c Priloga k „Soči“).
Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj so pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo.
Št. 7.	Y Gorici 20. julija 1894.	Leto XIII.
Društvene zadeve.
Iz seje glavnega odbora dne 11. junija 18D4.
....- •
Navzočni: Podpredsednik Iv. BolJc; zastopnik vis. c. kr. kmetijskega ministerstva, vite/, Alojzij Bosizio pl. Jungenegg e. kr. namestil, svetovalec; zastopnik dež. odbora dr. France Verzegnassi in 12 odbornikov.
Predsednik predstavlja novo izvoljena .odbornika gg. Tomaža Fruhavfa in Virgilija Gasparinija: na to se spominja smrti bivšega dolgoletnega društvenika in vole/asinžnega odbornika g. Josipa Ferdinanda jDel-Torre-ja, kateri je preminil 12. aprila t. 1. ter poroča, da je predsedništvo v društvenem imenu javilo sožalje sorodnikom in položiti dalo venec z napisom na rakov.
Omenja dalje, da se je včeraj slovesno otvorila nova furlanska železnica in da se jo nadejati, da bo /a njo sledila še kaka druga. „Ravno danes", pravi „spremlja naš društveni predsednik visokega uradnika kupčijskega ministerstva, kateri pregleduje železničuo črto po vipavski dolini, kdor uže težko pričakujejo zgradbo tega novodobnega občila. Naj bi jo skoro dočakali'
Po prestopu na dnevni red sklene odbor, da se imajo za leto 1895. prositi naslednje državne podpore:
1.	Za društvena lista...................................gl. 1000:—
2.	Za pospeševanje sviloreje v namen, da se bodo
podeljevali štipendiji obiskovalcem dotičnih učnih tečajev in nagrade voditeljem svilorejskih opazo-vališč in učencem kmet. poskušališča za preiskovanje svilodnega semena......................„	600:—
3.	Za nabiranje in sestavljenje statistike pridelkov .	„	250:—
4.	Za zboljšanje govejih pasem	5000:—
Pri tej točki se je vnela kratka razprava, katere se je deležilo več odbornikov ; slednjič je odbor sprejel vtemeljen predlog zastopnika gorskih okrajev E. Klavžarja, da se imajo na Kanalskem,
Cerkljanskem in v čepovanski dolini beljauski ' biki nadomestit z untenvaldenskiini, kateri so tam bolj priljubljeni in sposobniši za kupčijo.
Z ozirom na to, da se vsled tega razširi za vpeljavo te dragocčne pasme odmenjena pokrajina, treba bo za nakup teh bikov tem več potrositi, ker so tudi stroški za prevažanje iz Švice do nas veliko večji. Zato naj bi se obširno vte-meljil predlog za podelitev večje podpore od sedanje — to je 5000 gld.
5.	Za podpore mlekarskim in sirarskim društvom .	„ 2000:—
Z ozirom na veliko važnost mlekarstva za naše gorske okraje in na čvrst razvoj, ki se posebno v zadnjih letih kaže v tem kmetijskem obrtu, predlagal jo odbornik dr. Marani in podpiral Klavžar, naj se podpora za pospeševanje mlekarskih društev, katera se množe kakor gobe na Tolminskem, povekša do tega zneska, kar je odbor soglasno odobril.
6.	Za zboljšanje travnikov..............................„
7.	Za zboljšanje murbinih nasadov...........................
8.	Za podpore vinarskim društvom............................
100:—
600:-
500.—
9,	Za pospeševanje sadjereje po razdelitvi dobrih sadnih
drevesc- kmetovalcem in malim posestnikom .	„ . 600:—
10.	Za ainerikanske trtnice in za brezplačno razdelitev
z domačimi trtami požlahtujenih amerikank .	„ 4000: —
Ko se je razpravljala ta točka, je jeden izmed odbornikov tožil, da vlada premalo stori v obrambo naše trtoreje proti čedalje huje razširjajoči se trtni uši.
Vladni zastopnik je na to odvrnil, da vlada si v tem oziru mnogo prizadeva kolikor pri nas, toliko v drugih deželah ; da je ustanovila posebno filoksoričuo komisijo, katera zasleduje okužena mesta, skrbi, da se pokončujejo mala središča, ali da se kako drugače pomaga. Iz državnih trtnic se brezplačno razdelujejo odporne ame-rikansko bilfe in kolči in občini Kifenberku se je podelila podpora 400 gld. za nasajenje takih trt.
Zastopnik deželnega odbora je dostavil, da so se na obeh kmetijah dež. kmetijske šole nasojale odporne amorikasnke trte in da se je nže na tisoče dotičnih kolči razširilo po deželi. Tudi se na omenjenih šolah prirejajo praktični poučni tečaji za zeleno in lesno cepljenje trt in deželni odbor podeluje podporo potrebnim obiskovalcem.
11.	Za poskušnje z umetnimi gnojili.....................
12.	Za upravne stroške, ki jih prizadeva vporaba
državnih podpor ................................
13.	Za potovalnega učitelja v mlekarstvu in sirarstvu
14.	Za podpiranje tistih ukaželjnih in potrebnih kme-
tovalcev, kateri obiskujejo poučne tečaje o cepljenji trt..............................• .	.
15.	Za najemščino, ki se plačuje od skladišča umetnih
gnojil in drugega kmetijskega blaga, ki se skupno naročuje na korist društvonikov in domačih kmetovalcev sploh .......
„	300:—
„ 200:— „ 200:—
„ 200:—
Podpredsednik poroča o predlogu,, ki sta ga podala vis. na-mestništvu potovalna kmetijska učitelja, da bi se dotacija 500 gld., ki je določena kmetijskim poučnim tečajem za ljudsko učitelje, od-rnenila v zboljšanje šolskih vrtov.
Na Goriškem je 77 šolskih vrtov in sicer
v	polit,	okraju	gradiškem..................16
„	„	„	goriškem.....................40
„	„	„ tolminskem ....	12
„	„	„	sežanskem	......	9
tako da bi bil prejol vsak vrt 5 gld. 20 kr, podpore, ako bi se bila dosedanja dotacija letnih 40u gld. razdelila med vse vrte. S tako podporo bi so nič ne opravilo.
Ti vrti imajo različno površje med 80 in 1000 štirijaškimi metri, večinoma obsegajo po 150 — 300 m2.
Ako bi se cela dotacija 500 gld. odmenila šolskim vrtom, morali bi kmetijski tečaji za učitelje popolnoma prenehati; a ti so še koristni in cel6 potrebni, posebno za nova vprašanja, n. pr. za cepljenjo trt, sredstva proti filokseri, rastlinske bolezni, prevredbo šolskih vrtov, gojo sadnih dreves i. t. d.
Zato predlaga poročevalec, glavni odbor naj sklene:
1.	Odloči naj se vsota 250 gld. za podpore 8 do 12 učiteljem, kateri bi po vrsti obiskovali začasne 1 tedonske poučne tečaje, ki bi se na kmetijski šoli in ua kmet ijskem poskušal išči prirejali za razpravljanje v sedanjosti važnih kmetijskih predmetov.
2.	Druga polovica podpore, ki jo podeli vis. uaučuo miuister-stvo za kmetijske tečaje, naj se prideuo onim 400 gld., katere odmeni isto ministerstov šolskim vrtom in iz skupne vsote 650 gld. naj se po obširnosti drevesnih nasadov podelč podpore desetim ali dvanajstim šolskim vrtom, kateri se ponašajo z uspehi dosedanjega delovanja v dotičnih pokrajinah; ua vrte, ki imajo premalo površja in ki sploh ne zaslužijo podpore, naj se pa ne jemlje nobenega ozira.
3.	Podpora se bo morala porabiti za nakup sadnih drevesc, ki se za obširno obdelovanje prilegajo dotični pokrajini, da se bodo z njih dolili cepiči; potem za nasajeuje, gnojitev, okopavanje drevesc in podporne kole in pa za nagrade dotičuim učiteljem.
Kmetijsko društvo pošlje namestništvu razkaz drevesc, ki se mjbolj priporočajo za posamezne pokrajine na Goriškem in nazaani tvrdke, od kod jih naročiti.
Ako bi bila dotacija €50 gld. nezadostna za vsa v tekočem letu potrebna dela, naj se bodo omenjeni šolski vrti vrstili tako, da dobijo podporo nekateri letos, drugi hletu in da pridejo za dve ali tri leta zopet isti na vrsto.
Po živahni razpravi je odbor sprejel te predloge na roči vsi predsedništvu, da jih predloži vis. namestništvu.
O naslednjem predmetu dnevnega reda razdeli se vsota 210 gld. med 10 preiskovalcev sviloduega semena na ime nagrade za trud, ki so ga imeli s preiskovanjem 783 uzorci sviloduega semena.
Dalje sklene odbor po predlogu odbornika d r Verzegnassi ja, da se ima državna podpora za zboljšanje sadjereje porabiti v nakup dobrih sadnih drevesc in ta drevesca po vrsti razdeliti med kmetovalce posameznih pokrajin.
Razdelitev naj bi se začela na ravani.
Županstva naj bodo nabirala prošnje kmetovalcev, kateri bi želeli drevesc, in društvo jih odpošlje vis. c. kr. kmetijskemu mi-nisterstvu, da dokaže potrebo takega ravnanja.
O- peti točki dnevnega reda, to je o poskužnjah z umetnimi gnojili odobri odbor po predlogu odbornika T. Friihauf-a načrt takih poskušenj, s katerimi se namerava dokazati, kako uspešno se rabijo in kako dobro se izplačujejo umetna gnojila v kmetijstvu.
Vsled prošnje g. Antona Podi-ja sklene zbor, da se ima načeloma dovoliti zamena zemljiščnega kosa na kmetiji deželne kmetijske šole pri starem pokopališči in podati v tem zmislu predlog občnemu zboru, da ga končno potrdi.
Na povabilo osrednjega odbora za V. avstrijski vinarski kongres imenuje odbor.jednoga svojega zastopnika v osebi gosp. odbornika d.ra Marani-ja, ki se bo deležil dotičnih posvetovanj.
Slednjič se sprejinč ti - le novi člani:
France Batič, posestnik na Cesti, Pavel pl. Bezercdg, kralj, ministerski pooblaščenec za ogersko svilorejo v Szegsz&rdu, vitez d.ra P. Clemente, ud ital. parlamenta v Notaresco, tolminska občina, kobariško sadjarsko društvo, mlekarsko društvo v Volčah, Artur Devarda, pristav na c. kr. kmet. poskušališči v Gorici,
102
ror
d.r Chiriac Drutzu, odposlanec kmetijskega ministerstva ramenskega, zdaj v Gorici, Lenari Russiani, posestnik v Kormijiu in Avgust haron Schencking, ces. nemški konzul biva jo J v Trrcu.
Sadjereja rxa (Jonskem.
(Dalje).
Jabolka.
Jabolka imajo za gorsko stran dežele večji pomen od hrušk, katerim se zraven furlanske ravani boljo prilegajo Brda, Kras in Vipavsko. — Goriško prideluje lahko jabolk ne samo za domačo potrebo in za goriški trg, ampak tudi za eksport.
Tu podajamo svojim čitateljin malo zbirko za našo deželo primernih jabolčnih vrst.
Zgodnja (poletna) jabolka.
1.	Beli Astrahan. Uspeva tudi v najmrzlejih legah. Tržen in eks-
porteu, prav nježon sad. Zori julija-avgusta.
Drevo je krepke, rodi zgodaj in bogato.
2.	Virginijsko rožno jabelko. (Virgin i sc h er Rosenapfel).
Za visoko lege. Tržen in eksporten sad ; plomenit.
Drevo je krepke rašče, rodi zgodaj in obilo.
B, Poletno dišeče jabolko. (So m m e r - G e w ii r zap f e 1). Raste na dobrih tleh v vsaki legi. Tržen sad srednje debelosti, fin, krhek, nekoliko sladkav ; zori julija-avgdsta.
Drevo je šibko, pa rodi skoro preobilo.
Zgodnje jesenske vrste.
4.	Poletna Parmena, (Sommer - Parmai ne) ljubi visoke lege, sadne vrte. Namizen in tržen sad, srednje debel, fin, zori septembra-oktobra.
Drevo ne prav krepko, rodovitno.
5.	Gravensteinec. (B1 u m o n - Ca 1 v i 11). Ljubi dobra, vlažna tla v
ne pregorkih legali. Namizen sad prve vrste.
Sad je debel, sočen, izredno dišeč; zori septembra in se drži do začetka zime.
Drevo je krepko, jako rodovitno.
■ : m
Pozno-jesenske — zgodnje zimske vrste.
' n ,,	\
6.	Angleška zimska zlata Parmena. (Englische W i n t e r -
Goldparmaine). Uspeva tudi v mrzlih legah, na vsakih tleh, na polji, ob cestah. Namizen in gospodarski sad, po katerem pa tudi kupec rad poprašuje in ga dobro plača ; zori oktobra in se drži do januarija.
Drevo je močno, cvete pozno in rodi vsako leto.
7.	Kanadska Rencta. (Ca n a d a - R e i n e 11 e). Uspeva v višjih legah,
če so tla dobra in močna. Namizen, tržen in eksporten sad prve vrste.
Jabolko je debelo, krhko, sočno in prav prijetnega okusa; zori novembra in se drži do marca.
Drevo raste v mladosti prav krepko in rodi bogato.
8.	Rumeni Bellefleur. Za sadne in domače vrte v gorkih legali sč
svežo, lahko, pa krepko zemljo ; v težki zemlji postaja drevb rakavo. Namizen sad; če prihaja iz dobre lege, je prav fin. Drevo je jako krepko, visoko in košato.
9.	Cesar Aleksander. Uspeva v visokih legah, na vrtih. Zori okto-
bra do novembra. Namizen in tržen sad, krasen na videz.
. Drevo raste krepko in je jako rodovitno.
10.	Gdansko Kantovo jabolko. (Da n z iger Kant-Apfel). Uspeva tudi v visokih legah, na polji. Zori oktobra-januarija in se drži celč do pomladi. — Namizen in tržen sad, debel, jako zdrav, rodi vsako drugo leto prav obilo.
11 .Kranjski voščenec. (Krainer Wachs - A pfe I). Za dobre lege. Namizen, tržen in eksporten sad, prav fin, zori začetkom septembra.
Drevo raste počasi, šibko, pogostoma se ga loti rak. rodi vsako drugo leto prav bogato.
Zimske vrste.
12.	Mantovančc. Za navadno dobre in cel6 višje lege z dobro, rahlo
zemljo. Tržen in eksporten sad.
Sad je precej debel, fin nekoliko aromatičen ; zori novembra in se ohrani do pomladi.
Drevo rodi zmerno, pa redno.
13.	Rumeni Rihard. Za vsako, tudi višjo lego. Fin, namizen, pa
tudi tržeu sad ; zori januarija.
Drevč jo krepko, vzgaja se v lepe oblike, rodi zanesljivo in mnogo.
14.	Rudeči velikonočni Kalvil. (Rother Oster -Calvill) Za
srednje, zavetne lege. — Namizen, tržen sad, debel, fin, dišeč, zrel novembra-januarja.
Drevo je krepko in rodovitno.
15.	Orleanska Reneta. (Orleans-Reinette) Za boljše lege in
dobra tla. Namizen, tržen, eksporten sad.
Jabolko je srednje debelo, sočno, prav fino, prišteva se najplemenitejšim Benetam. Zrel od konca oktobra do marca. Drevč je precej slabotne rašče, naredi majhno krono, pa rodi kmalu in se vzgaja tudi pritlično.
15. Plemenita Reneta. (Edel- ali Si 1 ber-Re i ne11 e). Za dobre in srednjo lege pa dobro zemljo.
Sad je srednje debel, fin in se drži do pomladi.
Drevč rodi zmerno.
17.	Ananas■ Reneta. (A. Reinette). Za dobre lego in sveža tla.
Namizen, tržen iu eksporten sad srednje debelosti, pa izbornega okusa. Zori novembra do januarija in tudi februarija.
Drevč je srednje velikosti, piramidne oblike, rodi rado, napada je včasih strupena rosa in pegavost.
18.	Londonski Pepping. Za dobre lege, vrte, vlažna tla. Namizen, tržen sad, fiu, vstrajen, zori decembra.
Drevo srednje krepko, zdravo, prav rodovitno.
19.	Siva francoska Reneta. (Graue f ra n z. - Re i n e 11 e). Za
gorka, sveža, suha, ilovnata tla. Namizen in tržen sad.
Sad naj se ne trga prezgodaj. Zori decembra-marcija.
Drevo je krepko, v vlažnih letih rodi mnogo.
20.	Beli zimski Kalvil. (VVeisser W iuter - Calvi II). Za dobre, zavetne lege iu dobra tla. Namizen in eksporten sad, debel, rad gnjije, pa je prav fin Zori sredi novembra, pa se drži do pomladi.
Drevo poganja močno, rodi zgodaj, pa ne bogato. Rada se ga lotita strupena rosa in pegavost, včasih tudi rak.
(Dalje prihod.).
O RAZUMNI MOLŽI.
V	vimenu se nareja
mleko,
•
ona tečna in okusna tekočina, katera je obče priljubljena pijača in ob enem izdatna, zdrava hrana. V mleku je 85 delov vode in 15 delov maslene tolšče, sirnine, sladorja in nekaterih solij.
Mleko, katero prihaja iz vimena koj po porodu, je gosto in rumenikasto ; pripustiti je moramo teletu, ker mu je neobhoduo potrebna, zdravilna hrana, kojo je narava sama predpisala in mu je človek v svojej nerazumnosti ne sme vzeti; kajti drugače mu tele oboli in škodo trpi živinorejec.
Tolšča v mleku, to je bodoče maslo, je v prav majhnih kapljicah razdeljena v mleku, (tako majhne so, da jih prosto človeško oko ne vidi); z umčtanjem se potem združijo. Kakor hitro se voda umiri, plava tolšča na njej, kar zapazimo, kadar presne-mamo mleko.
Molža.
Glavni pogoj razumne molže je snaga, posebno ker se mleko prav rado navzame vsacega slabega duha.
V	redno osuaženem hlevu se vime nikdar ne zakida z gnojem tako, da bi ga trebalo sč slamo odrsavati.
Tu zadostuje, da si molzec namolze malo mleka v pest, ž njim opere sesce ter omoči svoje roke, katere morajo biti pri molži
vselej vlažne, (saj tudi gobec sesajočega teleta ni nikdar suh), da se kolikor možno zmanjša ribanje med sescem in roko in s tem zabrani, da se sezec po koščeni roki ne oriblje do krvi in da se preveč ne razdražijo čutnice po vimenu.
Do neke meje je prav, da se čutnice zdramijo k razvoju novih močij; s tem pridobimo več mleka; a če jih presilno razdražimo, otrpne organ in vsled tega daje manj mleka.
Razumnemu molzecu bodi torej glavna skrb, da vselej s\ čisto roko pomolze snažno vsime.
Navadno se opravlja molža na desni strani krave tako, da se vsede molzec tik desne kravje noge na svojo nizko stolico, tiščeč golido med kolenoma in z glavo naslonjen na trebuh živali; ker je vpognjen na spredaj, sedi trdneje, kar je posebno tedaj potrebno, kadar krava ne stoji prav mirno. Sicer pa je žival nemirna le pri slabi molži, ali pa kadar kak drug poseben uzrok zakrivlja njeno nemirnost.
Ce poleti muhe nadlegujejo kravo, priveže ji molzec lahko rep na zadnjo nogo; bolje je pa, če ne stori tega, da se žival lahko brani nadležnic ; on sam pa naj pritisne obraz bolj proti stegnu, da ga ne bo mahajoči rep zadeval v obraz.
Ko se je molzec na tak način trdno in prav usedel, pričue se molža. On vzame na vsaki strani vimena jeden sesec v roko. Teda molzti mora navskriž, to je, če drži desna roka sprednji sesec leve grče, mora leva roka prejeti za zadnji sesec desne grče; saj smo videli, da obstoji viine iz dveh žlez, kateri ste ločeni po koži. Vime pa se mora ua obeh straneh, kolikor je mogoče, enakomerno in istočasno prazniti. Samo po sebi se razume, da se pri molži tudi navskriž menjajo sesci.
Po tem, kakor molzec drži glavo, je soditi, da ne more z očmi slediti svojemu delu; on se mora torej zanašati samo na svoj čut in na svoj posluh. Zato se je med molžo ogibati vsakih pogovorov, vsakega klepetanja, s katerim se odvrača paznost od molže na druge stvari, kar je krivo, da se molža pretrgava. Ne gledč na zgubo časa je pretrgavanje molže tudi kravi škodljivo; kajti vsakrat, kadar začneš znova molzti, podražiš čutnice in slednjič poslane žival nemirna in nepotrpežljiva; tega pa se je prav skrbno ogibati. Torej med molžo ne govoriti, če ni silno potrebno. Če je pa molzec vajen pri molži tiho popevati ali brneti, naj le
lepo popeva ali brni; to pospešuje delo, ker upliva pomirljivo na žival, in čim mirnejša je krava, tim lažja je molža.
Popisovaje, kako je ustvarjeno vime, smo povedali, da se mleko nabira v štirih mlečnih jamah in pa v dotičnih večjih dotokih; dalje smo tudi omenili, da pod kožo razmrežene kite zavirajo, da ne more mleko samo odtekati iz vimena, če torej molzec sč svojo zapirajočo se roko pritisne na mlečno jamo, mora se mleko skupaj stisniti; ker se pa ono kot tekočina izogiba pritisku, sili na eni strani proti koucu sesca, na drugi strani pa proti ostalemu mleku v vimenu. Če je pritisek roke močneji od upora na tesnem sesnem koncu, izlije se mleko iz sesca. Da pa pritisek roke na mleko v mlečni jami ne potisne tega mleka nazaj v vime, jo potreba, da se to mleko najprej s palcem in kazalcem nekako loči od druzega mleka v vimenu.
če je tako po ločitvi zgornjega mleka v vimenu od spodnjega v mlečni jami in v sescn nahajajočega se mleka pritisek mleka obrnen samo proti sesuenm koncu, sikalo bo mleko, če bo pritisek zadosten in so bo trajno od zgorej proti koncu sesca ponavljal, tako iz sesca, kakor sika katerakoli tekočina iz navadne brizgal niče, če potiskaš vanjo ključ (količ). To nam kaže natančno, kako mora roka in kako morajo prsti zaporedoma delati pri molži, namreč:
„Cela roka naj obseže sesec na vimenu, kolikor more visoko „(kolikor to dopušča velikost roke in sesca), potem se skleneta »trdno najprej palec in kazalec, za njima sledi sredinec (srednji »prst) in tako dalje, dokler se trdno sklene cela roka. S tem se .,iztisne v prvič odločeno mleko. Zdaj popustita palec in kazalec „ter odpreta takč mlečuo jamo nad sesci; po lastni teži spušča se »mleko iz mlečnih tokov (cevi) v mlečno jamo; s palcem in kazalcem se zopet odloči to mleko od zgornjega in z naslednjimi prsti iztisne iz sesca in tako se naglo zaporedoma ponavlja delo, dokler mleko ne sika več v polnem žarku iz prvič prijetih dveh sescev.“
Y Švici in v južni Nemčiji polaga molzec v dlan vpognjen palec proti sescu in sklepa potem prste po vrsti.
Pravijo, da »molzejo nad palcem“.
— Ta način molže je tudi dober.
Če hočeš, da se naučiš dobro molzti, vadi se najprej počasi, da dobiš gotovo roko, preden se lotiš nagle molže; kajti obe roki se morati med seboj tako menjati, da se jedna roka ravno odpre, ko se druga sklene, Po tem načinu teče mleko skoro neprenehoma iz vimena v golido. Uho čuje natančno, kako dela molzec.
Ko prvo prijeta dva sesca ne dajata več mleka, sledita nav* skriž una dva. Med tem, ko se izmolzujeta ta dva, ima mleko v prvo pomolzenih grčah časa zadosti, da se iz najvišjih in najmanjših cevic odceja v večje cevi in toke do mlečne jame in se tako nabira nad sesci,
Na to se še enkrat pomolzeta prva dva sesca in tako naprej, dokler ne daja noben sesec več mleka. Ciin hitreje in enakomerniše se vrši to delo, tem bolje se bo puščala krava molzti. „Za dlan visoko naj se v golidi peni mleko, na tem spoznaš molzeca moč in umetnost!“
(dalje prihod.)
Pravi čas za košnjo na travnikih.
Večina kmetovalcev na Goriškem ne skrbi za pravočasno košnjo, ali pa ne vč in se ne da podučiti, kdaj je pravi čas za to delo. Mnogi menijo, da pridelajo več piče, če pokosč travnike kolikor mogoče pozno. — In gledč množino imajo prav, a prepozno pokošeno sond ni nikdar tako dobro, kakor ono, katero smo pospravili o pravem času. Prepozno pokošeno sen6 je manj redilno in manj tečno, torej manj vreduo od pravočasno pokošenega sena, kakor je slama kot pica sploh manj vredna od sena. Nekateri menijo, da treba pustiti, naj rastline dozorč, da se travniki sami osejejo. Toda pri pozni košnji odpadajo navadno semena slabih, inalovreduih trav in plevela in ta je bolje, da se preženejo iz travnikov, nego da se pomuožč. če se travniki tu pa tam ogolč, naj se raje dosejejo take trave in rastline, katere se prilegajo zemljiščnim razmeram in dajejo dobro pičo.
Natančne preiskave so dokazale, da je takrat največ važnih obstojnih delov, posebno beljakovine in fosforove kisline v travniških
rastlinah, kadar začenjajo cvesti. Omenjeni obstojni deli pa pripo* magajo živalim k mesu in mleku in jim vtrjujejo kosti.
Zato jo najugodnejši čas za košnjo takrat, kadar je večina trav v cvetnem razvoju. Pozneje, kadar se začenja some delati, postanejo stebla lesnata slamasta; mnogo redilnih snovij so porabi za seme in so dosledno pozgubi piči, katera ne more biti potem več tako redilna. Živina tudi ne jč rada take piče, ker je • težko prebavljiva iu zato jej tudi delom* neprebavljena odpada. Zraven tega je tudi pomisliti, da se vsled pozne košnje zakesni rašča trave za naslednjo košnjo, katera daja potem primerno manj pridelka. Drug nevgoden nasledek prepozne košnje je tudi ta, da zgubi travnik mnogo redilnih snovij, ki se porabijo za tvorjenje semena.
Prezgodaj tudi ni dobro kositi, na pr. takrat, kadar začenjajo trave cvesti, ker so v tisti dobi redilne snovi v travah posebno beljakovina, še naglo množe, je torej pričakovati, da jih pridobč še več, to je, da postanejo kolikor mogoče redilne.
Razne vesti.
Zboljšanje govedoreje na Goriškem pospešuje našo c. kr. kmetijsko s tem, da nakupuje z državno pomočjo Vsako leto čistokrvne bike ter ustanavlja ž njimi v raznih krajih postajo za plenienitev v namen, da se potom križanja zboljšajo domačo goveje pasme. Tudi letos namerava naše društvo nakupiti primerno število bikov belianskega plemena iu razdeliti jih po tolminskem, bolškem in cerkljanskem okraju tako, da bodo vsa tamkajšnja živinorejska središča kolikor možno oskrbljena z dobrimi plemenjaki.
Dosedanje skušnjo pa učo, da ne izpolnujejo bikorejci, katerim se izroče živali, vseh tistih dolžnosti, ki so jim naložene po do-tičui pogodbi, mariveč da redd nekateri društvene živali iz gole špekulacije ter jih skušajo liže po prvem ali k večeinu drugem letu prodati, češ, da so jim pretežki, predivji iu nevarni, ali pa preleni in ne več sposobni za. skok, ali pa jih tako zanemarjajo, da postanejo res nernbljivi, če cel6 ne poginejo.
Ker dobijo vsi bikorejci mlade, krepke, zdrave živali, morali bi biti taki slučaji, da postane kak bik pred časom nesposoben za skok, prav redki in osamljeni in Velika večina bikov bi morala vstrajati na svojih postajah celo triletno dobo do naročitve novih plemenjakov, kar se pa zlasti na Tolminskem sboro nikdar ne godi, pa bi se lahko, ako bi se bikorejci ravnali po tistih navodili, katere jim daja kmetijsko društvo.
Bika treba razumno krmiti, večkrat uprezati v ne pretežko delo in lepo, prijazno ravnati ž njim, da ne postane pretežak, hudomušen ali cel6 nevaren. Splošno je znana stvar, da bik veliko raje skače, če pride od zmernega dela, kakor če je v hlevu lenu-šil. Preveč skokov pa tudi ni dopuščati; kajti to škoduje biku in zarodu, in po oslabljenih bikih ni nikdar pričakovati zboljšanja naše govedoreje.
O tem naj se bikorejec vestno ravna po društvenem navodu.
Županom pa, kateri so društvu priporočili bikorejce in za nje prevzeli nekako poroštvo, priporočamo prav nujno, naj skrbno nadzorujejo poskočue postaje v svojih občinah in sporočč društvu, kadarkoli zapazijo, da bikorejec no pozna, ali neče poznati svojih dolžnosti, da bika prav no rabi, ali ga zlorabi ali sploh greši proti pogodbi skleneni s kmetijskim društvom. Tu gre za javno korist veliccga pomena; treba torej, da so pusto osobni oziri na stran in skrbi edino le za stvar.
*
* *
Deset pravil za sadjarje. — 1. Nikdar ne pusti poškodovanega ali bolnega drevesca. 2.%Mladega drevesca ne sadi v blato ali pa ob mrazu. 3 Daj novo vsajenim drevesom v varstvo proti vetru	in	viharju, proti plugu in brani	nekaj kolov, ki morajo	biti
ravni	in	gladki, dokler jih potrebujejo.	4 Obrezuj krono, dokler je
deblo	ne	more nositi brez pomoči kola.	5. Glej da bode okrog	drevesca	vedno rahlo in brez plevela; pri	tem pa ne rani debla	ali
drevesca 6. Po letu in po zimi preganjaj drevesom sovražnike, da bodeš od drevesa imel kaj dobička 7. Drevo precepi, ne da bi izgubljal čas, ako ti ne ugajajo prvi sadovi. Cepiti pa morajo vselej izurjene roke. 8. Pridno guoji sadnemu drevju, če je bogat,o rodilo, da bode tudi v bodoče polno. ‘J. Zavaruj rane, katere prizadeneš
pri čiščenji dreves; nepokrite vreznine pomenjajo začetek koncu drevesnemu. 10. Pri spravljanji sadja ne lomi brez potrebe vej in vejic; ti sam jih ne moreš nadomestiti.
• *
* *
Kako odpraviti gosenice z zelja. — Blizo zelnika naj se v zemljo izkoplje jama, v katero naj se vrže. nekoliko žvepla, ki naj se zažge, Vrhu tega naj se nameče nekoliko starih cunj; a paziti se mora, da žvepleui hlap prav dobro prešine cunje skozi in skozi. Potem se cuuje vzamejo iz jame in se poinečejo med vrste zeljnih rastlin, in ne bode prešlo mnogo časa, pa bodo počepale vse gosenice.
*
* *
Kako se razpošiljajo breskvi in marelice? — Tako sadje je prav težavno daleč razpošiljati, posebno če se na potu prekladajo skrinjice ali koši. Po večkratnih poskušnjah so na sadjarski iu vinarski šoli v Geisenheimu na Renu dognali to-le : Marelice se na potu še bržč zinedč kakor breskvi in morale bi se en dan bolj zgodaj ali, drugače rečeno, bolj nezrele potrgati, kakor breskvi. Koše ali skrinje treba prav skrbno in obiluo nastlati in sadje tako vložiti vanje, da sad sadu ne more odrgniti. Najsposobniše so za pošiljanje tacega sadja nizke skrinje (12-5 centimetrov visoke, 23 5 cm široke iu 33’5 cm dolge), v katerih stoji v dveh plasteh 60 komadov. Za napolnitev so bolji od papirnih razrezkov mehki ostružki (oblanje), v katerih se ohrani sadje suho, ko se papirni razrezki premočijo iu s tem pospešujejo gnitje sadja. Vata je tudi prav dobra za breskvi, samo da jih treba poprej poviti v svileni papir, ker se vata tako tesno prijema sadu, da jo je nadležno odstraniti.
Kako se obvarujemo ostrupljenja po gobah ? — 1.
Ne nabirati starih, črvivih, trohljenih gob. — 2. Goba, iz katere se izceja mleček, je vedno sumljiva. — 3. Strupene gobe imajo zopern duh, zlasti, kadar jih drgnemo. — 4. Kadar zlomimo škodljivo
1
VSlI

gobo, ali že bolje, kadar jo prerežemo, postane goba navadno (pa ne vselej) tam, kjer je zlomljena ali prerezana, plava ali višnjeva. — 5. Če vzameš košček strupene gobe v usta in ga malo prežveči. — seveda tako, da ničesa ne použiješ — ujeda ali peče te v jezik. Vso to je lahko poskusiti z navadno mušuico, katero vsakdo pozna.
*
* *
Proti lesnim črvom se je nže marsikaj poskusilo: Bencin, petrolej in terpentin. Posebno pa se sponaša raztoplina karbolne kisline (5 gramov) v 100 gramih vode. S to raztopimo so z drobnim čopičem namočijo lukinje in s tem se .zanesljivo zamorč ali preženejo črvi in ohrani les.
*
* *
Sviloreja se je letos na Goriškem skoro povsod- prav dobro sponesla. Sviloprejke so se vkljub neugodnim vremenom in dasi je rija več ali manj posmodila murbino listje prav lepo razvijale in so ostale zdrave do konca. Le malo kje je bilo zapaziti kaj bolezni med njimi. Pridelek je bil v obče prav povoljen, žal, da jo svi-lorejco več stal, nego jim dal dobička. Kdor ni redil z lastnini listjem, je vsakdo zgubil in mnogi so trpeli prav občutljivo zgubo, ker je bilo listje silno drago, cena svilodnih mešičkov pa ničeva. Listja so prinašali iz cele goriške okolice vsak dan velike množine na trg, kjer se je vse gujetilo kupcev in prodajalcev. Cena je rastla od G do 7 gld. kvintal in nekateri so prašali za prav zdravo, sveže listje celč po O gld. — Svilodni mešički pa so se n ajd ra že prodajali po 1 gld. 40 kilo. Pod takimi' pogoji ne moro sviloreja napredovati, mariveč bo morala prenehati; kajti nikogar ne veseli delati in truditi se za negotovi pridelek, a slednjič še, če kaj pridela — brezvestnim špekulantom dobičke delati v lastno zgubo.
Tu treba skrbeti za pomoč, drugače mora sviloreja neizogibno propasti.
*
* *