Kmet ne more liberalca voliti in zakaj ne? Liberalci ao v političnem oziiu strauka le za koristi meščanov. Kakor nekdaj grajšeaki, tako hočejo meščanski liberalci sedaj vse strahovati, zlasti kmetske Ijudi. Na to kažejo uže od liberalnih gospodov sestavljeni volilni redi. Povsod tižčijo sebe na prvo raesto in si svojijo več poslaneev, kakor bi jim jih z ozirom na njihovo število in davke šlo. Za okrajne zastope volijo mestni liberalci trikrat, kmet sarao enkrat. Za Gradec voli mestice Slo.v. Bistrica, Slov. Gradec in tižiei Muta, Vozeniea, Mahrenberg, Šostanj, skupaj broječi komaj 5025 duš, enega poslanea, a 56.000 kmetskih Jjudi volilnega okraja Ptujskega tudi le enega. V državni zbor voli iz kmetov v volilnem okrogu mariborskem 118.520 ljudi le enega poslauca, a 27.867 mešuanov in tržanov mariborske mestne skupine sme tudi enega izvoliti. Pri ,,štibernci" in pred vojaško koruisijo za nabor rekru- tov, tu je krnet jednakopraven meščanu, a pri volitvah velja mešč-an po 4 —5krat več. Da liberalna doba kmetskim ljudem ni bila na korist, ampak na veliko škodo, to pričajo grozni nasledki. Od vseh strani nam donijo obupni glasovi na ušesa: nResimo knaetski stan pretečega mu pogina, dokler je še čas." In to so liberalci zakrivili. V dokaz naj služijo sledeče yrstice: L. 1872. so liberalei giuntni davek znatno povekšali, ker so začasne BKriegszuschliige" rednej dači pripisali in na vse potem začeli razne doklade nalagati. Ob enem so eeli koš novih takih postav sklenoli, ki doklade občinske, okrajne, deželne (Gemeinde-Bezirksumlagan) yedno bolj ženejo kvišku. V slov. bistriškern okraji na primer plačujejo gruntni posestniki veliko grunjtpo žtibro, ker so jim ondi dobro znani cenilni možje — liberalei — grunte previsoko veenili; na* to veliko gruntno štibro pa še jim nalagajo 39 % deželne, okolo 30% okrajae in 40—50% obeinsko doklade, toroj vkup 110%. To je vendar strašao! Liberalni poslanei so 1. 1868 zatrli koristno postavo zoper oderuhe, vzeli so občinara pravieo braniti ženitovanje nemaničom, dovolili svobodno trganje gruntov in zadolževanje posestev. Vsled tega so kmeti se eez glave zagreznoli v dolgove. Vknjiženih dolgov ali intabuliranili iraajo 2000 railijonov goldinarjev. Samo za obresti morajo vsako leto plačati 100 milijonov. Pomislimo še slabo dedinsko postavo, po kateri se dodšina jodnako razdeli, rodbinsko imetje raztepe in tisti, ki grunt drago prevzame, je kmalu do ušes zadolžen; včasih še visokega desetka ne zmore. V kratkih letih je uničen, zlasti če pritisnejo slabo letine. In lako leze kraetski stan v občo vedno na slabše ; ogroinno število prebivalstva, jedro naroda, podlaga vsem drugim stanovom, se ruši in gine. Liberalizem je smrt kmetskerau stanu. Lepsa posestva prehajajo zaporedom v tuje roke, prejšnji kmet pa je najeinnik, viničar, delavec, sploh siromak. V Bergenthalu mid Mariborom, kder je 678 prebivalcev in se volita 2 volilna moža, še ni 10 yolilcev najti, ker ni toliko samostalnih poseslnikov več, vse, kar je lepšega, nahaja se v tujih rokah. V Halozah so podobne nizmere l__^^ Taki so nasledki liberalne dober~_Ta4aBogu, da je končana. Sreea velika za Slovenee in^Avstrijo, da smo 1. 1879. krenoli na drugo pot. čast in slava možem, ki so ljudem še o pravein času oci odprli in do zmage narodnim, kon.servativnim poslancem pomagali. Jednaka east in slava pa gre tudi tistim poslancem, ker so 6 let odbijali Ijute napade liberalcev. Ugladili so vsaj pot boljšej prihodnjosti. Upati je, da bode jihova večina v novem državnem zboru veeja. ln tedaj bode jim rnogouo ohianiti, kar so kmetom v koiist in rešenje uže sklenoli, pa dostaviti in izvr.šiti, česar je še treba. Volilei kmetski pa imajo sedaj dolžnost, da se ne dajo od zvitih liberalcev proslepiti in zapeljati, ampak volijo narodne sloveuske kandidate. ki bodo potem s tovarši, neraškimi konservativei, z brati čehi, Poljaki in Hrvati sreč-no priceto delo nadaJjevali. Prva hvala gro dosodanjim našim poslaneem, da so sklonoli postavo zoper oderulio. Sicer ni dovolj ojstra, pa vender so se največe pijavieo poskrile. Hvaležni so jim kmetje za olajšavc pri vojaškoj in šolskej postavi. Tudi postava zoper potepuhe je vrla. Mnogo denarjov so dovolili za popravljanje strug pri rekah; osnovali ,,fuiid:< ali zaklad, i/, katerega bodo obeine in zadnigo dobivalo podporo v denarjih, da se večja zboljševanja gruntov, tiavnikov, hudournikov ali planinskih potokov nmogočijo. Govejo kugo so poiabili in mojo liiskim in rumunskim govedom zaprli. Vsled toga dobila jo naša živina boljšo eeno. Veliko tiioč in milijonov goldinarjev je samo ta postava kmetom prinesla. Liboralci so se upirali, posebno dunajski, feš, dn je sodnj meso pmlrago. 1'omnito toroj kmetjo, biž ko bi liberalci večino dobili nazaj, zatrejo Vam gotovo vse gori uavedene in kmetskemu stanu potrebne postave. Lepa sedanja cena našej živini utegne takoj po Donavi splavati. Zato veleva uže lastna korist, da se kraet liberalca kar hitro in povsod odkriža. V pvihodnjem državnem zboru pride nova pristojbinska postava na vrsto. Izvolite narodne slovensko poslance, ki bodo s tovaiši piistojbine (desetek) kmetom skušali znatno znižati. Tudi nova colninska postava se bode sklepala. Pri tej priliki se mora colnina na nisko, ruraunsko, amerižko zrnje in molco, na franeosko, italijansko, greško in špansko vino povišati. Kaj bo nasledek temu ? Cena zrnju našemu ia vinu bode poskočiti monila. Minister in nemški konservativec grof Falkenhain je sostayiti dal postavo, ki meri na pravo ohranitev kmetskega stanu. Iinela bi najprvlje sedanjo dedinsko poslavo kmetom ugodneje izpremeniti; dal.je posebne gruntne bukve uvesti; v te bi se vpisavala posestva, ki so tolika, da zaraore rodbina na njej živeti. Taka posestva bi potem s-o ne sraela deliti, trgati, tudi ne bolj, kakor do polovice vrednosti zadolžiti; če bi prišla na eksekutivno dražbo, smela bi obeina po izdražbani ceni prevzeti in oliraniti vdovi, ženi, ali otrokom zapravljivea. Takšna posestva bi se imenovala rkmetski domovi" ker bi rodbini dora ostal, med tem ko sedaj mnlokdo hiše do tretjcga roda ostajajo rodbini, ampak se posestniki naglo menjavajo ali tujcem v pest prehajajo. Yse to bi oraenjena postaya zabranjevala. V Araeriki imajo takšno postavo in zato tamošnji kmeti tako krepko naprcdujejo. Naposled namerava grof Falkenliain osnovati deželne hjpothekarne banke, katere bi kmetora pomagale sedanje dolgove zbrisati. Tako bi naš kmestki stan dobil trdno podlago. Bog daj! Vender liberalei se temu užo sedaj ustavljajo. Grof Falkenhain je namreč kmetijsko družbo štajersko tuli vprašal, kaj ona misli. No, ona in jeno podnižniee vse, kder liberalni advokatje zvonee nosijo, so se iziekle zoper naraeravano postavo. To je očiten dokaz, da ne liberalci, arapak le konservativci kmekki stan rosnično rešiti hočejo. Iz tega pa ]pbko vsak sam izpozna, zakaj ne more liberalea voliti. Slovenski kmet moro voliti io slovensko, navodno, konservativno, če ljubi ies sam sobo in res želi, da še stotine let kropko živi in prospcva na slovenskih tleh njegov jod! Slr.