Št. 77. V Gorici, v soboto cine» 20. srptombra 1903. Letnik V. l/.h;ij;i vs.V loi'rk in Moliotool) 11. in i |in'ii|ii)|(lnc /.;i ini'sld ti'i* oi, ){.-.iri p(i|). /.ii (l"/.r|o. Ako p.idr na l:i diicvu praznik i/.iiJ»1 «Ian prcj ob (>. y.vt'iVr. Shine |io post: nri'jcriiiin ;ili v ' :ri n:i «lorn pošiljjin ci'i<)|<»tin) K \, |ioll('ino ', ', Čclrtlctiio 2 K. I'rodnjjisr v (Jonci v to- l»ak{irn:iii Schwarz v Solskiii ulicati. J c I I c rs i t /. v Nunskih nlicah in Lc ban na Verdijevcm tekaliWu po 8 vin. ¦ GrOIuCA (/Jutrunje Izriunj«» I' red ii išt \ «> in upravulfctvo at« naliajata v <\;u oilm t i s k ar n i», ulna Wtturiiii ii. At. 9. iJopisr jf jiu*»lov*iti na uP'dniStvo, 'ijflas" .n nuroeiiino pa na upraviüAtvo »tiorici-«. Oplasi at* rafiunijo po [>Kit- vrstah in sicfr ak<> s<* tiskajo 1-krat pu 12 vin., 2-krat po 1U vin., 3-krat p<> 8 vin. Ako 8»- »ečkrat tiskajo. raču- IllJO HP pO p'JgO'lbi. Izdajfilelj in odgovortii urcdnik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodjjov. J. MaruSic). Javen shod ferijalnega akademičnega društva ,,Adrija ¦ na Dobrovem. Kakor smo omenili v zadnji številki svojega lista, sla govorila na javnem shodu na Dobrovem visokoSolca gg. stud, jur. V o š n j a k in G r a d n i k, in sicer je govoril prvi o lcgini soli v Neblem, drugi pa o slovenski gimnaziji v Gorici in o alovenskem vseučilišeu v Ljubljana Orno- nili smo, da hočemo omenjena govora priobčiti, kar danes tndi storimo. Pravnik g. Vošnjak govoril je namreč približno tako-le: Priäli smo mi dijaki sern med Vas, da bi spregovorili nekoliko krepkih in odločnih besed prav po domače o tern, kar Vam je v škodo. Zdi se nam dijakom potrebno in važno, da pridemo mi med Vas in čujemo VaŠe misli in želje, ter da Vi čujete naše misli, želje in nadeje. Radostnim sreem smo prihiteli med Vas v ta lepa, mična Brda, da Vam pojasnimo to ali ono ter Vas poučimo o veliki ne- varnosti, ki grozi tu ob meji našemu na- rodnemu obstanku. Slovenci smo imeli vedno mnogo sovražnikov, ki niso dopuščali, da bi srečno in mirno 2iveli, da bi bili zado- voljni in premožni. Čeravno je bil Slo- venec vedno prid iih rok in bistre, pre- brisane glave, vendar so ga njegovi sosedi vedno tlačili, da ni bil dolga stoletja sarn svoj, ampak da mu je tujec zapovedoval. Vsa ona gospoda, oni osorni in ošabni vitezi, katerim so morali tlačaniti in ro- boto delati Vaši očetje in pradedje, niso govoriii našega jezika, to so bili tajci, Italijani in Nemci. Ker pa danes vendar ni več mogoče z orožjem v roki Vas podvreči in podjarmiti, našli so ti tujci druge pripomočke, da bi nad Vami go- spodovali. In tak pripomoček je dandanes Sola. — Pcstava veli, da raora vsak otrok obiskovati šolo. Sola je danes prepo- trebna vsakemu, ki hoče, da bi se mu dobro godilo, da bi kaj veljal in da bi njegovu gospodarstvo rapredovalo. Mehek kakor vosek je otroäki duh, njegovo sree. Učitelj, laliko vzgaja dobre in pridno ljudi, ki ljubijo kraj, kjer so se rodili, svoje rojake, jezik, katerpga govorijo. Ako je pa učilolj zloben, pa lahko vzgaja ljudi, ki se sr*unujejo svojega rodnega kraja, ki zasmehujejo svoje slovenske stariše in rojake. Italijani ustanavljajo laške sole z j laškimi učitelji v slov. kraju. Otroku, ki obiskiije laško šolo, vceplja ital. nčitHj srd proti jeziku, ki ga govorita oče in mati doma. Pravi namen vseh teh šol na slov. tleh je, iztrebiti slovenski narod in delati na to, da bi uaSi slov. kraji skoraj bili italijanski, in da bi pri nas vladal laški kralj. Zdaj si pa predstavljajte, kako \ težko se bodo Vaši otroci učili čitati in pisati. Učitelj ne bode razumel učencev, učenci ne učitelja. Ubogi otrok, ki ne more slediti ital. poduku, naj ima korist i od takega poduka, katerega ne razume. Vprašam Vas, kake ljudi bode vzgajala laška sola. Odgovoriti Vam moram: 01- padnike, ki bodo sovražili in zasmehovali svojo rodno mater, ki se bodo rogali svojemu očetu. Ljudje pa, ki sovražijo j svoje stariše, domovino, rojake, ne mo- rejo biti dobri in plemeniti in pošteni. Ljubezen do rodnega kraja je bilo in bode vedno edno najplemenitejših čuv- stev. Kdor ljubi oni kraj, kjer se je rodil, bode skušal pomagati svojim bližnjikom, , pomagati pa sebi tudi do večjega blago- stanja in sreče. V Neblem se je torej pred kratkim osnovala Legina italijanska sola, da bi ; se slovenska deca poitalijaneevala. Paziti je treba, da nam ne bode v nesrečo ta laška sola. Na našem polju je robida, izruvati smo jo hoteli, ali jo vendar še pustiii. Robida je pognala mladike, in sedaj nas stane mnogo truda, pred no vse to izpulimo. Tako je tudi z laško šolo, ! začetkom bi bilo število odpadnikov malot ali vedno bolj bi naraščalo in skoro bi napočil dan, ko bi se Italija polastila naäega ozemlja Lidje so govoriii: „Iz Galileje ne ' more nič doBrega priti", jaz Vam pa pravim: „Iz Italije ne more nič dobrega priti". Bog ne daj, da bi Vi priäli kedaj pod Italijo. Nam Slovanom in Slovencem p^sebej so delali Italijani posehm v go- podarskem oziru največjo škodo. Pomis- lite, ves Kran in Dalrnacijo so pokrivali senčni, temni, krasni pragozdi. Henečani so posekali vse te gozde. na hrastovih hlodih iz naäih slovenskih gozdov so si sozidali kraljico morja, ponosne Beneti.ce, h naSega lesa so si tesali ladje, ki so širile slavnost Benetk po vseh morjib. Bo- gatstvo bi bilo sedaj doma tarn na Krasu in v sedaj kräni Dalmaciji, ako nas Be- nečani ne bi oropali gozdov. So pa dan- današnji kalijani kaj boljši? Ali ne jem- ljejo laški delavci našim požtenim de- lavcem kruha in zaslužka, ali oni ne iz- podrivajo pasebno v Trstu in v mestih domačinov? V Italiji se dogajajo zločini, da se prijemamo za glavo, ko čujemo o njih. Pravde, v katerih je klicano pred sodnika po sto in sto prič. nam kažejo tako gnilobo in občno propadlost. da se s studom odvračarno. Ge se hočemo pre- pričati. ali je prebivalstvo kake dežele izobraženo, vprašamo, koliko ljudi od sto zna pisati in brati. In glejte, v Italiji zna komaj polovica vsega prebivalstva brati in pisati. Kar se tice narodne izobrazbe in omike, zavzema Italija med evropskimi državami jedno zadnjih mest. Bral sem v nekem italijanskem, Slovencem silno nasprotnem listu, da so Slovenci na Go- riškem mnogo boij izobraženi, da mnogo več berejo kot Italijani. To Italijani sami priznavajo, ali vendar nas imenujejo div- jake in barbarski narod. Čutim v sebi dolžnost, da kličem slov. stariSem, ki bivajo tarn ob meji, kjer je ital. sola: Ne dajte svojih otrok v ital. šolo! Namen vsake take sole je, poitalijančevati Vašo deco. Apelujein najsvečaneje ne. vso brisko inteligenco, na narodno učiteljstvo, duhovništvo in posestnike in polagam j» na sree, naj podučuje ljud^tvo, kaka nevarnost je ital. sola za slov. prebivalstvo. V prvi vrsti obračam se do narodnih poseätnikov, naj z vsemi silami odvračajo slov. ljudstvo od ital. Legine sole v Neblem in naj upo- rabljajo ves svoj upliv v to svrho. Briski kmetje! VTi ste čuvaji ob meji, ki je tarn biizu; onstran meje bivajo ljudje druge krvi, ki so drug^a plomena, ki govorijo drug jfzik. Vi ste tu ra straAi. Ako bodo kedftj napočili za naš rod temni, burni dnevi. ne pozabite. da je Vaša dolžnost, braniti to mejo. In dvignili bonte tedaj svoje roke v prisego, da ostanejo obmejni koli nepremaknjeni in nedotak- njeni .... 0e pa ti obmejni koli ne po nasi krivdi. ampak po krivdi dunajskih mogotcev, ne bi bili \cč črno-žolti. no, potern pač mornte skrbeti, da bodo belo- modro-rdeči! (Govor g. Gradnika priobcimo pri- hodnjič. Op. ur.) Politični pregled. Državnl zbor Ko se je predsednik grof \>tter najprej v toplih besedah spomnil umrlih poslancev grofa Hartjga in dr. Kerna. in sta storila poslanca Šuklje in Cdržal ob- ljubo, je predložila vlada cesarsko na- redbo, tičočo se proračunske^a provizo- rija, razveljavljenja zakona o sladkornem kontingentu in državne podpore povodom nastopivših elementarnih škod. Minister za deželno brambo je predložil zakon. tičoč se uvračenja novincev nabornega leta 1903, ki se glaai tako-le: § 1. Xa mesto 2. stavka jj 2. zakona nd 25. fe- bruvarja 1903., drž. zak. št. 53. ima sto- piti nastopno določilo: Resnično uvr- ščenje novincev za vojsko (vojno morna- rico), katerih nabor za dežele in kralje- stva, zastopane v državnem zboru. je bil s tem dovoljen, ima po večem števila, nego v prejšnjih letih nastopiti 'a tedaj in v toliko, v kolikor pride do uvrščenja tudi dotični, po določilih ^ 14. voinega zakona na dežele ogrske krone odpada- joči kontingent novincev. § 2. Izvršenje tega zakona, ki stopi takoj v veljavo, se poverja mojemu ministru za deželno brambo, ki ima doseči sporazumljenje z državnim vojnim ministrom. — Nato je poprijel besedo ministerski predsednik dr. pi. Körber ter opravičeval sklieanje državnega zbora. V svojem nagovoru je ministerski predsednik obžaloval, da je bila vlada primorana se poslužiti >j 14. Pojasnil je položaj in vzroke, ki so pri - morali izpremeniti predlogo o vojaških novincih. Narodne zahteve Madjarov glede armade bi ne bile samo krajšanje vladarjevih zakonitih pravic. ampak bi tudi kršile ustavne pravice tostranske državne polovice. Rer so O^ri take stvari FODLISTEK. Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. „V deželi srcčni svoje diii Prcbival sem vesel ..." Ant Hribar. Jarko pomladansko solnce je priplavalo ravnoknr lzza stnnega, z gostim bukovjem obrastcnega Viškovca ter obsijalo jediionastropiio gozdarsko hišo, stoječo sredi male jase v truovskcin gozdu. V vrtič pred hišo sta vstopila dva možaka. Prvi je bil čokal in uzc pri- leten, drugi pa blizu petiiidvajsetletcn mladenič visoke, krepke rasti, Zelenkasta obleka in puška sta pričala, da^sta bila gozdarja. Šla sla naravnost v hišo, odložila puški ter sedla v čedni izbici za malo stirivoglato mizo. „lako je, vidite, gospod Hostnio" je rekel mla- deinč resno in nekako otožno ter naslonil laket ob mizo. „Cudno se menjajo prizori življenja. Zibelka mi je tekla daleč doli ob hrvatski meji, sedaj sem pa tukaj". „Res, moj mladi prijatelj, izkusili ste uže dovolj za svoja leta. — Zaslužili ste boljše bodočnosti, nego je smete pričakovati. O človeku, ki je izgubil kot otrok stariše in ostal na svetu sam, ne da bi radi tega opešal ali zdvojil, reče se lahko, de je ne samo možatega, ampak tudi blagega značaja". „üorje mu, ki mora sedati za tujo mizo! Vsak grižljej greni mu zavest, da je odvisen. Mnogo dobrih sre utriplje sicer na svetu; a jeden je Bog, in materino sree le — eno". Mladenic umolkue in si otare solzo, potem pa nadaljtije: „Če bi bila živela rajna mati, dovršil bi bil gimnazij in dosegel marsikaj, o cemer ne smem sedaj niti sanjati". „Cudim se v resuici, kako ste se dali v šestem gimnazijskein razredu pregovoriti, da ste šli na goz- darske sole. Saj bi si bili prislužili takrat uže sami lahko toliko, da bi niogli skromno izhajati". „Saj ne razuineni sedaj niti sam, kako sem se bil dal premotiti takrat. Kaj liočete: Clovek je v mladosti lahkomiseln in omaliljiv. Imel sein prijatelja. sošolca, ki je bil sin bogatih starišev. Njeiini ni šlo na gimnaziju nič kaj gladko, in sklenil je. da pojde v gozdarske sole. Razknl jo to tudi meni in mi večkrat tako živo in idejalno slikal gozdarsko živijenje, da bi bil kmalu še meiie pregovoril za to. Ker mi je pa vedno in povsod polnil ušesa s pogovori o gozdarstvu, bil sem nazadnje uže tako nevoljen, da sem mu rekel kar naravnost, naj mi ne zine več o tern niti besedice. A kaj se je pripetilo na to I — On je pregovoril doma svoje stariše, da bi vzdrževali tudi mene, ako bi šel ž njim v gozdarske sole. In to me je zapeljalo. — Zdelo se mi je, da je zažarela na obzorju mojega življenja nova zvezda — zvezda sreče. Šel sem s prijateljem v Zagreb, odkoder sem se pa vruil sam, ker on — je umrl tarn za sušico. Izgubil sem očeta, izgubil sem mater, izgubil jedinega prijatelja: sedaj — sem na svetu sam". — Molče, kakor bi ga bilo prevladalo sočutjc, zre nadgozdar Hostnik uekoliko časa na solzo, ki se je zalesketala v mladeničevem očesu; potern pa udari, kakor bi se bil premislil, ob mizo in reče: „Gospod Mirko, pogum velja ! Pustimo preteklost, in poračunimo raje malo se sedanjostjo. Prišli ste torej sami semkaj in uimate nikogar, ki bi vam snažil in pospravljal po hiši?" „ZaČasno nikogar ne; pomagala mi bodeta sila in potreba. Revež sem bil, odkar me uosi zemlja. Vajen sem vsemu". „No, saj si bodeva soseda, in kot sosedu vain ne odrečem nobene usluge, dokler ne uredite svojega gospodarstva. — Vein tudi za dobrega kuharja in pometača, a nisem gotov, bi vam-li bil všeč ali ue. Tu v okolici živi namreč Ciovek, star okoli štirideset let, povsem pošten in zanesljiv in vrhu tega dober kuhar. Jedina napaka njegova je ta, da je sem pa tje malo zmešan. Izvršil je vseh oseni gimnazijskih razredov; v drugein letu bogoslovskih študij je pa zbolel na umu, tako, da se še sedaj pojavljajo pri njem nasledki one bolezni". „Povem vam odkritosrčno, gospod nadgozdar, bilo bi mi ljubše, ako bi dobil v hišo pripravnega moškega, iiego žensko. Spoznal bi pa vendar rad tega človeka sam malo natančneje, predno ga vzamem k sebi". „To se zgodi prav lahko. — On blodi rad tu okrog po gozdu; gotovo ga srečate kje v kratkem. — Toda, gospod Mirko, oprostite, jaz moram domov. — Prosim, poglejte večkrat malo k nam. — Z Bogom!" Nato spremi Mirko Stojan — tako namreč se jc novi gozdar pisal — nadgozdarja do vrtnega prelaza. Od tarn se vrne sam zopet v izbo, vrže puško čez rame, zaklene vrata in jo zavije mej drevje, da bi si malo Ogledal okolico. (Dalje pride.) „Legine" Sole poilalijuncujojo nlo- venako olroko v Dovinu, v Podgori in v Neblem, toroj v '••lovenskih '"»hrinah n>t jivstrijski moji! Mesto (iorica vzdržujo 9 otroskih vrlov, v ktilere lovi tudi sloven- ske olrcke. Pri suškem mnstii je „Lega" ze ustanov»' olroski vrt, z j hotfe n«Ua- noviti nov iroski t blizu St. Andreža za jugozapadm del mosta, v kat< em prebiva veliko iUcvilo S!ovoncev. Tc Slo- ven' )O skusaln polaše.ili. Za ta pola- sčevalni vrt se pnrabi ludi čisti dohodek ,,Legine" vesolico dne 29 junija, na ka- tori jo biln nnSii armada vrlo dobro za stopnna ! 'YaVq skuäa ,.Lfga Nazionalo" raz- širiti naiijanski element na Prirnorskem tor izpolniti pogojo, od kalorih je od- visna po Konghi jovih besedah aneksija Primorskega — Delovanje ,.l>'ge NazionaWV rez« toroj tudi v mono naso Avstrije! Mi se pa [n-av nič no čudimo, da dobiva to puitali|.uičevalno društvo pod- poro tudi od c. kr. «Irani, ker živitno v de/,e!i nevorjetnosti. — Zdi so, da se jo vse zaklolo proti Slovoncem, ki branijo H svojimi komolei llalijannm do Sočo, Prusorn do Adrije. A vi.soka in najvi^ja gospoda naj ho no vara: kedar bo Pri mornko poilalijaru-fno ali ponomren >, bo po narodnostnem principu zrolo z-i Italijo nli za Nemcijo! Zato kličomo nii- šim zaslepljern-em: Podoirajte lo dalje ,.Leyo National«*" ! Ko izgm-jo primorski Slovani, U'lebiji* tudi mevse na tin, ki zdaj žaga vejo. na katori sedi ! „L1 I>o del Litoralr" •/. duo 21. t. rn. pise: Tr/.aska obrina je butoln na- praviti italijansko solo pri sv. Ivanu (Guanliellai. Predmestje Guardiella steje več Italijanov ko Sloveneev. Co. imajo Slo- venei svojo s'»lo. mi»rali bi jo imoti š'» z vesijo pravico tudi ltalijani. Toda namesl nistvo ni dovolilo italijunske Sole. Kazume ho Hamo o sobi, da so bods* obt'ina pri - tožila proli namestnistvemu odloku. k i zabranjujo i t a 1 i j a n b k i ob 0 i n i v z d r i e v a 11 sole v svojcm j e z i k u Tako „L"r>o"' Dovoljujomo si par slvarnib opazk: 1. Noresnicno je, da šteje predmestje sv. lvana vec Italijanov ko Slovencein. To prodmestjo jo skuraj izkljiu'iio slovensko, kakor kažejo steviike ob i-asu volitov. 2. Naiiiostm-lvo jo prav storilo, da jo namcro italijanskih zdražbarjev zavrnilo. 3. Neresnicno je, da jo Trst italijanska občina. To jo jasno pokazala zadnja vo- litev v V. kuriji, kjer je slovonski kandidat prišel v ožjo volitov z italijanskim in jo pricžji volitvi slovonski kandidat dobil do 10 tiaoč Klasov, italijanski pa do 12 tisoč. («oljutijn. Zaprli so to dni ko- čijaža Kohlpacher-ja iz Hcrnoka na Šta- jorskem, ki je bil sole nekaj dnij v službi pri hotelu ,,LTnion1'. Kohlpai-her posno- mal jo aamreč znanega Kcrkoča. V knji- žici poäliK. branilnice napravil je nani- reč iz desetih kron, ki so bile nanjo ulo- žeiu', 400 kron. Posret-ilo se mu je, da je na knjiiUco žo dvakrat potegnil iz poštne hranilnice manjSe svote. Pre^ovor pravi, da trotjikrat gre rado, ali pri Kohl- pacherju se ta pre^ovor ni uresničil, kajti ko je hotel trotjikrat vzdijjniti ne- kaj denara na omenjeno knjižnico, prišli so njegoviin sleparijarn na sled in apra- vili so ga pod ključ. lzpred sudisi>a. — Te dni se jo vräila kazenska obravnava proli onemu Andreju Škarabotu iz Solkana, o katereni smo svojeoasno poročali, da jo z nožem ranil ljubirnca svoje sestre, Poberaja lvana iz Solkana. Škarabot bil je obsojen na 2 meseca ječe. Proti ti razsodbi se je pri- tožil državni pravdnik. Novo vino. — Tukajšnji magistrat razglaša, da je tocenjo novega vina v mestu in njegovi okolici do 31. oktobra prepovedano. lzvanredno se bo sicer do- voljevalo tudi točenje novega vina, ako se za to postavljeni mestni organi pre- pnČajo, da jo dotično vino že popolnoma lzvrelo in da ni nevarno zdravju. — Kdor bi se pregresil proti tem določbam, kaznovan bo z globo do 200 K. Spadajo^im v ipno vujsko. — lukajšnji magistrat naznanja vsem onini, ki Bpadajo črno vojsko in imajo stalno bivaiišče v Go-ici, dasezglasijo pri nje.v v teku meseca ok,<'iio iibil. V torck pn- j pnludne okolo dvoli ur sprla hIm se 29- ] It'lni Vinconcij Vončina in njegova žona ; 'IVrczija iz Grgarja tako zolo, da je moL | z^rabil sokiro tor /. njo štirikrat udaril svojo ženo s tako silo, da jh ostala koj mrtva na tloh. — Z'tkon-ka Vončina j pnročila sla sc >5e lo 31 nmja t. I. Ž>- \ v«• IM sta t Toj š<> r>« sliri in»seco skupaj. j Vinccncij V.'ncina je bil doma \l Kala i in jc pristnpil v Grgar. kjor jo bila njo- ! gova z«*na bbigonica. Sklijniia ^ta pa za- ' k n no iz Ijiilx-zni, par pa iz kr)risto- j lovja. kcr ;ima jo tako kazalo. kajti ;-o- scljt' pripovodujojo. da jo />J koj trotji dan po puroki na^tal mod nirna hud prepir. ki so jh ponavljal skoraj vsak j dan. Žona jo bila narnroe jako jozična in strupcna. mož pa jako na debelo ote- san. a polej^ to^ja vondarlo trmast. Von- ('•ina prijavil so jo sam sodniji. Trtna un. — Uradno je konstati- rano. da jp v H^nkah in v Koprivi. v soln»Mn okrajn Gradiska. nastopila trtna us Zato je politična oblast propovotlala izvaianjo i/. rečonih dvfb obi'-in : trt, trsnnga perja in vsakatenh drugih rastlin. Dt'/clnl hlpott'Onl zavod je raz- po^lal vscni obeinskim /,asto[>om v do- i 2oli naslodnjo okrožnico: Dožolni odbor j jo se svojo okrožnico na vse obcin«ko zastope v dezeli z dne 11. spptombra 1903 si. 2682 le obsožno obrazlož'1 vso sinotro. ki so ga vodili pri ustanovitvi dežplnega hipotečnega znvoda in je pov- darjal blagod<\jno na'iieno. ki si jih je le ta začrtal tor posredne in nopoarodno koristi, ktoro bode donasal zavod doželi v občo in kmetovalcem že osobito. De- želni odbor je istočasno objavil, da je naž zavod žo zapričei svojo delovanjo, vsled Cesar zamorejo oni, ki se ga me- nijo poslužiti. predlož ti prožnje za po- sojilo vsak dan v prnstorih zavoda v ulici via Seuole št f> 1 nadstropje ibivSi sodež okrožne sodnije I'radi zavoda so odprti za str#nkp ob delavnikih od 9. do 12. ure predp. in od 4. do 6. pop. ter ob nedoijah in praznikih od 9. do 11. predp. Pod se prilagajo za rabo slavnega občinskega zastopa jeden iztis pravilnika in nektere tiskovine, ktore naj slavni zastop blagovoli dati na razpolago občinarjem, ki bi hoteli prositi posojila ; in sicer se rabijo tiskovine obrazec I /> za posojila na zemljišča z stanovališči in gospodarskimi poslopij vred ter obrazec 3 /* za posojila na poslopja, ki so dana v najem. V smislu pravilnika doloceni | pogoji za dovolitov posojil so tiskani na 4. strani teh tiskovin, a priloge, ki se imajo priložiti dotičnim prošnjam so po- | drobno navedene v istotam se naha- | jajočem v< 40 pravilnika. V gotovosti. da I slavni občinski zastop nas bode bla- ; gohotno podpiral. so naproša isti, da iz- j voli javno objaviti vsebino te okrožnioe ! ter da, če treba, gre na roko onim, kteri bi prosili posojila, pri sestavljanju do- tičnih prošenj. Opaža se nadaljo, da zavod ima ob vsakem Oasu na razpolago ob- činskih zastopov vse tiskovine, ki so po- trebne za zuhtevanje posojila. ; Ustzpls nate^a,ja. — Deželni odbor razglaša: — Izvršuje tialtfen deželno- zborski niilog, ustanovi dežolni odbor de- ! želno trtnico s cepljenimi amerikanskimi ', trtami Ta trtnica se napravi na zemljišču ; obsegajočem 2 hektarja, ki ga podpisani vzame v najem. Deželni odbor vabi vae 1 one, ki nameravajo napraviti tozadevne ponudbo, da jih predlože podpisanemu najdalje do 10. oklobra 1903. V navodilo ponudnikom opaža so sledoče: Zemljiače , v vže navedenem površju 2hl, bode rao- ralo zadostiti sledečim pogojem . O Mora ležati prav v bližini mesta Gorice; 2) mora sestati iz enega samega zemljišč- nega kosa brez presekuvanj z drugimi zemljiači: 3) mora biti, če le mogoče, ne- okuženo od trine u.Vi; 4j na njem se mora nabajali voda za polivanje ali pa rnora ležati v bližini zadostno količine vodo. Ponudbe bodo morale obsegati dokaz, da odgovarja ponujono zomljisče vpom navodenim zaht^vam. Najftjnninska pogodba se sklene za dobo 10 lot, to.ia v pogodbo se napis> pristavok. da, ako Be vsaj (> rnesocov pr**d navodono do- toklo, dobo ne da bi dala odpoved od ni- kake poi/odbenp stranko, je smatrati, da se je pogodba podaljsala za nadaljnih h let in tako naprej pod istirni pogoji od :"> do f) let. Ka/piM iiatccaja. Dez^lni odbor razglaša: Kazpisuj'; He slažba d"želnega nadziratolja trtnico za intanovljajočo se deželno trtnico z cepljommi amorikanskimi trtami. Prosilci za to službo irrutjo vloz'ti svoje redno opremljone pro^nj« pri de- žolnem odboru do 10 oktobra 1903 Pro- silci morajo prodl >žiti spričevala o do- vraenih äolah. dokazati z listinami svojo praktitno izvožbanoat pri enacih na- pravab, hvojo zmožnost za razpisano 3lužbo tor hvojo jozikovno znanje. Na- vedona služba, s kojo jo spojena plaoa letnih 2000 kron, se odd;t temeljem na- lične službeno zakupne pogodbe veljavne za sedaj za ono loto. Pogodbi se pa doda pristavck obnovitve po*,'odbe čoz navodoni can in za daljs^ dobe, ako ne bi tj mesecov prod dotokom poskusnega leta nobena stranka dala redno odpovedi. Hu/.ba po^tuetia oilpravnika je raxplsana na c. kr. poAtnom in brzo- javnom uradu 111. 4.i v ČrniOah. politični okraj (jorica. proti pngodbi in kavciji K)0 kron; letna placa 600 K. Iftna plača za oskrbovanjo brzoiavne službe 100 K. uradni pav^al l.')U K in letni pavšal 63'J K za vzdržavo solsko poste in za lokalno dostav!j<«n|ft po^tnih po^iliatev. Prožnje v teku dvoh todnov po=;!ati je na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu. - Italijaiihka zastava. — Zadnjič smo žo poročali >1h jo zavihrala v Trsta na stolpu magislrata italijanska zastava v tronolku. ko jo na bregu strel iz topa naznanil poldno. I)ancs naj dostavimo so. da je bila dolga 4 do .) metrov in široka 1 in pol m in da je vihrala 2.") minut. Pripovedu)O so tudi, da so bili na po- liciji vsi iz sebe. da niso vedeli. če po- trebujejo kak odlok. ako uderejo v ma- gistral Ko je hotel policaj skozi glavna vratA v poslopje. ustavil da ^a je vratar in mu ni pnstil naprej. Vrata v pod- stresje k stolpu bila so z vrvmi zvozana in pnbita. da ni mogla policija v pod- strosjo k razobešeni zastavi. Listi po- ročajo, da jo je snel ognjegasec. Na trgu zbrana mnou'obrojna množicaje vzklikala: „S mole v Italiji!" Kjue k stolpu hrani navadno vratar. Ko je policaj nesel zastavo. mu je ranožica žvižgala. Sicer pa so si znali triaski oficijozi po- magati kmalu iz zadrege. Uradno glasilo tržaške vlade, v n^mškem jeziku pisana „Triester Zeitung*4, imenovala je to de- monstracijo ein Bubenstreich, t. j. otro- darijo. S tem je pomirila vest vladnih tržaških krogov in s tem, kar se je zgo- dilo razbija! si ne bode v Trsta nikdo več glave. lstrskt» novice. — Že v zadnji številki svojega lista smo povedali, da so prišli italijanski visokožolci izzivat v Pazin Hrvate. Na ta svoj shod so va- bili z bombastičnim vabilom, priobčenim v listu ..La Sveglia*'. Napovedali so vojsko avstrijski vladi in Hrvatom ter rekli, da hocejo povedati vsem v brke, da sega italijanska meja v lstri od morja do Učke pa do Haše. Slaviti so hoteli ob jednem na sloveaon način tadi za vzetje Rima, kar pa jim je zabranil navzoči politični komisar. Ko so pa hoteli in so tudi za- čeli po ulicah izzivati Hrvate, so jim ti pokazuli, da ne poznajo takih sal, in prišlo je tudi v resnici do spopadov, pri katerih se bi laškim pobčem presneto slaba Rodila, da jih niso vzeli pod svojo zažčito orožniki. Najlepša je pa ta, da je hotela politična oblast dati zapreti vse hrvatske gostilne in krčme, čemur se je pa pazinski župan g. dr. Kurelič odločno uprl. Kakor smo že zadnjie omenili, bilo je veČ laških pobčev aretiranih, a are- tirani so bili tudi nekateri Hrvatje, in med njimi tudi odvetniški koncipijent dr. Gjuro Črvar. No, italijanskim pobčem so se pri odhodu tako tresle hlačce. da so v železniških vozovih sami priznavali da v Pazinn ni varno zbijati šal. — V prvi razred hrvatske državne gimnazije se je vpisalo letos 50 učencev. To naj- bolj dokazuje, kako potreben da je bi ta zavod. — Ker je vsled suše grozdje glede dozoritve nekoliko zaostalo in se je začelo zdaj po dežju jako lepo raz- vijati, počakati mislijo vinogradniki v pazinskem okraju s trgatvijo do srede meaeca oktobra. Vinska letna bo v pa- zinskem okraju, ako se ne prigodi kakn nesreča, dobra. { Hitroüt vojuo l«dlje„Babenber^ '. — V soboto so podkuäali v morju prdU Puljem hitrost nove vojne ladije ^Ba- bonborß''. V po^odbi je bilo. da mora sta znaAali 1S.') milj v eni uri; pri po- sknSnji pa so je doseglo 19.7.") milj. ItnlijaiiHtvo se umika! V Dal- maciji so upisali najboljsi laäki patrijotje svoje sinove v hrvatske sole. To ho go- tovo slorili radi tega, kor vedo. da so hrvatskr sole boljše od laskih, kor vedo. da ima Lah. <^e zna hrvatski, ko jo dovrsil hrvatske solo, tudi gotov kräh, med tem, ko bi moral po dovrsenih laških šolah Btradati. S tem Hrvatje siive no pridobo ni<\ Silui viharjl tu nallvi na Ko- roškein. — l)a bodo imeli na3i čitatolji pojm o silnih vil.arjih in nalivih, ki so razsajali na KoroAkom in p jsobno pa na Sv. Visarrh od dno 1U. do 16. t. m.. po- natisniii smo iz „Mira" ta-le dopis z Sv. Vtearje?: rAli si so živ V"4 tako smo ae poprasovali dne 14. septembra zjutra). Že zadnjič sem omenil o viharju in na- livu na 3V. Viäarjih Mialil sem. da jo najhuj^e že pri kraja. Toda „človek obraea, Bog pa obrne-1. V nedoljo dn»' 13. t. m. popoludne jo prihajal vihar vedno >T)OC- nojži in hu;di tako, da ni bilo rnogoče zunaj stati. Sli smo trije na vrh, gledat proplavljone Žabnice, kar na mati potogno vihar, da smo se morali na zemljo vleči, sicor bi nas bilo bre/. dvoma odneslo. Med orkanicnim viharjem pa jo dožilo in snežilo, parkrat je tudi precoj deb^la toča v°e pobolila. Zo dopoludno istega dn<* nas je bilo strah pr^d vromonom, kakorSnoga še nismo doživoli. Vrhunoc vseh nesreč in strahu pa nam jo pri- nesla noč. Ob devoti nri smo se podali k počitku: toda že črez pol nro nastane vihar. ki je s svojo mof-jn daleč prosogal onoga po dnevu : vmes jo stra^no lilo. padala gosta toča močno grmolo in no- pretrgorna bliskalo. tako. da je bilo kar naprej svetlo. kakor po dnovi. Najstarojši ljudjo ne pomnijo kaj takega, in nasa kronika ne poroča nič podobnega. Hi^e so se vsled močnega orkana zibale. stene so pokale, in strehe je deloma močno poškodovalo. verando pred gostilno je popolnoma odkrilo in streho neslo. kakor kos papirja v dolino. ravno tako jo od- neslo streho še s treh drngih manjžih po- slopij ; velik del pločevinaste strehe pri „novem gostünicarju*4 je vrglo 'daleč v jarek. V cerkvi je metalo. kljub tema, da je bilo vse dobro zaprto. majhne sohe in podobe n8 tla. Tudi okna so trpela vsled gO3te toče Da pri teh strahu polnih prizorih nismo zatisnili celo noč oce'7, ni treba še posebej omenjati. Občudovati moramo na vsak način trdno«t zic'anje višarskih poslopij, da so takemu viharjn Še v toliki meri kljnbovala. Če bi jih bili zidali taki mojstri in delavci, kakor dandanašnji, go*ovo bi ne bil ostal kamen na kamenu; vse bi bilo neslo v dolino, zlasti če pomislimo, da je veliko nižje v dolini ruvalo orjaška drevesa. da ležijo križem kakor bojevniki na bojišču po vroöi in krvavi bitki. Kanalska dolina so je videla a sv. Višarij popolnoma po- plavljena, podobna dolgemu jezeru. Ne- popisna množica vode je vsled nenavadno naraslih hudournikov napravila silno škode v Žabnicab. Trbižu. posebno v Ukvah, kjer je večji del vasi pod^ulo, dobri del pokopališča z mrliči odneslo, župnišče podkopalo. Cerkev sama jo bila v akrajni nevarnosti. Zelo sla trpeli tudi vaai Lužnica in Lipaljavas. ki jo z^ubila mnogo his. Samo od nedelje opoldan do pondeljka zjutraj smo namerili 108 cm* dežja (v Žabnicah celo 228 nn v teku 24 ur]; vaega skupaj pa je padlo dežja s snegora in točo vred od dne 10. do 16. septembra 24V5 cm3. Umevno je, da je vsled takega naliva razdrlo in moeno poškodovalo romarske poti, katere so pa do sedaj že toliko popravljene, da ni nobene nevarnosti. Tudi mraz smo že imeli prav občuten; trikrat je že stal toploraer dve stopinji pod ničlo, tako da so od streh visele ledene sveče. /U- leznična proga od Tkev do Ponlab^ja je 29krat pretrgana; promet je za 6 tö- dnov ustavljen. Iz Bel^jaka smo dobili tole: — Prošnja ! Grozovita povodenj, ki je dne 13. septembra t. 1. razsajala po tužnetn Korotanu, je napravila ogromne Škode. Beda je velikanska in najhitrejša pomoč nujno potrebna. Najbolj prizadet je od te katastrofe slovenski kmet! Posebno trpela je Kanalska dolina, popolnoma za- sute in uničene so Ukve. Od 112Stevilk ostalo jih je le 16. Devetdeset hiš je zasutih a äuto do atreh, prej enonad- atropne hiše se vidijo zdaj pritlično, nekaj od teh je se raztrganih, popolnoma zgi- nilo pa je 7 hiä z gospodarskimi po- slopji vred. Že itak večina revni kmetje ao poatali b e r a č i v eni uri, tako hitro namreč se je vse to zgodilo. Zasuto je tudi vse polje, ker je dolinica ozka, v gozdu pa leži polovica drevja po tleh. Najvažnejša živila za to prebivalstvo, kakor koruza, krompir in ajda leiijo 1—3 metre pod äuto. Še koöe na planini so zahievali, je vlada 26. janija podala de- misijr, in izjavüa, da j<* povdarjala pra- vice tostranske državno polovieo in je opozarjala na nevarne naslodke. ako so tifjoli onstranski državni poloviei. Vladar domisijo ni sprejol in je vladi izrazil zaupanje ter je pooblastil ministerskega predsednika k izjavi, da bo skupnost ar- made nodotaknjena. Mi ne iščomo boja. Nemski armadni jezik mora biti ohranjen. Nato je pojašnjoval zadevo tretjoletnikov, ki bodo odpnščeni takoj, ko sprejmo zbornica predlog o vojažkih novincih. — Med govorom nrnisterskega predsod- nika so poslanci govorniku deloma pri- trjt'vali in delonm tudi ug^variali Po- sfbno so st» 0111i ad strani Cehov in so- cijalislov rnzni ironieni mejkliei. — Po- slanec Pernerstorfer je predlagal, naj se otvori razprava o govoru miniaterskega pred^f-iinika ; ali tu predlog je bil odklo- njon. Glnsovali so zanj socijalisti, Cehi in Jugoslovani. — Nato je prišel na vrsto nujni predlog poslanca dr. Plačeka, ki zrtiiteva. naj so tretjeletniki takoj in brezpogojno odpuste iz vojaške siužbe. V četrtok je bilo najprej stavljenih vpč intorp-'lacij» mea" njimi ona poslanca Bakso. tičoča se klanja macedonskih kri- stjanov oJ strani turških vojakov. V in- terpe!ac>ji je rečeno, da ae nahaja zdaj v Mucedoniji 6ö 000 oseb brez streho in brr-z *2a. Za prečitanjem interpelacij in preuiogov razpravljala je zbornica o dr. Plačekovem nujnera predlogu glede odpusta vojaških trilotnikov iz vojaško službe. Ko je končal svoj govor dr. Palaček, kot glavni govornik, se je seja na predlog grot'a Palty-ja za pel ur pretrgala. 0 peti uri je seja zopet začela in na vrsto je prišlo ute- mHjevanje Klofačevega predloga. Klot'ac zahteva narnree v svojem predlogu, naj se na Üeskem uvede ceski armadni jezik, čfški vojaki nuj bodo prideijeni češkim pölkoin, zastave naj ncnijo čoške znake i. t. d., vse po izgledu Madjarov, in če im:ijo Madjari prav, ima prav tadi posl. Klot'ac. Na to se je seja na predlog posl. Kathreina zaključila. Zgodilo se je tn, ker st1 vrse za kulisaroi pogajanja s Čehi. in bi se prišlo rado do kakega kom- promisa, vsled kalerega naj bi Čehi od- nehali od obstrukcije. Ogrska krlza. Ogrski uradni list je priobčil v sredo to-Ie cesarjevo lastnoročno pismo na grofa Khuen Hedervary-ja : „Ljubi grof Khaen Hedervary! Moje oeetovsko srce je napolnjeno globoke žalosti ob pogledu na one, obžalovanja vredne rnzmere, ki v moji Ijabljeni Ogrski že mf-sece ohsojajo politično življenje v neplodnost in ki ovirajo že fankcijcniranje državnega stroja. — Ko ao se v letu 1867. mej deželami moje ogrske krone na eni in m"j kraljestvi in deželami za- stopani v državnem zboru, na drugi strani določiia sredstva iz pragmatične sankcije izhujajoče in zdražene obrambe, jo do- ločil ?? 11. zakonskega člena 12. od 1. 1S67. da je meni prepoščeno reševanje stvari. ki se nanašajo na jednotno vodstvo in notranjo organizacijo skupne vojske. In kakor sem jaz vsikdar strogo pf-zü, da se te, na podlagi zakona prev- zete obveze pošteno in vestno spolnojejo od vsake strani, istotako 8em odločen braniti nedotaknjene, meni pripoznane pravice ter iate nepoäkodovane izročiti mojim naslednikom. Ko je ogrski državni zbor pripoznal to rnoje pravo, je hotel poskrbeti ne le za velevlastno stališče monarhije, ampak tudi za rnoč in varnost lastne domovine in lastnega naroda. Ravno zato pa ne bi mogel jaz pritrditi odredbam, ki bi v svojih zadnjih konsekvencah dovajale do oslabljenja obeb drzav monarhije in ki bi od mojih slavnih prednikov podedovano dedščino izpostavile nevarnosti pro- padanja. Jaz bi torej ne mogel dovoliti v Hpolnjenje onih zahtev, ki merijo na tako spremombo izkušenih institucij, ki ne le ne odgovarjajo interesotn moje Ijabljene Ogrske, ampak bi mogle v svojih zadnjih konsekvencah spraviti tadi v nevarnost celokupnost dežei moje svete krone. Z druge strani pa se ne odtezam takim od- redbam, odgovarjajočim moji kr.djevi ob- lastnosti, glede katerih so moje vlade v zadnjcm času podale v državnem zboru izjave in ki, skupno s točkami, ozna- čenimi od mene, ustvarjajo tisti okvir, v katerein so te odredbe dopustne. Moj ogrski narod je od nagodbe Bern napravil orjaäke napredke. Zadoä- čenjein sem opazil ta razvoj kakor nov dokaz za modrost onega dela, ki je je ustvarilo mejsebojno zaupanje krone in naroda. Tako bodi in tako ostani nadalje. Milost božje previdnosti je naäe kon- Btitucijoneino življenje do sedaj obvaro- vala pred vsakim resnim pretresljajera. Le treznost in premiäljenost naroda, prpmi$!j»no uvaževanje vseh velikih in- teresov, ki pnhujajo ? poätev, more aas obvarovati tudi v bodočnosti prpd vsako sku^njo. MtMii je torej vkraljevo dolinoMt, da opnzorim narod, da se tudi sedaj trdno dr>.itn na,souuo. Mojo propričanjo je, da O'i duh, ki jo nstvaril to dolo, živi tudi danos v duäi naroda so staro silo. Jaz zaupam vaAi uvidnosti, da za- konitemu zastopstvu n>oio in meni to- liko drage Ogrsko pojasnite moje oc>e- tovske namcnp, da isto najde srečno ro Sitev iz položaja, nevarnega zm deželo in iiionarhijo. To pričakuje sem so odločil Vam poveriti se^tavo nove vlade, o öemer VTas obvezöam po priložentMii ročnem pismu". To pismo pa ni, kakor se vidi, niö drugega, nogo ponovitev onega. kar jo rekel cesar je hotel Mirubas svoje bosede pro klicMti, a kor ni t<>ga atoril v par besi'd.ili, ampak je priOol svoj go /or /, daljsirn lvoddrn, niso ga hoteli poslanci voči no poslušati, ter so ga prisilili da jo utnolknil. Krnnjskl de/olni zbor. Po dolgem pre^Iodku. katerega jo provzrorila obslrtikcija katoliško-narodno stranko v krt::.j.,!.u..i dežftlnom zboru, in sicor zato, ker sta ji holeli zdru^ni stranki kranjskih Nomcev in kranjskih naprodnjakov vskratiti v raznih odsekih stovilo ölunov, kalori ji v razmorju po štovilu poslancov pripadajo, sešol se je ta deželni zbor zopet v torek. Njegova prva seja jo bila jako mirna, ker se jo mod strankami dosoglo konečno vendarlo neko sporazumljenje. Dt'zdni zbor kranj- ski seäel ae je v novem doželnem dvorcu, katerega je pred sojn po običajni slo vosni sv, ma^i blagoslovil mil. knezoškof Ijnbljunski. Po blagoslovu je dežolui gla- var otvoril sejo okolo poludne. Pozdra- vil je poslance ter jih spodbujal k mir- nomu in plodonosnemu dolovanju Ome- njal pa je v svojem govoru tudi razmere, ki so nastale na Ogrskem tor armadno povolje, katero je izdal nas cesar o pri - liki zadnjih vojaških manovrov v Galiciji, povelje, ki je vzbudilo nu Ogrskem volik hrup, ki je pa napolnilo z vesoljom srea vseh narodov, zivoc'ih v tontranski polo'ici naše države. Svoj govor zakiju- čil je s trikratni.n „živio"' na cesarja, kateri klic so navduseno ponovili vsi poslanci. — Za deželnim gl&varjem go- voril je deželni predsednik baron 11 ¦ m n, ki je istotako pozval poslance, naj mirno in složno delajo v prid doželo, pri kato- rem dolu jih hoče tudi iT'ada krepko podpirati. — Nalo je dobil L^sedo posla- nec dr. ŠusteršiO. ki jo glede promembe vuliln^ga reda in glede raz.V'rjenja volilno pravi^r* stHvil sledecM nuini predlog: „Dež ' A red in deže!ii'»ga zbor.i volivni red za vojvodino kranjsko s • im'\ spremeniti v srnislu razširjenja vo lilne pravice na vse sloje prebivalstva. Izvoli se poseben ustavni odsek 9 članov, kojeinu se naroča, da nemudom:i izdela dotična zakonska načrta in ju v najkrajšem času predloži zbornici'1. Nuj- nost tega predloga jo bila vsprejot'i so- glasno. Predlog se je izročil posebneinu odseku, ob^toječemu iz 12 čianov. Kor so se stranke tudi glede števila članov v raznih odsekih sporazumele, prečital je dr. Susteršič dotična iinena članov in voli*ev se je izvršila z vskükom. Med raznimi predlogi, petieijami in interpe- lacijami nahajala sta se tudi dva pred- loga glede takojšnje odpustitve vojakov, ki s'.uzijo tri Iota, iz v.^jaške službe. Jed- nega je stavila katolisko-narodna stranka, drugoga pi narodno-napredna stranka. Utemcljevala pa sta ju dr. Šusteršič, in dr. Forjančič. Deželni predsednik baron H)in pa je izjavil, prvič, da ne spada ta zadeva pred dezeine zbore in dragič, da sta predloga že zaradi tega brez,pomembna, ker je sklican ravno to dni državni zbor z namenom, da spremeni že potrjeni za- konski načrt gledo števila vojaških no- vincev tako, da bode mogoče poklicati v vojaško službo novince ter odpustiti iz njo on i vojake, ki so služili tri leta. — Nat'j jo deželni glavar zaključil sejo s pristavkom, da naznani prihodnjo sejo poslancem pismeno. — Kranjskemu de- želnemu zboru doposlale so mnoge ob- čine petieije za uvedenje splošne in jednake volilne pravico. Glasilo kranjskih naprednjakov, „Slovenski Narod"', ni s temi petieijami prav nie zadovoljen. L^p liberalizem je pač ta, ki se ustavlja sploäni in jednaki voiilni pravici. No, je pač lažji — liberalizem. Posebno z narodno- slovan^kega stališča bi moral vsakdo, ki se količkaj čnti Slovana, delati z vso silo na to, cla se uvedo aplošna in jed- naka volilna pravica nele glode volitev v doželne zbore, ampak tudi glede volitev v državni zbor. Kje bi bili avstrijski Slo- vani so danes, ko bi svoječasno grof Hohenwart ne bil pokopal volilne re- forme, kutero je nameraval izvesti pokojai grof TualVe?! Ruskl car na Dunaju. Kakor je zdaj določeno, pride ruski car na Dunaj dne 30. soptembra ob 10. uri predpoludne. Gar se poda naravnost v Schönbrunn in ne bode pri njegovem vsprejemu nobenih posebnih slavnostij. V Schönbrunnu ostane car pri obodu, pot^m pa se podata z našim cesarjem na lov v Neuberg. Car se ne bode na dunajskih ulicah niti pfikazal. Pravijo da zaradi tega ne, ker so baje aklenili aoei- jalisti, da priredö proti njemu demon- straeije. Sicer so najbržo to le želje židov in Ne acev, katere bode v oči carjuv prihod na Üuuaj. Vsi listi pa pripisujejo carjevemu potovanju največji politični pomen, in angleški listi pravijo, da se pri tem sestanku našega cesarja z ruskim carjem skoro gotovo delinitivno reši ma- cedonako vprašanje. Tudi nemäki kance- lar Biilow ae je izrekel naaproli nekemu diplotnalii v tern smislu. Nomi^ki kancolar Hi»'ow jo, tudi pristavii, da se neč*e Nem- čija prav nie utikati v reäitev rn-icedon- skega vprašanja tor da prepusti lo za- (levo Husiji in Avstriji. Sevoda, so to le besedo, bi rekla lisica. Razburjenje v Bosnl. Iz Sarajeva so poroča, da vlada po Bosni Ao vclno vznomirjenost, k e se pripravljujo mnogi Turki v Bosni za vojno v Macoduniji Bosanski moslemini sh sma trajo šo za podložnike sultanovo in <5e bi jih poklical „padi^ah"' na boj zoper („gjaure1') kristjane, bi ae gotovo tudi mod ondotnim turAkim probivalstvom v H ).sni in llorcegovini pukazalo precejsnje gibanjo. Kesnica je tudi, kar so govori o ziilogah orožju, ki i;o je rraslo. Določeno jo bilo baje za Staro Srbijo in Macedonijo. Uoyodki na Srbskem Pri volitvah v skupžčino, ki so se vršile te dni, je bilo i/.voljenih 12 zrn»ir- nih, 01 samostojnih in 2 divja radikalca, It liboralcev, 1 naproilnjak in 1 aocija- list 9 kandidatov pride \ ožjo volitev. Potem takem so dosegli sarnostojni radi- kalci nepričakovan vspeh, kajti mislilo ae je poprej, da pridobo zinorni radikalci vsaj 90 sedežev v sknp^cini. Ztradi tt'gi p -stal jo položaj v Srbiji nekoliko kriti- čon, a izgubljena ni nada, da ne pride mod zmornimi in sarnostojni mi radiknlci d'» kakega kompromisa. Skupšcina se sklice k zasedanju na dan 28. t. m. So- danjo mini.sterstvo podalo jo hvojo oslavko, katt'iv jo kralj tudi vsprejel. Domače in razne novice. Sinrtiiii Rosa. Dne 2;'). t. m.je umrl v (Jorici previdon s svototujstvi za. umirajoc'o niedicint'c g. Valorij Corn it: \z Št Petra, sin pok. učit^lja \rinkota Cernic, v 26 letu svoje starosti. Po- kojnik je bil blag.-ga in tihcg.ni značaja. Kot vrl narodnjak in zelo nadarjen in priden mladenič, obetal jo mnogo svo- jomu narodu. Nepricakovano hitro stria mil je npizprosna srnit mlado, a takn drago življenje. Prihodnjo leto, bi do- končal modicinske ištudijo. Pogreb bode danos ob 2. uri po- poludne iz hiše žalosti v Magistrate ulici št. 9 na Sernpetorsko pokopnlišče. N. v m. p.! Nova 8V. maia — V nedeljo je č. g. Jariez BrezavAčok daroval prvo sv. mašo na sv. Gori. Poli so mu podgorski pevei. Iinenovanjc v carluarHkl stroki. — ,.Wiener Zeitung1' javlja : Finanöni minister je imenoval vi.^ja oficijala carin- skega urada Ivana Horiča in Karola Muloyerja kontrolorjema carinarskega urada v VIII. plačilnem razrodu na glav- norn carinarskem uradu v Trstu. Za „Solski Dom" je prejelo naäe upravniiUvo: Autonija Vižin, učiteljica pri Sv. Trojici na Kranjskem 2 K. Hvala! Naft podltatck. — V dana^nji äte- vüki svojega lista začeli srno priobčevati v podlistku izvirni roman „M I a d i g o z d a r', katerega jo spisal S o 3 k i - č r n o š ö 1 fl c ter opozarjarno nanj svoje p. n. čitatelje. Delovnnje „Lepe IVazioimlc". — Gori^ka podružnica „Lege Nazionale" je priredila dne 29. jnnija veselico v prid „Lege Nazionale". Čisti dohodek to ve- s< lice znaša 8020 K, s katerimi se usta- novi na meji ätandrezko občine italijan- ski otroški vrt. K terau iepernu gmotnemu uspehu „Lege Nazionale" je pripomogla tudi c. kr. armada, kajli „Legine" vese- lice so se udeležili tudi c. kr. čantniki tukajšnje garnhijo. Kar bi ne bil pred leti nihče pričakoval, to se je zgodilo letos: uniforme na3e slavne armade so poveličevale slavnost „Lege Nazionale" ! V zrak so švigale rakete v laških, ali kukor trdijo drugi, v — ogrskih barvah. Delovanje „Lege" reže v naäe meso! Da se razumemo ! Pokojni italijanski minister Bonghi je v knjigi ,.Le Alpi Giulio" naäi irre- donti priporočeval, naj ne vprizarja hrup- nih protiavstrijskih demonstracij, kor se Primorsko zaradi slovunake večine pre- bivalstva äe ne dä na podlagi narod- nostnega principa za Italijo reklamirati. Zato ji je svetoval, naj rajši skrbi za razširjanje italijanskega elementa, oziroma za poitalijančevanje primorskih Slovanov; vse drugo, je rekel, pride o avojemčasn. Naši Lahi so posluäali Bonghi-ja. Hrupne irradentovske demonstraeije so skoro ponehale in Lahi so ustanovili šolsko druätvo „Pro Patria". Državna oblast je to društvo razpustila, a naSi Lahi ao ustanovili drugo enako druätvo, „Lego Nazionale". To druätvo uatanavlja v slovanskih oböinah Istre, Trsta in Go- riäkega italijanake otroške vrte in äole in lovi v njft z raznimi darili in pndpo- ram: alovenske in hrvatske otroke,. razdcjane. Ova tini je bilo prebivulstvo po voili zttprto od obeh strani dolino, da niti /ivi'ia niso dobili. Vse kar je bilo v hi$i jc /Hrtuto, nrebivalei so imeli koniHj časa reäiti svoje la-uuo življenjtv Ena osfh utonila. Ta kratek popis povp vsp. N..j sto drnžin je brez strehe in ži- veža. in koliko je Skode sarno v t<\) vasi. si i/.rhčiina vsakdo lahko sum Človeška, kržčan*ka in posebno na- rodna dolžnost je nam Slcvncem, da prid>mo na pomoč v nujvecji bedi se nahajajo;im sobratom. Frosi se prav uljndno. naj da vsakdo po svojih močeh — ako je še tako malo — in sicer v denarju aü v živožu. Slovmsko omizje v B^ljaku jo ustanovilo poseben odbor, k:iteri nabirn milodare in jih potem raz- doli po nalancni poizvedbi pravieno. Omizje jo zložilo 100 kron. Darila spre- jtma ..uredniätvo našei?a luta" in jjospod Ivan lloi'hniiiller. uradnik v R^ljaku. Han- Gasper Platz 2. Vsi prispovki, po- slani nam v Relink se razsjlasijo v ko- roAkem listn „Mirir1. Opetovano pro- ximo h i t r e, h i t r e pomoei! za odbor: Ivan lloehmiiller. lladjarskt» poronske karte. — Na zagrelnkem južnem kolodvora se pro- drtjajo samo madjarske peronske karte, kar je protipostavno ter hrvatski opozi- eijonalni easapisi najodločneje ugovarjajo proti takemu predrznemu ravnanju od /eleznižke uprave. Obenem svare opozi- cijonalni časopisi hrvatsko občinstvo, da ne kupuje nič več teh kart. nego da onih 20 vinarjev. kolikor stane peronska karta, raj^i za družbo sv. CiriU in Metoda. ali pa zn sirote ponesrečenih. Zares prav umesten in posnemanja vreden predlog morda tudi za Slovence. Ne dajmo se za naš denar še prezirati! Pri'vidnost pri zelenl krml. — Kmlar se kladi zelena krma, je hieve imeti kar najbolj snažne. Stelja se mora verkrat menjati z novo. Marsikak gos- pO'lar zaradi oddaljenosti zemljiäca ne more v«ak dan od doma, da nakosi sveie krrne, kar je treba za sproti. Zato je nakosi za več dni skapaj. To krmo pa trebii varovati, da ostane sveža in da živini ne škodoje. V ta namen treba krrno spravljati na tak kraj, kjer je pri- ptopna zraku. Tadi pri košnji treba pre- vidnost. Kositi se mora ali zjutraj ali zvecer. dokler je zelena krma še saha Na solncu puščati ^elene krme ne gre, ker povene in izgubi tako svojo glavno vrednost. Doma pa jo treba raztrositi. da ?e ne segreje. Ako pa se le segreje, pa jo treba pred krmljenjem prazračiti na prost^m. — Fran Wilhelm odvajajoči čaj od F'rana Wiltu'lrii. It'karnarja. c. in kr. dvornega zalagatolja v Xeuiikirchon (Spodnjf* avstrijsko), se dobiva v vst.'h lfkarnah v zavitku po K 2. — avstr. velj. Kjcr ni zaloge. pošilja se direktiio poštni zavoj s 15 zavitki za K 2-iOO franko n?. vsp avstrij. ojrerski' postno postajo. V znak pris'.iosti je od- tisujen ua vsakern zavitku grb trga Acunkirchen (neun Kirchen). I Safljarsto in vinarsto struštvo } za J3rda v Qoriei Trodajci naravne in prstne I briske pridelke po zmernih ' eenali. I Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre I frankinje in drugih. . DKSKKTNA VINA. Sedež društva je: I Gorica, ulica Barzelilni St. 20. • ^mm^ ¦^m^ ^a^r w» -^^mr -^m^ -^^^ I Jakob Miklus, I trgovi'nfckih, briRkih, dal- matinskih in isterskih w I - noorado«. Düdiuvlja na iloin in razpoäilja po žclci- .lici na vai1 krajc avstro-c^t^rökc moiiarhije ˇ ¦oJih od 60 litrov naprej. Na zahtcvo poäilja tudi uzorco. Cene imerna. Postrstba poitena. „Centraina= posojiliiica" v (liorirL nraiiije oi 11% naprej od8.zj.do l.pop. >^ Pri svetem Antonu Padovanskem W ^ NOVA ZAL0GA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, bcevirjev, ritualov, diurnov in iieštevilno nabožnih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog^a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskern kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveö iz öistega öebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, >^-v^^^-^^^-^-^^w^-^^v--v ¦—-^—>-r-^v^%—v^^v pri Kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. H0T" Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. *^W % Z odličnim spoštovanjem Anton j Vogrie> ftv s<'in jako od l(ij)oto in 1 UCär3slä i-<>t« Tvojc oblokc. i Kjc vondar h kupujes i hiko krasno l)lai>'oV Pov(kj jui vendar! j Y 99KmJaAkt sail igl"! :.: Gosposka ulica štev. 7. — , katcra tvrdka ima največjo z.'ilo^o te vrslo v Gorici. ' Kako jo li to mogočo. saj sein vendar cihila I v nekein listu, da nima ,,Krojaška /iuh'ii^a66 1 nikako^a blaga več. ' Pojdi, pojdi in no voruj vsake rcči; prcpričaj so saina in iznenadena bodoÄ, ko zaglcdaš isto založeno tako volikansko zblagom,da bodes kar 4 strmela. Tu ti leži na razpolago izvanredna mno- j žina raznoga blaga za vsaki spol, in za vsaki letni ^ čas, kakor krasne Zephyrje, batiste, perkal, svile, , Oxfort, Pique, vsakovrstnega volnene^a blaga, moško ; sukno po vsakej ceni in izbert. j Tain (l;11^ hoi-ato i/.ln»r vsakovrstncKa blafia, /aneveste , jako veliko zalogo perila, kiikor platna, (hilion, prtenint*. liIaTteviue, vulneiui odeje, kovtrt» iepiu» rutcitd. Tani rfohis tudi i sc l»'nx<» piM'jsnjili so H vin. (»iTi'iio izriunjc) I redii 1stvo in iiprHvlii^tvo st* nah;ijata v c\ a r o d n i t i n k a r n i». illicit Vftturim li. At. 9. iJopisc jf nuslovili na urcdniAtvu. o^last- in wariH^iiii.o pa na unraviii3tvi> >^joritt-t. (Ma»' st* raČuiiijo po pi-tit- vrstah in sio*r ako sf tiHkajo 1-krai po 12 vin . 2-krat po 1U vin., H-krat po 8 vin. Ako 8»* wckiat tiskajo, raču- uijo si' pu pogodbi. Izdujatdj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tinka „Narodna tiskarna" (odgov. J. MaruSic). Javen shod ferijalnega akademičnega društva „Adrija" na Dobrovem. Kakor smo omenili v zadnji stevilki svojega lista, sta govorila nu javnem shodu na Dobrovem visokoSoIca gj». stud, jur VoSnjak in Gradnik, in nicer je govoril prvi o legini šoli v Neblem, drugi pa o slovenski gimnaziji v Gorici in o Hlovenskem vseučilišču v Ljubljana Omo- nili smo, da hočemo omenjcna govora priobčiti, kar danes tudi storimo. j Pravnik g. Vošnjak govoril je namreč približno tako-le: Priäli smo mi dijaki sem med Vas, j da bi spregovorili nekoliko krepkih in ; odločnih besed prav po domače o tern, kar Vain je v äkodo. Zdi se nam dijakom potrebno in važno, da pridemo mi med Vas in Čujemo Vaše misli in želje, ter ; da Vi čujete naše misli, želje in nadeje. Radostnim srcem smo prihiteli med Vas v ta lepa, rnicna. Brda, da Vam pojasnimo to ali ono ter Vas poučimo o veliki ne- varnosti, ki grozi tu ob meji našemu na~ rodnemu obstanku. Slovenci smo imeli vedno mnogo : sovražnikov, ki niso dopuščali, da bi | srečno in mirno živeli, da bi bili zado- voljni in premožni. Čeravno je bil Slo- j venec vedno pridnih rok in bistre, pre- j brisane glave, vendar so ga njegovi sosedi vedno tlačili, da ni bil dolga stoletja sam svoj, ampak da mu je tujec zapovedoval. Vsa ona gospoda, oni osorni in ošabni vitezi, katerim so morali tlačaniti in ro- boto delati Vaši očetje in pradedje, niso govorili našega jezika, to so bili tujci, ltalijani in Nemci. Ker pa danes vendar ni več mogoče z orožjem v roki Vas podvreöi in podjarmiti, našli so ti tujci i druge pripomočke, da oi nad Vami go- spodovali. In tak pripomoček je dandanes sola. — ] Postava veli, da mora vsak otrok obiskovati Solo. Sola je danes prepo- trebna vsakemu, ki hoče, da bi se ma dobro godilo, da bi kaj veljal in da bi njegovo gospodarstvo napredovalo. Mehek kakor vosek je otroški dub, njegovo srce. Učitelj lahko vzgaja dobre in pridne ljudi, ki ljubijo kraj, kjer so se rodili, svoje rojake, jezik, katercga govorijo. Ako je pa ucilelj zloben, pa lahko vzgaja Ijud.', ki se srnmujejo svojega rodnega kraja, ki zasmehujejo svoje slovenske stariše in rojake. Ibtlijani ustanavljajo laSke sole z laškimi učitelji v slov. kraju. Otroku, ki obiskuje iaško šolo, vceplja ital. acitelj srd proti jeziku, ki ga govorita oče in mati doma. Pravi namen vseh teh šol na hIov. tleh je, iztrebiti slovenski narod in delati na to, da bi naSi slov. kraji skoraj bili italijanski, in da bi pri nas vladal laški kralj. Zdaj si pa predstavljajte, kako težko se bodo Vaši otroci učili čitati in pisati. Učilelj ne bode razumel učencev, učenci ne učitelja. Ubogi otrok, ki ne more slediti ital. poduku, naj ima korist od takegd poduka, katerega ne razume. Vprašam Vas, kake ljudi bode vzgajala laška sola. Odgovoriti Vam moram: 01- padnike, ki bodo soviažili in zasmehovali svojo rodno mater, ki se bodo rogali svojemu očetu. Ljudje pa, ki sovražijo svoje stariše, domovino, rojake, ne mo- rejo biti dobri in plemeniti in pošteni. Ljubpzen do rodnega kraja je bilo in bode vedno edno najplemenitejših č"uv- stev. Kdor ljubi oni kraj, kjer se je rodil. bode skušal pomagati svojim bližnjikom, pomagati pa sebi tudi do večjega blago- stanja in sreče. V Neblem se je torej pred kratkim osnovala Legina italijanska sola, da bi se slovenska deca poitalijančevala. Paziti je treba, da nam ne bode v ne^rečo ta laška sola. Na našem polju je robida, izruvati smo jo hoteli, ali jo vendar še pustili. Robida je pognala mladike, in sedaj nas stane mnogo truda, predno vse to izpulimo. Tako je tudi z laško šolo, začetkom bi bilo število odpadnikov malo» ali vedno bolj bi naraščalo in skoro bi napočil dan, ko bi se Italija polastila naSega ozemlja. Zidje so govorili: ,.Iz Galileje ne more nič dobrega priti", jaz Vam pa pravim: „Iz Italije ne more nič dobrega priti". Bog ne daj, da bi VTi prišli kedaj pod Italijo. Nam Slovanom in Slovencem posebej so delali llalijani posel^n i v go- podarHkem oziru najvočjo škodo. Pomin- lite, ves Kras in Dalmacijo so pokrivali senčni, ternni, krasni pragozdi. Benečani so posekali vse te gozde. na hraätovih hlodih iz naših slovenskih gozdov so si sozidali kraljico rnorja. ponosne B^netke, i/ našega lesa so si tesali ladje, ki so sirile slavnost Benetk po vseh morjib. Bo- gatstvo bi bilo sedaj dorna tarn na Krasu in v sedaj kr^ni Dalmaciji, ako nas Bo nečani ne bi oropali gozdov. bo pa dan- dan ašnji ltalijani kaj boljši ? Ali ne jem- Ijejo laäki delavci našim poätenim de- lavcem kruha in zaslužka, ali oni ne iz- podrivajo posebno v Trstu in v mestih domačinov? V Italiji se dogajajo zločini, da se prijemamo za glavo, ko čujemo o njih. Pravde, v katerih je klicano pred sodnika po sto in sto prič. nam kažejo tako gnilobo in občno propadiost. da se s studom odvračamo. Če se hočemo pre- pričati. ali je. prebivalstvo kake dežele izobraženo, vprašamo, koliko ljudi od sto zna pisati in brati. In ^lejte, v Italiji zna komaj polovica vsega prebivalstva brati in pisati. Kar se tiče narodne izobrazbe in omike, zavzema Italija med evropskimi državami jedno zadnjih mest. Bral sem v nekem italijanskem, Slovencem silno nasprotnem listu, da so Slovenci na Go- riškem mnogo bolj izobraženi, da mnogo več berejo kot ltalijani. To ltalijani sami priznavajo, ali vendar nas imenujejo div- jake in barbarski narod. Čutim v sebi dolžnost, da kličem slov. stariäem, ki bivajo tarn ob meji, kjer je ital. sola: Ne dajte svojih otrok v ital. šolo! Namen vsake take sole je, poitalijančevati Vašo deeo. Apelujem najsvečaneje na vso brisko inteligenco, na narodno učiteljstvo, duhovništvo in posestnike in polagam ji na srce, naj podučuje ljud^tvo, kaka nevarnost je ital. sola za slov. prebivalstvo. V prvi vrsti obračam se do narodnih posestnikov, naj z vsemi silaini odvračajo slov. ljudstvo od ital. Legine sole v Neblem in naj upo- rabljajo ves svoj upliv v to svrho. Briski kmetje! Vi ste čuvaji ob meji, ki je tarn blizu; onstran meje bivajo ljudje druge krvi, ki so dragega plomena. ki govorijo drug jozik. Vi ste tu nn straAi. Ako bodo kedaj napočili za na> rod tnrnni, burni dnevi, ne pozabite. da je Vaša dolžnost. braniti to mejo. In dvigniü bo^te tedaj svoje rokp v prisego. da ostanojo obmejni koli neprfmaknjpni in nfdotak- njeni .... Ce pa ti obmejni koli ne po naäi krivdi, ampak po krivdi dunajskih mogotcev, ne bi bili vpč črno-žo!ti, no, potem pač morntp skrbeti. da bodo belo- rnodro-rdeci! (Govor g. Gradnika priobcimo pri- hodnjič. Op. ur) Politiöni pregled. Drzavnl zbor Ko se je predsednik groi \Tetter najprej v toplih besedah spomnil umrlih poslancev grofa Hartiga in dr. Kerna. in 3ta storila poslanca Šuklje in Udržal ob- ljubo, je predložila vlada cesarsko na- redbo, tičočo se proračunskega provizo- rija, razveljavljenja zakona o sladkornem kontingentu in državne podpore povodom nastopivših elementarnih škod. Minister za dpželno brambo je predložil zakon. tičoč se uvrščenja novincev nabornega leta 1903, ki se glasi tako-le: jj 1. Na mesto 2. stavka L 2. zakona od 25. fe- bruvarja 1903.. drž. zak št. 53. ima sto- piti nastopno določilo: Resnično uvr- ščenje novincev za vojsko (vojno morna- rico), katerih nabor za dežele in kralje- stva, zastopane v državnem zboru. je bil s tem dovoljen. ima po večem številu, nego v prejšnjih letih. nastopiti le tedaj in v toliko. v kolikor pride do uvrščenja tudi dotični, po določilih >? 14. vojnega zakona na dežele ogrske krone odpada- joči kontingent novincev. § 2. Izvršenje tega zakona, ki stopi takoj v veljavo, se poverja mojemu ministru za deželno brambo, ki ima doseči sporazumljenje z državnim vojnim ministrom. — Nato je poprijel besedo ministerski predsednik dr. pi. Korber ter opravičeval sklic-anje državnega zbora. V stojem nagovoru je ministerski predsednik ohžaloval, da je bila vlada primorana se posluiiti ?J 14. Pojasnil je položaj in vzroke. ki so pri - morali izpremeniti predlogo o vojaških novincih. Narodne zahteve Madjarov glede arniade bi ne bile samo krajsanje vladarjevih zakonitih pravic. ampak bi tudi kršile ustavne pravice tostranske državne polovice. Rer so Ogri take stvari PODLISTEK. 1 Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. i. „V deželi srečni svoje dni Prebival sem vesel ..." A lit. Hribar. Jarko pomladansko solnce je priplavalo ravnokar izza strmega, z gostim bukovjem obrastone^a Viškovca ter obsijalo jednouastrüpno gozdarsko hišo, stoječo sredi male jase v trnovskem gozdu. V vrtic pred hišo sta vstopila dva možaka. Prvi je bil čokat in uže pri- leten, drugi pa blizu petindvajsetleten mladeuič visnke, krepke rasti. Zelenkasta obleka in puška sta pricala, da sta bila gozdarja. Šla sta naravnost v liišo, odložila puški ter sedla v čedni izbici za malo štirivoglato inizo. , Tako je, vidite, gospod Hostnik" je rekel mla- denič resno in nekako otožno ter i ..slonil laket ob mjzo. „Cudno se menjajo prizori živijenja. Zibelka mi je tekla daleč doli ob hrvatski meji, sedaj sem pa tukaj". J J h »Res, moj mladi prijatelj, izkusili ste uže dovolj za svoja leta. — Zaslužili ste boljše bodočnosti, nego je smete pričakovati. Ü človeku, ki je izgubil kot otrok stanše in ostal ua svetu sam, ne da bi radi tega opešal ah zdvojil, reče se lahko, de je ne samo možatega, ampak tudi blagega značaja". „Gorje niu, ki mora sedati za tuju miz0, Vsak srce le — eno". Mladenič umolkne in si otare solzo, potem pa nadaljuje. „Če bi bila živcla rajna mati, dovršil bi bil gimnazij in dosegel marsikaj, o eemer ne smem sedaj niti sanjati". „Cudim se v resnici, kako ste se dali v šestem gimuazijskem razredu pregovoriti, da ste šli na goz- darske sole. Saj bi si bili prislužili takrat uže sami lahko toliko, da bi niogii skromno izhajati". „Saj ue razuinein sedaj niti sam, kako sem se bil dal premotiti takrat. Kaj hočete: človek je v mladosti lahkoniiseln in omahljiv. lmel sem pnjatelja, sošolca, ki je bil sin bogatili starišev. Njeiiiu ni šlo na gimnaziju nič kaj gladko, in sklenil je, da pojde v gozdarske sole. Razknl je to tudi meni in mi večkrat tako živo in idejalno slikal gozdarsko življeuje, da bi bil kmalu še mene pregovoril za to. Ker mi je pa vedno in povsod polnil ušesa s pogovori o gozJarstvu, bil sem nazadnje uže tako nevoljen, da sem mu rekel kar naravnost, uaj mi ne zine več o tem niti besedice. A kaj se je pripetilo na to! — On je pregovoril doma svoje stariše, da bi vzdrževali tudi meue, ako bi šel ž njim v gozdarske sole. In to me je zapeljalo. — Zdelo se mi je, da je zažarela na obzorju mojega življenja nova zvezda — zvezda sreče. Šel sem s prijateljem v Zagreb, odkoder sem se pa vrnil sam, ker on -— je umrl tain za sušico. Izgubil sem očeta, izgubil sem mater, izgubil jediuega pnjatelja: sedaj — sem na svetu sam". - Moiče, kakor bi ga bilo prevladalo sočutje, zre uadgozdar Hostnik uekoliko časa na solzo, If cyi-i ..^ o»lnnl>atn1n tr •¦»¦% 1 n i \ u i , i A flufl ttl /-»/'flail ¦ n/itptTI 11.1 „Gospod Mirko, pogum velja! Pustimo preteklost, in poradmimo raje malo se sedanjostjo. Prišli ste torej sami semkaj in inmate nikogar, ki bi vam snazil in pospravljal po hiši?" „Začasno nikogar ne; pomagala mi bodeta sila in potreba. Revež sein bil, odkar me uosi zemlja. Vajen sem vsemu". „No, saj si bodeva soseda, in kot sosedu vain lie odreČem nobeue usluge, dokler ne uredite svojega gospodarstva. — Vein tudi za dobrega kuharja in poinetača, a nisem gotov, bi vam-li bil všec ali ne. Tu v okolici živi nanireč človek, star okoli stirideset let, povsem posten in zanesljiv in vrhu tega dober kuhar. Jedina napaka njegova je ta, da je sem pa tje malo zmešan. lzvršil je vseh osem gimnazijskih razredov; v drugem letu bogoslovskih študij je pa zbolel na umu, tako, da se še sedaj pojavljajo pri njeni nasledki one bolezni". „Povem vam odkritosrčno, gospod nadgozdar, bilo bi mi ljubše, ako bi dobil v hišo pripravuega moškega, nego žensko. Spoznal bi pa vendar rad tega človeka sam malo natančneje, predno ga vzamein k sebi". „To se zgodi prav lahko. — On blodi rad tu okrog po gozdu; gotovo ga srečate kje v kratkem. — Toda, gospod Mirko, oprostite, jaz moram doinov. — Prosim, poglejte večkrat malo k nam. — Z Bogom!" Nato spremi Mirko Stojan tako nanirec se je novi gozdar pisal — nadgozdarja do vrtnega prelaza. Od tarn se vrne sam zopet v izbo, vrže puško čez r.'imf* 7;iklene vrata in io zavije mej drevje, da' bi si „Legine" äole poitalijančujejo hIo- vennke, otroke v Devinu, v Poiljjori in v Neblem, loroj v Mlnvonnkih obcinah na avslrijaki moji! Mosto (loricu vzdržuje 9 otroških vrtov, v kulero lovi tudi Hloven- ak(3 otroke. Pri soškem mostu je ,.Lega" Že ustanovila otroSki vrt, zdij hoče usta- noviti nov otroSki vrt blizu Šl. Androža za jugozapadni del mesta, v kat'-rem prebiva veliko šlovilo S'ovoncev. To Slo- vence bo skuSala polančiti. Za ta pola- ščevalni vrt so porabi ttidi čisli dohodok ,,Lpgine" veaelico dne 29. junija, na ka- teri je bilii naša armada vrlo dobro za- Htnpana ! Tako skuSa „Lf'ga Nazionnle" raz- Siriti italijanski element na Primorskem lor izpolniti pogoje, od katerih je od- visna po Honghi-jevih bosodab anoksija PrimorSkega, ------- Delovanje ,.Logo. NazionaNv roze, toroj tndi v rneso naše Avslrijo ! Mi so pa pniv riič. no čudimo, da dobiva to poitaliinncVvalno društvo pod poro tudi od c. kr. slrani, ker živimo v de/.eli neverjetnosli. — Zdi so, da ho jo vso zaklelo proti Slovoncom. ki brani|o s Hvojimi komolci ltalijannm do Sočo, Prusom do Adrijo. A vi.soka in najviSja gospoda naj so no varn: kodar bo Pri tnorsko poitalijančeno ali ponomčen¦», bo po narodnostnem principn zrolo zi ltalijo ali za Norncijo! Zato kličomo na- Sim zaslepljencem: Podpirajte lo dalje ,.Lego Nazionale*'! Ko izginejo primorski Slovani, tolobno tudi mevše na tla, ki zdaj žajja vejo, na kuteri sedi ! „L'Eoo del Litoralr" z dno, 21. t. m. piše: " /žaška občina jo holeht na- pravili italijansko šolo pri sv. Ivanu (Guardiolla). Predmestje Guardiolla stoje več 11 'ijanov ko Slovencev. Če imajo Slo- venci svojo Snlo, morali bi jo imoti 3« z vpčjo pravico tudi ltalijani. Toda namest- nistvo ni dovolilo italijanske Sole. Razume se sanio o sobi, da so bode občina pri- tožila proti namoslništvemu ndlokn, k i zabra . J u j o, italijanski obcini vzdrževati sole v svojo m jeziku. Tako „L'Eoo" i Dovoljujomo si par stvarnih opazk: 1. Neresnično jo, da steje predmeslje sv. lvana več Italijanov ko Sloveneem. To predinestje jo skoraj izključno slovensko, kakor kažejo Stevilke, ob času volitov. 2. Namestnistvo jo prav storilo, da jo namero italijanskib zdražbarjev zavrnilo. 3. Neresnicno je, da je Trst italijanska o bč i na. To je jasno pokazala zadnja vo- litev v V. kuriji, kjer je slovenski kandidat prišel v ožjo volitev z italijanskim in jo pri cžj: volitvi slovenski kandidat dobil do 10 tisoč glasov, italijanski pa do 12 tisoč (ioljutijn. —- Zaprli so to dni ko- čijaža Kohlpacher-ja iz Borneka na Šta- jerskem, ki jo bil šele nekHj d::ij v »lužbi pri hotelu „Union". Kohlpacher posno- mai je namreč znanega Korkoča. V knji- žici poštne hranilnice napravil jo nam- reč iz desetih kron, ki so bile nanjo ulo- žene, 400 kron. Posrecilo se mu je, da je na knjižico že dvakrat potegnil iz poštne hranilnice manjše svcte. Pregovor pravi, da tretjikrat gre rado, ali pri Kohl- pacherju se ta pregovor ni uresničil, kajti ko je hotel tretjikrat vzdigniti no- kaj denara na omenjeno knjižnico, prižli so njegovim aleparijam na sled in spra- vili so ga pod ključ. Izpred sodisea. —• Te dni se je vršila kazenska obravnava proti onemu Andreju Škarabotu iz Solkana, o katerem smo svoječasno poročali, da je z nožem ranil ljubimca svoje sostre, Poberaja Ivana iz Solkana. Škarabot bil je obsojen na 2 meseca ječe. Proti ti razsodbi se je pri- tožil državni pravdnik. Novo vino. — Tukajšnji magistrat razglaša, da je točenje novega vina v mestu in njegovi okolici do 31. oktobra prepovedano. lzvanredno se bo sicer do- voljevalo tudi točenje novega vina, ako se za to postavljeni meatni organi pre- pnčajo, da je dotično vino že popolnoma i?Ire'° • 'n ^a ni novarno zdravju. — Kdor bi se pregrešil proti tern določbam, kaznovan bo z globo do 200 K. Spadajočim v črno vojsko. — lukaišnji magistrat naznanja vsem onini, ki spadajo v črno vojsko in imajo stalno bivališče v Gorici, da se zglasijo pri njem v teku meaeca oktobra, ter da prinesejo 8 seboj dotično knjižico, ali pa dotične egiUmacije. Oni, ki bi se ne odzvali temu pozivu, kaznujejo se lahko z de- narno globo od 4 do 200 K. Prekopavanje grobov na meöt- uem pokopull6e.li. — Goriški magistrat naznanja, da se začno v mepecu no- vembru prekopavati grobovi na oddelkih 3 in 4 raestnega pokopališča, na katerih so se pokopavala od 14. februvarja 188!> pa do 2. januverja 1891. trupla odraslih Ijudij. Istotako se prično v novernbru prekopavati tudi grobovi prvega oddelka onega dela mestnega pokopališča, ki je namoufen za crobove rinhr^nitiMn \n n» omenjenem casu Vsi oni, ki imajo pra- vico do križov in drugih «pomonikov, na- j hajajočih so tia grobovih, vabijo se, da ho zglasijo do'il. oktobra pri rnagistratu, kajti v iiHs-protnoru slui'ia'u pripad. -- Cradno je kon«tati- rano. dti jo v Honkah in v Koprivi. v sodnorn okraju Gradi^ka. nastopila trtna u^. Zato jc politična oblast prepovedala j izvažanjo iz rečenih dvnh obi^in : trt, trsnega porja in vsakatorüidrugib rastlin. Dt'/elui hlpotiMMil /avod jo raz- posial vsom obcin^kirn zrt^toporn v de- žpli naslednjo okrožnico. Dožolni odbor je so svojo okrožnico na vse občin«ko zastopo v tlozeli z dno II. soptornbra 1903 št. 2682 Ž«4 obseJ.no obrazložl vso smotro, ki so ga vodili pri ustanovitvi dozolnoga hipotočneca znvoda in je pov- darjal blagodojno nampno. ki si jjh je le ta zacrtal tt4r posrodno in noposrodne koristi, ktore bode donhsal zavod dezeli v obče in kmetovalcom še osobito. I)o- žolni odbor je isWasno objavil, da je naš zavod žo zapričel svojo delovanje, vsled co'-ar zamorpjo oni, ki se ga me- nijo poslužili. prodlo/ ti prosnje za po- sojilo vsak dan v pmstorib zavoda v ulici via Scuole §t f> I nadstropjp »biv3i sedež okrožne sodnije) I'radi zavoda so odprti za stranke ob delavnikih od 9. do 12. ure predp. in4 od 4. do 6. pop. ter ob nedeljah in praznikih od 9 do 11. predp. Pod se prilagajo za rabo slavoega občinskega zastopa jeden iztis pravilnika in nektere tiskovine, ktore naj slavni zastop blagovoli dati na razpolago občinarjem, ki bi holeli prositi posojila; in sicor se rabijo tiskovine obrazec 1 l> za posojila na zemljiäea z stanovališči in gospodarskimi poslopij vred ter obrazec 3 /> za posojila na poslopja, ki so dana v najem. V smislu pravilnika dolc^en' pogoji za dovolitev posojil so tiakani na 4. strani teh tiskovin, a priloge, ki se imajo pruožiti dotičnim prošnjam so po- drobno navedene v istotam se naha- jajočem $ 40 pravilnika. V gotovDsti, da slavni občinski zaslop nas bode bla- gohotno podpiral, se naproša isti, da iz- ! voli javno objaviti vsebino te okrožnice ter da, če treba, gre na roko onim, kteri bi prosili posojila, pri sestavljanju do- tičnih prošenj. Opaža se nadaljo, da zavod ima ob vsakem čaau na razpolago ob- činskih zastopov vse tiskovine, ki so po- trebne za zahtevanje posojila. llazplw natc('a,)a. — Deželni odbor razglaäa: — Izvršuje nalioen deželno- zborski ntslog, ustanovi dežtini odbor de- želno trtnico s cepljenirni arnerikanskimi trtami Ta trtnica se napravi na zemljižču obsegajočem 2 hektarja, ki ga podpisani vzame v najem. Deželni odbop vabi vse one, ki nameravajo napraviti tozadevne ponudbe, da jih predlože podpisanemu najdalje do 10. oktobra 1903. V navodilo , ponudnikom opaža se sledeče: Zemljišče . v vže navedenem povržju 21", bode mo- ' ralo zadostiti sledečim pegojem: 1) Mora ležati prav v bližini mesta Gorice; 2) mora sestati iz enega samega zemljišč- okuženo od trtne uAi; 4) na njem ae mora nahajali voda za polivanjo ali pa mora ložati v bližini zadostne količine vode Ponudbe bodo rnoraie obsegati dokaz, da odgovarja ponujeno zornljišč-e vom navpdonim zabt''vam. Najemnin^ka pogodba se 9klene za dobo 10 lot, toda \ po|?odbo se napis> pristavok. da, ako bo vsHJ 6 rnesocov pr«*d navedeno do- tftklo, dobo ne da bi dfila odpoved od ni- kake pOL'odberu1 stranko, je smatrati, da se je pogodba podalj^ala za nadaljnih 5 lot in tako naproj pod istimi pogoji od f) do f) lot. Kaxpw natcraja. - I>ož^Ini odbor raz(,'laša: I'.azpisujo ho složba d^želnega ntidziratelja trtnico za ustanovljajoco se deželno trtnioo z cepljonimi arnorikanskimi trtami. Prosilci za to službo imajo vIož;ti svojo redno opreinljono proSnje pri do- žolnem odboru do 10 oktobra 1903 Pro- silci mora jo prodkižiti spričevaid o do- vr^enih šolah. doknzati z listinami svojo praktično izvožbanost pri onacih na- pravah, svojo zmoznost za razpisano službo tor HVf>jf* jozikovno znanje. Na- vedena služba, s kojo jp .sp'jjena plaea, letnih 2000 kron, se oddii temeljem na- lične sluZbono zakupno pogodbe velja^ne za setiaj za <-no leto Poj^odbi se pa u K in lelni pavial 63'J K zu vzdržavo selskp poäte in za lokalno dostav'jonje poStnih poSiljatev. Prosnjo v teku dveh tednov poslati je na poslno in brzojavno vodstvo v Trstu. - Italijanska /astava. — Zadnjič (¦mo le. poroeali. da je zavihrala v Trsta na slolpu mugistrata italijanska zastava v tronotku. ko jo na brega "trel iz topa naznanil poldne. Danos naj dostavimo še. da je bila dolga 4 do ä metrov in siroka 1 in pol in in da je vihrala 2."> minut. Pripovodujo s^ tudi, da so bili na po- liciji vsi iz st»be. da niso vedeli. če po- trebujojt> kak odlok. ak^ uderejo v ma- Kislrat. Ko je hotel policaj skozi glavna vrata v poslopj».\ ustavil da ga, je vratar in mu ni pastil naprej. VTrata v pod- «troSjo k stolpu bild so z vrvrni zvezana in pribita. da ni mogla policija v pod- strt'^je k razoboseni zastavi. Listi po- rooajo, da jo je snel o^njegasec. Na trgu zbrana mnoLjobrojna množica je vzklikala: „S in o ž e v Italiji!" Kjuč k stolpu hrani navadno vrat:ir. Ko je policHJ ne^el zastavo. mu je množica žvižgala. Sicer ua so si znali trjtaški osicijozi po- maffali kmalu iz zadrege. Uradno gla^ilo trAftsko vlado. v nemškem jeziku pisana „Triestor Zeitung*4, imenovala je to de- monstracijo ein Bubenstreich, t. j. otro- Oarijo. S teni je pomirila vest vladnih tržaskih krogiv in s tern, kar se je zgo- dilo razbijal si ne bode v Trstu nikdo več glave. Istrske novice. — Že v zadnji številki svojega lista smo povedali. da so priäli itaiijanski visokošolci izzivat v Pazin Hrvate. Na ta svoj shod so va- bili z bombastiOnim vabilom, priobcenim v listu ..Lu Sveglia*4. Napovedali so vojsko avstrijski vladi in Hrvatom ter rekli, da hočejo povedati vsem v brke, da sega italijanska meja v lstri od morja do Učke pa do Kaže. Slaviti so hoteli ob jednem na slovesen način tudi za vzetje Rima, kar pa jim je zabranil navzoči politični koniisar. Ko so pa hoteli in so tudi za- čeli po ulicah izzivati Hrvate, so jim ti pokaz-ali, da ne poznajo takih Sal, in priälo je tudi v resnici do spopadov, pri katerih se bi laškim pobčem presneto slaba godila, da jih niso vzeli pod svojo zažcito orožniki. Najlepša je pa ta, da je hotela politična oblast dati zapreti vse hrvatske gostilne in krčme, čemar se je pa paziiiski župan g. dr. Kurelic odločno uprl. Kakor smo že zadnjič omenili, bilo je veČ laških pobčev aretiranih, a are- tirani so bili tudi nekateri Hrvatje, in med njimi tudi odvetniSki koncipijent g. dr. Gjuro Črvar. No, italijanskim pobčem so se pri odhodu. tako tresle hlačce. da so v železniakih vozovih 8ami priznavali, da v Pazinu ni varno zbijati Sal. — V prvi razred hrvatske državne gimnazije se je vpisalo letos 50 učencev. To naj- bolj dokazuje, kako potreben da je bil ta zavod. — Ker je vsled su^e grozdje glede dozoritve nekoliko zaostalo in se je začelo zdaj po dežju jako lepo raz- vijati, počakati mislijo vinogradniki v pazinskem okraju s trgatvijo do srede meseca oktobra. Vinska letna bo v pa- zinskem okraju, ako se ne prigodi kak* nosreča, dobra. llifn milj v eni uri; pri po- skn^nji pa se je doseglo 19.7"» mi'j ItalijaiiHtvi» se uinikl! V Dal- rnaciji so upisali anjboljsi laAki patrijotje pvoje sinove v hrvatske Sole. To bo go- tovo storili radi toga, kor vedo. da so hrvatskr Sole boljs> od laAkih, ker vodo. da ima hah. f*e ?inn hrvat^ki., ko jA dovrAil hrvatske sob«, tu li got;»v kruh. mod tern, ko bi moral po d^vr^onih laških šolah stradati. S tern Hrvatje sovp no pridobo nit1". Si I n i viharji I» nilivi na Ko- rohkem. — l>a bodo impli na^i citatolji pojm o silnib viharjih in nalivih, ki so razHajali na KoroAkem in pOiObno pa na Sv. ViSarjih od dno 10. do 16. t. m., po- natihriili smo iz ..M.ra" ta-le dopis z Sv. Višaijpv : ^AIi wi šo živ?" tako smo se popraševali dne 14. septembra zjutra|. Že zadnjič sorn omonil o viharju in na- livu na sv. Vi.šarih Mi«lil sem. da je najhujae žo pri kraju Toda ,,človek obrača, Bog pa obrne". V nednljo dn<' 13. t. m. popoludne je prihajal vihar vedno moč- nej§i in huj$i tako, da ni bilo mogoče zunaj stati. Šli smo trije na vrh, gledat preplavljene Žabnice, kar na mab potogno vihar, da smo so moraii na zomljo vleči, sicer bi nas bi!o bret dvoma odneslo. Med orkaničnim viharjem pa je dpžilo in snežilo. parkrat ie tadi precpj debola toča ye pobelila. Z« dopoludne isteüa dnc nas je bilo strah prod vrempnom, kakor^nega §e nismo doživpli. Vrhunec vseh nesreč in straha pa nam jp pri- nesla noč. Ob doveti ari smo sp podali k počitku : toda že črez pol ure nastane vihar. ki je s svojo močio daleč pro^psal onetja po dnevu : vmes je stra^no 1 ilo, padala gosta toča močno grmplo in ne- pretrgoma bliskalo. tako. da je bilo kar naprej ?vetlo. kakor po dnovi. Nai^tarei^i ljudje ne pomnijo kaj takega. in ni*a kronika ne poro^a nič podobnoga. Hi>^ so 3P vslpd močnoga orkana zibale. stPne so pokale. in streho je dploma močno poškodovalo, verando prod gostilno je popolnoma odkriio in strpho nPslo. kakor kos papirja v dolino. ravno tako jp od- ne9lo strpho še s treh drogih manj^ih po- slopij ; velik dol pločevinaste streho pri „novem gostünicarju" je vrglo 'daleö v jarek. V cerkvi je metalo. kljub tomu. da je bilo vsp dobro zaprto. majhne sohe in podobe ns tla. Tud^ okna so trpela vsled g03te toče Da pri teh strahu polnih prizorih nismo zatisnili celo noč oče«. ni treba še posebej omenjati. Občudovati morarao na vsak način trdno^t zidanje višarskih poslopij, da so takemu^ viharju še v toliki meri kljnbovala. Ce bi jih bili zidali taki mojstri in delavci. kakor dandanasnji. gotovo bi ne bil ostal kamen na kamenu; vse bi bilo neslo v dolino, zla«ti če pomislimo. da je veliko niije v dolini ravalo orjaška drevesa. da ležijo križem kakor bojevniki na bojišču po vroči in krvavi bitki. Kanalska dolina se je videla s sv. Višarij popolnoma po- plavljena, podobna dolgemu jezeru. Ne- popisna množica vode je vsled nenavadno naraslih hudournikov napravila silno Skode v Zabnicah, Trbižu, posebno v Ukvah, kjer je večji del vasi podsulo, dobri del pokopaliača z mrliči odneslo, iupnišče podkopalo. Cerkev sama je bila v Bkrajni nevarnosti. Zelo sta trpeli tudi vasi Lužnica in Lipaljavas. ki je zgubila mnogo his. Samo od nedelje opoldan do pondeljka zjatraj smo namerili 108 cm* dežja (v Zabnicah celo 228 nn v teku 24r ur); vsega skapaj pa je padlo dežja s snegom in točo vred od dne 10. do 16. septembra 2445 in jh opozarjala na nevarne nasledke, ako so ugo li onstranski državni polovici. Vladar demisije ni sprejel in je vladi izrazil zaapanje ter je pooblastil ministerskega. predsednika k izjavi, da bo skopnost ar- made nodotaknjena. Mi ne iSčemo boja. Nemäki armadni jezik mora biti ohranjen. Nato je pojaänjoval zadevo tretjeletnikov, ki bodo odpuäconi takoj, ko sprejmo zbornica pred'og o vojaških novincih. — Med L'ovorom ministorskega predsod- nika so poslanci govorniku deloma pri- trjevali in deloma tudi ugovarjali Po- sebno so so cult od strani Čehov in so- eijalistov razni ironiOni mejklioi. — Po- slanoe IVrnerstorl'or je predlagal, naj se otvori razprava o govoru ministerskoga predsednika; ali U predlosj je bil odklo- njen. Glnsovali so zanj socijalisti. Čehi in Jugoslovani. — Nato jo priäel na vrsto nujni predlog poslanca dr. Plateku, ki zahteva, naj se trotjoletniki taknj in brezpogojno odpuste iz vojaske službe. V četrU-k je bilo najprej stavljenih vet1 interp'^Hcij, med njimi ona poslanca Haks<\ tičoea so klanja macedonskih kri- stjanov od slrani turških vojakov. V in- terpelaciji je rečeno, da se nahaja zdaj v Macodoniji 65 000 oseb brez strehfl in brez živeZa. Za prečitanjem interpelacij in predlogov razpravljala je zbornica o dr. Plačekovem najnem predlogu glede udpusta vojaäkih trilotnikov iz vojaske službe. Ko je končal svoj govor dr. Palaček, kot glavni »ovornik, se je seja na predlog grol'a Palfy-ja za pet ur pretrgala. 0 peti uri je seja zopet začela in na vrsto je prišlo ute- meljevanje Klofačevega predloga. Klofač zahteva namreč v 9vojem predlogu, naj so na Čfškem uvede čežki armadni jezik, eeäki vojaki naj bodo prideljeni češkim polkom, zastave naj nosijo čeake znake i. t. d., vse po izgleda Madjarov, in če innjo Madjari prav, ima prav tadi posl. Kli'fac. Na to se je seja na predlog posl. Kalhreina zaključila. Zgudilo se je to, ker se vräe za kulisami pogajanja a Čehi, in hi se prislo rado do kakega kom- promisa, vsled katerega naj bi Čehi od- nehali od obstrukcije. Ogrska krlza. Ogrski uradni list je priobčil v sredo to-le cesarjevo lastnoročno pismo na grol'a Khuen Hedervary-ja: „Ljubi grof Khaen Hedervary! Moje očetovsko srce je napoinjeno globoke žalosti ob pogledu na one, obžalovanja vrodne rnzmere. ki v moji ijubljeni Ogrski že mesece obsojajo poiitično življenje v neplod' -.1 in ki ovirajo že fankcijoniranje državntga stroja. — Ko so se v letu 1867. mej deželami moje ogrske krone na eni in mej kraljestvi in. deželami za- stopani v državnem zboru, na drugi atrani določila sredstva iz pragmatične sankcije izhajajoče in združene obrambo, je do- ločil L 11. zakonskega člena 12. od 1. 1867, da je meni prepusčeno reševanje stvari. ki se nanaäajo na jedootno vodstvo in notranjo organizacijo skupne vojske. In kakor sem jaz vsikdar strogo pszil, da se to, na podlagi zakona prev- zete obvcze pušteno in vestno spolnujejo od vsako, strani, istotako sera odločen braniti nedotaknjene, meni pripoznane pravito ter iste nepoäkodovane izročiti inojim naslednikom. Ko je ogrski državni zbor pripoznal to moje pravo, je hotel poskrbeti ne le za velevlastno stališče monarhije, ampak tudi za moč in varnost lastne domovine in la.stnoga naroda. Ravno zato pa ne bi mogel jaz pritrditi odredbam, ki bi v svojih zadnjih konsekvencah dovajals do oslabljenja obeh držav monarhije in ki bi od mojih slavnih prednikov podedovano dedačino izpostavile nevarnosti pro- padanja. Jaz bi torej ne mogel dovoliti v spolnjenje onih zahtev, ki merijo na tako spremernbo izkušenih institucij, ki ne le ne odgovarjajo interesom moje ljubljene Ogrske, ampak bi mogle v svojih zadnjih konsekvencah spraviti tadi v nevarnost celokupnost dežel moje avete krone. Z druge strani pa se ne odtezam takim od- redbam, odgovarjajočim moji kr^ljevi ob- lastnosti, glede katerih so moje vlade v zadnjfin času podale v državnem zboru izjave in ki, skupno s točkami, ozna- čenhni od mene, ustvarjajo tisti okvir, v katerern so te odredbe dopustne. Moj ogrski narod je od nagodbe sem napravil orjaške napredke. Zadoš- Čenjem sem opazil ta razvoj kakor nov dokaz za rnodrost onega dela, ki je je ustvarilo mejsebojno zaupanje krone in naroda. Tako bodi in tako ostani nadalje. Milost božje previdnosti je naäe kon- Btitucijonelno življenje do sedaj obvaro- vhla pred vsakirn resnim pretresljajem. Le treznost in premišljenoat naroda, obvarovati tudi v bodočnosti pred vsako sknAnjo. Meni je torej vkraljovo dolžnosl, ila opozorim narod, da se tudi sedaj tnlno drfcim naj^odbo. Mojo prepričanje je, da om duh, ki jo ustvarii to delo, živi tudi dunes v duäi naroda so staro silo. Jaz zaupum vaäi uvidnosti, da za- konitemu za^topstvu moje in meni to- liko drage Ogrske piiasnito moje oče- tovske namene, da isto najde ^rečno ro- äitev iz položaja, nevarnega za deželo in inonarhijo. To pričakujo sem so odločil Viim poverili se^tavo novo vlade, o comer Vas obvešeam po prilozent'in ročnom piamu". To piamo pa ni, kakor se vidi, nič drugega, nego ponovitev onega, kar je rokel cesar v svojem artnadnoin povelju. V artnadnem povolju govoril je cesar do armade, v tem lastnoročnem pismu pa do ogrskoga narodn. Ogrski opozicijonalci so zaradi tega kar iz sebe. Neizreceno se pa hudujejo na grol'a Khuena ter mil groze, da bodo rabili proti njemu celo fizično silo, ako ne pojde drugače Bolj krotka pa je liberalna stranka, ki je našla v cesarjevem lastnoročnern pismu vondarle nokako zadoščenje. Gros Khuen Hedervary je izjavii namreč, da je namen vlade olajaati pristop ogrskih mladeničev do častniških, meat ter da ae bode mad- jarski jezik tudi primerno gojil na raznih YOjaSkih zavodih. Glede poveljrujja je- zika pri ogrskih polkih ostane pri tem, kar je rekel co°Hr v svojem armadnem povelju. Razna občinska zastopstva po Ogrskem pa so že odklonila pobiranje državnih duvkov in sledila jim bodo še druga, kajti ogrska opozicija razvila je v tem pogledu najstrastnejso agitacijo. Sicer kaie pa vse, da se ne bodo za zdaj do- godile na Ogerskem poaebne reči, in da bodo Ogri svojo rožičke lepo potegnili nazaj. — Ogrski parlament. V četrtek se je sesla poslanska zbor- nica in, sedaj je jasno, da bo neodvisna stranka nadaljevala boj do akrajnosti. V parlarnentu je bil v četrtek ailen vihar. Ko- maj je ministerski predsednik Khuen-He- dervary vstopil. zaorili so burni klici „Ži- vela ustava*'. Olay jepredlagal, naj izrečo, zbornica, da Khuen-Hedervary ne more biti poalanec, ker je bil zapleten v znano korupcijako afero. Opozicija je temu pred- logu burno prii>jevala, in čuli so se razni, za Khuena žaljivi medklici. Med drugim se je klicplo: Samo na Ogrskem je mo- goče, da postane tak človek ministerski predsednik. Potem jo Kossuth neprijazno, oatro in mestoma prezirljivo govoril o ceaarjevem armadnem povelju in o laat- noročnem pismu na grofa Khuena-He- dervaryja. Omenjal je tudi priaego na nstavo, na kar je Barabas zaklical: „To prisego je že davno hudič vzel". Opozicija je burno aplavdirala — večina pa je zahtevala, da se Barabaäu izreče graja, karje predsednik grof Apponyi tudi atoril. Kossuth je konöno predlagal, naj sklene zborn:ca adreso na krono in je kar pred- ložil dotični načrt. Zdaj je vstal mini- sterski predsednik grof Khuen-Hedervary, in v tistem trenotku jf» zaoril v zbornici pravi orkan: „Kje je Dines? Kje je Vaš Szapary? Podkupovalec! Hrvaški pandur! Ali ste z Dunaja prinesli dosti denarja za podkupovanja?' Tako in podobuo je kričala opozicija tako hrupno, da Khuon ni mogel govoriti. Lengyel je upil: „Mi tega ,G'friessa' ne moremo gledati". Do- mobranski minister Koloszvary je hotel Khuena zagovarjati, a je s tem provzročil le nov vihar. Rigo se je postavil pred Khuena in nanj kričal: „Spravite ae ven, drugače Vam dam zaušnico". Sedaj je oastal tako velik Skandal, da je moral predsednik sejo pretrgati. Ko se je aeja zopet začela, je govoril Khaen, ali opo- zicija je tako razsHpiIa, da ni bilo ničesar razumeti. Najhuje je divjal Lengyel, valed čeaar je predaednik vpraänl zbornico, Če neče Lengyela disciplinirati. Najhujäi vihar pa je nastal v zborrnici, ko je pri besedah ministerskega predsednika, grofa Khuena: „Pooblaščen sem dati v kraljevem imenu sledečo izjavo", poslanec Barabas zaupil: „Kraljevim beaedam prav nič ne zaupamo". Tu so poskočili pristaäi vladne stranke s svojih sedežev ter silili proti oni strani parlamentarne Qvorane, kjer je sedel Ba- rabas. Dvigali in stiskali so pesti ter začeli upiti: „Ven s psom! Na vislice ž njirr.! Denite mu vrv okolo vratu! Nesramnež! Prase! Primite ga za ušesa in vlecite ga ven iz parlamenta" itd. itd. Napadli bi ga in ga gotovo ubili, ako bi Barabasa ne obkolili opozicijonalni poslanci. Zbornični predsednik ga je pozval k redu ter ga pokaral, češ, da nima drnge oblasti v smißlu pavilnika nad njim. Hrup in kri- čanje bilo je tako v zbornici, kakoršnegn ne pomni nobeden parlament. Ko se jo zbornica nekoliko pomirila, dokončal je ministerski predsednik vendarle svojo izjavo ter predlagal, naj se seja zakljači nečn"» je hotel Hirabas svoje bosede. pre- klicati, a kt»r ni toga sloril v par besod.ih, ampak j« priot»l svo| govor z daljširn uvodom, niso ga hoteli poslanci veči ne poslusati, tor so ga prisilili da jo umolknil. Kranjskl deielnl zbor. Po dolgem prosledku, katerega je provzročila obstrukcija katoliško-narodne stranko v kranjskem doželntMii zboru, in aicor zato, kor sta ji h )teli zdruX<»ni stranki kranjskih Nemcev in kranjnkili naprednjakov vskratiti v raznih odsekih Revile članov, katori ji v razinorju po rttovilu po^lancev pripadajo, seseJ ao je, ta dožolni zbor zopet v torek. Njogova prva soja jo bila jaki mirna, ker se je mod strankami dosogln konečno vemlarle noko sporosumljenje. Dežolni zbor krunj- ski sešel se je v novem deželnem dvorcu, katerega je pred s^jo po običajni slo- vosni sv. maäi blagoslovil mil. knezoSkof ljubljanski. Po blagoslovu je dežolni gla- var otvoril sejo okolo poludno. Pozfdra- vil je poslance tor jih spodbujal k mir- nomu in plodonosnemu dolovanju Ome- njal pa je v svojem govoru tudi razmore, ki so nastale na Ogrskem ter armadno povolje, katero je izdal naš cesar o pri- liki zadnjih vojaäkih manovrov v Galiciji, povelje, ki je vzbudilo na Ogrskem velik hrup, ki je pa napolnilo z veseljoin srca vseh narodov, živečih v toatranski polovici naše države. Svoj govor zaklju- čil je s trikratnim „živio" na cesarja, kateri klic so navdušeno ponovili vsi poslanci. — Za deželnim glavarjem go- voril je dežolni predsednik baron Hein, ki je istotako pozval poslance, naj mirno in složno delajo v prid dežele, pri kate- rem delu jih hoče tudi vlada krepko podpirati. — Nato je dobil besedo posla- nec dr. Šusteršič, ki je gledo premembe volilnega reda in glede razSirjenja volilne pravico stavil sledeči nujni predlog: „Deželni red in dežeh^ga zboru volivni red za vojvodino kranjsko s% im* spremeniti v smislu razširjenja vo lilne pravice na vse sloje prebivalstva. Izvoli se poseben ustavni odsek 9 članov, kojemu se naroča, da nemudoma izdela dotična zakonska načrta in iu v najkrajšem času predloži zbornici". Nuj- noat tega predloga je bila vsprejeti so- glasno. Predlog se je izročil posebnemu odseku, obstoječemu iz 12 članov. Ker so se stranke tudi glede šlevila članov v raznih odsekih sporazumele, prečital je dr. Šusteršič dotična imena članov in volitev se je izvršila z vsklikom. Med raznimi predlogi, peticijami in interpe- laeijami nahajala sta se tudi dva pred- loga glede takojšnje odpustitve vojakov, ki služijo Iri leta, iz vojaške službe. Jed- | nega je stavila katoliško-narodna stranka, drugoga pa narodno-napredna stranka. | Utem'Mjevala pa sta ju dr. Šasteršič, in dr. ForjančiČ. Doželni predsednik baron H>in pa je izjavii, prvič, da ne spada ta I zadeva pred deželne zbore in dragič, da I sta prodlogažo zaradi tega brezpomembna, , ker je sklican ravno te dni državni zbor L namenom, da spremeni že potrjeni za- konski načrt glede števila vojaäkih no- vincev tako, da bode mogoče poklicati v vojaško službo novince ter odpustiti iz nje ono vojake, ki so služili tri leta. — Nato je deželni glavar zakljnčil sejo 9 pristavkom, da naznani prihodnjo sejo poslancem pismeno. — Kranjskemu de- želnernu zboru doposlale so mnoge ob- čine peticije za uvedenje splošne in jednake volilne pravico. Glasilo kranjskih naprednjakov, „Slovenski Narod*', ni s temi peticijami prav nič zadovoljen. Lep liberalizem je pač ta, ki se ustavlja splošni in jednuki volilni pravici. No, je paČ lažji — liberalizem. Posebno z narodno- slovan«kega stališča bi moral vsakdo, ki se količkaj čuti Slovana, delati z vso silo na to, da se uvede splošna in jed- naka volilna pravica nele glode volitev v deželne zbore, ampak tudi glode volitev v državni zbor. Kje bi bili avstrijski Slo- vani äß danes, ko bi svoječasno grof llohenwdrt ne bil pokopal volilne re- forme, katero jo namoraval izvesti pokojni grof Taalle?! Ru8kl car na Dunaju. Kakor je zdaj določeno, pride ruski car na Dunaj dne 30. septembra ob 10. uri predpoludne. Gar se poda naravnont v Schünbrunn in ne bode pri njegovern vsprejemu nobenih posebnih slavnostij. V Schönbrunnu ostane car pri olv^du, pot^m pa -ne podata z našim cesarjem na lov v Nftuberg. Car se no bode na dnnajskih ulicah niti prikazal. Pravijo da zaradi tega ne, ker so baje sklenili soci- jalisti, da priredö proti njemu demon- stracijo. Sicer so najbrže to le žolje židov in Ne ncev, katere bödo v oči carjov prihod na Üunaj. Vsi listi pa pripisujejo carjevemu potovanju največji politični pomen, in angleäki listi pravijo, da se pri tem sestanku našoga cesarja z ruskim carjem skoro gotovo dofinitivno reäi ma- diplomatu v tern Hinislu. Nomški kaucelur Biilou je tudi pristavil, da ho, neče Nein- Čija prav nie utikati v reäitev macedon- skoga vpra^anja ter da prepusti to za- dovo Husiji in Avstriji. Seveda, ho to lo bosodo, bi rokla lisica. Razburjenje v Bosnl. Iz Sarajevu se poroča, da vladu po Bosni äe vedno vzne.mirjen.ost, ker se pripravljiijo mnogi Turki v Bosni za vojno v Macedoniji Bosanski moalemini se sma- trajo še za pciložnike sultanove in če bi jih poklical „padiüah'- na boj zopor („gjaure'') kristjane, bi se gotovo tudi mod ondotnim turškim prebivalslvoin v 1> )sni in Horcegovini pokazaio precejšnje gibanje. Kosnica je tudi, kar se govori o znlogah orožJH, ki so je na^lo. Določeno jo bilo bajo ni Staro Srbijo in Macodonijo. Dogodki na Srbskem. Pri volitvah v skupSčiito, ki so se vrSile te dni, je bilo izvoijenih 72 zmer- nih, 61 pauicstojnih in 2 divja radikalca, It liberalcev, t nnprodiijak in 1 socija^ list 9 kandidatov prido v ožjo volitev. Potem takem so dosogli sarnostojni radi- kalci nepričakovan vspeh, kajti mislilo ae je , oprej, da pridobo zmerni ratlikalci vsaj 90 sedežev v skup^čini. Z^.'udi teg.i postal je položaj v Srbiji nekoliko kriti- čon, a izgubljena ni nada, da ne pride med zmcrnimi in samo^tojnimi radikalci do kakega kompromtsa. Slcupščina se skliče k zasedanju na dan 28. t. m, Su- danje ministerstvo podalo jo svojo ostavko, katero jo kralj tudi vsprejel. Domače in razne novice. Smi'tna kosa. -— Dne 25. L. m.je amrl v Gorici previden a svetotaistvi za umirajoče medicinec g. Valerij Comic iz Št Petra, sin pok. učitMja Vinkota Černic, v 26 letu svoje starosti. Po- kojnik je bil blag'^a in tihcga značaja. Kot vrl narodnjak in zelo nadarjen in priden mladenič, obetal je mnogo svo- jemu narodu. Nepričakovano hitro stria mu je neizprosna smit mlado, a tako drago življenje. Prihodnje leto, bi do- končal medicinske študije. Pogreb bode danos ob 2. uri po- poludne iz hiše žalosti v Magistratni ulici št 9 na äempetorsko pokopaliäce. N. v m. p.! Nova sv. masa — V nedeljo jo č. g. Janez BrezavSßek daroval prvo sv. maäo na sv. Gori. Peli so mu podgorski pevci. Imenovanje v carinarski stroki. — „Wiener Zeitung" javlja: Finantfni minister je imenoval viSja oficijala cariri skega urada Ivana Boriča in Karola Maloyerja kontrolorjema carinarskega urada v VIII. plačilnem razredu na glav- nuii. «rinarskem urada v Trstu. Za „Šolski Dom" je prejelo naše upravništvo : Antonija Vižin, učiteljica pri Sv. Trojici na Kranjskem 2 K. Hvala! Naš podllHtek. — V danaänji äte- vilki avojega lista začeli smo priobčevati v podlistku izvirni roman „M l a d i g o z d a r", katerega jo spisal S o ^ k i - črnošolec ter opozarjamo nanj svoje p. n. čitatelje. Uclovanje „Les« Nazionalc". — Gori^ka podružnica „Lege Nazionale" je prireiila dne 29. jnnija veselico v prid „Lege Nazionale". Čisti dohodek te ve- a»'lice znaäa 3020 K, s katerimi se usta- novi na meji atandrežke občine italijan- ski otroški vrt. K temu lepemu gmotnemu uspehu „Lege Nazionale1' je pripomogla trdi c. kr. armada, kajti „Legine" vese- lice so se udeležili tudi c. kr. častniki tukajänje garnizije. Kar bi ne bil pred leti nihče pričakoval, to se je zgodilo letos: uniforme na^e alavne armade so poveličevalo slavnost „Lege Nazionale" ! V zrak so ävigale rakete v laäkih, ali kukor trdijo drugi, v — ogrskih barvah. üelovanje „Loge" režo v naäe tneso! Da se razumemo ! Pokojni italijanski minister Bonghi je v knjigi ,.Le Alpi Giulie" naäi irre- donti priporočeval, naj ne vprizarja hrup- nih protiavstrijskih demonstracij, kor se Primorsko zaradi slovunske večine pre- bivalstva še ne da na podlagi narod- nostnega principa za Italijo reklamirati. Zato ji jo svetoval, naj rajäi skrbi za razširjanjo italijanskega elernenta, oziroma za poitalijančevanje primorskih Slovanov; vse drngo, je rekel, pride o svojem času. Naäi Lahi 80 posluäali Bonghi ja. Hrupne irredentovake demonstracije so skoro porehale in Lahi ao ustanovili šolsko druätvo „Pro Patria". Državna oblast je to druätvo razpuatila, a naäi Lahi so ustanovili drugo enako druätvo, „Lego Nazionale". To druätvo ustanavlja v slovanskih občinah Istre, Trsta in Go- riäkega italijanske otroäke vrte in äole razil^juno. Uvh dni jo bilo prebivalstvo po vniii zaprto od obeli strani dolimv da niti )\\'v).a niso dobili. Vse kur je bilo v hiAi jt» /.Hsuto, prebivaloi so imeli konmj oh*h reSiti svoje lastno življenje. Kna oseln je utonila. Ta hratek popis pove vse. ** * sto drnžin je brez strehft in ?.i- vežH. , . koliko je 5kode samo v tej vasi, si izračuna vsakdo lahko sam Človeška, kr^čanska in posebno na- rodna dolžnost jo nam Slovencom, da pridomo na pom of v nHJve^ bedi se nahnjajo'im sobratom. Prosi se prav uljadno. naj da vsakdo po svojih močeh — ako je Se tako main — in sicpr v dennrju ali v ?.ivc?.u. S!ov(nsko omizjt- v Ht'ljaku jp uslanovilo poseben odbor. kntpri nabira milodare in jih potpm r«z- dfli po nntanoni poizvpdbi pravieno. Omizje j^ zi.ižilo 100 kron. Darila sprv- jfina ..urpdniStvo našPtja l:>ta" in go?pod Ivan Hochmullor. uradnik v B-»ljakii Huns Gas^M- Platz 2. Vsi prispevki. po- slani nam v Relink se ra/glnsijo v ko- rnSkpw li^l» „Mini"'. Opptovano pro- ximo nitre, h i t r e pomoei! za odbor: Ivan Hotbmiiller. Wacljarski» poron^kt' karte. — Nn zagrebAkem južnem kolodvoru se pro- dajajo samo niadjarske peronake karte, kar jp protipostavno ter hrvatski opozi- cijonalni easopisi najodločneje ugovarjajo proti takpma predrznemu ravnanju od železniške uprave. Obenem svare opozi- cijonalni časopisi hrvatsko občinstvo, da up kupuje nič več teb kart. nego da onih 20 vinarjev, kolikor stane peronska karta, rajši za družbo sv. CiriU in Metoda. ali pa za «imte ponesrečenih. Zares prav ump?lpn in posnemanja vreden predlog morda tnli za Slovene?. Ne dajmo se za na> dpnar šp prezirati! Previdnost pri zelenl krmi. — Kailar se kladi zelena krma, je hleve imcti kar najbolj snažne. Stelja se mora verkrat menjati z novo. Marsikak gos- podar zaradi oddaljenosti zemljišča ne more vsak van od doma, da nakosi sveže krmp, k? • treba za sproti. Zato je nakosi z* s dni skapaj. To krmo pa trt'bfi varcvati, da ostane sveža in da živini ne škoduje. V ta namen treba krmo spravljati na tak kraj, kjer je pri- ptopna zraku. Tndi pri košnji treba pre- vidnost. Kositi se mora ali zjutraj ali zveeer. dokler je zelena krma še suha Na solncu pu^čati zelenn krme ne gre, ker povene in izgubi tako svojo glavno vrednost. Doma pa jo treba raztrositi,wda ?e ne sepreje. Ako pa se le segreje, pa jo treba pred krmljenjem prezračiti na prost^m. — Fran Wilhelm odvajajoči eaj od Frana Wilhelm, lekarnarja. c. in kr. dvornega zalagatelja v Xeunkirchen (Spodnje avstrijsko), se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po K 2. — avstr. velj. Kjor ni zalogo. pošilja so direktno poštni zavoj s 15 zuvitki za K 2400 franko na vso avstrij. osrersk«'' poštne postajf. V znak pristnosti je od- tisnjcn na vsakem zavitku grb trga Neunkirchen (neun Kirchen"). M\mh in mnh strnStvo za J3rda v G[oriei Prodaja naravne in prstnc briske pridelke po zmeruih cennli. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. DESKRTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni St. 20. Jakob Miklus, trgOM1«' z lpsom in oppko, zaloga vsakovrstnpga trdega in mebkega korožkega in kranjskpgn Icsa tor pohištva. rakev (lrug\ vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti v Pevmi, za S )škm mostom. p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo. tcr na novo oivur- j«jno podružnico na voglu pri^pd^i od SoSkega mosta proti Gorici v hiSi g. Fo- g:-irja h. št. 42. V drlavnici ?e izdplujojo vsa v sodarsko in kolarpko stroko spadajoia dpla, in postrp?.ba z lpsom po najnižji cpni. — Krojaška mojstra Čufer . Korlü ißtprski» in dülinatinsko. Pptrob'j v zaboju Sladkor razne vrstP. Moko Št. 0, i, 2. 3 4, h. Vpč vrst riža. Miljsveče prvp in drugp vrsto, namreč po Vs kila in od 1 funta. Testen ine iz tvornice AniderÄic. & Vwleneie v 11. Bistrici. Zveplenke družba sv. Cirila in Motoda. Moka iz MajdicVv« g mlina v Kranju in z Jochmann-ovogu v Ajdovščini. Vse blago prvp vrste. Po pošti se razpošilja v zabujčkih najmanje po 5 Kg. na vae kraje. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 f.OHK A Via Giardino 8 nrinnpn^H pristna bela in črna vina iz wipavskrh, furlanskih, h. brSskih, dal- )* matinskiti in y islerftkih w I - nugradov. I'.ialiivlj.t na doin in razpodilja po 2**li*i- .lici na vac krajo a\ Iro-cuorskr inonarhije T ¦O'iih oil b1') litrov naprcj Na zalitcvo poäilja tndi luorcr. Ccne rmerne. Postraiba pofttena. „CentralnaEi posojiinica ¦ mlnje 41 wi naprej od j. zj. do I. pop. ^s Pri svetem Antonu Padovanskem \| NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, bumeral, rokctov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožiiih različno fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zaloga za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveö iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešaiie sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se V2zenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, v^*—^-^w^—^^^ w-^-v----%^-^w->—^-^> pri Kojej je izkljuöena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. ^^s" Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta. ""^Bf Z odličiiim spoštovanjem Anton J. VogriČ. ftv sem jako od Icpote in UCäränft dolM'öte Tvoje ol)lo,k(». Kj(> vondar 1 i kupujos tako krasno l>lai>oV Pov(jfj .mi veiular! w, Jsie ©jmiM laiirmgl" — Gosposka ulica štev. 7. - katera tvrdka ima največjo zalogo le vrsle v Gorici. Kako je li to mogočo, saj som vendar čitalu v nekem listu, da niuui „Kroj a ska zariruga" nikakega blag;i več. Pojdi, pojdi in ne venij vsake reči; propričnj se saina in iznenadena bodes, ko zagledaÄ isto založcno tako velikansko zbUigom, da bodes k;ir strmela. Tu ti leži na razpolago izvanredna mno- žina raznega blaga za vsaki spol, in za vsaki letni čas, kakor krasne Zephyr je, batisle, perkal, svile, Ox fort, Pique, vsakovrstnega vo'^enega blaga, moäko sukno po vsakej ceni in izberi. Tain dohiš bosiito i/.hcr vsahovrstn^Ka bla^a, /aneveste jako «eiiko zalogo perila, kakor platua, Chillon, pitcninc, hlarcvine, vtui.. ac oil oje, kovtrc žcpne rutiiitd. Tain dobi« nidi \se h'aiji) |>rcjšii.jih h /on pod lastno ceno. Vidt'la h in tain tiuli krnsnr vzorre žo naročoui^a bla^a za jcsenski ras. \a zalitcvo sc poSiljajo u/.orci br<'zpl;i(5ii(). Cene so tako nizke, da se je čuditi, scvcila t.u