasti temu magistru' na roko, in ta kaplja je toko pekla tega magistra, de je on rnenu, de bo rom erro. In ta duh pravi: le premisli, kaj morem jest terpét, in je ta duh zgi-nu. Ker ena sama kaplja potu je tako vročino strila, de enga zdrav-ga človeka p-erprau ob življenje, oh, koko bo en ferdaman vpkomej mogu tako mortro térpet. Oh, koko bo zavpou: Oh, ové meni ubo1-gernu, oh boljš bi bi o, de bi jest nikdar rojen ne biu. Ové mojmro sercu, ové mojim rokam, ové mojmro prekletimi trapl-u! Oh, martra bo večna in brez konca in kraja. O grešnik, za en mejhen lešt in dobiček boš ti večno martran. Oh, štor eno pravo pokoro, dokler i-maš še eajt in pros Boga za odi-pušajne' svojih grehov! Amen. “The Roosevelt Salooti” ROCK SPRINGS, WYO. A. Justin, lastnik in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem! SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio” kjer se toči izborno impor tirano plzensko, Aiheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhi«in. Fina vina in stnodke. Za obilen poser se priporoča, CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.in zap. 18-uI. GOSTILNA kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse t>o se dob» v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, IH. Telefon Canal 1439. ODVETNIK PATENTI GARL STROVER (Sobc stev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel. 3989 MAIN Irgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Bine Island Ave-, Chicago. Druga vrata od KasparjeveBank. ITALIJO IN ADRIJO PO STARI IN ZANESLJIVI CUNARD ČRTI VSTANOVLJENA 1840. POSEBNI ZIMSKI PARNIKI BTOVIJORfi— SREDOZEMSKO MORJE — ADRIJA Franconia (nov. 1911) .lS.lSOTon Caronia ...............20.000 Ion Laconia (nov. 1912) ...18.000 Ton Catmania...............20.000 Ton Ogrsko-ameriška postrežba IzNewYorka v Reko in Trst skoz Gibraltar. Genovo in Nepolj Noti moderni parniki na in vijaka. Po ;ebno izbrani za to plovbo: CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd S. E. Cot. Dearborn and Randolph Sts., Chicago or Local Agents Everywhere. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Proatgorak in mrzel prigrizek vsak dan. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Place. Yam je ns razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo wie ij seoiMie Mi. «« Glas Svobode (Thb Voice of Liberty) weekly 99 Published by M V. KONDA ®. CO. 1809- 8 î l-oomls Street i-hicago, Illinois. Subscription §2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ______ 'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek —-----------in velja ----------- SA AMERIKO: Za celo leto................$2.00 za pol leta.................$1.00 XA EVROPO : Za celo leto.............. $2.50 za pol leta. ...............$1.25 Naslov za dopis« in toSiljatve j« GLAS SVOBODE 1809-1813 L00M1S STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivali§5a prosimo naročnik' da nam natančno naznanijo poleg Novega tud. Btabi naslov. DELAVSKE ORGANIZACIJE IN DINAMITARJI. Danes ne vemo, 'bi raje pisali Ot grozni premogarski katastrofi v Briceville, Tenn., ali se bi še dotaknili naših delavskih voditeljev, z ozirom na brata McNamana. O-stanimo pri tej točki, ¡ker gradiva je dovelj! V uredništvo dobivamo še vedno pisma, s znamko, Me Na m ara. menda nekateri rojaki res še ne verujejo, da jie izdajalstvo očito. slopje od plina razstreljeno, kar je v enem oziru pravilno. Seveda se dobi ljudi, ki ne verjamejo in nočejo verjeti tega. Kdor pa Sam. Gompers pozna, on nam ;bo priznal, da bi se 'zadnji od strahia na smrt zgrudil, če bi le vedel o di-namitnem komplotu! Take skrivnosti so prebude zanj. Ameriškim organizacijam se je z razkrinkanimi dinamitarji naredilo lepo uslugo. To bo privedlo šele organizacije na pravo pot. Pomembno je, da se dobe še izobraženi organizatorji (Irci), ki računajo na uspeh, če se vporablja — dinalmit. To so ljudje, ki današnje soeijalne razmere ne razumejo, ne poizmajo in ne '»apo padejo ; oni pobijajo misel, da bi se masa preje osvobodila potom — politične organizacije, na soeija-li stični podlagi. Če ti ljudje s štrajki ne morejo nič odpraviti jim ostane samo še sila, dinamit. Ti delavski voditelji so reakcij omarei in se tudi poslužujejo reafccijonamih sredstev. Pa še to! Govori se, -da sta bila McNama-ra v to podkupljena, da bi spravila Unijo v temno luč- V igri “Madame Sans Gene”, nam Sardon: drastično predstavlja ¡poli® skega komisarja Fouehee z besedami: Vedno imam ¡par z-arot pripravljenih in če nobenik zarotnikov ni, se jih- pa fabrieira in vja- Čas bi bil, da s-e tudi slov. časopisju,, kaj verjame, ker nezauipnost je 'že preskočila svoje meje, to pa ni čuda, saj se klatijo po deželi spodeni uredniki, ki se izdajajo za razne zastopnike in poverjevalce in “kolektarje”, nazadnje pa samo opeharijo poštene ¡ljudi, in delajo sramoto vsem, ki stoje pri ka. kem časopisu. Kmalu bomo prišli tako daleč, da nas bo sram imenovati svojie delo, čeprav nismo nobeni dinamitarja kopita McNamara ! Tako si sedaj nekateri dorniš-ljujejo, da so delavci po izdanih zločinih McNamara, vsi iz sebe, v velikem strahu, oplašesi in brez naravne pozicije in zgubljenih misli. Ampak, kdor to misli, se je grozno zmotil. Kaj takega bi pristajalo Kirby, Post in Otisu. Kaj se pa hoče sedaj napraviti iz ‘sen-zacijonelne izpovedi” dinamitar-jev? Unije se hoče kompromitirati in osumiti istih zločinov, kakor da bi bile v zvezi ¡z dinamitarji, in kar je glavno, samim delavcem se hoče potom kapitalističnega časopisja vriniti misel, da jih njih delavske organizacije izdajajo in fu. lajo in izrabljajo, če se bi tem volkovom posrečilo zdrobiti zaupanje v ¡umije in delavsko solidar-i nost, bi lahko triumf ir ali — to bi bilo za nje milijone dolarjev vrednosti ! Ampak nič bati se! Prva strela je šla mimo, druga je o-prasnila — tretje se pa sploh čutilo ¡ni! Delavcem je bilo potom delavskega časopisja, v vseh mogočih jezikih, ¡povedano in razloženo popolnoma natanko, kako cela stvar obstoji, in ¡kako se imajo delavci .zadržati in koliko je krivda organizacije same. Štejemo si v izadoščenje, da je tudi naš list povedal tasvoje in našel odprta ušesa. Kar se namreč tiče organizacij, je gotovo moralična dolžnost vseh delavcev, dla se pobrine-jo za dobro ime istih, in da jih ščitijo pred neosnovanimi napadi in sumničenji, in kar mislimo da smo, to smo in nič drugega. Nasprotniki hočejo sedaj delavce razdvojiti, to je namen njih pisanja. McNamara jih ne skrb e, oni so jim še dobrodošli in lahko računajo na grofovsko darilce! Če bolj bosta McNamara govorila in pripovedovala “ raubergešihte ”, 'bolj 'bosta plačana in toliko manj let 'bosta v “železju”! Ampak ¡kaj se -mora zgoditi delavskim organizacijam ? Vzemimo slučaj, da bi se dlokazaio, da je organizacija mostarjev in železo konstrmiktnih delavcev v resnici voidrala tisoč dolarjev mesečno za dinamitiranje neunijskihi mostov in neunijskib pošlo piji. Komplot je bil gotovo samo v organizaciji mostarjev, ker tako neumni ja niso bili, da «o vse organizacije o tem obvestili in imeli generalno zborovanje vseh unij ?! Le majhen del organizatorjev se lahko prišteva k komplotu, nič več. Vsaka podružna organizacija je pa neodvisna in salma odgovorna za svoja početja, torej je namera, narediti vso federacijo krivo zločina. zločestna is neutemeljena!! Elksekutiva ¡od Federation of Labor je izdala v istem smislu izjavo, in pravi med drugim, da obstaja pri tem, da je bilo Times po- me. — Če sta 'bila MeNamara tudi vje-ta od 'hlapcev kapitalistov, se ne ve. Bili so pa že tu slučaji, in se radi povrnejo. — ALI JE NEVARNOST MINULA? Iz izjav merodajnih1 oseb v Nemčiji in Angliji v obeh parlamentih je razvidno, d'a je manjkalo' samo za las, da v preteklem poletju ni došlo do velike evropske vojne, ker o tem ni nobenega dvoma, da bi sodelovale v vojnem konfliktu ¡med Nemčijo z ene ter Anglije z druge strani, vse evropske velike sile in tudi mnoge manjše države. Te izjave so vplivale kot bombe in evropski narodi, v minulem poletju niso vedeli v kaki velikanski nevarnosti se je nahajal evropski mir, so strmeli pri razkritjih, ob enem ¡so si pa oddahnili in rekli v sebi: hvala bogu, da se je nevihta, ki se je pripravljala, šla mimo nas in nam ni napravila nobene škode. Ali prezgodaj je še, da hi si kdo oddahnil, češ, sedaj je mir zasiguran, Nemčija in Francija ¡sta se v marokanski zadevi pobotali in sedaji je mir zasiguran in nevarnost odstranjena. Tako veselje je re® prezgodnje, ker odstranjena je samo neposredna nevernost, .mir je zasiguran za sedaj, za gotovo krajšo ali. daljšo dobo, evropska vojna je odgodena, nikakor pa ni skl en j en kak definitivni mir, nasprotno, vojne priprave se vršijo na vseh straneh še z večjo vnemo in ne bomo dolgo čakali, da se zgodi ono, kar se je minulem poletju skoraj zgodilo. Vojna nastane radi rivalstva med Nemčijo in Anglijo in radi starega sovraštva med Nemčijo in Francijo. Francozi se hočejo maščevati radi sramote, ki so jo doživeli 1. 1871., Anglija hoče pa Nemčijo premagati in s tem oslabiti še predino bo ta imela dosti močno brodovje, da bi se moglo z vspehoim meriti z angleškim bro-dovjem. In Nemčija svoje brodovje vedno pomnožuje! Seveda pomnožuje sorazmerno tudi Anglija svoje brodovje, ali enkrat mora biti. konec tega. tekmovanja in v Londonu mislijo, da se da konec narediti najložje na ta način, da pride čemprej do oboroženega ¡konflikta; zato so Angleži letos tako odločno podpirali Francoze in zato jih bodo .podpirali tudi v bodoče, ker Francozi njihovi naravni zavezniki. Anglija ima razun tega dobrega zaveznika v Rusiji, zaveznici Francije. Nemčija ima pa n,a svoji strani samo Avstro-Ogrsko, ki pa nikakor ne bi mogla poslati svoji zaveznici niti polovice svoje armade, ker bi morala čuvati svoje južne meje in bodočnost Nemčije res ne bo prijetna in ravnotako niti bodočnost Avstro-Ogrske, ki bo morala krvaveti za Nemčijo in skupaj z njo trpeti. Zveza z Nemčijo je za narode Avstro-ogrske monarhije zelo nevarna in škodljiva. — Avstrijski Nemci se sicer resnično in odkritosrčno zavzemajo in navdušujejo za njo, česar jim niti ne moremo Cenit: Ivii jicj, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” 1809-1813 Loomis St., Chicago, III. Aškerc: zameriti, ker ako bodo oni krvaveli ne za nemštvo, za moč in u-gled Nemčije in vsega nemškega naroda, ali za koga bodo krvaveli — avstrijski Slovani? Ali se oni morejo navduševati za zvezo, od katere bodo imeli samo škodo in nobenih koristi?* Tu vendar ni med avstrijskimi Slovani proti zvezi z Nemčijo o-nega odgovora, ki bi ga oni morali pokazovati, ako bi hoteli braniti svoje interese. Ali avstrijski Slovani si ne upajo imeti o zunanji politiki države drugačnega mnenja, kot ga ima minister zunanjih del in zato bomo Slovani še imeli priliko — bojevati se za Nemčijo in nemštvo! “Jutro” NOVI PAPEŽEV “MOTU PROPRIO”. Papež Pij X. je posegel s svojim novim “Motu proprio”: “Quantavis diligentia” v sfero moči in prava moderne države. Ta “motu proprio” namreč prepoveduje pod kaznijo ekskomunikaci-je, postaviti duhovnika ¡brez dovoljenja cerkvene oblasti pred svetnega sodnika. V tem dokumentu se povdarja, da bula Apostolicae Sediš kaznuje z ekskomunikacijo vse one osebe, ki prisilijo duhovnika, da mora pred svetno sodnijo. Od raznih strani se je ugibalo, ali zadeva ta bula le javne oblasti ali tudi privatne osebe. Novi pa-pažev “Motu proprio” razlaga, da vsak privatnik, ki citira brez dovoljenja cerkvene oblasti kakega duhovnika pred svetno sodnijo, bodisi v civilnih bodisi v kazenskih rečeh, zaoade ekskomunika-ciji latae sententiae. Motu proprio pravi, da je bila Sveta Stolica prisiljena to ukreniti vsled raznih procesov v Italiji v zadnjem času, v katerih so prišli pred sodnike ne le navadni duhovniki, ampak tudi škofje in kardinali. Ni nikake absolutne prepovedi, citirati cerkvene osebe pred svetno sodnijo, samo poiskati treba poprej privoljenje duhovne oblasti pod kaznijo ekskomu-nikaeije. O predzgodovini tega motu proprio, katerega posledice so nepre-vidljive za gospodarsko in politično življenje vsakega naroda, ki se šteje ¡med katoliške, piše “Köln. Zeitung”: “Pij IX. je izrekel v buli Apo-stolieae Sediš “Excommunicatio latae sententiae” nad vsemi onimi, ki vzroeijo, da svetni sodni* pokliče pred svoj sodni stol osebe duhovskega stanu. Okrožnica inkvizicije z dne 23. jan. 1886. je razloižila to določbo tako, da zažu-gana. ekskomunikaeija ne zadene vseh privatnih oseb, ki spravijo ali z ovadbo ali s privatno tožbo duhovnika pred svetnega sodnika, marveč samo postavo dajalce, ki dajejo postave, na podlagi katerih potem se duhovnika spravi pred sodnijo. Po razlagi svetega ofie»-ja se ima smatrati za odgovorna le avtoritarna mesta za novi pravni red, katerega se privatnik poslužuje v praktičnem življenju.. — Tak kompromis z realitetami življenja seveda ni mogel biti všeč trudu in prizadevanju sedaj vladajočega papeža in onih, ki stojijo za njim. Novi “Motu ,proprio” odpravlja utesnitev inkvizicije iz leta 1886. in izreka nasproti vsakemu katoliškemu kristjanu, po-svetniku ali duhovniku, možu ali ženi ekskomunikacijo, ako bi se predrznil brez dovoljenja cerkvene oblasti klicati pred sodnika kakega duhovnika v kazenskih ali civilnih rečeh. V utemeljevanju se oznaea to citiranje duhovnikov, celo škofov in kardinalov pred svetnega sodnik«, v teh zlohnih časih kot zlo-dejstvo, ¡Boga ¡žaleče, kateremu ipso facto mora slediti ekskomunikaeija. “V tem zlobnem svetu” pa ho vedno večja potreba, tudi duhovščino, ki je iz mesa in krvi, klicati še pred svetnega sodnika na odgovornost, ker bi podelitev prostosti, kakor jo hoče papež, število kriminalnih slučajev, v katerfn prihajajo duhovniki v konflikt z zakoni, le še povišala. Poskus papeža, državne zakone spraviti v odvisnost od razsodbe cerkvene oblasti ter ustvariti tako nekako ¡duhovno predinštanco. stoji v najhujšem nasprotju ¡z vsemi temeljnimi zakoni vsake države, po katerih se ne sme zakonskemu- sodniku nikdo odtegniti, — zato mora ta poskus papežev biti zavrnjen na najenergičnejši način.” — Nove poezije .................$1.50 CANKARJEVI SPISI: Gospa Judit.....................75 Hiša Marije Pomočnice...........75 Hlapec Jernej...................75 Jakob Ruda.......................50 Krpanova kobila..............$1.50 Knjiga za lahkomiselne ljudi... .$1.00 Nina............................75 Ob zori......................$1.00 Vinjete .....................$1.00 Za narodov blagor...............75 Zgodbe iz doline, šent florjanske .75 Za ¡križen...................$1.00 JURČIČEVI SPI8I: I. zv.: Deseti brat ............50 II. zv. Juri Kozjak zg. p. Spomini starega. Slovenca ali črtice iz mojega življenja, povest iz Napoleonovih časov, in dr. ......................50 IV. zv. Tihotapec, Grad Rojinje. Kiošterski Žolnir.........50 V. zv. Hči mestnega sodnika, Sin kmetskega cesarja... .50 VI. zv. Sosedov sin, Telečja pe- čenka in dr...............50 VII. zv Lepa Vida, Ivan Erazem Tatenbah ................50 VIII. zv.: Cvet In sad; Bela ruta, bel denar...................50 IX. zv.: Doktor Zober; Med dvema stoloma............ .50 X. zv. Rokovnjači, zg. r. Šest parov klobas, Ženitev iz ne- vošljiosti in dr..........50 XI. zv.: Tugomer, drama Iz slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška.50 KERSNIKOVI SPISI: Agitator ....................$1.00 Berite Novice, Politični listki .. $1.25 Cyklamen ......................$1.00 Gospod Janez, Kmetske slike i dr.$2.00 Jara gospoda, Očetov greh ....$1.00 Kritika, Komentar ................50 Lutrski ljudje, Testament .....$1.00 Na Žerinjah ...................$1.00 Rošljin in Vrjanko ............$1.00 Zbrani spisi, (pesmi) .......... .50 Levstika spisi: Obsojenci .....................$1.00 Svoboda ..........................10 Murnika spisi: Znanci ...........................75 Najhujši sovražniki ..............30 Meška spisi: Mir božji .....................$1.00 Ob tihih večerih ..............$1.50 Remcovi spisi: Kralj Matjaž ..................$1.00 Ljubezen Kjončanove Klare.........75 Premaganci .......................30 Velik punt .......................75 V Študentovskih ulicah ......... .75 Zadnji rodovine Benalja ..........75 SIENKIEWICZOVI SPISI: Brez dogme.....................$1.50 Križarji v 4 delih.............$2.50 Mali vitez v 3 delih...........$2.50 Potop I. in II. zvezek.........$2.50 Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Quo Vadiš, (vezan).............$2.50 Šorlija spisi: Človek in pol .................$1.25 Novel« in črtice, (vezana).....$1.50 Pot za razpotjem, (vezana) ....$1.50 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.: Ivan Slavelj; Antonio Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ...................$1.25 II. zv.: Otok in struga; V Kar- lovcu; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So- ror Pia $1.25 III. zv.: Ivan Solnce; Grajski pisar $1.25 IV. zv.: Tiberius Pannonicus; Kuzovci; — Vita. vitae meae $1.25 V. zv.: Mrtva srca; 4009 Času primerna povest Iz prihodnjih dob $1.25 TOLSTOJEVI SPISI: Ana Karanina Kazakl .. .$2.50 ... .75 Rodbinska sreča ... .40 TRDINATOVI SPISI: Bohov; huzarji in Iliri . . .$1.25 Bajke ln povesti, I. zvezek... ... .75 .. II. „ ... III. „ ... IV. „ ... . . .75 ... .75 ... .75 Trošta spisi: Pri stricu ... .40 Zarnik spisi: I. zv.: Ura bije, človeka, pa ni ... .50 PREVODI lz svetovne književnosti. Ben Hur. (vezana)...............$2.00 Blagor na vrtu cvetočih breskev .50 Dim ...............................40 Igralec, iz spominov mladeniča. Roman .......................... 75 Islandski ribič....................50 Jacque Damour in Nais Micoulin .50 Jan Marija Plojhar. Roman ______$1.75 Kako pišejo ženske..............$1.00 Karamfil s pesnikovega groba,. .25 Mali lord......................... 75 Momenti....................... $1.25 Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec in dr. .75 Pet tednov v zrakoplovu (vez.) $1.75 Povesti Maksima Gorki .............75 Prva ljubezen .....................50 Ruska moderna..................$1.50 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Taras Buljba .................... 75 Tartarin iz Taraskona.......... .'50 Vohun.............................75 Leposlovna knjižnica: Dolina krvi....................$1.50 Razporoka......................$1.00 Mož Simone.....................$1.00 Ponižani in razžaljeni.........$1.00 Stepni kralj Lear; Hiša ob Volgi .50 Straža.........................$1.00 Skrivnosti srca ..................60 Ljudska knjižnica: Dekle z biseri............. $1.00 Jemtač zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne; Med plazovi...................30 Pasjeglavci, zgodovinska povest. .$1.00 Znamenje štirih, v 3. sešitkih... .30 KNEZOVA KNJIŽICA. Zabavni in poučni spisi. 1. zv.: Anton Knezov životopis; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa...........40 2. zv.: Gorski potoki; Planinska idila; Matija Valjavec.. .40 9. zv.: Za vozom; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Kla- nec siromakov.............40 10. zv.: Življenje in smrt Petra Novljana; Ella............40 11. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brumna .......................40 12. zv.: Potepuh Marko in kralj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja.........40 17. zv.: Brambovci: Mladost; Vojna ...........................40 Knjižnica časopisa “Naprej!” 1. zv.: Socijalizem (druga izdaja) .10 2. zv.: Zakaj smo socialisti?... .10 5. zv.: Kdo uničuje proizvajanje v malem? ....................15 7. zv.: Katoliško svetovno naziL ranje in svobodna znanost 35 9. zv.: Kapitalistični razred ... .15 Knjižnica Narod, založbe v Celju. I. zv.: Strašno maščevanje ... .50 II. zv.: Izlet g. Broušlka v XV. stoletje .................75 Narodna Biblioteka: Babica.............................59 General Lavdon ....................25 Spisi Andrejčkovega Jožeta: Čr_ tiče iz življenja na kmetih; Matevž Klander; Zgodovina motni-škega polža; Amerika ali povsod dobro, doma naj boljše; Popotni listi; Cesar Jožef v Krašnji; Dambeški zvon; Žalost in veselje; Nekaj iz ruske zgodovine; Vojniška repub. Zaporožkih kaza-teov; Božja kazen; Čudovita zma- ga; Berač; 8 zvezkov skupaj ..$1.50 Zaroka o polnoči................15 Za kruhom .................... 15 “NAŠ DOM.” Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti. Duha........................25 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma in na tujem.................25 4. zv.: Ciganka. Po povelju........25 5. zv.: Ljubezen do domovine; Plesati ni znal; Karin......25 7. zv.: Sodba; Poezija In proza; Vij....................... 25 Slovanska knjižnica: Na bojišču........................ 40 Preko morja.........................40 Prlpovesti o Petru velikem..........75 Slučaji usode ......................75 Beračica............................20 Božična noč.........................40 Mladost.............................40 Svetovna knjižnica: Alefesanda Dumas: Dama s kamelijami................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek_____$2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek .... $2.00 Trije Muškertirji................ 2.25 Dvajset let pozneje, (¡nadaljevanje Treh Muškertirjev.).... 2.25 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestav- Ijene na slovenski jezik. 3. zv.: iProkleti ste...!........50 4. zv.: Rusinja ..................50 5. zv.: Lux in tenebris lucet .. .50 6. zv.: Črtice z ogljem...........50 7. zv.: Bolkiik ..................50 8. zv.: Kako se je pijanec iz_ preobrnil ....................50 9-zvi.: Jazhec pred sodnijo ... .50 ZABAVNA KNJIŽNICA. 7. zv.: Roman Iz življenja preproste deklice....................50 13. zv.: Za «taro pravdo.......^ .50 14. zv.: Sami med seboj. Učen- jak (Igri.)...................25 15. zv.¡Pogreb, Brez volje, Črti- ce. In druge povesti.......50 16. zv.: Pri Jugoslovanih..........50 17. zv.: Pot spokornikov, ln dru- ge ........................50 20. zv.: Amerikanci (Igra) in povesti ..............................50 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Andersenove pravljice ..............50 Andrej Hofer ... ...................20 Antibarbarus .......................50 Avstralija in nje otoki.............so Avstrijski junaki...................75 Bele noči ..........................25 Bitka pri Visu......................30 Boj za pravico......................40 Brodikovski odvetnik ............ .75 Burska vojska ......................30 Cesar Jožef II......................25 Bolgarija ln Srbija.................50 Barvaste črepinje...................30 Črna žena ...................... .75 Deteljica ........................ 20 Dobra gospodinja (vezana)....... L50 Domači zdravnik....................60 Džungl..........................$1.00 Elizabeta ....................... .30 Etiketa in politika................15 Frančka in drugo...................25 Fra Diavolo .......................30 Gozdovnik, 2 zvezka................70 Humoristični leksikon .............30 Igračke ...........................75 Ilijada........................... 50 Izdajavec..........................50 Iz nižin življenja.................50 Iz dnevnika malega poredneža.. .75 Jurkica Agičeva ................ 1.00 Kako naj se pišejo zasebna pisma ................................75 Kako vzgaja usoda............... .40 Kacijanar..........................50 Krvava noč v Ljubljani.........-. .40 Kitajci in Japonci.................50 Knez črni Jurij....................20 Kraljica Draga ............... .25 Križana usmiljenost ...............40 Križem sveta.......................40 Kratka zgodovina slovenskega naroda .........................50 Kultura in politika................10 Libera nos a malo..................75 Ljubezen, in junaštvo strahopetnega praporščaka ...................40 Marjetica..........................50 Materina žrtev.....................50 Malo življenje.....................50 Med knjigami in ljudmi........... .25 Mina ..............................50 Mlinarjev Janez ...................40 Morski razbojnik ............... 1.00 M/uisolino .................... .35 Na krivih potih....................40 Na rakovo nogo (vezana)............50 Nikolaj Zrinjski...................20 Narodne pripovedke* ¡soških planin ............................ 1.50 Oče naš............................50 O te ženske.....................$1.00 O kulturnem pomenu slovenske reformacije' ......................50 Pisana mati ..................... .40 Poljub ............................40 Poli.ično življenje Slovencev. . .30 Postrežba bolnikov ............... 70 Peter Prostak (vezana).......... 40 Pol litra vipavca......-...........75 Popolna slovnica esperandskega jezika .........................50 Pod spovednim pečatom; prva knjiga ....................... 1.25 Pod spovednim pečatom; druga knjiga ...................... 1.00 Princ Evgen Savojski............ .20 Prilike patra Bonaventure..........40 Prokleta ..........................25 Pred nevihto.......................30 Rinaldo Rinaldini ............... 30 Reformacije in socialistični boji slovenskih kmetov ..............50 Revolucija n'a Por.11 galskem... .30 Reliefi .......................... 75 Rječniik hrvatskonslovenski........50 Robinzon...........................60 Ruislko-japonska vojska s krasnimi slikami iz bojišča 18 snopičev .................... 2 25 Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini leta 1878............... 1.50 Skrivnost najdenke ................30 Socijalizem in moderna veda... 50' Spake ......................... 75 Spominski listi iz avstrijske zgo- dovive .........................25 Spomini na Prešerna................75 Srečolovec ........................20 Štiri ruske slikč (vezana)...... 50 Štiri ruske slike (broširana).. .30 1 Tajnosti španske inkvizicije... .05 Telesni naš postanek razvoj in konec ..................... .75 Tilho in drugi.....................75 Turki pred svetim Tilnom (ve. zana ........................ 1.00 Ugrabljeni grofi č ................30 Ukrajinske dume ................ .15 Undina ........................... 45 Uporniki...........................40 Utrinki.........................$1.00 Vaška kronika......................75 V delu je rešitev.............. 20 Viljem baron Tegetthoff.............. .25 Veliki trgovec.....................50 V kamnolomu .....................30 V naravi...................... .50 Vojska na Turškem..................35 Vstaja Škenderbergova (vezana) .40 V tujih službah..................50 Za bratoljubje ................... 40 Za srečo ..........................40 Zgodovina avstrijslko.ogrske monarhije .......................... .25 Življenja trnjeva pot............. 40 Zlatokopi .........................30 Zmaj iz Bosne.................... 50 Zlatarjevo zlato...................75 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh-cenah že všteta. Najvišje sodišče o krvavih dunajskih sodbah. Najivtšje sodišče na Dunaju je obsodilo septembr ske sodnike. Razveljavilo je dve drakonski sodibi, ki sta bili tipični za vso šablonsko justico proti demonstracijskega senata. Sodiš ee je obsodilo elektrotehnika A. M. na šest ¡mesecev težke ječe za radi zlobne poškodbe tuje lastnine pod,obtoževalni-mi ololnostmi. Kaj je zagrešil “zločinec”? S ¡palico je razdrobil dve svetilki. Ker bi se 'bili lahiko splašili v bližini svetilk stoječi fijakarski konji, je dobil — šest mesecev. Najvišje so dišče pa je izreklo, da se mora storilec zavedlati konkretne nevarnosti, in odredilo novo razipra vo. Radovedni smo, če bo gene ralna prokuratura na podlagi te ga odloka spravila ostale pravo-moene, na las podobne obsodbe pred najvišje sodišče, da zadosti kruto ¡žaljeni pravni zavesti. Glas Svobode stane $2.00 na leto. Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Ustanov. 21. nov. 1909 Društvo Inkorp. 15. marca 1910. MADIWOI'i, PENIVSYLV^AJ^IA GLAVNI ODiBOR: PREDSEDNIK: Jo«. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. (TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZLAIPISNTKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 102. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NAiDtZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. ČhAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE BOEHM, Aroua, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. POROČILO ŠALJIVEGA URBANA. Cleveland, O. Marsikaj je novega .pri nas, kar širšemu svetu še ni oč'to, in vse | bo nič in še marsikaj lahko ogle-1 duje naše oko in posluša naše uho.! Da bo pa ta novost znana še osta-1 lim našim, naj se pošlje teh par vrstic med ljudi, in še posebno z ■ ozirom na Trbovčevega Toneta, ‘ ki krevsari tam notri, kjer je že, po mrzlem snegu in hladni bur-jici! Leto in dan bo, kar je prišel "med ñas bratskega naroda živ koudordat, s svojim šepavim služabnikom. In ta umetnik se je nastanil sredi nas in dela skušnjave mladim in starim, samcem in samicam, oženjenim in ločenim! Tiste, ki vlovi na muho, jih ne spusti iz svojih krempljev ampak jih zaklepa v atelje, ki je tako prirejen, da se vsa omahujoča družba v koukordatovih rokah lahko o-pazuje iz ulice. In še kako so veseli ti grešniki-odpadniki, ki je je zlodeiž presleparil in vse se veli-čanstveno na smeh drži in s tem vabi še druge trde stanovitnike v greh, ki je tako lep ! Kaj čuda potem, da se od dne do dne vidi pred konkordatovim atiljejem več radovednih gledalcev, lri smukajo in hapajo zaporedoma med reformatorje, kakor kaplje ob pomladnih dneh od strehe, ko sije solnee na ostali sneg. Pa to ni čuda, da so skušnjave tako močne, krepost pa tako silaba, da pade sama od sebe. Oj vtelešeua krepost, kako urnih krač hitiš v tuje kraje! Joka naj se tisti, ki je krepost imel in ga je skušnjava premagala! — Tako je bilo tudi takrat tisti, ko je sneg tako gosto naletavali, burja tako trdovratno brila, ko je bila prva nedelja po chicken dayu, to je prva ^diventna nedelja. Tudi mene je skušnjava vlekla, čeprav sem zveriženo ubrani korak ubiral na tisti stran, kjer stoji vtelešena krepost na kupljena in nakopičena, hvalejna in povzdigovana ter grajana od mojega prijatelja! Pa vragove skušnjave so hujše od kupljene kreposti, ki splesneva na kupo in sem ravno pred nosom kreposti krenil korak čez cesto jn že sem bil pred žrtvami vragovih zanjk. Pa saj me ni bilo strah, nisem bil sam, več nas je bilo. In eden je bil buijše skušen nego drugi, čeprav sio bila vrata zaklenjena; kar v šipo so z nosovi rili in s prsti po steklu praskali! Skušnjava je bilo poveličevana, na drugi strani se je pa britko jokala krepost, ena od druge bolj. tlačena v mailem prostoru. Bilo je pa tudi vredno človeškega pogleda: same mlade vjete hčere očetov Šentflorjanskih!! Clevelandske najnovejše novosti. Na zavodu ljubezni, tam sred’ grešne doline Št. Florjanske jc kupčija letos tako dobro vzpela, da so štinpendije, ki jih sprejema od tam naš duhoviti in bojeviti vitez Lojze Pogoreto že prišle, kar se že opaža pri mastnih Lojzetovih strelioah! Ker je domača roka tako radodarna, in kupčija tako lepa. je Lojize storil energičen korak in je s pomočjo štinpendij prislov, oratorjih pokupil vso voljo, um in pamet! Sedaj pa je prišel bojeviti Lojze dO zaključka, •da je’s to kupčijo le sam sebe odškodoval, ker pisano je: blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo. Da pa slov. paro uniči docela, se je brzojavno obr- nil na oni humamitetni zavod, ako razpolagajo še s kako debelo štin-pendijo, da odkupi še nebeško kraljestvo od ubogih na duhu. Splošno sc že sedaj opaža poosebljena volja in mnenje, in le še malo, pa bo klaverni vitez zavladal na zemlje in nebes — samo Jolietski jedinoti ne!! Ker je že tako oblagodarjen z vsemi sedmimi darovi podremelj-skih. talentov, zakaj bi mu ne privoščili še ene suhe veje] Tako trdosrčni pa nismo. Saj bi itaik nič ne pomagalo preganjati poosebljeno mnenje Lojzetovo, ker si je vsak lahko svest, da je jedna bolj od druge rajskolepo vabila v svojo družbo, sam smeh in med na obrazih, sama svila v zlatih laseh, vse lepo in vmerjeno. Moja brata v skušnjavi sta se pa kar naenkrat spogledala, popraskala še malo :po šipi, požiballa s z nosom in prvi je modroval: “Veš kaj?” drugi mu je sledil: “Kaj?” “Ugani.” “Koga”. “Tistega”. “Katerega”. “I, saj veš! tistega Tone barone iz Potok doma; veš sedaj?” “Tisto pa že vem, tistega pa tže poznam! Seme je, a jaz sem gre prekanil in ga bom še!” Tukaj je tisti skušnjavi podvrženi rojak, ki je prvi pozobal z nosom po umrlem steklu nadaljeval svoj grešni program, ko si je znamenje cikendiaya pobrisal po desnem lieu. Tone zapade v konkordatove roke brez hudih skušnjav, in -kaj šele, če ga midva povabiva v Cleveland in pospremiva pred okno ml-adih boginj, cvet lepote? Ti, ta ho kar mrl. skušnjave! Zijal bo v prikazen, zijal, in njegova črna spremljevalka! b-axa mu ho ušla iz rok in iskala na tleh najine tovariše. Razumeš sedaj!” Razumela pa sta se, saj sta v objemu lepih rok odkoračila v Setnikarjev saloon, pit na zdravje črne baxe. S kako pretvezo hočeta spravita Toneta v skušnjavo, to ho pa že on vedel čudočič-kar, kako končno Pogoreto vendar predere s- svojim- poosebljenim mnenjem skozi črno temp, če še ravno ne vrine kaka najnovejša brzojavna pomota, kakor zadnjič iz Ohicage. Tako bi se nam godilo kot “ubogim” Proletarče-vim urednikom, -ko je Pogoreto samo naznanil svojo nejevoljo glavnemu poštarju v Washington, D. C., nad vznemirljivim pisanjem “-Proletarca”, ki je Lojzeta bolj zbadalo,’ kot trnje njegovih strelie. Vbogi uredniki, žrtve neizprosne volje logičnega Lojzeta, ki jih je odpeljal vse »zvezane, s celim korom državnih policistov v one državne zapore, kamor našega Lojzeta tako vleče bojevito srce, v — Joliet! Umevno je torej, da navaden Slovenski orator pade na kolena, obme oči proti istemu nebu, katerega bo Pogoreto odkupil z do-šlimi štimpendijami in udano vzdihu e : Pater pecavi! Da bo stvar lepše končana in prijateljstvo trajno, pridružujemo h “suhi veji” za ravno bližajoči se božic staro metlo, en ubit lonec in par tistih petelinčkov ki zadaj piskajo,, katere ima izložbene v oknu:. Vse to mu polagamo kot malo vezilo k veselemu božiču. Za novo leto pa želimo dobro kupčijo z ostalimi šestimi človeškimi talenti ! U. B. Duhu. ZNANEC. Anton Čehov. IŠČEM Johna Ocepek, doma od Cerknice. Za njega bi radi zvedel prijatelj Edi. Hoffman, 14 So. State St., Murray, Utah. Prelestna Vanda, ali kakor je bilo zapisano v njeni knjižici, Nastasja Kanavlkina je bila odpuščena iz bolnice, pa je bila v takem položaju -kakor nikoli poprej : brez strehe- in brez kopejke. Kaji sedaj ? Najprvo se je odpravila v zastavljalnico in -zastavila tam prstan s kalaitom — edino svojo dragocenost. Za prstan so ji dali rubelj, a kaj kupiš za rubelj? Za ta denar ne dobiš ne modnega kratkega jopiča, ne visokega klobuka, ne čeveljčkov bronaste barve, a brez teh reči se je zdela sama sebi naga. Zdelo se ji je, da ne le ljudje, ampaJk tudi konji in -psi gledajo nanjo in se smejejo preprostosti njene obleke. In mislila je le na obleko; vprašanje, kaj bo jedla in kje prenočila, je ni vznemirjalo. ■— Da bi le srečala znanega gospoda . . . — si je mislila. — Potem bi že dobila denar . . . Niti eden mi ne odreče, ker . . . A znanib gospodov ni -srečala. Nič težko jih ni -dlobiti zveče-r v Renesansi”, a v “Renesanso” je ne puste v tej preprosti obleki in brez klobuka. Kaj toraj? Po dolgem premišljevanju, ko .je bila h-oje in sedenja in premišljevanja že sita, se je Vanda zatekla k poslednjemu sredstvu: poiskati -ka-teregasibo-di znanega gospoda na stanovanje in ga prositi za denar. — H komu naj grem? — je ra.Z'-mišljala. — K Miši ne smem — je oženjen ... In rdeči starec je seda j v pisarni . . . V-anda -se je sp-omnila -zobnega zdravnika Finklja, krščenega Žida, ki ji je pred tremi leti podaril zapestnico in kateremu je nekoč pri večerji v nemškem klubu zlila kozarec piva na glavo. Spo-mnivši se Finklja se je na vso moč razveselila. — On mi gotovo da, če ga le dobim doma ... — si je mislila in se napotila k njemu. — Če mi ne da, mu razbijem vse svetilke. Dospevši do vežnih vrat zobnega zdravnika je že dodobra premislila načrt: smeje steče po stopnicah, prileti k zdravniku v kabinet in zahteva 25 rubljev ... A ko je prijela za zvonec, ji je ta načrt kakor kafra izpuhtel iz glave. Tresti se je začela in vznemirjena je bila, česar vsega prej ni bilo. Smela in nesramna je bila le v pijani družbi; sedaj ko ie bila oblečena v navadno oblačilce, ko se je čutila v vlogi navadne prosilke, ki jo lahko zavrnejo, je bila plaha in v zadregi. Sramovala se je in strah je je bilo. — Mogoče je že pozabil name... si je mislila in se ni upala pozvoniti. — In kako naj grem k njemu v tej obleki? Kakor beračica ali malo meščanka . . . Boječe je pozvonila. Za durmi so se oglasili koraki, vratar je odprl. — Ali je -doktor doma? — je vprašala. Prijetneje bi ji bilo, če bi vratar odgovoril, da ga ni, ali namesto odgovora jo je spustil v predsobo in ji snel plašč. Stopnjišče se ji je zdelo razkošno in lepo, ali od vsega razkošja jo je predvsem zbodlo v oči veliko zrcalo, v katerem je ugledala raztrganko, brez visokega klobuka, brez modnega jopiča in brez čeveljčkov bronaste barve. Čudno se ji je zdelo, da se je sedaj, ko je bila revno oblečena in izgledala kakor perica -ali šivilja, da se je v njej pojavil sram, da je zginila vsa drznost in smelost, in da se v mislih ni klicala več za Vando, temveč kakor prej- Nastjo Kanavki-no . . . — Izvolite, prosim! — jo dejala sobarica spremljaje jo v kabinet. Vanda se je spustila v mehek naslonjač. — Tako je, rečem mu: posodite mi; — si je mislila. — To mu lahko rečem, -ker je moj znanec. Da -bi le sobarica odšla odtod. V njeni navzočnosti ne gre . . . čemu neki stoji tu? če-z pet minut so se -odprle duri, v sobo je vstopil Finkelj, visok, temnopolten iži-d, s tolstimi lici in z izbuljenimi očmi. Lica, oči trebuh, tolsta bedra — vse na njem je bilo tako sito, zoprno in sirovo. V “Renesansi” in v nemškem klubu je bil ponavadi vesel, mnogo je razmetal -ženskam in potrpežljivo prenašal njih šale (n. pr, ko mo je Vandla zlila pivo na glavo, se je le nasmejal in zagrozil s prstom); a sedaj je gledal če- merno in zaspano, važno in hladno, kakor visok uradnik, in nekaj žvečil. — Želite? — je vprašal Vando, ne da bi jo pogledal. Vanda se je ozrla na resno o-bličje sobarice, na sito figuro Finklja, ki je očividno ni spoznal in je zardela. — Želite? — j,e ponovil zobni zdravnik razdračeno. — Zo . . . zobje me bole .... — je zamrmrala Vanda. — Aha . . . Kateri zobje? Kje? Vanda se je spomnila na svoj votli zob. — Spodaj na desno ... — je dejala. — Hm! . . . Razklenite -usta. Finkelj je namrščil \čelo, zadržal dihanje in ogledoval in ogledoval bolni zob. — Ali boli? — je vprašal in stikal z železno rečjo po zobu. — Boli ... — se je zlagala Vanda. — Če bi le pomagala njegovemu spominu, — si je mislila, — pa bi me gotovo spoznal . . . Ali . . . sobarica! Čemu nisi- tukaj? Finkelj je naenkrat zasopel kakor stroj in -dihnil v obraz njej rekoč: — Da bi ga popravljala, vam odsvetujem . . . Nobene koristi nimate od tega zoba. Ko je še nekaj časa drezal po zobu in otipaval Vandine -ustni in čeljusti s -svojimi tob-akarskimi prsti je zopet zadrža-l dihanje in ji položil nekaj hladnega v usta... Vanda je naenkrat začutila strašno 'bolečino, zakričala in prijela Fink-1 ja za roko. —- Nič hudega, nič ... — je zamrmral. Nič -se ne bojte ... ta zob ni bil z-a nič. Le hrabri bodite. Njegovi okrvavljeni tobakarski prsti so .ji -držalli izruvani zob predi -očmi, -a sobarica je pristopila in ji podstavila k ustim posodo.'— -— Doma si iz plahnite z vodo... — je dejal Finkelj, — -pa -se ustavi kri . . . — Pred njo je stal v pozi Sit» veka, ki čaka, kdaj da odidejo ljudje in ga puste v miru. — Zbogom ... — je dejala o-bmivši se h durim. — Hm! . . . A kdo me plača za trud? — je vprašal Finkelj s ■smejočim glasom. — Aha. d-a . . . — se je domislila Vanda, zardela in pomolila ži-du rubelj, ki ga je -dobila za prstan s kalaitom. Stopivši na cesto jo je bilo še bolj sram -kot prej, a sedaj -se ni več sramovala svojega, siromaštva. Nič več ni opazila, da nima visokega klobuka in modnega jopiča. Šla je po -cesti, pljuvala kri in vsak krvav pljunek ji je govoril -o njenem življenju, o nelepem, težkem življenju, o 'žalitvah, ki jih je že pretrpela in jih pretrpi jutri, čez -teden, tekom leta — vse svoje življenje do smrti . . . — Oh, kako je to strašno! — je zamrmrala. — Kako strašno, moj Bog! Sicer pa je bila drug dan že v “Renesansi” in je ondi plesala. Imela je nov, rdeč klobuk velikanskega obsega, nov modni jopič in čeveljčke bronaste 'barve. Z večerjo jo je gostil mlad trgovec z dežele, iz Kazanji. Kedaj smo bolni? Stavi to prašanj-e raznim ljudem, in dobil boš različen odgovor. Najnavadlnejši in najpogostejši odgovor pa je, ne da bi se motili, čitaj ga: “Kadar naš tek ošvohi.” To je tudi najbolj pravilen odgovor, ker v resnici je zguba teka, popolnoma, ali saj neredoma, prvi sim-pton naše bolezni, kolikršnega izvira. Če poskušamo, in dosežemo, da -obnovimo naš naravni tek na staro stopnjo, naš boj jie popolnoma dobljen. V tem slučaju ne moremo priporočati boljšega pripomočka kot Tri-nerjcvo ameriško zdravilno grenko vino, zato, ker ono izčisti popolnoma vse slabe snovi, ki jih naše telo v spanju vdihuje in požira vse, in katere snovi delajo neprilike in nabiranje plina. Ono bo spravilo v red naše prebavne organe in jim pripomoglo do zdravega delovanja in jih dbžalo v redu. Bo odstranilo bolezni- jeter, želodca, črevesja in slabo kri; ravnotako lahko zaupaš prvenstvo Trinerjevemu am. zdravilnemu grenkemu vinu v slučaju nervoznosti, hudega glavobola, revmatizma, napadov in ženskih bolezni. Za dohiti v lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.. AVSTRHMEIHIUNSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO M m? PARNIKI PLIITBTO IZ NEW YORKA: Oceania 27. decembra 1911 Alice 3. januarja 1912 P arniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne ir pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Pheip’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO W.SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Bine Islanfl Ave., Chicago TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Ano hočeš zaonje mode, največjo izbiro i» najnižje cene v deških, in moških oblekah in površnih suknjah, obišči HING® Vogal Bine Island Avene in 18ta cesta. Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. Moške obleke In suknje od $5 00 do 25 00. Deške obleke in suknje od $2 00 do 15.00. 0- -0 M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4.—8- popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma vpiav nujnih slučajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m © ATLAS BREWING CO. «luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. L LAGER j MAGNET | GRANAT ti Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi, La Provence.... La Savoie...... .30.000 HP .22.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Touraine...........20.000 HP Chicago, nov parnik..----9500 HP Pristanišče S 7 1 irfa Ri /ir vzrnjî t5th St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavnizatopna 19 State St. Nev Yirt. JYUURICE W. KOZMlNSKl glavni zastopnik za zapsd. na 139 N. Dearborn St. Chicago, IllB DOPISI. ZASLEPLJENOST NEKATERIH NAŠIH ROJAKOV, DELAVCEV. CoMiarvvood, O. Urediništ vn <11. Sv.: — Mnogo dopisov ise čita v Glas Swb(>y. Omenil se preje, da to, kar je Clevelandu St. Olair — je Collin-vvopdiu E. 'Saranac Rd.: Tolpa pijancev vedno v saloonih in na nesti, noč in dan; tepeži in tožbe «a dnevnem redu; vse kar se pametnih, čuti se ogiblje znanih kotov. Če ima ipa kateri naših rojakov Ikalko 'boljše ¡delo, se zopet škodljivci ozirajo nato, kako bi «ra škodovali, da«iravno to nobenemu ne koristi, vendar se kriči: “Pasmo ga”! 1 ^ To je naš narodni greh, naša nevoščljivost. K oda j bo ta izginila, je težko reči, dia je pa jamo koplje socijalizem, je gotova stvar! Tudi se ne obotavljali. če rečem, da je teh in enakih razmer med Slovenci v Collinwood, kriv tukajšnji župnik kranjske cerkve, kor primoran je mesto ovac, pasti kozle, ki se radi svoj'h backov in njihovega ¡početja na Saranac Rd. sam sramuje, ker ravno ti ¡mameluki šo napravili $18,000 (!) dolga na cerkvi, in ko jim je pričela teči voda v grlo, so si umili kot Pilat roke, češ, mi nismo nič .proti temu, in so vso; to ogromno avolo obesili na hrbet tukajšnjih slov. proletarcev! Ni li resnica to? Se morete o-pravičiti pred slov. javnostjo? Je to pošteno in delavcev vredlno?! Zakaj je šel prejšnji slov. župnik od tu?! Zato, ker je predobro vedel, s kom ima opraviti, ker je videl, v kako blato ste zavozili in hoteli i njega poriniti v brozgo, iz katere1 nimate več rešitve!! Pa ozrimo se na sedajnost. — Kljub fanatični gonji!, je veselica Slov. soc. Huba imenitno izpadla in prinesla $60.00 čistega dobička ; bački na Saranac pa klaverno gledajo izpod mize ,znanega saloona ves napredek dvojih rojakov-8oc:jalistov, ki gredo naprej v svoji «Jmagi! In to si zapomnite! Resnica. Darragh, Pa. iredništvo Gl. Sv.; — Danes je moje poročilo samo o ruštvu, oz. o napredku S. D. P. a P. Družbe. Društvo št. 1 v Darragh, Pa., padajoče k gori omenjeni slo-ensfei organizaciji v svojem dve-dnem obstanku jako ¡lepo napre-uje. Če prav so bili in so še slabi asi, se je Všeeno napredovalo. — Rojakom .po širni Ameriki, osobi-to v Pennsylvania, se priporoča pristop k Družbi, ker delavec mora vedno premisliti svoj položaj, da mora biti v slučaju neprilis preskrbljen. Če bi v kaki naselbini nameravali vstamoviti kako novo društvo, naj se ga priklopi k Slov. Delav. Podp. in Penzijski Družbi s sedežem v Madison, Pa. Sedaj je naj lepši čas; mala vstopnina in lepa podpora v vseh ozirih. Za pojasnila naj se rojaki o-brnejo na glavnega tajnika Družbe, Jo». Hauptman, Box 40 Dar-ragb. Pa. Pozdravljam soibrate S. D. P. in P. Družbe in krajane! John Primožič. Alta, Utah. G. ¡urednik: — Ker že dolgo ni ‘bilo iz tega kraja dopisa v Gl. Sv., se ,pa sam danes malo oglasim! Slovencev nas je tu Okoli petnajst, ki smo pa večina sami samci in živimo v lepi slogi, zato, ker nas — “kikljie” ne motijo! Z delom gre bolj ipomalem, ker družbe ¡nimajo do vel j- rude in je delo tudi bolj slabo, ker je precej vode v rudniku. ' Letnega časa nam zelo primanjkuje, zato se nas tudi dame bolj slabo “aktajo” in se ni bati, da mas obišče štorklja. Vsake kvatre nas pride kaka “dočle” obiskat iz Šalit Lake City, ki se pa tudi, v našo veliko žalost, le malo časa pri nas pomudi. Ako bode ta brumska Amerika 1. 1912 malo bolj oživela, potem si naročimo malo 'letne dobe iz Califomije!' Moram tudi omeniti, da se čas bliža, ko bo treba voliti preziden-ta Zjed. držav Amerike. Janez, kakor si 'boš postlal, tako boš tudi ležal. Ker sem prišel ženski v roke, se bojim vsega 'hudega, glejte vi drugi, da za zapeljivke nimate časa! Tudi vem, dia rojaki črtajo še precej pridno delavske časopise in žalostna poročila o sedajnih slabih delavskih razmerah in ste prepričani, da Amerika ni vredna danes, da hi jo . . .” Človek se “matra” od zore do mraka, žanje in ‘žanje, seje ¡pa — drugi! Lumpeži so s tem sistemom jako zadovoljni. Dela se z delavcem že kot molzno 'kravo; 'bossi ga priganjajo in pritožbe so na dnevnem redu. Če bi bila to kaka monarhija, bi bilo za razumeti, tako se .pa človeku v “ ljudovladi ” kar vrti po glavi, da republikanci ljudi tako zatirajo. Če nam bo prihodnja štiri leto še republikanc na vladarski prestol posajen, je boljše da vtaknemo —— in živimo kakor ježi, ker drugega tako ne 'bomo imeli za jesti. Amerika je danes skoraj taka, kakor tista ¡luknja, ki jo nasuješ s smodnikom, zapališ, pa ne poči! Planinski fant. Pueblo, Colo. Glas Svobode: — Kar ¡naši 'maziljenec počenja, presega vse hribe in doline! to je motto mojemu današnjemu dopi- su. — Rodil se je nekje tam, 'kjer pravijo: ako ni far, je pa rezar. — Že v svoji zgodnji mladosti je pokazal, da bo ¡pravi grabeš; ko je dovršil domače šole, ga je oče poslal v višje šole ¡z namenom, da postane “gospod”. A što kaže Hrvat? Martin v Zagreb, i Martin iz Zagreba! Tako se je godilo tudi našemu gospodu. Preteklo je nekaj mesecev, in gospodje učitelji so ga poslali “¡po šupi” k o-četB, Kaj početi z njim si misli o-ee; za delo ni bil in nikoli ne bo! Da bi se mu obesila banja s šmirorn in se ga poslalo na Dolenjsko je prodajat, se ni splačalo, ker cena šmiru je na borzi popolnoma pala: ni preostajalo očetu drugega, kakor da ga pošlje v Ameriko. Rečeno, storjeno! Fant pride v Ameriko in sreča prijatelja, ki imu svetuje, da naj gre v Opatijo Benedikta, kjer lahko postane gospod. To je tudi storil, in glej spaka, Čez par let po prihodu v Ameriko ga že vidimo, ko poje gloria in . . . Pomikali so ga nekod po Minnesota, a marali ga niso n:kjer. Naposled je zvedel, da v prijazni Pueblo živi mnogo Slovencev in prilika mn je odprla pot v raj. Prišel je sem in «e držal v začetku kot polit kužek; privadil se je svojega kšefta in pričel v ibož-io slavo graditi cerkev, in sicer kar v tri nadstropja, ki je pa bolj podobna starokrajski vojašnici kot božjemu- hramu. Po vsem tem se je pa pričela gonja za dolarji! Od stopnje noma brez Dlačno ono knjižico. IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSLITE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus 708 Northwestern Bldg ; 22 Fifth Ave., Chicag-, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter va* prosim, da mi jo tako pošlite. Ime. . Pošta. Država. Na dobrem glasu. Malo je na svetu zdravilnih pripomočkov, ki so na dobrem glasu, vsako sezono v letu, v vseh krajih dežele in vseh slojih ljudi. Najbolj znani od takih pripomočkov je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Vzrok tega dobrega imena je, ker je ta zdravilni pripomoček velikega dobička v tolikih slučajih bolezni človeškega teltsa. Narejeno iz najbolj bogatega in čistega rdečega vina in izbranih medicinskih zelišč in je narejeno v to, da ozdravi obolele ude prebave. — Odstrani: Joseph Tarawa fltECiST.CRCfr Bolečine želodca, slab počutek po jedi, teško spuščanje vetrov, ščipanje, slabo prebavo, zabasanost, nervoznost, zgubo, teka, švohost, iu uredi teško oddajenje hrane. Je jako dragoceno v vseh takih boleznih, kjer se pokaže švohost telesa in kjer je kri slaba. Moralo bi se rabiti v vseh boleznih želodca, jeter in za nepravilni tok krvi. Za dobiti v lekarnah. Ne jemnlji cenih, slabih ponarejenj. JOS TRINER Chicago, 111. M riSIÊ IMPORTER & EXPORTER, 1333-1339 So. Ashland Ave. m The Konrad Schieiei Co. SheboyKan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca Bodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač 62—84 Fisk St. Tel. Canal 1406 Dobra Unijska Goslilna,10" •e dobi r’ÂÏJos. S. Stastny 2005 Blue Island Ave. velik* Dvorana za druitvane in unijske se)«, tn druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. J. F. HALLER GOSTILNA pr?« vrst«, Magnet pl»o, mrzel in gorak*prigrizek. Domači in lmportlrani likerji. TeL Canal I0M. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St SALOON s lepo «rejenim ke gl iščem in ureže Schoenhofen prvo priporoča ANTON MLADIÖ, 2348 B1m Island At«. Chicago. NAZNANILO! J. MATIASY, MANAGER IN GLAVNI POTNIK TVRDKE GOLDEN STATE WINERY. Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45c gal. Cena črnemu vinu 35c gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča Frank Slefanich. lastnik G. State Winery, R R. No. 7 Box 124 Frescco, Čal. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1/19 So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči aa pristnost in «kusni izdelek naročenih potrobUla. PUite v svojem jeziku za vzorce in cenik. t RAZNO IN DRUGO jf ---' O procesu zoper Ludovika XVI. Henrik Labroue objavlja v “Revne” še ne -objavljene dokumente, hi iz njih lahko spoznamo mišljenja in čuvat v o vanj e sodnikov kralja Ludovika XVI. Ti dokumenti Obstoje iz poročil konven-tovega člana Pinota, ki jih je redno pošiljal svojim rojakom, “bratom in prijateljem” ljudskega društva v Bergeracu; v poročilih je zinemo in trezno sodil o dogodkih revolucije. V tistih januarskih dneh leta 1793. ,pa, ko je imela pasti odločitev o glavi Louisa Oapeta, so pisma razburjenej-ša; Pinot se zaveda, da bo obsodba Ludovika XVI. vir hudih za-pletljajev za francosko domovino, zaveda se velikih odgovornosti sodnikov, toda “tolažba ima, da je storil svojo dolžnost”. Popolnoma neodvisen in natančno se zavedajoč svoje odgovornosti je glasoval dne 17. novembra Pinot za smrt “krivega kralja”. Zanimivo je, 'kako odklanja Pinet sleherno vplivanje na konventovo glasovanje. Doslej smo navadno slišali pripovedovati, da so kon-ventovi člani slepo sledili ukazom voditeljev; smrtna obsodba se je zvcačala na “strahovlado drhali”. Pinet odločno zavrača sleherno vplivanje mase pri glasovanju o kraljevi smrti. Ob tej priliki piše: “Kako bi vam mogel, bratje in • prijatelji, popisati veličastni molk konventa in tribun, ko je razglasil predsednik rezultat glasovanja obenem z dekretom, ki izroča ljudstvu v potrd'tev razsodbo, ki smo jo izrekli nad prejšnjim kraljem? Mislite si glas, ki ga zaslišite sredi velikanske puščave. Mislite si molk in samoto grobov. -Potem ¡boste! imeli, slabotno predstavo o strašno globoki tišini, ki je vladala par minut v dvorani, ki jie bilo v njej in okolo ne j zbranih 3000 do 4000 državljanov.” Odločilna seja je trajala 44 ur in skrajno utrujen sporoča Pinet končni sklep. “Končno, bratje in prijatelji, se ho izkazal velik zgled narodne pravičnosti. Louis Capet nese svojo s krivdo obteženo glavo na šafot. Včeraj ob sedmih večer je izrekel predsednik obsodbo, ki Ludovika obsoja, da končno poplača svoja zločinstva. Njegov glas se bo razlegal po vsem svetu in dospel do najoddaljenejših rodov. Državljani, prvič v svojem življenju sem prevzel najstrašnejšega izmed vseh poslov, obsodi! sem človeka na smrt. Vi ste mi naložili to strahovito poslanstvo, Izpolnil sem ga. Storil sem svojo dolžnost, moja vest je jasna in mirna. In s prav takim mirom hi obsodil samodržce vsega sveta na smrt.” V kazenski knjigi nrve kompa-nije X. pešpolka se nahaja sledeči odstavek: Infanterist. Miiller je kaznovan na tri dni zapora, ker je pri vajah posnemal svojega stotnika in se pri tem drl kakor vol. — Salomonska razsodba. V Južni Ameriki v Chiile se je zgodilo tole-. Brezvesten fant je zapeljal dekle, ki je potenj pri sodišču tožila za alimente. Toženi fant je priznal očetovstvo in sodnik se je o-brnil k tožiteljioi: “Iz česa se zdaj živite?” — “Sem dojilja v hiši nekega milijonarja.” — “Ali ste dobro plačani? — “Imenitno.” — “Torej morate biti pravzaprav svojemu1 volilen hvaležni za krasno službo. — In sodba se je glasila, da mora tožiteljiea fantu plačevati po dvajset decimos, ker je povzročil njeno krasno eksistenco. Praznoverni Parižani. Francoski narod je dandanes čisto gotovo najbolj kulturen narod na svetu. — Toda kljub temu praznover. stvo menda nikjer v Evropi tako ne cvete, kakor na Francoskem. V enj sami številki pariškega časopisa, katerega berejo pretežno samo izobraženi sloji, se ne nahaja nič manj kakor 31 inseratov vedeževalcev in vedeževalk. En primer samo: Adreja, prava vedeže-valka, najslavnejša razlagateljica kart, odlikovana z diplomo skrivnostnih znanosti se najtopleje pri noreča. Dokazi na razpolago Nikaka sleparija ali goljufija. — Splošno znana kot zelo poštena in zanesljiva vedeževalka. Plača se šele potem, ko je vedeževanje končano. De na: 3, S in 10 frankov. Vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih na razpolago. — Drugi inserat je krajši in še bolj vabljiv : Gospa Bonbeuer, vedeževalka. odpre vsakemu vrata do sre- če. Podeljuje nasvete, sprejema razna raziskovanja in zadene vedno pravo. — Komur se ne ljubi potruditi k vedeževalki, ta dobi lahko tudi pismenim potom vso prerokbo. ’“Gospa Malodia’“ n. pr. naznanja, da za 75 v pismenim, potom vsakemu človeku razkrije vse njegovo življenje. — Bolje res že ne more ustreči ljudem. Prosto razlaganje sv. pisma. — Pastor pridiguje: “Kristus je nasitil 5000 ljudi s sedmimi kruhi, pa, dragi poslušalci ne mislite, da so to bili kruhi kot naši navadni hlebi — ne — ti 'kruhi so bili veliki vsak kot Šmarna gora ...” Med poslušalci jie nekdo samega začudenja zažvižgal. ‘“Kaj? Kdo ne verjame mojim besedam? Kdo žvižga na moje besede?” Oglasi se preprost' možakar: “Jaz nisem zažvižgal na vaše besede, temveč čud’m se le peči, v kateri so se pekli oni velikanski kruhi.” Sodno postopanje se podraži. Zveza avstrijskih sodnikov je izročila pravosodnemu ministru vlogo, v kateri se predlaga uvedba sodnega kolka. Izvedla naj bi se reforma soduili pristojbin, in sicer na ta način, da se bolj obremeni premožnejše prebivalstvo. Pristojbine, ki se sedaj pobirajo za justieo, naj bi se kot “dohodki justice” vpostavili v pravosodni proračun in ne kot doslej v proračun finančnega ministrstva. Na podlagi te odredbe naji bi se potem tudi izvedla reforma vseh sodnih pristojbin, kar bi v marsi-fcakem oziru pomenilo podraženje sodnega postopanja. Od večih strani se nropagira kolekovalna dolžnost v kazenskih stvareh (vloge v kazenskih stvareh so dosedaj kolka proste1, s čemur bi se postavil jez mnogim nepotrebnim tožbam zaradi razžaljenja časti in raznim kazenskim ovadbam, na drugi strani bi se pa tudi dohodki justične uprave zvišali. Justični ¡minister pri neki avdijenci zastopstva zveze sodnikov ni zavzel napram tem reformnim načrtom neodklonjivega stališča. Še vedno nadlegovanje za prispevanje Marijini lurški cerkvi v Raihenburgu. “Soča” poroča: Sedaj dobivajo v Goriški okolici pi-|ma z beračenjem za lurško cerkev v Ra.fhenburgu. Kakor da bi prebivali v Goriški okolici sami bogatini, da bi mogli dajati miloščine na levo in desno. Suša je vzela vse pridelke, kmet trpi in se boji dolge zime; tu pa pride nanj pritisk, da naj da denar za neko cerkev na Štajerskem. Domačih potreb je v izobilici. Kdor ima. kaj odveč, naj da domačim revežem, ki so potrebni, ne pa metati denar proč za neko nepotrebno cerkev v štajerski deželi. Če jo ¡že hočejo imeti, naj jo sezidajo z denarjem fajmoštrov in škofov, ti so polni denarja — ne pa z denarjem, izsiljenim iz siromašnega ljudstva! Zadnje poročilo umirajočega. — Turški listi poročajo o junaškem činu mladega turškega častnika, ki se je dogodil v bojih pri Derni. Poročnik Ibrahim ¡bej je dobil namreč povelje prenesti važno poročilo z ene operacijske točke na drugo. Ker je bilo poročilo velike važnosti in nujno, je hotel častnik skrajšati: svojo pot, pri Čemur pa je prišel v bližino sovražnih čet. Nek sprednji italijanski kavale-rijski oddelek je opazil turškega častnika ter ga pričel zasledovati. Šlo ¡se je za življenje in smrt. Poročnik Ibrahim bej je naganjal svojega konja 'k skrajnosti in posrečilo se je obema, da sta prišla krvaveča iz številnih ran v tahor Enver beja, kjer je z zadnjo kretnjo izročil važno poročilo. Nato se je mladi junak zgrudil s konja v roke okoli stoječih vojakov ter izdihnil. Ta junaški čin je menda pripomogel fe zmagi Turkov pri Derni, ker je omenjeno poročilo odkrilo četam Env-er beja namero Italijanov, napasti Turke za hrbtom. Zaklad dominikancev. Zaplenjeni dominikanski samostan Bar-ro v Lizaboni straži vsako noč čuvaj. Pred kratkim jc napadla čuvaja skrivnostna postava in ga ranila s strelom. Čuvaj je na neznanca ustrelil. Dognali so, da je ustreljena oseba dominikanec. Ko so dominikance pregnali, so ti zakopali svoje naklade na samostanskem zemljišču. Zaklad obsega dragocene ¡kelihe, z dragim kamenjem okrašene 'križe in cisto zlato. Menihi so okušali zaklad po noči polagoma odnesti. Nemčija zopet pomnožuje svoje vojno brodovje. Za bodočih šest let bo baje izdala 90 milionov do- larjev za 'bojne ladije. Tako želijo nemški kapitalisti, vlada pa vboga, ker je njih golo orodje. Katehetova stavka. V Hoflichu pri Dečinu imajo nenavadno šolsko stavko. Katoliški župnik pater Brenner noče poučevati učen-Cev h razredov ljudske šole v krščanskem nauku, ker niso šli vsi učenci k spovedi. Bojeviti duhovniki. Prejšnji petek, torej dan po prvem maročan-skem govoru nemškega kancelar-jia Betbmauna Holivega v državnem zboru, so blagoslovili v Erfurtu spomenik švedskemu kralju Gustavu Adolfu. Preje pa je bila v cerkvi ¡slavnost in ob tej priliki je govoril glavni superintendent Jacobi iz DevinS. Omenjal je “drža vnišike” zmožnosti Gustava A-dolfa in je dejal: “Včeraj smo doživeli dan, ko je marsikdo vzne-vbljen segel po meču in nevoljno vprašal: Zakaj se ne more boljše braniti naša narodna čast? In če bi imeli sedaj krvavo vojno namesti^ miru, ne, prijatelji, kršean-ska^Nemčija in evangeljski cesar na čelu lahko potegneta meč, ako je pravica, na naši strani in smo mi krivično napadeni. In potem pa ne položimo ljubega meča, dokler ni uničen zadnji sovražnik”. Gotovo ni primeren bojeviti duh teh ¡besedi za 'kraj, kjer so bile izgovorjene. Prav tako nam “po-anom” ne gre v glavo, ali se vje-ma s krščanskimi načeli, če se meč ne položi preje, preden ni zadnji sovražnik pokončan, kajti to je že več kakor zmaga nad sovražno vojsko. In pa: Moje je maščevanje pravi gospod! Aha! Jednemu se je le posvetilo .. . Rev. Bowden, katoliški duhoven in bivši urednik lista “Cha-tolic Leader” v Kansas City, je glasom poročil v dnevnem časopisju, izjavil sledeče: “Leta in leta sem pisal in pridigal proti socialistom. Pisal sem o socializmu in o svobodni ljubezni; pisal sem o socializmu in o ateizmu. Z name. nom, da docela razgalim slabosti socializma, pričel sem končno citati socialistične knjige in časopise. Tedaj sem pa naenkrat spoznal svojo mizerno napako. Spoznal sem, da se socialisti pečajo z ravnoistimi problemi, k tere bi bil jaz tako rad rešil s puhlimi reformami. Pa mi pravijo, da ne morem biti obenem katoličan in socialist. Kedaj je pa Jezus rekel: Ti moraš voliti samo republikance in demokrate?” Jaz pravim : Ne morem biti katoličan dokler nisem socialist!” Kaj si mislite o tem, katoliški delavci? Pustite male k meni!... “Zar-piše: V Sp. Idriji imamo ka- m m m m ■ Božična razprodaja. - ja plana, katerega slavno ime do danes še ne vemo. Mož spada med i-talijanske kul turo mo sc e tripolitan-ske puščave. Krvoločnosti, ki jih to človeče počenja z učenci v šoli, se malo ali pa nič ne razlikujejo od onih, ki jih trpe Arabci pred italijansko vojno. V dokaz naj služi sledeči slučaj. GostaČ Tušar iz Božo vika ima 7 let starega sina, kateri hodi prvo leto v šolo v Spodnjo Idrijo. Otrok je bil vprašan iz krščanskega nauka v šoli, ker pa ni prav gladko znal, zgrabi ga kaplan za. ušesa s teko silo, da mu je spodnji del ubija natrgal. Otroku ®e je vlila kri s teko silo. da ga je moral božji namestnik na svojo sramoto iz šole odstraniti. Deček je bil po tem dejanju tri tedne iz šole odpuščen, da se je ozdravil. Vprašamo c. kr. okrajno glavarstvo in okrajni šolski svet, kaj so k temu slučaju ukrenili? A-li se res sme z otroci tako živinsko postopati? Srečna Avstrija. Kanonik Alfonz Z a ek je izdal 'knjigo “Oester-reichisches Klosterbuch , kjer navaja natančno število samostanom in redovnikov v Avstriji. Avstrija šteje danes 2956 samostanov, ki imajo 38.560 članov. Možki redovi imajo 11 javnih državnih višjih gimnazij s 3125 učenci. Vrh tega imajo še 8 zasebnih gimnazij, 28 konviktov, 5 privatnih učiteljišč, 6 meščanskih in 20 ljudskih šol) 3 obrtne in 2 kmetijski šoli, 2 trgovski šoli, 5 sirotišč, 27 deških zavetišč in nebroj samostanskih šol. Nune imajo 3 ¡ženske gimnazi- m Kupite božične potrebščine v Lurievi prodajalni! = Najnižje cene, ~~ m m m m m m | AlbertLurieco. I dvojne varno- i stne znamke m g z vsako stvarjo §1 vsak dan in i vsak večer S do Božiča. Ne prezrite našega oddelka otročjih igrač! Največja iti najceueja izbira. n Krasni ženski mufi, fino delo; dobro' blago; lepi kožuški za okolu vratu, fino ¡aatirani, samo $1.95 Gorki mufi in kožuhasti naprsni pogrinjalniki, izvanredne velikosti; dobro blago; ročno delo: izvanredna cena ta teden samo • •....... $2.48 Cela kožuhna oprava za gospodične,muf in ko ■žuhast ovratnik, samo...................$1.69 English Kersey suknje, fino narejene, model 1911, velikosti 14 do 18 ¡leta, vse barve, posebno lepe v črnem; vaša izbera samo..........$4.95 Caracul suknje za gospodične, bone cansko delo in fino domače (ameriško) blago, lepe barve, krasni gumbi, črni ali rujavi, pri tej razprodaji samo .............................. $6.95 Fine belgijske Coney Sets, najfinejše kvalitete, dolgi, najmodernejši kožuhi za zimo; ruski Šavli, črne ali najav c barve; pri tej razprodaji samo ............. .... $7.95 Veliki francoski kožuhi, najboljše blago, dolge kožuhovine, črne barve, ornamentalno; pri tej razprodaji samo ...................... $9.95 Kožuhovine za otroke, rujave, sive ali ¡bele barve, lepi mufi za deklice; ¡lepi kožuhasti. ovratniki m deklice; pri tej razprodaji samo . . $1.95- Dekliške obleke, iz Serop volne, lično narejene, za oko prilično, velikosti 6 do 14 leta; vaša izbera samo ............................... $3.98 m m m m m m m m m m m m m m & m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m m H a a a a aaasas tl) aaasaaaaaa aa aanaaaaaaaaaaaaa® ZASTONJ! Vprašajte za iztis novega Severo- vega Almanaha in Zdravoslovja za 1. 1912. svojega najbližjega lekarnika ali trgovca z leki. Severov Balzam jie, 20 učiteljišč, 8 višjih dekliških X~1 A fwiVATrclrn cnlp 108 dG&llSllilil sol,..4 trgovske šole, penzijonatov, 56 meščanskih. ^ in 571 ljudskih in elemantarnih šol. Vrti tega ¡poučujejo v 14$ javnih ljudskih šolah, 512 delavskih in obrtnih.šolali, 273 otroških vrtcih. 64 nadaljevati šolah "in v nebroj deških sirotiščih. Iz teh številk je jasno razvidno, da živimo v pravi samostanski državi. Srečna Avstrija. — : mrmral DRAGOCENO ZDRAVILO ZA SUHI IN DUŠLJIVI KAŠELJ, RAHLI IN SILPJIVI KAŠELJ, JUTRNJI IN VEČERNI KAŠELJ ZASTARELI IN TRDOVRATNI (Severa’s Balsam for Lungs) KAŠELJ. Donaša želom zaželeno olajžbo pri zdravljenju prehladov, vneti-ee sapnika, oslovskega kašlja, da vice, hripavosti in sličnih obolenj dihalnih organov. Vedno zanesljiv. Vedno izdaten. Izkušeni ljudje dajejo diruigim zdravilom. temu loku prednost pred vsakim Na prodaj kjerkoli so lekarne ali trgovine z leki. » rr m Dvoja velikost: 25c in 50c. Recite “Ne“, kadar se vaim ponuja kako dirrngo namesto tega. Zdravniški svet se daje zastonj vsem, ki pišajo na naš Zdravniški oddelek. W. F. Severa Co. ““"¡ir“ ,4i, \< ^VoKiinn: Kako je preganjal ljubljanski škof dr. Anton Bonaventura Jeglič iz političnih ozirov podrejenega svojega župnika— ; na temelju resničnih dogodkov in aktov , ( / " PAVEL SVETLIN. '* —Vse pravice so pridržane.— ff .V •- BOJ ZA PRAVICO. 1. Presvetli gospod knez in. škof mi nakažete fetmih dohodkov v tej .meri, kakor mi jih donaša Sora in sicer ikot odškodnino, ¡ne kot pokojnino. Za te dohodke pa treba jamstva takega, da jih izguibkn le « svojo smrtjo. Tisti dan, ko podpišem dotieno listino, umore se Sora razpisati. 2. Soro- ¡zapustim, ko dobim v Ljubljani primerno stamovanje, vendar preje ne, kot 1. februarja 1*905, da vse uredim. 3. “Slovenec in “Domoljub” ¡mi dasta častno zadoščenje za vse napade s ¡sporočilom, da sem zapustil Soro prostovoljno. Ako se, Presvetli, s tem ¡strinjate, gotovo bodete tudi ¡milostno anulirali kanonični opomin, da mi ne bo treba vlagati rekurza. ’Zagotavljajoč Vas, Prem dosti vi gospod knez in Škof svojega odličnega spoštovanja prepokomi Anton Berce, župnik.” Na te mirne besede je odgovoril škof: “ Vedeeastiti gospod! Na Vaš list z dne 28. novembra kratek odgovor: ■’ ’ a) Moj list do Vas: to je bila. moja zadnja beseda, da se zadeva z Vami uredi mirnim potom. b) Vi dobite nakazanih 1600 K, naj bo sub tituli» odškodnine, ali pokojnine, to mi je oboje prav; pojsebine zaveze ni treba, saj škofa na to veže cerkveno pravo. e) “Slovencu” in “Domoljubu” pa nisem ne dopisnik, ne urednik; o Vas bosta poročala to, kar se bo zgodilo: alko greste sedaj prostovoljno, bosta to povedala, aklo boste pa pozneje šli prisiljeno, bosta pa to oznanila. d) Ako moje ponudbe ne sprejmete 'in boste šli prisiljeno, dobite toliko, kolikor Viam gre po postavi. Prosim, d.ai imi kmalu odgovorite. — Z Bogom! f Dr. Anton, Bon. Jeglič, • ;: škof. ’ ’ ’ Berce je odpisal 30. novembra: “Ponudbe, da maji zapustim Soro prostovoljno proti odšlkodnni letnih 1600 K, ne morem sprejeti.” Škof je zdaj sprevidel, da Bereeta ne spravi s Sore s 15. decembrom, kakor je zahteval. Dia mu o-greni življenje, poslal mu je nadziratelja v osebi Jožefa Iiraica, tki ga je namestil kot kapelama na Sori. Tla je du&ol uže 6. decembra, prinesel ga je torej sv. Miklavž. V tem je Berce vložil rekurz zoper dekret z dine 31. oktobra na papeža v Rim in na ¡ministerstvo ¡za bogočastje. V rekuirtzih je rečeno mted drugim: ‘Iz pravomiočnih dekretov z dne 24. novembra 1903 in 30. novembra 1003 (podelit veni in instalacijski dekret) izhaja, da se mi je podelila fara Sora po Vadh odločilnih predpisih in da se je izvršila med menoj in župnikom Hierschejem pravo v el javna menja dveh fara. -Če .je dobila permutatio bemeficiorum («hetnja župnij) — in le za tako se gre v prvi vrsti — fcnezoškofijsko afirmacijo (potrjen j e), če ®e je vspre-,jola obojestranska; resignacija na dosedanja beneficija in če se je vsled tega prosta župnijla Sora prenesla na me po mlemjii, se ne more moja pravomočno izvršena institutio collativa in installatio eorporalis razveljaviti z nobenim dekretom, razven kazenskim potom. Če je obstajala kakšna conditio za libena colla-tio, reete premutaiio dne 24. novembra 1903, bi bil proti tej (podelitvi), rnenji moral protestirati vsakdo, ki bi trpel škodo na svojih pravicah. Podeljite--4ju beneficija ni bilo zo pogoj domovinstvo iz Ljubljane, ali iz Kranja. Državna oblast ni vložila zoper •moje nameščenje kot župnika na Sori nobenega u-gowra; vsak drug Ugovor je istotako izostal tako, da je postala menja pravomočna. Ravno navedeni pogoji nima nobenega značaja sile in nikakor ne more biti kak nenaden poznejši revokacijski vzrok. S škofovim dekretom “Nuper rescivi” mi je odvzet moj ius v beneficiju Sora, kateri ius mi je zasi-guran v avstrijskem državnem zakonu z dne 7. maja 1874 drž. zakonik 50.” Pritožl>a končuje s prošnjo, naj bi papež Beree-to pripomogel, da ostane še nadalje parochus pro-prais na Sori1. Tudi zoper kanonični opomin je vložil Berce re-feurij 'na papeža. V' tem rekurzu pravi pritožnik med drugim: “Opomin št. 2, 4 in 6 nima sploh nikake faktične podlage. Opomin št. 1. pomenja le, da so se nekateri ljudje za mojim hrbtom pritoževali pri škofu, ki pa nimajo navesti za kako pritožbo niti najmanjšega povoda. Opomin. St. 5., da tožarim svoje župljane neusmiljeno, dokazuje uveni v prilog, da mi tisti ljudje, kateri me tožijo škofu, z vso silo kradejo doma čast. Tožiti sem jih moral, ker nisem imel drugega sredstva, da se branim. Opomin eub št. 3. se naslanja na ovadbo župnika Rjrenccta iz Preske, češ, da sem rekel, da bom škofa ustrelil in mu razbil zobe. Tega nisem' nikdar rekel, kakor nism sploh nič žaljivega govori o škofu. Kar «e tiče župnika Brenceta, zdi se mi potrebno pokazati, kako verodostojna priča je: poznam osebo, ki jo je nagovarjal, naj pred sodiščem krivo priča. (Dalje pripovednic, kaj-je v spovednici govoril Brence čezenj.) Poštenemu svojemu župljanu je jemal na nečnven način čast. Da ni bil obsojen, dal je v Se- stih časopisih in z leče izjavo, kakršne-ne bi dal resen mož. Kritičen je za me ukaz v opominu, da ne smem občevati z ljudlmi, ki so na glasu, da so nasprotniki cerkve in škofa. Kdo so ti? Te treba zbrati iz cele škofije, navesti njih imena in jih označiti vsem duhovnikom kot prepovedane osebe.-------- — Beatissime pater! Deset mesecev trpim uže trpljenje mučeniško. Krivica -se mi godi tolika, da kriči v nebo za maščevanje. Jaz pa je nimam poti Truge, kot pribežališče do najvišje oblasti na zemlji in tako prosim preponižno : Vaša Svetost blagovoli premilostno odrediti zoper mene disciplinarno preiskavo morda po p. t. g. metropolitu goriškem, ki naj bi .preiskal vso zadevo tu v moji ¡župniji. K tej preiskavi, ki bodi javna, naj bi poslal ljubljanski škof svojega sodnika — zastopnika, pozvali naj bi se tudi vsi župljani, ki naj izpovedo vse to. o čemer bi se imel kdo o meni pritožiti. Zoper urednka časopisov “Slovenca” in “Domoljuba” dr. Ignacija Žitnika naj postopa^ cerkveno sodišče goriš-ko in mu zaukaže, da mi vrne čast, ki mi jo je v javnosti oskrunil. Sv. Oče ! Dvaindvajseto leto sem v dušnem pastirstvu, osemnajsto leto sem župnik. Vedno sem živel moralično, vedno spolnjeval stanovske dolžnosti, tudi danes sem isti saeerdos iuistus, innoeens, imma-eulatus. Škof pa me hoče odstaviti. Prosim torej preponižno in iz cele duše: pomagajte, Sveti Oče, da zmaga resnica in pravica, da bo dani cerkveni opomin razveljavljen.” Berce je odposlal to pritožbo potom nuncijature na Dunaju. Zaprosil je nuncija, naj se on zavzame za to, da se dovoli zoper njega (Bereeta) disciplinarna preiskava. 7. februarja je dobil Berce sledeči -dopis:. “častitemu gospodu Antonu Bercetu, dušnemu pastirju na Sori. Na Vašo pritožbo zoper škofov odlok ozir veljavnosti podelitve župnije Sora je od sv. kongregacije trident'nskega zbora z dne 12. januarja t. 1. št 4509—4 prišel odgovor, v katerem sc med drugim piše: 1.) Nou ommittas eundem šacerdotem h-ortan etiaim1 nomine S. Congregationis, ut pensionem aceep-tet et paroeciam dimittat. Turins enim et bonora-biiiuis ipsi est sponte aceeptare oblatam optimamque conditionem, quam incerto causae et litis eventni se oommittere omniaque in diserimen maseimo exitio vocare (— prigovarjaj dotičnemu duhovniku tudi v imenu sv. kongregacije, da sprejme pokojnino in zapusti župnijo. Bolj; varno in bolj častno je namreč zanj, če sprejme prostovoljno ponujen in predober položaj, kakor da se izroči nezanesljivemu uspehu pravde in boja in vse postavi v naj večjo nevarnost). 2.) Ako pa tega ne storite, tedaj pa omenjena kongregacija gospodu knezoškofu naroča, “ut prae-figa;t eidem sacerdoti congruum tempo-ris terminom ari deducenda iura sua eoram S. Congregatione (naj določi rok dotičnemu duhovniku, da dokaže svoje pravice pred sv. kongregacijo).” Vsled tega odgovora rimske kongregacije se poživljate, da izstopite vsaj začasno iz duhovskega pa-sti rovarja in sprejmete ponujeno pokojnino letnih 1600 K; ako pa tega ne marate, da do konca tekočega meseca februarja .pošljete ordinarijatu obrambo svojih pravic do župnije in sicer naslovljeno na S. Con-gregatio concillii. ’ ’ Kn. škof. ordinarij at v Ljubljani, 3. februarja 1905. J. Flis, m. p. gen. vikar.” Ta dopis je vreden, da mu privoščimo par besed komentarja. Pred vsemi vprašamo, zakaj škof ni sporočil Bercetu celotnega dopisa, ampak je iztrgal iz njega samo .par stavkov? Vsekakor papež ni odobraval njegovega postopanja proti Bercetu, da, celo o tem smo prepričani, da je papež označil dekret “Nuper rescivi” kot nezakonit, kot krivičen. V tem nas potrjuje vsaka beseda -citiranih papeževih stavkov. — “Prigovarjaj dotičnemu duhovniku tudi v imenu sv. kongregacije, da sprejme pokojnino in zapusti župnijo.” V teh besedah1 se naroča škofu, naj deluje na to, da se Berce omeči, dia zapusti župnijo prostovoljno. Tukaj se prav nič ne govori, da. je Bercetu odvzeta fara, da ga ima škof pravico odstaviti, ampak se šele gre za to, da jo sam prostovoljno zapusti in sprejme pokojnino. ¡Značilna je pri tern beseda “tudi”. Papež ve, da je škof storil Bercetu nezaslišano krivico, vendar, ker je Berce duhovnik, ki se pokori cerkveni avtoriteti, naj mn škof tudi v i-menu sv. kongregacije, torej višje cerkvene oblasti, kakor je ljubljanski škof, prigovarja, da gre s Sore. Ako bi bil papež pritrdil v škofovo postopanje, ne bi bil zapisal takih besed, iz katerih se mora priti do zaključkov, kot smo prišli mi. “Bolj varno in bolj častno je namreč zanj, če sprejme prostovoljno ponujen in predober položaj,”. Tukaj je jasno in določno povedano, da se gre za to, da Berce prostovoljno zapusti svojo -župnijo, na katero je bil po vseh zakonskih predpisih umeščen. Prihodnji stavek, naj bi se Berce ne izročil nezanesljivemu uspehu pravde in boja in vsega ne postavil v največjo nevarnost, so sicer same fraze, ki pa govore, kakšna je cerkvena pravica. Ako naj škof Bercetu prigovarja, da gre prostovoljno iz župnije in v pokoj, potem se temu v slučaju pravde in boja vendar ni bati, da bi njegov položaj prišel v največjo nevarnost. Seveda če je kaka pravica na svetu! Iz teh besed pa zveni, da rimska cerk vena oblast, kadar ji kaže, utegne storiti kaj takega, kar se ne sklada povsem s pravico in da se tudi Bercetu lahko ¡zgodi kaj sličnega. Ako bi Berce prostovoljno ne maral iiti s Sore in v pokoj, potem je pa naroč'1 papež škofu Jegliču, naj mu določi rok, da dokaže svoje pravice pred sv. Kongregacijo. Berce naj torej dokazuje svoje pravice pred papežem! Ali niso bile te dokazane uže v rekurzu, poslanem v Rim? V tem rekurzu, ki smo ga zgoraj navedli v glavnih potezah, je vendar vse novedano, kar je za nepristransko mislečega človeka dovolj, da spozna, da je škof Bercetu po krivici vzel faro. Kaj torej hoče še papež? Ali ni ta zahteva popolnoma odveč? Dalie prihodnjič. POBOŽNA ARGENTINIJA. V prvih septemberskih dnevih je bil imenitni popoldanski korzo na Oal-le Florida Buenos Aires občutno moten. Pred trgovino z dragotinami se je gnetla ogromna množica ljudi, a ko so odšli eni, so takoj stopili na njih mesto drugi, tako da gneča nikakor ni hotela prenehati. V izložbi je blestel na svilni blazinici nenavadno drago, cen diadem iz ogromnega števila biserov in diamantov. Čeprav argentinska aristokracija ne skopari z dragocenostmi, je bilo vendar skoro neverjetno, da je namenjem razkošni diadem kaki dami. In res ni bil namenjen diadem, da bi kronal zemeljsko ženo, pač pa je bil namenjen, da okrona glavo svete device v Euyo, ki jie naj.pri-ljubnejša Marijina podoba v deželi. In kdo so darovalci dragocenega darila? Naj.preje bi utegnili misliti na pobožno staro gospo iz katoliške rodbine. Toda zmotili bi se korenito, kajti dragoceni diadem je dar — sedanje vladne stranke, ki je popolnoma pod vplivom dnbovšč‘ne. Ako gre za to, da pokaže stranka svojo pobožnost, tedaj prav nič ne sledi; poleg 175,000 frankov, kolikor je veljal Mariji diadem, jih je zložila še 120.000, da kupi tudi malemu Jezusu v Marijinem naročju sicer manjšo, toda prav tako dragoceno krono. Ako jie najmočnejša polit ena stranka tako pobožna, tedaj je umevno samoposebi. da vlada ne sme zaostajati v pobožnosti. Tako je izročila namestniku v Buenos Airesu 50.000 frankov, da poravna stroške ob kronanju svete device in njenega, Jezusa. Tudi drugače skrbi argentinska vlada prav po materinsko za cerkve in Oltarje, gotovo ne manje, kakor za šole. Še v zadnjih tednih je senat dovolil ofcolo 600.000 frankov za stare in nove kapelice in samostane, ¡malo pozneje pa je dal verskim kongregacijam pol mi-liona podpore”. Izgubljen denar! Tako vzkliknili “prosvitljenei” zaradi telr bogatih- daril y dobi gospodarske krize. Hoteli so proti temu protestirati, toda vlada jim je shode prepovedala, kakor tudi ni pustila predavati dami, ki je hotela govoriti o seksualni vzgoji. Tem bolj posvetno ,pa je bilo slavje device Marije, veliki in mali svet je razgrinjal največje razkošje in je gledal s tribun pestri duhovniški sprevod. Potem pa so hoteli za nameček privreči še nekaj usmiljenja in dobrodelnosti vsej tej ceremoniji: Kakor kaz- njenci na galejah so korakali s številkami na prs'b v brezko: vrsti revni ljudje mimo razkošnih Feelinû Better Already -$3Z7ZrZBZ&¿lZ¿l£Q | fl f] 1 « r /SI« .1 hank You ! rásBBBL sem, JU Srečen sem poslu- šal vaš svet in se rj zdravil z Dr. Richterjevim grlu Ozdravel me je bolečin v in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. F. AD. RICHTER O CO.. Z15 Pearl Street. New York. N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. all 50c.) SV O Bo c o. Ù čl 1809-1813 Loomis St., Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi dr ti Ji tV ena pravila in preVode i iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom Usta I “Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. šenih dam; ko je vsakdo izmed siromakov zaklical slavnostni vzklik Mariji in Jezusu ter argentinskemu predsedniku, je dobil za plačilo miloščino. Darragh, Pa. Vabilo na veselico. Društvo št. 1 v Darragh, Pie Posebno so še vabljeni: Vsa bratska društva v mestu in bližnji o-kolici, kot dr. št. 2 v Adamsburg, spadajoče k S. D. P. in P. Družbi; dr. št. 5 v Darragh, S. S. P. Zveze; dr. šlt. 23 (Edinost) v Darragh, in dr. št. 7 v Arona, S. S. P. Zveze, kakor tudi dr. št. 87 v Hermine. Veselica se ho vršila v g. Al. Liponik dvorani, v navadnih društvenih prostorih. Pri veselici bo vsega na razpolago: dobra godba, zveže ¡pivO; vstopnina za dame prosta; za možlke $1.00. Vabi Odbor. Eden je za vas! Sedaj lahko dobite iiztis Severo vega Slovenskega Almanaha in Zdravoslovja za leto 1912 zastonj Vaš lekaraik ali trgovec z leki ga ima iztis za vas. Samo vprašajte zanj. Novi Almanah ima 64 strani in visebuje velik ¡zaklad zaželenega, koristnega in zanimivega poučila, ki naj se shrani in obdrži pri roki celo leto. Če ne morete dobiti Almanaha od lekarnika, pišite na W. F. Severa Oo., Cedar Rapids, Iowa. Kašparjeva Državna Banka, -------vogal Blue Island Ave. & 19. «1.- Imovina 4.5oo,ooo,oo Poseben oddelek za Slo vence. Pošilja ienarje v staro domovino. Prodaja parobrodne listke. Prejema denar na ulo-ge. Izdeluje polnomočnakupna in pogodbena pisma in vojaške prošnje. — Pridite ali pišite. Kaspar State Bank J v rjemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati s vole, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simoneti Zobozdravnik. 644 BLUE ISLAND A VE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438, S Pijte najboljše pivo j Peter Schoenhofen Brewing Co. g n ^ PHONE: CANAL 9 CHICAGO,ILL. j^| Dalmatinca Njeruša, ki je streljal v avstrijski zbornici, so obsodili na sedem let ječe. Kapitalizem ima zopet svojo žrtev. AKO ŠE NISTE. NAROČNINO. POŠLJITE HRANIl HRANI! Tistega, ki ima denar, nikoli ne preganjano neugodnosti. Prični danes. Lahko pričneš z enim dolarjem. Plačano 3% in izplačujemo polletno. INDUSTRIALSAVINGS BANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Vatanovljena 1890. Prihranka čez pol milijona dolarjev. Odprta v soboto zvečer do 8 ure.