KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino IZ ZGODOVINE BLEDA letnik 32 št. 2-3 leto 1984 TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED, n. sol. o. 64260 BLED, KAJUHOVA 1, TELEFON: (064) 77 292 TELEX: 34542 YU VEZENB lesna industrija 64260 bled ljubljanska c. 32 v prodaji je Zgodovina Ljubljane Zbornik s posvetovanja o zgodovini Ljubljane, ki je bilo v Ljubljani 16. in 17. no- vembra 1983. Zbornik v obsegu 595 strani je uredil prof. dr. Ferdo Gestrin, v njem pa Objavlja 48 avtorjev, ki v svojih razpravah obravnavajo preteklost Ljubljane od najstarejših časov do sodobnih dni. Knjigo sta izdala »Kronika«, časopis za slovensko krajevno zgodovino in Zgodovinsko društvo Ljubljana. Njena cena v prosti prodaji je 1600 din, v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, Mestni trg 27/III in na Oddelku za zgodovino filozofske fakultete, Aškerčeva 12, Ljubljana — 1100 din. TEMATSKA ŠTEVILKA »KRONIKE« — IZ ZGODOVINE BEEDA >^Kronika<^ zaključuje 32. letnik z dvojnim zvezkom, v katerem predstavlja razprave iz zgo- dovine Bleda. To je četrta krajevno zaokrožena številka >'Kronike<<, ki je posvečena zgodovini enega samega kraja in poizkuša preteklost tega kraja osvetliti z najrazličnejših strani. Po- dobno kot predhodne tematske številke (Iz zgodovine Ljubljane, Iz zgodovine Ribnice na Do- lenjskem, Iz zgodovine Maribora) tudi številka z razpravami iz zgodovine Bleda ne želi in ne more biti celovita podoba preteklosti Bleda in njegove okolice. V njej zbrane razprave obrav- navajo posamezne probleme blejske zgodovine od zgodnjega srednjega veka do časa po drugi svetovni vojni in so v isti sapi prikaz opravljenih raziskav kot spodbuda in osnova za pri- hodnja raziskovanja. Izid številke >^Kronike<^ z razpravami iz zgodovine Bleda so omogočili: Skupščina občine Radovljica, Kulturna skupnost Radovljica, Turistično društvo Bled, Turi- stična poslovna skupnost Bled in Krajevna skupnost Bled, dodatno pa sta jo podprli Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Vezenine Bled in LIP Lesna industrija Bled. Številko je uredil uredniški odbor »Kronike« v tesnem sodelovanju z Božom Benedikom, prof. dr. Ferdom Ge- strinom in dr. Francetom Rozmanom. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32. letnik Ljubljana 1984 2. in 3. zvezek Timotej Knific: Arheološki zemljevid blej- skega kota v zgodnjem srednjem veku — Stran 99 An Archaeological Map of the Region ci Bled in the Early Middle Ages Andrei Pleterski: Zupa Bled (interpretaci- ja) — Stran HO The Parish of Bled. An Interpretation Ferdo Gestrin: Bled v fevdalnem obdobju — do konca 18. stoletja — Stran 119 Bled in the Period of Feudalism Janez Höfler: O umetnostnih spomenikih srednjega veka v blejskem kotu — Stran 130 On the Middle Ages Art Monuments in the Re- gion of Bled JasTM Fischer: Populacijski razvoj in so- cialna struktura okrajnega glavarstva Radovljica med leti 1869 in 1910 — Stran 142 The Development of Population and Social Structure of the Administrative District Ra- dovljica Between the Years 1869 and 1910 Igor Smolej: Prispevek k zgodovini blej- skih gozdov — Stran 145 A Contribution to the History of the Forests of Bled Mirko Kambič: Bled na starih slikah (sli- karstvo — grafika — fotografija) — Stran 154 Bled an old Photographs Joža Mahnič: Bled in književnost —• Stran 172 Bled and Literature Olga Janša-Zorn: Zgodovina blejskega tu- rizma od začetka do leta 1941 — Stran 182 The History of Tourism at Bled From the Be- ginning until 1941 Bozo Benedik: Počitniške vile so bile ponos blejskega letovišča — Stran 197 Holiday Villas Vfere the Pride of Bled Božo Benedik: Čolnarji in izvoščki na Ble- du — Stran 214 Boatmen and Cabmen at Bled Franc Rozman: Baron Schwegel v svojih spominih — Stran 223 Baron Schwegel in his Memoirs France Benedik: Narodnoosvobodilni boj na Bledu (kronološki oris) — Stran 229 The National Liberation Movement at Bled (A Chronological Survey) Božo Benedik: Vrhunske prireditve na Ble- du so bile v šahu in veslanju — Stran 234 Top-level Entertainments at Bled in Chess and Rowing Ureja uredniški odbor. Glavni urednik dr. Peter Vodopivec, odgovorni urednik Marjan Drnovšek, tehnični urednik Marko Štuhec. Oblikovalec Julljan MiklavElč Izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino. Sofinancirata Raziskovalna in Kulturna skupnost Slovenije. — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Ured- ništvo in uprava v Ljubljani, Oddelek za zgodovino, Aškerčeva 12. — TekočI račun 50101-678-49040 (Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Aškerčeva 12, 6100O Ljubljana — za »Kroniko«). Letna naročnina 300 din za posamezne naročnike, 450 za ustanove, posamezna številka 150 din, posebna številka o Bledu 700 din. Naklada te številke je 1600 izvodov KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 99 ARHEOLOŠKI ZEMLJEVID BLEJSKEGA KOTA V ZGODNJEM SREDNJEM VEKU TIMOTEJ KNIFIC Blejski kot leži v alpskem svetu: nad do- linsko pokrajino se dvigujejo Julijske Alpe s Triglavom in Karavanke s Stolom, na severu seže do vznožja Mežakle, na zahodu do Po- kljuke, na jugu do Jelovice, a na vzhodu je od terasastih gorenjskih ravnin in dobrav ločen z globoko strugo Save Dolinke. Središče po- krajine, v katero se zajedata tudi Sava Bo- hinjka in Radovna s sotesko Vintgar, je Blej- sko jezero. Jezero v vencu obdajajo vzpetine Grad, Bledeč, Straža, Dobra gora, Strgavnik, Kozarca, Obroč in Osojnica. Med njimi in reč- nima koritoma obeh Sav so razložene rodo- vitne poljane. Ta idilična naravna pokrajina je bila že zgodaj obljudena. Znani so številni sledovi človekovega bivanja in delovanja, ki so za- pisani v plasteh arheoloških najdišč. S prido- bivanjem orne zemlje in širjenjem pašnikov je človek kmalu začel intenzivneje posegati tudi v okolje, tako da je naravno pokrajino postopoma preoblikoval v kulturno pokrajino. Njen nastanek in razvoj sta začrtana še zelo negotovo. Na tej in podobnih poteh h genezi kulturne pokrajine je edino vodilo arheolo- ški zemljevid, s katerim je izraženo razmerje med človekom in naravnimi danostmi v mi- kroregiji in arheoloških obdobjih. Ta odnos ima pri raziskovanju Blejskega kota dva po- udarka: na biotopu, torej na soočanju naj- dišč z geološko zgradbo, tlemi in reliefom, med arheološkimi obdobji pa na zgodnjem srednjem veku, saj je prav tedanje prebival- stvo ustvarilo osnovo za poselitev v kasnejših stoletjih vse do današnjih dni.i ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA IZ ZGODNJEGA SREDNJEGA VEKA V Blejskem kotu poznamo naslednja arheo- loška najdišča iz zgodnjega srednjega veka (slika l)f 1. Blejski grad. Na vzpetini Grad, ki se dvi- guje nad severno obalo jezera, leži med viš- jim vrhom z Blejskim gradom in nižjim Na Arheološka najdišča iz zgodnjega srednjega veka v Blejskem kotu: 1. Blejski grad, 2. Brdo pri Bledu, 3. Diese pri Bodešcah, 4. Milno, 5. Otok, 6. Pristava pri Bledu, 7. Spodnje Gorje, 8. Zale pri Bledu, 9. farna cerkev na Bledu 10 kopališče na Bledu, 11. Poglejska cerkev pri Poljšicl, 12. Rečica, 13. Turn v Spodnjih Gorjah, 14. Breg v Zasipu, 15. Zasip in 16. Zale pri Zelečah 100 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 pečeh preval Na sedlu, kjer je bilo izkopano staroslovansko grobišče s 173 grobovi.^ Pokoj- niki so bili pokopani v smeri Z (glava) — V (noge), v globini od 0,30 do 1,30 m. Zaradi skalnatih tal so se vrstili grobovi tam, kjer je bilo prsti več, zelo nagosto in v manjših sku- pinah. Zato so bili prekopi in etažni grobovi — drugo nad drugim so ležala celo štiri okost- ja — številni. Po pridatkih in spolu take sku- pinice govore za družinske grobove. Pridatki so bili v 84 grobovih. Na podlagi vertikalne stratigrafije grobišča se je tu pokopavanje za- čelo na koncu srednjega ali v začetku mlaj- šega slovanskega obdobja,"* končalo pa s po- javom belobrdskih elementov in z vedno siro- mašnejšimi pridatki v grobovih mlajšega slo- vanskega obdobja.^ 2. Brdo pri Bledu. Na ledini Brdo pod pe- čino Bledeč, vzhodno od vasi Grad (danes Bled) so večidel nestrokovno prekopali staro- slovansko grobišče s 100 do 150 skeletnimi grobovi.8 Grobišče se je širilo z vrha po vzhodnem pobočju ledeniškega nasipa (dolži- na 80 m, širina 25 m, višina 7 m). Pri vznožju so bili vkopani (do globine 0,40 m) številni in gosto ležeči grobovi brez pridatkov, više na pobočju še vedno številni grobovi s posamič- nimi pridatki, na temenu nasipa (v globini 1 m) pa redkejši, a bolj bogati grobovi. Okostja od- raslih in otrok so ležala v vrstah, usmerjena Z (glava) — V (noge). Na grobišču so bile raz- tresene kosti iz starejših, pri kasnejših poko- pih poškodovanih grobov. Eno okostje je le- žalo v izvotljenem deblu. Najdbe so ohranjene le delno in brez podatkov.^ So enovite, saj jih večina — po primerjanju z gradivom s Pri- stave na Bledu — spada v starejše slovansko obdobje, z možnim nadaljevanjem v srednje. 3. Diese pri Bodeščah. Na robu blejske rav- nine, nad sotočjem obeh Sav, leži vas Bode- šče. Deli se na zaselke Na pečeh, V potoku in Bodešče. Severno od Bodešč je v oddaljeno- sti sto metrov ledina Diese, na kateri je le- deniška gomila (premer 20 m, višina 2 m). Na njeni jugovzhodni brežini in izteku v polje je bilo izkopano staroslovansko grobišče s 47 skeletnimi grobovi in del poti, ki je vodila mi- mo.8 Grobovi so ležali v vrstah, vkopani v pesek (globina od 0,29 do 1,30 m), v smeri Z (glava) — V (noge); v ravnini so bili števil- nejši in plitvejši. Skupaj je bilo pokopanih 10 moških, 14 žensk in 23 otrok: dva grobova sta bila z dvojnim pokopom, eno okostje je nedo- ločljivo, en grob pa je bil (ritualno?) prazen. Pridatki so bili v 27 grobovih. Tisti s starej- šim gradivom so ležali večidel na ledeniški go- mili, z mlajšim pa na ravnini. Od grobov s starejšim gradivom spadata dva po primerja- vah z grobiščem na Pristavi v starejše slovan- sko obdobje, eden v srednje, vsi z mlajšim gradivom pa sodijo v mlajše slovansko obdob- je. 4. Mlino. Leta 1929 so pri izravnavi proti je- zeru močno padajočega zemljišča za teniško igrišče ob kraljevem dvorcu Suvobor (danes vila Bled) naleteli na skeletni grob, ki so ga delavci prekopali, najdeni lonček pa razbili. Pri strokovnem ogledu najdišča sta bila doku- mentirana še dva grobova, ki sta bila usmer- jena SV-JZ; v enega je bil k stopalom mrtve- ca spet priložen glinen lonček. Hkrati je bilo tudi zapisano, da »lanske (1929) najdbe niso edine na tem mestu, temveč vemo iz lokalne- ga sporočila, da so že pri polaganju temeljev za današnji dvorec, nekako pred 50 leti, od- krili večje število grobov«.^ Še en grob in raz- tresene človeške kosti pa so našli leta 1943 pri poskusnem izkopavanju.*" Grob je ležal v je- zerskem pesku približno 0,50 m globoko, v smeri S-J. Okostje okoli 40 let stare ženske je bilo deloma obloženo s kamenjem. Na levi strani lobanje je bil najden bronast uhan. Ta sodi v starejše, omenjena lončenina pa ver- jetno v srednje slovansko obdobje. 5. Otok. V okolici in znotraj cerkve Mari- jinega vnebovzetja na Blejskem otoku je bilo raziskano grobišče s 124 skeletnimi pokopi in sočasno cerkveno arhitekturo." Grobovi so bi- li sočasni z leseno kapelo z zidano podkvasto apsido in mlajšo zidano kapelo s polkrožno apsido; kapeli sta bili orientirani.^^ Grobovi so ležali v petih skupinah, usmerjeni Z (glava) — V (noge), vkopani običajno v živo skalo. V skupini s številnejšimi pokopi so bili razpo- rejeni v vrstah. Glede na objavljeno gradivo lahko nekropolo opredelimo v mlajše slovan- sko obdobje, pri čemer vzbujajo pozornost »bronasta in železna pisala«, ki so se našla v grobovih.*' 6. Pristava pri Bledu. Nad severno obalo Blejskega jezera se dviguje razvlečena grajska vzpetina. V njen sklop spada tudi širok in va- lovit hrbet Pristave. Leži severno pod Blej- skim gradom in južno nad deloma še zamo- čvirjenim ravninskim svetom, imenovanim Jezerca in Blata. Na slemenu Pristave sta dve sedli. Na nižjem se je širilo veliko skeletno grobišče, najdeni pa so bili tudi naselbinski sledovi, medtem ko je bila na višjem sedlu izkopana staroslovanska naselbina.*^ Grobi- šče je sestavljalo 380 grobov; v 164 grobovih so bili pridatki. 147 grobov je staroselskih iz obdobja preseljevanja ljudstev, 233 pa je slo- vanskih. Med grobovi so bile vrzeli, v katerih so bili odkriti ostanki poti. Skozi grobišče iz časa preseljevanja ljudstev je glavna pot vo- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 101 dila proti Gradu, kjer je predvidoma stala so- časna zidana naselbina, podobno kot npr. na Rifniku pri Sentjurjui^ in Ajdovskem gradcu nad Vranjem pri Sevnici.Pot skozi slovan- sko grobišče je potekala pravokotno na sta- rejšo do pripadajočega selišča na zgornjem sedlu s petimi lesenimi hišami na prisojnem pobočju. Na podlagi horizontalne stratigrafije je bilo za staroslovansko nekropolo ugotovlje- no, da pripada trem obdobjem: starejšemu, srednjemu in mlajšemu." 7. Spodnje Gorje. Na robu ravnice in nje- nem vzhodnem pobočju vzdolž ceste iz Spod- njih v Zgornje Gorje so pri izkopu peska za- hodno od Turkove domačije med leti 1929 in 1949 prekopali približno 50 skeletnih grobov. Okostja, ki so ležala plitvo na pesku, so bila usmerjena Z (glava) — V (noge).'^ Med najd- bami iz grobov se v časopisnem članku ome- nja »od rje izjedeno orožje in male glinaste posodice s preluknjanim dnom«,^' po pripo- vedovanju pa sta bila izkopana tudi emajlira- na polmesečasta uhana. Narodni muzej iz Ljubljane si je iz uničenih grobov pridobil dva obsenčnika. Pri urejanju okolice nove stano- vanjske hiše, ki stoji skoraj v celoti v nekda- njem peskokopu, pa so bili prekopani še štirje grobovi. Pridatki iz njih so deloma ohranjeni: trije obsenčniki, nož in del okrasne zaponke.®' Skromne najdbe govore o pokopavanju v srednjem in mlajšem slovanskem obdobju. 8. Žale pri Bledu. Leta 1888' so vzhodno od vasi Grad, na ledini Žale, pri urejanju zem- ljišča za novo pokopališče, odstranili tri do štiri metre visoko gomilo. Pri tem so našli več okostij in dolg bojni nož.^' Poleg teh arheoloških najdišč, ki so za- nesljivo opredeljena v zgodnji srednji vek, so bila v Blejskem kotu dokumentirana tudi druga, za katera je takšna opredelitev nego- tova, ker manjkajo predvsem drobne ar- heološke najdbe, a možna, ker vsebujejo po- samezne značilnosti zgodnjesrednjeveških lo- kalitet. Ta najdišča so: 9. Farna cerkev na Bledu. Pri rušenju sta- re in gradnji nove cerkvene stavbe sv. Marti- na na Bledu leta 1903 so ugotovili, da je na tem mestu stala tudi kapelica, ki naj bi bila zgrajena kmalu po letu 1004.^ Ob župnišču pa so pri kopanju peska naleteli na neopre- deljen skeletni grob.ä' Več grobov — ozna- čeni so kot slovanski — so prekopali tudi pri urejanju okolice župne cerkve.^'* 10. Kopališče na Bledu. Pri gradnji kopali- šča na jezerski obali pod Blejskim gradom so uničili nekaj skeletnih grobov, v katerih so bili polmesečasti uhani, ki niso ohranjeni.^^ Opredelitev: mlajše slovansko obdobje. 11. Poglejska cerkev pri Poljšici. Pri po- skusnem izkopavanju pod skalnim previsom z imenom Poglejska cerkev so v vrhnji plasti našli odlomek lončenine in bronast prstan, ki je na zunanji površini okrašen.z vzporednima žlebičema, na notranji pa s prečnimi vrezi.^« Verjetna opredelitev: srednje slovansko ob- dobje. 12. Rečica. Pri izkopu gradbene jame za Go- galovo hišo na Rečici, južno od križišča cest proti Gorjam in železniški postaji Bled, so uničili šest skeletnih grobov, ležečih v pesku, v smeri Z (glava) — V (noge); sedmi skelet je ležal na robu gradbene jame. V njem je bilo okostje odrasle osebe z železnim nožem pri levi kolčnici. Grobišče je opredeljeno kot sta- roslovansko.'^' 13. Turn v Spodnjih Gorjah. Na levi strani ceste iz Spodnjih v Zgornje Gorje so na robu ravnice pri gradnji Slivnikove hiše — pod streho je bila leta 1940 — na ledini Turn, v gradbeni jami plitvo pod njivo, naleteli na zid iz kamnitih kvadrov, vezanih z malto. Zid je potekal v smeri S-J.^^ Ledina Turn leži nad dolino, imenovano V balah. Umetno oblikova- no pobočje pod robom je zelo strmo, v zemlji- šču se slutijo zidovi. Verjetno gre za obrambni stolp. 14. Breg v Zasipu. Na ledini Breg, vzhodno od vasi, so leta 1955 pri izkopu gradbene ja- me za Jenstrletovo hišo, našli skeletni grob, usmerjen Z (glava) — V (noge), ki je ležal ob delno odkopanem zidu (debelina okoli 1 m) kvadratne stavbe (7X7 m), verjetno obramb- nega stolpa.^' Tu je bila najdena tudi železna sulična konica s krilci na tulcu.^« 15. Zasip. Leta 1902 so pri izkopu gradbene jame za hišo C. Burje, stoječo na začetku vasi ob cesti z Bleda, prekopali 13 skeletnih gro- bov. Najbrž je bilo tu manjše staroslovansko grobišče.'^ 16. Zale pri Želečah. Pri kopanju peska, ki so ga potrebovali za gradnjo stranske stavbe pri hotelu Jadran, so leta 1932 na ledini Žale, južno od vasi pod pobočjem Straže, uničili več skeletnih grobov.^^ podatki in domneve o naselitvi Najstarejši sledovi človekove prisotnosti v Blejskem kotu so iz mlajšega paleolitika: pod skalnim previsom Poglejske cerkve pri Poljši- ci so bili izkopani kamniti kulturni ostanki iz konca ledene dobe (slika 2)?^ Iz neolitika ali — verjetneje — eneolitika so kamnite sekire, ki so jih pobrali v vaseh Grad, Rečica in Za- sip. Eneolitski kamniti izdelki so bili najdeni 102 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Arheološka najdišča Blejskega kota: a. Zasip, b. Mužje, c. Poglejska cerkev pri Polšici, d. Rečica, e. Pristava pri Bledu, f. Slbernlca pri Bledu, g. Zale pri Bledu, h. Blejski grad. Na pečeh. Na sedlu, i. kopališče na Bledu, j. Grad, k. Sellšče pri Bledu, Pecovca, 1. farna cerkev na Bledu, m. vzhodna jezerska obala, n. Zeleče, o. Pod Stražo pri Zelečah, p. Zaka, r. Otok in s. Gradišče pri Bodeščah. Seznam zgodnjesrednjevešklh najdišč od 1 do 16 je pod sliko 1 tudi pri cerkvi na Otoku,^^ na Pristavi pri Bledu^s in Gradišču pri Bodeščah.a« V starejšo bronasto dobo sta uvrščeni bro- nasti sekiri z Bleda; njuno ožje najdišče ni znano. Nasproti vzpetine Bledeč je bilo v jami Šibernica pod severnim pobočjem Gradu iz- kopano v starejši prazgodovinski plasti moško okostje in odlomki posod, kakršne so se po- javile v srednji bronasti dobi." Iz časa kultu- re žarnih grobišč je bronasta zakladna najdba — štiri sekire in pet srpov — z vzhodne je- zerske obale, bronasta sekira iz Zake, brona- sta sulična ost iz domnevnega groba pri župni cerkvi sv. Martina na Bledu, na Žalah pri Bledu pa so bili na morenski kopi izkopani trije žarni grobovi. Tudi starejša železna doba je v blejski zem- lji zapustila številna sporočila. Na grajski vzpetini. Na pečeh in Na sedlu, kjer je ver- jetno stala naselbina, je bila najdena lončeni- na, na prostoru staroslovanskega grobišča Blejski grad so bile izkopane drobne najdbe, žganina in živalske kosti, kar daje oporo domnevi, da je bila tu uničena prazgodovin- ska nekropola.^8 Stavbni ostanki so bili od- kriti na Otoku,'« na Selišču pri Bledu žgan grob iz mlajšega obdobja, v vasi Grad je bila pobrana bronasta fibula, na Pecovci pa od- lomki lončenine.'"' Na Pristavi pri Bledu je bilo raziskano grobišče z 80 žganimi grobovi, ki so vsebovali lončenino in kovinsko gradi- vo, pripadajoče svetolucijskemu kulturnemu krogu.^* Na arealu staroslovanske naselbine na Pristavi so bili izkopani tudi naselbinski ostanisi iz starejše železne dobe.*^ Iz mlajše železne dobe je fibula iz prekopa- nih grobov pri kopališču na Bledu, meč z Žal pri Bledu in fibula, ki je bila najdena slučajno na hribu med železniško postajo in vasjo Rečica. Osamljene rimske novčne najdbe izvirajo iz Poglejske cerkve pri Poljšici, Zake, Mužij, Ža- leč m z Blejskega gradu. Na Pristavi^' in v Zasipu jih spremljajo tudi druge najdbe, ver- jetni ostanki poselitve.^* Na ledini Pod Stražo pri Zelečah pa so bili delno očiščeni temelji rimske stavbe, v katere je bilo vkopanih pet skeletnih grobov. Arheološka najdišča razodevajo obljude- nost Blejskega kota v času in prostoru. Najdbe izvirajo iz vseh arheoloških obdobij od mlaj- šega paleolitika do zgodnjega srednjega veka; osvetlitev posameznih obdobij pokaže moč- nejšo poselitev v železni dobi in staroslovan- skem času. Naselitev je bila v mlajših arheo- loških obdobjih osredotočena na grajsko vzpe- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 103 i tino in bližnjo okolico. Zunaj tega predela so bila le najdišča kamene in bronaste dobe. Po- novne arheološke sledove je na obrobju zapu- stil šele rimski čas. Ne glede na slabo razi- skanost starejših arheoloških najdišč (le hal- štatska nekropola na Pristavi) v primerjavi z zgodnjesrednjeveškimi (Pristava, Blejski grad. Otok, Diese pri Bodeščah) je naselitvena kon- tinuiteta v kulturni pokrajini nedvomna. V zvezi z njo je zanimiva povečava zgodnje- srednjeveškega detajla. Iz obdobja preseljeva- nja ljudstev je znano samo grobišče na Pri- stavi. Med njim in staroslovanskim v sosed- stvu ni bilo neposrednih povezav, saj se pri- datki v grobovih ene in druge nekropole med seboj niso mešali. Nedvomne pa so posredne vezi: staroslovansko grobišče se je prilagodilo obstoječi mreži poti in se izognilo starejšemu pokopališču. To govori za kratek časovni raz- mik med opustelostjo grobišča iz obdobja pre- seljevanja ljudstev in začetkom pokopavanja na staroslovanskem grobišču. Najdišča iz zgodnjega srednjega veka se de- le na nekropole, naselbino, cerkvene stavbe, obrambna stolpa, jamo in poti. Pri tem je za preučevanje krajevne naselitve pomembno, da se posamezni objekti združujejo v nasel- binske sisteme. Najpopolnejši je sistem slo- vanske naselbine, grobišča in sočasne poti na Pristavi. Drugod so sestavi preprostejši in delni: cerkev in grobišče na Otoku, grobišče in pot na Dlescu pri Bodeščah. Poznavanje na- Geološka zgradba in arheološka najdišča iz zgodnjega srednjega veka: a. permski skladi (grebenski neoschwa- gerinskl apnenec in breča), b. triadni masivni in debeloskladoviti apnenec anizijske stopnje, c. triadni lapor, meljevec, apnenec, dolomit, tuf, tufit in apnenčeva breča ladinljske stopnje, d. oligocenska slvica, e. talne mo- rene, f. rečni sedimenti in g. aluvijalnl prod (cL. opombo 49) 104! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Podrobnejši geološki po- gled na okolico jezera: a. talne morene prekrite z jezerskimi usedlinami, gli- nami in s peska, b. bar- janske gline in peski, c. talne morene (cf. opom- bo 50) selbinskega sistema omogoča pri sorodnih naj- diščih, za katera so na voljo nepopolni podatki ali so raziskani samo posamezni objekti, skle- panje od delnega k celovitemu. Na tem temelji tudi hipoteza o naselbini na vzhodnem pobočju sedla med vzpetinama Bledeč in Grad, ki naj bi ji pripadalo v sta- rejšem in deloma še srednjem slovanskem ob- dobju grobišče Brdo, ter o njeni prestavitvi na grajsko vzpetino, kjer se je pokopavanje nadaljevalo na nekropoli Blejski grad od sred- njega v mlajše slovansko obdobje. Na drugi strani pa je srečno naključje, da sta bili raziskani tudi dve grobišči, ki uteme- ljujeta različnosti. Za slovansko grobišče na Pristavi je značilno, da je nastalo in raslo v vseh treh obdobjih iz večje populacijske eno- te (233 grobov, v mlajše obdobje spada okoli 95 grobov), grobišče Diese pri Bodeščah pa iz majhne (47 grobov) in samo v mlajšem slo- vanskem obdobju. Na podlagi primerjav teh dveh grobišč z ostalimi, s čimer so bili v ok- viru pokrajinske naselitve vzpostavljeni rela- tivni odnosi, je bilo ugotovljeno starejše nase- litveno jedro okoli jezera in mlajša naselitev na obrobju Blejskega kota. Z vsem tem pa so zarisane šele prve črte na arheološkem ze- mljevidu, ki ga je v zgodnjem srednjem veku ustvarjalo okoli — doslej ugotovljenih — 150 prebivalcev v obdobju preseljevanja ljudstev (6. in deloma še 7. stoletje) in približno 800 naseljencev v staroslovanskem času (od konca 7. do 10. stoletja). GEOLOŠKA ZGRADBA IN ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA Blejska kotlina je sestavni del Ljubljanske kotline in v širšem smislu leži na robu periad- riatskega loka Alp. Kot tektonska enota je povezana z njegovo orogenezo v oligocenu in miocenu. Na nastanek kotline so vplivali tudi starejši in mlajši premiki zemeljske skorje. Tako se je v pahljačastem razcepu alpsko in dinarsko usmerjenih prelomnic blejska kotli- na izoblikovala kot pogreznjeno jedro, iz ka- terega se je istočasno dvignila gruda Bled-Bo- Iiinjska Bela.^s V času kvartarnih poledenitev so tektonsko kotlino zapolnile talne morene Bohinjskega ledenika in rečni sedimenti v terasah, ki po- krivajo večji del blejske ravnine (slika 3)." Med čelnimi in robnimi morenskimi nasipi, ki so preprečevali odtok vode, so pri umikanju ledenika nastajala manjša barja in močvirja, verjetno tudi kot ostanki nekdanjega jezera; tu so se usedali barjanski sedimenti.^^ Pri vsaki poledenitvi je prišlo tudi do izredno glo- boke erozije Save in pritokov v nasipino. Vre- zovanje je bilo tako izdatno, da ponovna na- sipavanja niso več dosegla ravni prejšnjih. Nastale so zaporedne terase.*^ Ob Savah se nasipava aluvijalni prod. Iz nasipin se v Blejskem kotu dvigujejo sta- rejše kamenine: permski skladi, triadni ma- sivi in debeloskladoviti apnenec, triadni lapor, meljevec, apnenec, dolomit, tuf, tufit in ap- nenčeva breča ter oligocenska sivica.^' kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 i984 105 i Na geološkem zemljevidu Blejskega kota se arheološka najdišča iz zgodnjega srednjega veka delijo na tri skupine. V prvo spadajo ti- sta, ki se širijo na trdnih tleh starejših kame- nin: (1) Blejski grad, (5) Otok, (6) Pristava in (11) Poglejska cerkev pri Poljšici kot jamsko najdišče. Najdišča druge skupine ležijo na sta- rejšem, morenskem zasipu in so najštevilnej- ša: (2) Brdo pri Bledu, (4) Mlino, (7) Spodnje Gorje, (8) Žale pri Bledu, (9) farna cerkev na Bledu, (10) kopališče na Bledu, (13) Turn v Spodnjih Gorjah, (15) Zasip, (14) Breg v Za- sipu in (16) Zale pri Želečah. Le dve najdišči, uvrščeni v tretjo skupino, sta na mlajšem, fluvioglacialnem zasipu: (3) Diese pri Bode- ščah in (12) Rečica. Podrobnejši geološki pogled na okolico jeze- ra (slika 4) dopolnjuje splošnejši zemljevid glede morenskih nasipin ob obali. Zaradi višje gladine postglacialnega jezera so obrežne tal- ne morene prekrite z jezerskimi usedlinami, z glinami in peskL^" Na tem zemljišču, ob je- zerski strugi Rečice in pod Pecovko, so raz- širjene tudi barjanske gline in peski. Na mo- krotna obrežna tla opozarja poročilo, da so pri Mlinem najdeni kostni ostanki ob dotiku raz- padli, ker so ležali v vlažnem pesku.^' Prav tako se je naselitev v zadnjih stoletjih izogni- la takšnemu zemljišču. Izjema je le vas Mli- no, a že njeno ime izdaja, da je zaradi svoje dejavnosti morala nastati na teh tleh, ker po njih odteka Jezernica, ki je gnala vodna ko- lesa. Ker takšna tla niso bila primerna za posta- vitev selišča, je potrebno za grobišči pri (4) Mlinem in (10) kopališču na Bledu, ki sta sicer ležali na vlažnem obrežju, predvideti na- selbino na primernejšem mestu. Pri Mlinem naTližnji vzpetini (slika 4: označeno s kvad- ratom), za drugo grobišče pa na ravnici pod prepadno južno steno vzpetine Grad, kjer sto- ji župna cerkev sv. Martina (slika 4: 9, ozna- čeno s kvadratom); zemljišče je ovalna polica, katere pobočje pada proti obrežju. Na prvi pogled bi to povezavo sicer motilo grobišče pri sv. Martinu, ki je bilo označeno kot staro- slovansko. Vendar je verjetneje, da so tu naj- deni grobovi šele iz časa, ko je bila zgrajena prva cerkev (po letu 1004), lahko pa so še mlajši, saj je bilo pri župni cerkvi pokopali- šče vse do 19. stoletja.^^ Geološka zgradba Blejskega kota govori tu- di v korist izbranega mesta za naselbino, ki naj bi ji pripadalo grobišče Brdo pri Bledu. Grobišče je ležalo na robu zemljišča z jezerski- mi usedlinami, na morenskem nasipu, ki je z vencem drugih nekdaj omejeval postglacialno jezero. Naselbina na zemljišču z jezerskimi usedlinami ni verjetna, pri odločitvi za seliščni prostor ali na sedlu (kot je že bilo predlaga- no) ali na ravnini talne morene severno od Pecovce pa se tehnica — zaradi primerjave z naselbino na Pristavi — prevesi k prvemu (slika 4: 2, označeno s kvadratom). TLA IN arheološka NAJDISCA Kameninska podlaga je prekrita z različni- mi vrstami prsti. Na njihove lastnosti vpliva- jo predvsem geološka zgradba, relief in pod- nebne razmere. V Blejskem kotu prevladuje- jo karbonatne kamenine, precej je ravninske- ga sveta, temperaturne razmere spadajo v re- žim alpskih kotlin (amplituda nad 20°, januar- ska tempratura okoli —1,6", julijska od 18,3 do 19,6" C), padavin je nad 1200 mm letno, kar je značilno za klimo osrednje Slovenije, vlažnostni suficit od maja do avgusta znaša nad 100 mm. Vse to so ugodni pogoji za rast- je.53 Obrobje Blejskega kota pokrivajo prsti, ki so značilne za hribovja in gorovja, predvsem sprsteninasta rendzina na apnencu in dolomi- tu (slika 5). Te prsti pokrivajo tudi vzpetine okoli jezera. Obsežna so tudi področja sprste- nihaste rendzine na moreni.^^ Ta prst je zna- čilna za nizkogričevnato in blago valovito po- krajino; na blejskem ozemlju so površine, ki so pokrite s to prstjo, razmeroma ravne, kar njihovo vrednost povečuje. Tla so rodovitna in glede na izoblikovanost pokrajine primerna za polja in travnike. Ravninski svet pokriva sprsteninasta rendzina na terasastem produ: to so rodovitna, izrazito poljedelska tla. To povr- šino spremlja sprsteninasta rendzina na po- bočjih in bregovih rek, kjer se pleistocenske terase spuščajo v aluvialne rečne doline. Se- verno od vzpetine Grad je razširjen evtričen mineralni hipogej, ki nastaja v depresijah ob potokih. Pri srednje močnem hipogeju niha talna voda v povprečju od 40 do 80 cm pod površjem, pri slabo izraženem pa v globini 80 cm. Za uspešno kmetijsko rabo je taka tla treba hidrotehnično in agrotehnično urediti. Na obrežnih tleh s prodom ob Savi Bohinjki in Savi Dolinki pa nastaja hipogej na holo- censki osnovi. Kaj je mogoče ugotoviti iz odnosov med pe- dološkim zemljevidom in arheološkimi najdi- šči iz zgodnjega srednjega veka? Za obdobje preseljevanja ljudstev je značil- no, da je imelo doslej edino ugotovljeno naj- dišče na razpolago obsežno rodovitno področ- je v ravnini in na obrobnem valovitem svetu. Poljedelska zemljišča so obdajala naselbino v sredini, ki ji je pripadalo grobišče (6) Prista- va pri Bledu (slika 5). To stanje je ostalo v 100 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Tla in arheološka najdišča iz zgodnjega srednjega veka: a. sprstenlnasta rendzina na apnencu in dolomitu, b. dlstričnl ranker, c. sprstenlnasta rendzina na moreni, d.sprstenlnasta rendzina na terasastem produ, e. sprste- nlnasta rendzina na pobočjih in bregovih rek, f. hlpogej na holocenskl osnovi in g. evtričen mineralni hlpogej (cf. opombo 54) bistvu nespremenjeno tudi v starejšem in srednjem slovanskem obdobju. Novo nase- litveno jedro na grajski vzpetini je obdržalo središčni položaj, le da sta sedaj obstajali vsaj dve naselbini: Pristava pri Bledu in selišče pod Bledcem pri grobišču Brdo (slika 5: 6 in 2). Rodovitno zemljišče južno od jezera pa je v tem času verjetno izkoriščala naselbina pri Mlinem (slika 5: 4). V tem sklopu je zanimi- vo vprašanje o naselbini, domnevno postavlje- ni na polici pod Gradom. Le delno znana pri- padajoča nekropola pri kopališču na Bledu (slika 5: 10) sodi v mlajše slovansko obdobje, vendar bi bila glede na to, da je ležala v sta- rem naselityenem jedru, lahko starejša. V tem primeru bi izrazito poljedelska tla, ki obda- jajo grajsko vzpetino, pripadala trem seli- ščem. Večina ostalih najdišč sestavlja obrobni krog naselitve. Zanj značilno najdišče je (3) Diese pri Bodeščah, ki leži na meji rodovitne sprsteninaste rendzine na fluvioglacialnem produ in rendzino na pobočju korita (slika 5). Dlescu se približuje grobišče v (7) Spodnjih Gorjah, ležeče na sprsteninasti rendzini na moreni. Obe najdišči spadata v mlajše slo- vansko obdobje. V obrobni krog se uvrščajo še grobišče v (15) Zasipu, verjetna obrambna stolpa v (13) Spodnjih Gorjah in (14) Zasipu ter jamsko najdišče (11) Poglejska cerkev pri Poljšici. Med naselitvenim jedrom in obrob- nim krogom sta grobišči (12) Rečica in (16) kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 107 Žale pri Želečah. Za vmesni najdišči in naj- dišča obrobnega kroga je — razen za Poglej- sko cerkev — značilno, da ležijo na odprtem svetu. Pri geološki zgradbi Blejskega kota so zbu- jali pozornost tudi barjanski sedimenti, gli- na, pesek in šota, ki v loku obdajajo staro naselitveno jedro na širšem področju grajske vzpetine (slika 4: b). Podatki o prsteh ta pre- del, kjer bi zaradi omenjene podlage pričako- vali zamočvirjena tla, zožujejo na zemljišča severno od pristavskega hrbta do rečice Re- čice. Tu je namreč razširjen mineralni hipo- gej, v katerem niha talna voda od 40 do 80 cm pod površjem. Da je bila zamočvirjenost te- ga zemljišča vseskozi velika, potrjujejo še vedno vodnata barjanska Jezerca. A tudi tal- na voda se je ob deževju pogosto dvignila nad travniško površino, tako da je dosegla višino ceste, ki vodi z Bleda skozi Rečico proti Gor- jam. Poplavljanje se je zmanjšalo, ko so pred desetletji izkopali med cesto in Jezerci 300 m dolg izsuševalni jarek, še bolj pa po letu 1979^ ko so zaradi melioracije zamočvirjenih Blat uredili strugo Rečice. Glede na ta dejstva, je mogoče sklepati, da je močvirno zemljišče s te strani varovalo naselbino na grajski vzpe- tini. relief in arheološka najdišča Uvodoma je že bila skicirana pokrajinska podoba Blejskega kota; kot najvišji del Ljub- ljanske kotUne leži med predalpskimi planota- mi in rečnimi koriti. Tako omejena pokrajina je nekakšna ploščad sredi razgibane gorske pokrajine (slika 1). Vendar ploščad ni povsem ravna. To najbolje pokažejo preseki skoznjo. JV^SZ presek gre skozi več zgodnjesrednje- veških najdišč (slika 6). Dokumentira odmak- njeno in ravninsko lego grobišča Diese pri Bo- deščah, nekoliko dvignjena, a še vedno rav- ninska tla pri nekropoli Žale pri Želečah, iz- jemno visok položaj grobišča Blejski grad. nižje, a dvignjeno mesto Pristave, ravninsko lego Rečice in dvigajoči se svet pri Spodnjih Gorjah z grobiščem in obrambnim stolpom; ta je stal na zemljišču, ki je le dva metra ni- žje od Gradu. JZ-SV presek pa poteka skozi grobišče Mlino in staro naselitveno jedro (Blejski grad, Brdo pri Bledu) in naprej preko Rečice in Zasipa, kjer je stal na dvignjenem svetu obrambni stolp (slika 7: tu je presek nekoliko premaknjen: e-f). Višina njegovega stojišča je 50 m nižja od vrha Gradu. Naravna krajevna zavarovanost v starem naselitvenem jedru je izstopajoča, hkrati pa — na drugi strani — odprtost najdišč v obrobnem nase- litvenem krogu. Res pa je, da sta prav na ob- robju stala oba obrambna stolpa in da je tu tudi jama Poglejska cerkev, ki bi v nevarno- sti lahko služila kot pribežališče. V pleistocenu je Sava v Blejskem kotu vre- zala v ledeniške nasipine globoki in široki rečni koriti, Radovna pa je izdolbla divjo so- tesko Vintgar (slika 6 in 7). Dno korita Save Dolinke je na vzhodu, vzporedno z Zasipom, ki leži na dvignjenem svetu, 100 m niže od vasi, od ravnine pod Zasipom, ki se širi do Pecovce, pa 50 m. Pri Bodeščah višinska raz- lika med ravnino in Savo Dolinko znaša 76 m. Manjše pa so razlike med ravnino in Savo Bohinjko na jugozahodu: pod Selom je korito zelo široko in se proti vasi postopoma dvigne za 45 m. Vendar je pri Bodeščah, na sotočju obeh Sav, višinska razlika, merjena od skal- natega roba Na pečeh, ponovno velika in zna- ša 80 m. Strmec Save Dolinke med izlivom Radovne in sotočjem Sav je močan, saj meri 6,59 %o, kar je precej več od zmernega strmca — 2,50 %o — Save Bohinjke med Bohinjsko Be- lo in sotočjem. Razmeroma velike so tudi ko- ličine pretočene vode: pri Savi Dolinki med izlivom Radovne in sotočjem Sav 25,5mä/sek pri Savi Bohinjki med Bohinjsko Belo in so- točjem od 21,5 do 23 mVsek.« Presek skozi blejsko pokrajino (JV-SZ) 108 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Presek skozi blejsko pokrajino (JZ-SV) Pristop na blejsko ploščad otežujeta potem- takem — poleg hribovitega obrobja — še dve naravni oviri. Prva sta obsežni koriti obeh Sav, druga hitro tekoča, široka in z vodo raz- meroma bogata rečna tokova. Tokova skozi vse leto — zaradi obilnih in tudi nenadnih padavin, ki so značilne za alpsko področje (v Julijcih preko 3000 mm, greben Karavank preko 2000 mm),^* kjer se reki napajata — pogosto naraščata in oviro še povečujeta. Na- ravne ovire so naselitvi v Blejskem kotu za- gotavljale večjo pokrajinsko varnost. REGIONALNI ARHEOLOŠKI ZEMLJEVID Arheologija je od svojih začetkov sem te- žila za tem, da najdišča ne samo kronološko in kulturno ampak tudi prostorsko opredeli. To velja tudi za slovensko arheologijo, ki je že leta 1862 prispevala k takrat še redkim evropskim arheološkim zemljevidom Arhe- ološko karto Kranjske, nato pa še celo vrsto drugih, vse do zadnjega, izredno bogatega in obsežnega zemljevida z naslovom Arheološka najdišča Slovenije (1975). Kot je pokazalo to delo, so se v zadnjih desetletjih arheološka najdišča marsikje v Sloveniji tako zgostila, da jih ni več mogoče zajeti s splošnim zemlje- vidom, ampak le z regionalnimi pregledi, npr. po zaključenih geografskih, historičnih ali ekonomskih enotah. Ti pregledi so lahko vertikalni, če najdišča razvrščamo kronolo- ško, ali pa horizontalni, če vzpostavljamo re- lativne odnose med sočasnimi najdišči. Pri prvem postopku pridemo do podatkov o na- selitveni kontinuiteti oziroma diskontinuite- ti, pri drugem pa se nam lahko posreči, če pravilno ovrednotimo tudi odnose med naj- dišči in naravnim okoljem, da odkrijemo tu- di bistvene naselitvene vezi ali celo koloni- zacij ski sistem. V primeru Blejskega kota so bila pri mi- kroregionalnem preučevanju obravnavana arheološka najdišča iz zgodnjega srednjega veka, ki so razen staroselskega grobišča na Pristavi pripadla staroslovanskim prebival- cem. Ugotovljeno je bilo, da so se ti najprej naselili na področju grajske vzpetine, kjer so stala selišča naselitvenega jedra, medtem ko je bil svet na obrobju poseljen šele od 9. do 11. stoletja. Arheološko naselitveno podobo za zgodnjefevdalno obdobje osvetljuje tudi li- stinsko gradivo, predvsem kraljevske diplome in notice tradicijskega kodeksa briksenške škofije, v katerih je omenjenih več krajev- nih imen. Ta imena označujejo selišča (locus, villa) ali pa kraje z gospodarskimi obrati (predium, curtis, molendinum) in obdeloval- nimi površinami (terra arabilis, vinea, pra- tum). Zapisana krajevna imena so bila veči- noma že izenačena z ustreznimi poimenova- nji današnjih vasi. Skupaj z blejskim gra- dom (castellum, castrum), sedežem zemljiške- ga gospoda, se v pisnih virih 11. stoletja omenjajo naslednji kraji: Bled, Bodešče (Na pečeh), Grimščice, Koritno, Krnica, Mlino, Mužje, Poljane, Sebenje, Selo, Zasip in Ze- leče. Sele začeto preučevanje odnosov med po- krajinskimi lastnostmi Blejskega kota in zgodnjesrednjeveškimi najdišči je tudi pod- prlo, resda zelo zadržano, domneve o more- bitnih naselbinskih arealih, kamor bi morali usmeriti bodoča arheološka izkopavanja, hkrati pa je izluščilo dve pomembni sestavi- ni kolonizacije — varnost in za poljedelsko obdelavo primerna zemljišča. Varnost ima lahko krajevni, področni ali pokrajinski značaj. Za krajevno varnost je pomembno, kje je bilo selišče postavljeno, na vzpetini ali na odprtem, ravninskem svetu. Na vzpetinah so stala selišča v prvotnem na- selitvenem jedru v starejšem in srednjem slovenskem obdobju. V mlajšem obdobju je lega naselbin v jedru ostala nespremenjena KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 109 (v primeru Blejskega gradu se je celo zviša- la), v obrobnem naselitvenem krogu pa so zaživela selišča na odprtem svetu. Drugo, področno zavarovanje vidimo pri grajski vzpetini. Na jugu jo je namreč obdajalo je- zero, na severu močvirno zemljišče z Jezerci, na zahodu se nad jezersko Rečico dvigujejo strma pobočja Više in Goričke (višinska raz- lika je okoli 70 m),.na vzhodu pa jo varujejo Bledeč, proti obali padajoče obrežje in pre- padne stene Na pečeh. Pri varovanju tega področja je bila važna tudi razporeditev se- lišč samih: selišča naj bi okrepila šibke točke v obrambnem sistemu. Naravna izoblikova- nost Blejskega kota pa je zagotavljala širo- ko, pokrajinsko varnost. Lega arheoloških najdišč (in v listinah omenjenih krajev) tudi jasno izpričuje odnos tedanjih prebivalcev do zemlje. Selišča so bila postavljena tako, da rodovitnih zemljišč niso zmanjševala, a so bila obenem zaradi njivskih in travniških površin tesno povezana z njimi. Da skrben odnos do zemlje ni bil samo blejska posebnost, dokazujejo sočasna arheološka najdišča na Gorenjskem, ki se vrste dosledno na robu rodovitnega sveta. OPOMBE 1. T. Knific, Bled v zgodnjem srednjem veku, arheološko preučevanje naselitve v mikroregiji (tipkoipisna disertacija, 1983). Za objavo v Kro- niki je bilo prirejeno poglavje Pokrajina Blej- skega kota in najdišča iz zgodnjega srednjega veka. •—¦ 2. Pregled najdišč: Arheoloäka najdi- šča Slovenije, 1975, 162—165; A. Pleterski, Zgodo- vinski časopis 32, 1978, 373—396; P. Korošec, Zgodinjesrednjeveška arheološka slika karantan- skih Slovanov (Dela SAZU 1. razr. 22), 1979, passim. — 3. Na sedlu so leta 1960 pri gradnji parkirnega prostora, ko so izravnavali zemljišče, prekopali 6 ali 7 grobov. Po obvestilu o najdbi je Gorenjski muzej iz Kranja (A. Valič) opravil za- ščitna izkopavanja. Ta so se nadaljevala leta 1968, ko so parkirni prostor širili. Gradivo in dokumentacijo hrani omenjeni muzej. — A. Va- lič, Staroslovansko grobišče na Blejskem gradu (Situla 7), 1964; isti, Arheološki vestnik 20, 1969, 218—238. — 4. Glede na horizontalno stratigra- fijo so bile najdbe z grobišča Pristava na Bledu razvrščene v tri slovanska obdobja (starejše, srednje in mlajše); z njimi je kronološko zaob- seženo gradivo vseh blejskih najdišč oziroma so bili na tej osnovi opazovani relativni odnosi med njimi (T. Knific, Bled v zgodnjem srednjem ve- ku, 1983). — 5. Prim. A. Pleterski, Arheološki vestnik 33, 1982, 134—150. — 6. Leta 1894 so pri kopanju peska uničili okoli 100 (A. Müllner) ozi- roma 150 grobov (W. Smid). 1901 je J. Pečnik izkopal 6 grobov. Pri gradnji stanovanjske hiše so na Brdu leta 1958 našli še 3 skelete, ki jih je evidentiral P. Petru. Gradivo iz leta 1894 in 1958 je v Narodnem muzeju v Ljubljani, najdbe iz le- ta 1901 pa med neinventariziranim gradivom na Dunaju, Naturhistorisches Museum. — 7. Najpo- polnejša objava: P. Korošec, o. c, 1. del: 58—61; 2. del: 11, T. 1—5, 93, 94: 1. — 8. Izkopavanje Arheološkega oddelka Filozofske fakultete (T. Knific) in Inštituta za arheologijo SAZU (A. Pleterski) leta 1979 in 1980. — T. Knific, A. Ple- terski, Arheološki vestnik 32, 1981, 482—523; A. Sercelj, Arheološki vestnik 32, 1981, 524 s. — 9. R. Ložar, Glasnik Muzejskega društva za Slo- venijo 10, 1929, 58—60. — 10. Terenski dnevnik izkopavanj leta 1943 (19.-21. VII.) z 2 skicama in 7 fotografijami (prepis v arhivu Narodnega muzeja v Ljubljani). — 11. Izkopavanje Narod- nega muzeja iz Ljubljane (V. Sribar med leti 1962 in 1966: V. Sribar, Blejski otok (brez letni- ce); isti. Arheološki pregled 4, 1962, 240—245; isti, Sinteza 5—6, 1967, 60—64; isti, Arheoloäki vestnik 23, 1972, 389 ss. — 12. V. Sribar, Arheološki vest- nik 23, 1972, 389 ss. — 13. V. Sribar, Sinteza 5—6, 1967, 63. — 14. V bližini zgradbe pristave so leta 1933 ali 1934 pri kopanju peska prekopali več skeletnih grobov (R. Ložar, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 18, 1937, 135—137). Leta 1943 je Institut für Kärntner Landesforschung iz Celovca (K. Dinklage, R. Unger) na robu pesko- kopa izkopal 17 grobov, 6 pa jih je le ugotovil, iz- kopani pa so bili šele 1948. leta (dnevnik izko- pavanj 1. 1943, 21.-30. VII., 13.—28. VIII., s 26 skicami in 4 fotografijami; prepis v Narodnem muzeju v Ljubljani). Sistematično raziskovanje grobišča je v letih 1948—49 in 1951 opravil Na- rodni muzej pod vodstvom J. Kastelica in S. Gabrovca (J. Kastelic, B. Skerlj, Slovenska ne- kropola na Bledu [Dela SAZU 1. razr. 2], 1950; S. Gabrovec, Prazgodovinski Bled [Dela SAZU 1. razr. 12], 1960; J. Kastelic, Slovanska nekro- pola na Bledu [Dela SAZU 1. razr. 13], 1960), do- končal pa Arheološki oddelek Filozofske fakul- tete (T. Knific) v letih 1975—76 in 1978 (T. Kni- fic, Varstvo spomenikov 21 in 22, 1977 in 1979, 280 in 319). Naselbina na Pristavi je bila izkopana v letih 1981—83; delo sta opravila Arheološki oddelek FF (T. Knific) in Inštitut za arheologijo SAZU (A. Pleterski), cf. T. Knific, Situla 20—21, 1980, 281—288 (starejše najdbe), in T. Knific, A. Pleterski, Varstvo spomenikov 24, 25 in 26, 1982, 1983 in 1984, 190, 262 s in 277. — 15. L. Bolta, Rifnik pri Šentjurju (Katalogi in monografije 19), 1981. — 16. P. Petru, T. Ulbert, Vranje pri Sev- nici (Katalogi in monografije 12), 1975; P. Petru, T. Ulbert, T. Knific, Arheološki vestnik 30, 1979, 695—763. — 17. Prvotna delitev (T. Knific, Si- tula 14—15, 1974, 315—326) je bila pri zadnji ana- lizi grobišča še bolj razčlenjena (isti. Bled v zgodnjem srednjem veku, 1983). — 18. J. Kaste- lic, Varstvo sipomenikov 2, 1949, 87. — 19. J. Kocjančič, Jutro 21/1940 (23. VI.), št. 145, 16. — 20. T. Knific, Varstvo spomenikov 26, 1984, 277 s. — 21. A. Müllner, Argo, 3, 1894, 118. — 22. J. Mantuani, Mittheilungen der k. k. Central-Com- mission 5, 1906, 136. — 23. Cerkev in dom 6, 110, kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 1936, 23. — 24. P. Korošec, o. c, 2. del: 13. — 25. Terenski dnevnik S. Gabrovca, izkopavanje na Pristavi (2, 1949), zapis dne 18. VII (hrani Nainod- ni muzej v Ljubljai.i); S. Gabrovec, o. c, 6. — 26. M. Brodar, Varstvo spomenikov 10, 1966, 190; A. Valič, Varstvo spomenikov 11, 1967, 132. — 27. A. Valič, Varstvo spomenikov 11, 1967, 132. — 28. T. Knific, A. Pleterski, Terenski dnevnik arheološke topografije 1977—79, zapis dne 24. V. 1979 (tipko- pis hrani Inätitut za arheologijo SAZU). — 29. A. Valič, Varstvo spomenikov 8, 1962, 258. — 30. Hrani jo Tehniški muzej na Jesenicah. — 31. A. Valič, Varstvo spomenikov 8, 1962, 257. — 32. T. Knific, A. Pleterski, Terenski .dnevnik arheo- k>?ke topografije 1977—79, zapis dne 9. IX. 1976 (tipkopis hrani Inštitut za arheologijo SAZU). — 33. Navedena je samo tista literatura, ki je v Ar- heoloških najdiščih Slovenije, 1975, 162—165, ni. — 34. V. Sribar, Varstvo spomenikov 9, 1965, 161. — 35. Nekaj kamnitih odbitkov je bilo najdenih pri izkopavanju grobišča v letih 1975—76 in 1978. —' 36. T. Knific, A. Pleterski, Varstvo spomeni- kov 23, 1981, 197 s. — 37. F. Leben, Arheološki vestnik 29, 1978, 17. — 38. A. Valič, Varstvo spo- menikov 8, 1962, 81. — 39. V. Šribar, Blejski otok (brez letnice), 11. — 40. T. Knific, A. Pleterski, Terenski dnevnik arheološke topografije 1977—79 (dodatek), zapis dne 22. VI. 1981 (odlomke in dnevnik hra'ni Inštitut za arheologijo SAZU). — 41. T. Knific, Varstvo spomenikov 21 in 22, 1977 in 1979, 280 in 319. — 42. T. Knific, A. Pleterski, Varstvo spomenikov 24, 25 in 26, 1982, 1983 in 1984, 190, 262 s in 277. — 43. Ibid. — 44. J. Me- terc. Numizmatični vestnik 10, 1982, 300. — 45. A. Grimšičar, Geologija 3, 1955, 222 ss. — 46. M. Sifrer, Geografski zbornik 11, 1969, 160 s; A. Grimšičar, 1. c, 221. — 47. A. Grimšičar, 1. c, 222. — 48. M. Sifrer, Zbornik 12. zborovanja slo- venskih geografov, 1981, 71. — 49. S. Buser, Os- novna geološka karta 1 :100 000 (1980, list Ce- lovec). Po tej karti je narisana slika 3. — 50. A. Grimšičar, Geologija 3, 1955, 222, si. 1. Nave- dena slika je predloga naSe slike 4. — 51. R. Ložar, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 10, 1929, 58 s. — 52. F. Gornik, Bled v fevdalni dobi, 1967, 175 s. — 53. F. Lovrenčak, Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov, 1980, 122. — 54. D. Stepančič, Tla ,sekcije Bled 2 (1975, roko- pisna karta in komentar. Biotehnična fakulteta, Ljubljana). Po tej karti (garjanski konec je začr- tan po F. Lovrenčak, 1. c, slika na str. 124) je narejena slika 5. — 55. S. Ilešič, Geografski vestnik 25, 1953, 28, 31 s, op. 9. — 56. D. Furlan, Geografski zbornik 6, 1961, 12 ss. ŽUPA BLED Interpretacija andrej pleterski Ce hočemo govoriti o Bledu v staroslovan- skem obdobju, je smiselno, da v obravnavo zajamemo celotni prostor Blejskega kota. Gre za ozemlje, ki se razprostira od Mežakle na se- veru do Jelovice na jugu in od Pokljuke na zahodu do Save Dolinke na vzhodu. Tu je na- stala, skozi vse staroslovansko obdobje živela in hkrati z njim prenehala župa Bled. Kako se je v resnici imenovala, če je sploh imela ne- ko ime, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Ven- dar bi bilo ime Bled zanjo povsem primerno, saj je označevalo njeno središče, s svojim pred- slovanskim izvorom pa nas popelje v davne čase prihoda starih Slovanov. Blejski kot je bil tedaj mnogo bolj poraščen z gozdom kakor dandanašnji, saj je v njem ži- velo manj ljudi, ki so potrebovali manj izse- kanih površin. Te so obsegale plodne ravnine predvsem severno in vzhodno ob Blejskem je- zeru ter v okolici današnjega Zasipa. Na teh dveh predelih so še prebivali nekateri staro- selci, ki se jim je posrečilo preživeti v teda- njih negotovih časih. Pot, po kateri so mednje prišli Slovani, je bila ena tistih, ki so v uporabi še danes. Šte- vilo prišlekov je bilo zelo verjetno majhno, le nekaj deset ljudi v okviru nekaj družin. Zdi se, da je šlo za skupino sorodstveno povezanih ljudi pod vodstvom enega moža, za staroslo- vansko župo s svojim županom. Plodne rav- nice, ki so jih našli, so si razdelili tako, da je vsaka družina dobila ločeno dovolj zemlje za svoje polje. To je bilo veliko tudi do 7 ha. Verjetno so že ob prihodu poznali način na- dveletnega kolobarjenja s praho. Ta jim je tudi omogočal privatno lastnino polja, saj ga je lahko obdelovala vsaka družina sama. Iz tega časa se je ohranila poljska razdelitev v Zaspeh (slika 1). Polje je bilo tu razdeljeno na četrtine. Polovica njiv je bila obdelana prvo, polovica pa drugo leto. Lahkoto, s katero so se Slovani vkoreninili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 111! 1. Najstarejša razdelitev polja v Zaspeh v novi domovini, gre pripisati tudi sožitju s staroselci, ki so jim predali izročilo svojega kraja od tvarnih do duhovnih dobrin. Obilje za obdelavo primernih zemljišč je omogočalo naglo naraščanje števila prebival- stva. Nove družine so si delile staro polje in ob njem krčile novo. Kjer je bilo družin pre- več, so se odseljevale in si osnovale vsaka svo- jo naselbino s svojim poljem. Notranji ustroj družine je bil verjetno takle: glavar je bil oče, ob njem so bili žena in nju- ni otroci. Poleg tega je družina lahko obse- gala še kakega odraslega, sorodnika ali hlapca. Ko so otroci dorasli, so se hčere poročile od hiše, sinovi so si osnovali novo naselbino, ali pa so morali počakati, da jim je oče predal posest, preden so ustvarili svoje družine. Na veljavo očeta kaže ureditev grobišča na Dlescu pri Bodeščah, kjer so bili odrasli moški poko- pani na osrednjem prostoru, v najlepših gro- bovih in v nekoliko drugačni smeri kot drugi pokojniki. V kratkem času je bil obljuden ves Blejski kot. V osmem stoletju (slika 2) so v njem stale naselbine: Sp. Gorje, Zasip, naselbina na Pri- stavi, predhodnica Gradu, predhodnica Milne- ga, predhodnica Sp. Bodešč. Vse so ležale ob ali v bližini križišč glavnih prehodnih poti skozi Blejski kot (slika 3). Tako lego so si prebivalci izbrali morda tudi zaradi nad- zorovanja dostopov, verjetno še bolj pa zara- di dobre prometne povezanosti. Poti za tedanje Blejce niso bile pomembne samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi pri pogrebnih običajih. Vsa znana staroslovanska grobišča v Blejskem kotu namreč ležijo ob starih poteh ali v njihovi neposredni bližini. Seveda pa to ni bil edini vidik, ki je narekoval izbiro prostora za pokopališče. Prav tako po- membna je bila tudi osončenost, zaradi ka- tere so grobišča na prisojnih legah. Nemalo- krat pa so si k vsemu temu izbrali za poko- pavanje še večjo ali manjšo ledeniško gomi- lo, ki je že na daleč označevala prostor umr- lih. Vsaka naselbina je imela svoje grobišče, ki je ležalo včasih v neposredni soseščini hiš, včasih pa je bilo bolj oddaljeno. Osamosvo- jitev družin, ki so si osnovale nove naselbi- ne, je bila torej tolikšna, da so celo pokopa- vali na novem mestu. Zdi se, da je medtem prišlo do napredka v načinu obdelave polja. Prvotno polje Sp. Go- rij, ki so verjetno nekoliko mlajše od Zasipa, je bilo razdeljeno na tri dele (slika 4). Tu ni morala biti vsako leto v prahi polovica njiv, temveč le ena tretjina, kar je značilno za na- triletno kolobarjenje. Poslej se obdelovalni način dolga stoletja ni več spreminjal. Boljša izkoriščenost njivskih površin je omogočala nadaljnje delitve posesti, večanje števila prebivalcev in družin. Kljub dodatne- mu krčenju zemljišča pa so se njivske povr- šine po družinah zmanjševale. V različnih va- seh so bile različno velike: od 2,2 ha do 5,5 ha. Čeprav so se tedanji Blejci ukvarjali pred- vsem s poljedelstvom, pa jim je bila vir pre- hrane tudi živina. Pasli so jo v okolici svojih vasi, saj so bile te posejane dovolj redko, da je bilo v vmesnem prostoru na pretek pašni- kov. Dokler je v naselbini živela le ena dru- žina, je bil ves okolni prostor njen. Ko pa se je število družin po vaseh povečalo, je nastalo tudi vprašanje skupne izrabe nepoljskih gos- podarskih površin. To je zahtevalo urejene odnose znotraj vasi. Na nekaterih področjih pa so se stikali tudi gospodarski prostori več vasi in tam je prav tako lahko prihajalo do sporov. Tudi delitev starih njiv med novo na- stale družine je bila lahko kamen spotike. Kaj je bilo bolj samoumevno kot to, da je župan, ki je pripeljal svojo župo v Blejski kot, prevzel urejanje krajevnih sporov in zadev v svoje roke. Vojaško poveljstvo pa mu je pri- padalo še iz obdobja naseljevanja. Zupa se je torej teritorializirala, postala je upravno-po- krajinska enota, župan je obdržal svoj vod- stveni položaj. Se več. Zdi se, da ga je že ob naselitvi dodobra izkoristil. Njegova naselbi- na, predhodnica Gradu, je imela osrednje dob- ro rodovitno polje v Blejskem kotu. Poleg te- ga je ležala na vozlišču glavnih poti in tako imela najboljše povezave z vsemi okolnimi naselbinami (slika 3). Ni pa bila županova naselbina edina, ki je imela v župi tudi nek poseben pomen. Taka je bila tudi predhodnica Milnega. Stala je naj- verjetneje nekje v sedanjem parku okoli vile 112! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 2. Naselbine in poznana grobišča župe Bled: 1 —naselbina na Pristavi, 2 — predhodnica Gradu, 3 — Zasip, 4 — Sp. Gorje, 5 — predhodnica Milnega, 6 — predhodnica Sp. Bodešč Bled. Na izbiro prostora za njeno postavitev so vplivali nepoljedelski vidiki, saj je bila edina blejska vas, ki je imela polje oddaljeno več kot pol kilometra. Morda je bila odločilna bližina otoka sredi jezera. Po starem ljudskem izročilu je na njem stalo svetišče staroslovan- skega boga Radegasta, ki ga je s kopnim po- vezoval lesen most. Arheološka izkopavanja so na otoku odkrila obrise lesene pravokotne stavbe, ki je tam stala pred postavitvijo prve cerkve v 9. stoletju. So to ostanki staroslo- vanskega svetišča? Ali je bila naloga že prvih »Mlinjanov« prevažati ljudi na otok? Tudi za naselbino na Pristavi je mogoče domnevati, da je bila pomembna za župo. Prij izkopavanju njenih ostalin je bil v eni izmed hiš odkrit tudi talilni lonček, ki je počil v vročini med taljenjem. Tako se je v razpoki ohranila kapljica taline bakra in srebra. To pa je zmes, ki je značilna za nakit. Na Prista- vi je torej živel mojster, ki je s svojimi izdelki zalagal predvsem ženski del prebivalstva žu- pe. Morda so na Pristavi gojili še kake druge obrti, ki pa bi jih bilo trenutno težko doka- zati. Župa Bled je obsegala celotni Blejski kot. Z drugimi župami je bila povezana v slovansko kneževino Karniolo. V drugi polovici 8. sto- letja so se ji začeli grozeče približevati Franki, ki so jo do konca istega stoletja spravili za. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 113 mejo svoje države. V upravo in gospodarstvo župe Bled niso posegali. Konec 8. stoletja se je županova moč tudi vidno izrazila. Z vso svojo vasjo se je preselil na Blejski grad (slika 5). S hriba je odličen razgled daleč naokoli, je najboljše izhodišče za nadzor poti skozi Blejski kot, hkrati pa je dobro naravno utrjen. V bistvu si je župan s tem ustvaril gradišče, ne da bi za to potrebo- val obširna utrjevalna dela. Morda je na se- litev vplivala naraščajoča nevarnost vojne s Franki, verjetno pa je predvsem šlo za žu- panovo željo povečati moč, vpliv in ugled. Da je odslej imel daljšo in bolj naporno pot na svoje polje, ga očitno ni motilo. Ali so zanj že delali drugi? Ker je bil prostor okrog starih vasi že pre- cej izkoriščen, je približno v istem času na- stala vrsta novih naselbin (slika 5), ki so bile postavljene sredi še neizrabljenih površin: Bo- dešče (poznejše Zgornje Bodešče), Želeče, Grimščice, Viševnica, Zg. Gorje, Poljšica. Po skupni delitvi polja med starimi vasmi in no- vimi naselbinami je mogoče s precejšnjo ver- jetnostjo sklepati na izhodišče naselitve neka- terih. Tako je bila Viševnica naseljena iz Spodnjih Gor j an, Bodešče pa iz predhodnice Spodnjih Bodešč. Glede na bližino starih vasi bi bile možne še naslednje smeri naselitve: Želeče iz predhodnice Gradu, Grimščice iz na- selbine na Pristavi, Zg. Gorje in Poljšica iz Sp. Gorjan. Opazno je kopičenje naselbin ob 3. Poti m naselbine 8. stol. v župl Bled ter njihov odnos do najboljših njivskUi površin 114 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1934 4. Najstarejša razdeUtev polja v Sp. Gorjah Sp. Gorjanah, hkrati pa je zanimiva praznina ob predhodnici Mlinega in ob Zaspeh. Ce v bližini Mlinega res ni bilo razpoložljivih or- nih površin, pa jih je bilo ob Zaspeh še na pretek. Zdi se, da je vas doživljala notranjo krizo. Tudi nove naselbine so bile tako kot stare postavljene na robove ravnin poleg večjih še razpoložljivih površin dobro rodovitne njivske zemlje. V vsaki od novih naselbin je verjetno sprva živela le ena družina, ki si je osnovala tudi svoje grobišče. Pripadajoče njivske povr- šine so bile različno velike in so merile od 4,8 ha do 7,4 ha. V naslednjem rodu so v no- vih naselbinah zaživele po dve do tri družine, ki so si razdelile staro polje in si zraven iz- krčile še nekaj novega. Pripadajoče njivske površine so sedaj merile od 5 ha do 6,9 ha, to- rej približno toliko kot prej. S to širitvijo so bile prostorske možnosti v župi Bled že močno izčrpane, prebivalstvo pa je še vedno nara- ščalo. Kaj storiti? Ker je bilo v veljavi že natriletno kolobar- jenje, tedaj in še dolgo pozneje najnaprednejši način obdelovanja polja, v tej zvezi niso bile mogoče nikakršne spremembe na bolje. Re- šitve ni mogla dati živinoreja, ki je tedaj ob- stajala še v zelo preprosti obliki; živino so pasli v okolici vasi, težavno je bilo prehra- njevanje živine pozimi. Gojili so svinje, drob- nico in govedo, ki je bilo, sodeč po najdbah kosti, šibko in slabo razvito. Širjenje polij se je zajedlo v pašnike. Zanje je najprej zmanj- kalo prostora v Gorjanskem kotu, ki je bil najgosteje naseljen. Gorjanske vasi so si morale poiskati bolj oddaljene pašnike. Na- ravni pašniki so se začenjali nad gozdno me- jo. Najbližji tak vrh je bil Klek nad Pokljuko, ki je tako postal visokogorski pašnik — pla- nina Gorjanske planinske srenje. To pa je bi- lo le nadomestilo za izgubljene površine v do- lini in ne razširitev obsega živinoreje. Pride- lati več hrane za več ljudi se je dalo le še na en način, z drugačno organizacijo dela. Dotlej je vsaka družina obdelovala svoje njive sama. To obdelovalno enoto imenujem staroslovenska kmetija. Odslej se stare kme- tije niso več delile, temveč so jih po dve ali tri nove družine obdelovale skupno, kar je omogočilo boljšo izkoriščenost zemljišča in lajšalo napore pri pridobivanju novin. Take razširjene obdelovalne enote imenujem sta- rosfovenski dvori. Z njihovim oblikovanjem je bila v okviru posameznih vasi za dolgo do- bo dosežena največja izkoriščenost zemljišča, z njo pa tudi največje število prebivalcev, ki se je tam še lahko preživelo. Da je staroslo- venski dvor obsegal dve do tri družine, se mi zdi bolj posledica načina preživljanja in na- ravnih možnosti kot pa posledica slučajnega naraščanja prebivalstva. Staroslovenski dvori po blejskih vaseh go- tovo niso nastali istočasno, je pa verjetno, da med njimi ni bilo velike časovne razlike. Za dvora v (Zgornjih) Bodeščah je bilo mogoče ugotoviti, da sta nastala v drugi polovici 9. stoletja. Težko je reči, ali je na nastanek sta- roslovenskih dvorov v župi Bled vplival zgled fevdalnih dvorov —¦ pristav v frankovski dr- žavi. Ce že je, je le s svojo zunanjo obliko skupinskega izkoriščanja zemljišča, kajti no- tranja ureditev staroslovenskih dvorov je bila povsem samosvoja. Družine, ki so sprva živele v njihovem ok- viru, so si bile v najožjem sorodstvu. Šlo je za brate z ženami in otroki. Razvito pojmovanje osebne lastnine nad poljem, hierarhična ure- ditev družine in hkratna potreba po boljši izkoriščenosti zemlje s pomočjo skupin- ske obdelave so povzročili protislovno re- šitev, po kateri je bil lastnik zemlje le eden od bratov, ostala dva sta na njej lahko samo delala in živela. Znano pa je, da so bili še do nedavna bratje in sestre gospodarja na kme- tiji skoraj izenačeni z navadnimi hlapci. Druž- bena veljava brata, ki je bil lastnik, je bila neprimerno večja od veljave ostalih. Ce so v prvem rodu bratske vezi še blažile družbeno neenakost, pa tega v poznejših pokolenjih ni bilo več, saj so krvne vezi z vsako poroko vse bolj slabile. Prav lahko si predstavljamo, da so bile te možne le stanu primerno, kar je družbeni prepad še poglabljalo. Tisti, ki niso bili lastniki zemlje, od katere so živeli, so tako KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 115 : 5. Nasedblne in poznana grobišča župe Bled. Puščice kažejo izhodišče naselitve. 1 — naselbina na Pristavi, 2 — žu- panovo »gradišče« Bled, 3 — Zasip, 4 — Sp. Gorje, 5 — predhodnica Milnega, 6 — predhodnica Sp. Bodešč, 7 — (Zgornje) Bodešče, 8 — Zeleče, 9 — Grinčiče, lO — Viševnica, ii — Zg. Gorje, 12 — Poljšica sčasoma postali navadni podložniki brez mož- nosti odločanja in upravljanja. Sprva so mor- da še imeli določeno stopnjo osebne svobode, ki pa so jo sčasoma vse bolj izgubljali. Druž- bena delitev na podložnike in lastnike zemljišč je postajala vse bolj izrazita. Lastnike staroslovenskih dvorov imenujem dvorniki. Poleg dvornikov in njihovih pod- ložnikov so v župi Bled še vedno obstajali svobodnjaki na staroslovenskih kmetijah. Večja moč dvornikov v primerjavi s svobod- njaki je verjetno povzročala težnjo po prevla- di prvih v vaseh, kjer so živeli oboji, ki pa se je vsaj v posestnem smislu nikomur ni po-"^ srečilo doseči. Tudi vodstvo Gorjanske planin- ske srenje je bilo lahko izziv za enega izmed tamkajšnjih dvornikov. Krepitev moči dvorni- kov bi mogla oslabiti osrednjo oblast blejske- i ga župana. Vendar je ta znal iz razmer svo- j jega časa črpati nove sile. Če že komu, potem je bilo prav njemu najlaže, da se je v svoji va- si uveljavil kot edini lastnik njenega zemlji- | šča. Ljudi, ki so na njej živeli, je spremenil v ; svoje podložnike. Že zaradi števila ljudi, s katerimi je razpolagal, je bil močnejši od os- ; talih blejskih dvornikov. Se od prej pa je ^ imel v rokah vojaško poveljstvo in sodno ob- i last v župi. Njegovim težnjam po krepitvi je j 116 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 bilo V prid tudi prodirajoče krščanstvo z nau- kom, da je oblast od boga. S tem se je seveda izgubljala odgovornost župana komurkoli, ki je bil na družbeni lestvici pod njim. Krščanstvo je v župo Bled pronicalo po- stopoma. Poganska grobišča ob vaseh so ob- stajala do sredine 10. stoletja. Vendar je opaz- na razlika med starejšimi in mlajšimi gro- bovi. V starejše so polagali pokojnike skupaj z njihovo nošo, poleg tega pa še posamezne pridatke, ki naj bi jim bili potrebni po smrti. V mlajših pa so pokopani ljudje le z njihovo vsakdanjo nošo, včasih celo brez te. Pri sta- rejših grobovih je opazna težnja po pokopa- vanju v vrstah, najmlajši grobovi so neure- jeni. In še ena zanimivost: med najmlajšimi pokopi skoraj ni moških. Najstarejša cerkev v župi je bila postavlje- na v 9. stol. na otoku sredi Blejskega jezera — cerkev Sv. Marije (slika 6). Ce je bilo tam prej res pogansko svetišče, je bilo s tem od- pravljeno najbolj vidno zunanje znamenje sta- re vere v župi. Ob cerkvi so krajši čas tudi pokopavali. Najkasneje v prvi polovici 10. st. je blejski župan postavil ob vznožju svojega »gradišča« cerkev Sv. Martina, ki je postala osrednja pokopališka cerkev za celotno župo Bled. Sprva so ob njej pokopavali večinoma i 6. Naselbine In poznana grobišča župe Bled. Puščici kažetaizhodišče naselitve. Trikotnika označujeta cerkvi, i — naselbina na Pristavi, 2 — županovo »gradišče« Bled, 3 — Zasip, 4 — Sp. Gorje, 5 — predhodnica Milnega, 6 — Sp. Bodešče, 7 — Zg. Bodešče, 8 — Zeleče, 9 — Grinčiče, lo — Viševnica, 11 — Zg. Gorje, 12 — Poljšica, 13 — Pod- hom, 14 — Mužje, 15 — Sp. Bohinjska Bela KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 117 ' T. Približni obseg kraljevega posestva Bled v drugi polovici 10. stoletja. Označeni sta cerkvi, vinogradi, večja stav- ba je blejski grad, krožeč vas Grad, manjša stavba je kraljeva pristava moške, pozneje vse. V času uveljavljanja kr- ščanskega pokopališča je bil krščanski pokop torej tudi prestižno dejanje. Zupan pa ni vplival na cerkveno življenje le kot lastnik cerkve, ene ali morda celo obeh, marveč se zdi, da je dal šolati svoje sorodnike in jih nato nastavljal za duhovnike. Poleg svetne je imel v rokah tako tudi duhovno ob- last. Njegovo vodstvo župe Bled je bilo trdno in nesporno. V času naraščajoče moči posameznikov so si ti začeli prilaščati tudi posamezne dele do- tlej skupnih zemljišč, predvsem travnike in vode. O tem nam pričajo ledinska imena, ki so nastala iz slovanskih osebnih imen lastnikov. in obsegajo staro vaško zemljišče. Taki sta imeni travnikov V Sebenah pri Podhomu in travniki na hribu Radolci pri Sp. Gorjanah ter v isti vasi potok Dobrul. Ostala imena te vrste so lahko mlajša in bi lahko nastala v zvezi z raznimi fevdalnimi podelitvami v 11. stoletju. Prisvajanje zemljišč brez lastnika je imelo sicer le majhen obseg, vendar je ver- jetno, da blejski župan ob njem ni stal kri- žemrok in si je vzel, kar je mogel. Do tretje četrtine 10. st. je v župi Bled pri- šlo še do manjših poselitvenih sprememb (slika 6). Iz Zasipa so bile naseljene Mužje. Na novo je nastal Podhom in morda tudi Spodnja Bohinjska Bela. Med koncem 9. in. lisi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 sredino 10. st. je propadla predhodnica Sp. Bo- dešč. Kmalu po njenem propadu je bil njen prostor naseljen iz (Zgornjih) Bodešč in tako so nastale sedanje Sp. Bodešče — Na Pečeh. Z madžarskimi vpadi se je meja nemške države pomaknila na Karavanke in kot ostali prostor južno od njih je tudi župa Bled živela neprekinjeno do vnovične nemške osvojitve teh krajev v tretji četrtini 10. stoletja. Ta je v Blejski kot prinesla korenite spremembe. Naselbina na Pristavi je bila požgana, z župa- nom je propadlo njegovo »gradišče« Bled, najkasneje tedaj je opustela predhodnica Mlinega. S tem je bila župa obglavljena up- ravno, vojaško, gospodarsko in duhovno. Iz ozemlja propadlih naselbin in njihovih pritiklin je bilo oblikovano kraljevo posestvo (slika 7), ki se je kot rak zazrlo v župo. Na hribu, kjer je prej stal županov Bled, je dal kralj postaviti grad. Zupanovo polje je razde- lil med njegove nekdanje hlapce, ki so sicer še ostali nesvobodni, a podrejeni le kralju ali njegovemu namestniku in so postali lastniki vsak svoje kmetije, kar jih je gospodarsko povsem izenačilo s staroslovenskimi svobod- njaki. Bilo jih je šest z družinami in z 2,2—2,8 ha polja na vsako. V zameno so pomagali pri utrjevanju in izvajanju kraljeve oblasti v župi. Tako je nastala vas Grad. Iz preostalega 'dela polja nekdanjega »gradišča« je kralj ob- likoval pristavo za lastne potrebe. Se naprej pa sta bili v uporabi obe stari cerkvi, le da sedaj v kraljevo korist. Tudi vinogradov pod gradom niso zanemarili. S tem, da je kraljevo posestvo obsegalo osrednji del Blejskega kota, je hkrati nadzorovalo tudi celotni promet sko- zi njegov prostor. Ostali deli župe so ostali nedotaknjeni. Ker nova oblast ni drezala va- nje, so se tamkajšnji dvorniki in svobodnjaki z njo hitro pomirili, navadnim podložnikom pa je bilo tako vseeno, za koga morajo delati. Hitra ureditev notranjih razmer, opustela in neizkoriščena polja, predvsem pa sistem, ki je od nemškega kralja zahteval stalno pode- ljevanje posesti, so povzročili hitro drobljenje kraljevega posestva. Pristavo pri Gradu in morda tudi cerkev sv. Martina je dobil kranj- ski mejni grof, velik del vinogradov so dobili domačini. Vse ostalo pa je leta 1004 dobil briksenski škof Albuin kot posestvo Bled. Zu- pe Bled ni bilo več. Poglejmo si še usodo posameznih njenih sestavnih delov. Grajani so se, ko je kraljevo posestvo razpadlo in je s tem njihova služba prenehala, že do druge polovice 11. st. izena- čili z drugimi svobodnjaki. Ti in dvorniki so med 11. in 13. st. večinoma postali ministeriali, največ briksenski pa tudi goriški in orten- burški, ostali so zdrsnili med navadne podlož- nike, nekatere družine so tudi izumrle. Le red- ki posamezniki so ostali kolikor toliko neod- visni še v poznejšo dobo, ko so se spojili z ed- lingi (en Grajan in eden od dveh viševniških dvornikov) in se z njimi počasi izenačili z os- talimi podložniki. Le potomcem nekdanjega želeškega dvornika in poznejšega posestnika na Mlinem se je brez minister i j alske stopnje posrečil dvig med višje plemiče. Najbolj zna- na oseba iz tega rodu je gotovo Peter Seebach, ljubljanski škof, katoliški tekmec Primoža Trubarja. Tudi nekateri blejski ministerijali so postali vidni plemiči. Naj omenim le Grim- šičarje in poleg njih še Nikolaja Kaula Blej- skega-Zasipškega, ki ga v prvi polovici 14. st. lahko štejemo med deseterico najpomembnej- ših kranjskih plemičev. Staroslovenski dvori, ki so nastali zaradi boljše izkoriščenosti polja, so s poglabljanjem družbenega prepada med dvorniki in podlož- niki postajali neučinkoviti. Volje, pridelati več in bolje, pri podložnikih ni bilo. Morda že po vzoru kraljeve razdelitve vasi Grad na po- samezne kmetije, predvsem pa po vzoru mi- nisteri j alskih dvorov, ki jih je v 11. st. uvajal v Blejskem kotu Briksen, so tudi starosloven- ski dvorniki pričeli deliti zemljo med podlož- nike. Njihovi dvori so sicer še ostali posestne enote, obdelovalno pa so se že delili na posa- mezne kmetije. To se je zgodilo že do konca 11. stoletja. Odslej je bila v Blejskem kotu v veljavi hubna razdelitev polja, ki torej ni bila posledica enkratne ureditve, temveč na- sledek večstoletnega razvoja. OPOMBE Besedilo temelji na retrogradni analizi katastra in pisanih virov, ki je v vseh podrobnostih pred- stavljena v tipkopiisni disertaciji: A. Pleterski, Gospodarski temelji razvoja srednjeveške agrar- ne družbe v Blejskem kotu, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1984. Najboljši pregled arheoloških ra- ziskav zgodnjega srednjega veka v Blejskem ko- tu daje tipkopisna disertacija: T. Knific, Bled v zgodnjem srednjem veku. Filozofska fakulteta, Ljubljana 1983. Za najnovejše arheološke podat- ke je treba gledati zadevno dokumentacijo, ki jo hrani arhiv Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Ljubljani. Pri izdelavi risb sta sodelo- vali Barbara Ravnik-Toman in Alma Bavdek. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 119 BLED v FEVDALNEM OBDOBJU — DO KONCA 18. STOLETJA FERDO GESTRIN Ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja je na- stopil za blejsko ozemlje čas velikih spre- memb. Po porazu Madžarov, zlomu njihovega gospostva na ozemlju južno od Karantanije, ki pa vendar ni onemogočalo samostojnih ob- lik življenja slovanskega prebivalstva,' in utrditvi oblasti nemškega cesarstva nad vse- mi slovenskimi deželami v jugovzhodnem alpskem prostoru se je tod dokončno zaklju- čilo predfevdalno obdobje in je nastopila sto- letja trajajoča doba fedalizma.^ V tem času so na tem ozemlju na obsežnih kronskih po- sestvih z darovnicami nastajala velika zemlji- ška gospostva, med njimi tudi gospostvo briksenških škofov s središčem na Bledu. Po- sest briksenških škofov, ki je pozneje na Go- renjskem sodila med velika gospostva, je le postopoma rasla zlasti z vladarskimi darov- nicami, a tudi z darovnicami drugih posestni- kov, z nakupi in zamenjavami. Začetek blejskega gospostva pomeni darov- nica cesarja Henrika II., ki je leta 1004 brik- senškemu škofu Albuinu daroval svoje pose- stvo na Bledu (praedium quod dicitur Ueldes). Obsegalo je najožje področje Bleda z jezerom in otokom, kjer je bilo središče staroslovenske družbene enote (župe?) in ki je po izgonu Madžarov postalo vladarjeva regalna posest. Sedem let pozneje je cerkev sv. Ingenuina in Kasijana, tj. briksenška škofija, dobila v last blejski grad (castellum Veldes), posest med obema Savama v velikosti 30 kraljevskih kmetij (do 1500 ha zemljišč). Z njo je škofija svobodno razpolagala, jo krčila, kolonizirala in pobirala dohodke. Tej darovnici so sledile še tri. Leta 1040 je Henrik III. briksenški cer- kvi podaril svoje posestvo med Tržiško Bi- strico in Bledom z gozdom Lese. Njegov na- slednik Henrik IV. je leta 1063 podaril škofu Altvinu svoja posestva na področju Otaleš- kega vrha in pogorja Kamnika, ki so segala od Tolminskega južno od Cerkna do žirovske občine na Kranjskem. Deset let pozneje pa je na prošnjo istega škofa briksenški škofiji podelil lovsko pravico na njegovih posestvih.* S temi vladarskimi darovnicami je bilo us- tvarjeno obsežno jedro briksenškega gospo- stva, z njim pa uveljavljeni fevdalni odnosi. Toda posest briksenških škofov se je že v tem in še v naslednjih stoletjih večala tudi z darovnicami drugih zemljiških posestnikov na tem ozemlju, z nakupi in menjavo posesti, a tudi s prisilno zemljiško politiko gospoda oziroma njegovih upraviteljev. V času hitre fevdalizacije blejskega območja po letu 1004 je bilo tod sprva še veliko svobodnih kose- zov, ki jih je treba povezovati z vodilnimi slo- ji staroslovenske družbe, in plemenitih. Mno- gi izmed njih so novemu cerkvenemu gospodu darovali svojo posest, ne redke pa je briksen- ški škof kot mnogo močnejši gospod spravil pod svojo oblast in jih spremenil v podložni- ke. Škofje so s tem ozemeljsko dopolnjevali že obstoječo blejsko gospostvo.* Ze ob koncu 11. stoletja je gospostvo zajelo precej zaokroženo, a ne vso posest na ozem- lju med Savo Bohinjko in Savo Dolinko, kjer je segla tudi na levi breg med Koroško Belo in Radovljico. Zdi se, da je bilo ozemlje Ko- roške Bele, kjer je vas bila že v prvi polovici 12. stoletja za gospostvo dokaj pomembno, saj je bila tod zgrajena —• kot edina na gospostvu —¦ cerkev, posvečena briksenškima patrono- ma Ingenuinu in Kasijanu. V 12. stoletju so škofje povečali posest zlasti v Bohinju, si pridobili kmetije na Poljšici, v Mostah, Žirov- nici in Potokih. Pospeševali so tudi nastaja- nje novih vasi in s kolonizacijo nadaljevali še v 13. stoletju. Po najstarejšem urbarju iz leta 1253, ki pa nima podatkov za gorjanske vasi, je gospostvo imelo 167 1/2 kmetije, 4 mline in 38 koseških posestev z zelo majhnimi obremenitvami v 26 vaseh.^ V danes blejskih vaseh (Grad, Zazero, Rečica, Zeleče in Zago- rice) pa je bilo tedaj briksenških 24 kmetij in 2 mlina; v Mlinem pa tedaj gospostvo še ni imelo svojih hub.' Gospostvo se je večalo še v naslednjih sto- letjih z novimi kmetijami v istih in tudi dru- gih vaseh. V drugi polovici 15. stoletja ozi- roma konec srednjega veka je bila zemljiška posest briksenških škofov v glavnem izobliko- vana. S kmetijami na Mlinem in v Ribnem, ki jih je tedaj gospostvo pridobilo, je bilo v 33 vaseh okoli 240 podložnikov.' Zemljiško go- spostvo je mejilo na severu na Vojvodino Ko- roško, na vzhodu na gospostvo Radovljica, na jugu na Škofjeloško gospostvo freisinških škofov, a na severozahodu na gospostvo Bela peč. Po urbarjih iz let 1615, 1635 in 1755 pa je gospostvo v istem vrstnem redu imelo v 45 vaseh 251 hub (7 pustih) in 618 kaj- žarjev, 250 kmetij (9 pustih) in 720 kaj- žarjev ter 462 in 3/4 kmetij, a vseh podlož- nikov 1323.^ Ko je doseglo blejsko gospostvo največji obseg, je merilo 5545 oralov in 1112 kvadratnih sežnjev.' V letu 1752 je imelo go- spostvo »na rustikalnih zemljiščih 5088 mer- 120 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 nikov posetve, 375 konj, 79 volov, 2024 krav, 19 bikov, 941 do dveh let starih telet, 1901 ovco, 1474 koz, 280 jagnjet, 820 svinj. Iz go- zdov so pridobili na leto in izvozili 22.312 voz drv in hlodov«.V času urbarja iz leta 1635 je imelo blejsko gospostvo okoli 5300 goldinar- jev dohodka in za okoli 2650 goldinarjev iz- datkov. Torej je posestvo donašalo gospodo.m okoli 2260 goldinarjev dohodkov.^i Razumljiva je bila torej skrb briksenških škofov za blej- sko gospostvo, ki je po letu 1622 moralo po- šiljati v Brixen letno po 300 govedi in 20 centov voska.^- Vendar blejsko gospostvo v zgoraj označe- nih mejah ni bilo celovito. Na ozemlju in v istih vaseh so imela kmetije in posest še dru- ga zemljiška gospostva. Najpomembnejša med njimi sta bila otoško proštijsko in radovljiško gospostvo. Prvo je nastalo pravzaprav že le- ta 1004, njegovi dohodki so do leta 1565 slu- žili vzdrževanju briksenškega stolnega ka- pi tlj a (kanonikov), nato pa so šli v škofovo blagajno, a škof je moral vzdrževati prosta, ki ga je postavljal in odstavljal. Posest tega gospostva, ki je sprva imelo tretjino prvotne blejske posesti iz leta 1004, je počasi narašča- lo. Najstarejši urbar iz leta 1416 našteva 40 hub in 1 žago v desetih vaseh, leta 1431/2 je proštija imela 67 oziroma 68 podložnikov v 19 vaseh.^3 po urbarju 1524 je bilo v posesti otoške proštije 62 kmetij, rektificirani urbar 1756 pa izkazuje v 17 vaseh 67 1/2 kmetij in 94 podložnikov, ki so že 1759 narasli na 102, ob zemljiški odvezi pa je bilo 121 uživalcev pod- ložne zemlje.^* Radovljiško gospostvo je ime- lo znotraj briksenške posesti le nekoliko manj- šo imenje; leta 1579 se v njegovi lasti omenja 45 podložnikov in 75 kajžarjev v različnih va- seh. Imelo pa je tudi zaščitno pravico nad blejsko župnijo in blejsko župno cerkev.^" Po posameznih briksenških vaseh sta imeli svoje podložnike tudi obe begunjski gospostvi (Ka- men in Kacijanerji). Vse obdobje fevdalizma se je ohranilo tudi majhno zemljiško gospo- stvo v Grimšcah. Poleg tega pa so nastala še nekatera manjša posestva (cerkve na Otoku, cerkve v Gorjah, Lescah in na Bledu, gra- ščine Boben).'" Briksenski škofje niso neposredno uprav- ljali svojega gospostva in so le redkokdaj pri- hajali na Bled. Vodili so ga najprej s pomočjo upraviteljev (Burggraf), kar so bili sprva zla- sti briksenski ministeriali. V času dinastičnih bojev je bilo zavoljo tega večkrat ogroženo lastništvo nad gospostvom (npr. po goriških grofih). Leta 1245 pa sta si blejski grad prila- stila briksenski ministerial Viktor in Ger- loch iz Jeterbenka. Šele v sporazumu, ki ga je briksenski škof Egno v Ribnem osebno sklenil z osvajačema, je Brixen za 250 mark srebra dosegel, da sta mu osvajača grad vrnila.^' Od leta 1369 so škofje dajali gospostvo v zakup (imeli so ga pl. Kreighi vse do leta 1558). Do- bo zakupništva je prekinil krajši čas ponovno uvedenega upravitelj stva, ki pa se ni obneslo (1597—1615). Poslej so imeli zakupniki v za- kupu tudi posest otoške proštije. Že kmalu postanejo zakupniki tudi osebe neplemiškega izvora (Adam Pipan, 1634—1642), ki se zgoste od srede 18. stoletja dalje.Tako je bilo do leta 1803, ko so z odlokom dvorne komore gospostvo na Napoleonov pritisk podržavili. Pod Francozi je bilo gospostvo last »cesarja Francozov in kralja Italije«, dohodki pa so šli v korist generalnega guvernerja Ilirskih pro- vinc. Šele leta 1838 so gospostvo zopet vrnili briksenškim škofom, ki pa po zemljiški odve- zi niso bili več zainteresirani za Bled in so grad s pripadajočim zemljiščem, predvsem go- zdom, leta 1858 prodali podjetniku Ruardu.'* Za upravo zemljiškega gospostva so imeli upravitelji in zakupniki uslužbence in posle, ki so jih sami vzdrževali. V novem veku, ko je bila uprava že bolj razvejena, je bilo na Bledu leta 1678 brez oborožencev 14 zaposle- nih. Prejemali so okoli 350 goldinarjev plače in povečini so dobivali še stanovanje in hra- no. Zakupnina v tem času je bila redno 4000 goldinarjev, a dohodkov je bilo v omenjenem letu za 7734 goldinar j ev.2» O upravni razdelitvi gospostva na urade nismo seznanjeni, a zdi se, sodeč po urbarjih in drugih vesteh, da so bohinjske kmetije se- stavljale posebno enoto, enako gorjanske va- si, dalje vasi vzdolž Save Dolinke ter severno od nje in prav tako vasi okoli Bleda, kjer je bil dvor kot sedež gospostva. V vaseh je gos- postvo (isto velja za proštijsko gospostvo) mnogokje imelo kot svoje nižje predstavnike uprave vaške oziroma soseskine župane (scul- tetus — 1253). Ti so predvsem pobirali in na- to oddajali dajatve, skrbeli za opravljanje tla- ke in drugih delovnih obveznosti podložnikov ter da so pripravljali zbore podložnikov, ki so se jih udeleževali predstavniki gospostva. Na blejskem gospostvu so bili torej župani vsaj deloma predstavniki vasi in sosesk in njihovi predstojniki. Posamezni podatki iz 17. stoletja kažejo, da je imela pri njihovem ime- novanju nekaj besede tudi soseska.^' S tem je mogoče povezovati navado, ki je obstajala še v začetku 17. stoletja, da so se podložniki blejskega gospostva morali vsakokratnemu novemu briksenškemu škofu (tj. njegovim komisarjem) pokloniti in mu v zboru na gra- du priseči zvestobo, podložništvo.^® KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 121 Zemljiški gospod (njegovi upravitelji in za- kupniki) je imel nad svojimi podložniki sodno oblast v okviru patrimonialnega sodstva. Go- spostvo Bled pa je imelo tudi deželsko, torej višje ali krvno sodstvo. Vendar deželsko so- dišče blejskega gospostva ni zajelo vseh svojih posesti. V deželskem sodišču Kranj je imelo posest v Cadovljah in Zabljah, še več pa je bilo tega v deželskem sodišču radovljiškega gospostva (Žirovnica, Doslovče, Dvorska vas. Nova vas. Peračica, Zapuže, Mošnje, Vrbnje, Kovor, Slatna pri Begunjah /Sent Jošt/, Mi- sače in Predtrg), ki je imelo večji teritorij tu- di v Bohinju (Studor, Stara Fužina).^3 Jedro gospostva je vsekakor bilo ozemlje okoli blejskega jezera. Tod so imeli briksenški gospodje posest v vaseh Grad, Rečica, Mlino z Zazerom, Želeče in Zagorice, ki nas nepo- sredno zanimajo. Te vasi so se namreč v zad- njem dobrem stoletju pod vplivom gospodar- skega razvoja in zlasti turizma naselbinsko vse bolj povezovale in preraščale s hoteli, vilami, novimi stanovanjskimi hišami in celo naselji v celoto, ki je leta 1960 uradno prevzela ime Bled (dotlej omejeno le na vas Grad) in je tedaj začasno nastala tudi upravna enota »me- sto Bled«.2* Te blej.ske vasi v ožjem smislu besede so nastale v okviru cesarske posesti (praedium), ki jo je dobil briksenški škof z darovnico 1004. leta. Vse so po svojem na- stanku več ali manj povezane s starosloven- skim obdobjem, čeprav se neposredno nobena v celoti ne veže na staroslovenske naselbine. Pač pa so prav na njihovem ozemlju ugotov- ljena številna arheološko staroslovenska naj- dišča, predvsem grobišča.2* Na področju vasi Grad se v 11. stoletju omenjajo kmetije z oznako »sub castro Ueldes«, »sub castello Ueldes« oziroma »in loco qui dicitur Ueldes«, »in villa Veldes«, »sub urbe Veldes«.'^^ V najstarejšem urbarju gospostva leta 1253 se tod omenjajo trije kra- ji: Grad, Pri lipi in Žabji potok (in Burch, apud Linthe, Grotenbach), a že v naslednjem iz leta 1306/9 se vas Grad šteje kot celota (in Purch sub castro Veldes), čeprav se še ome- njajo deli Chrotenpach, in Purch, in angulo. Naselbinski razvoj vasi Grad bi bil po do- sedanjih raziskavah naslednji: Najstarejši del vasi Pri lipi je treba postaviti v gručasti del sedanje vasi okoli znamenja sredi naselja, kjer je že tedaj stala lipa; morda je obstajal že ko- nec 10. stoletja. Sledil je nato nastanek ob- cestnega dela v smeri proti Zaspu (in angulo, in Winchle), ki ga viri 14. stoletja imenujejo Gasa. Kot plod briksenške kolonizacije pa je nastala kmetija ob Žabjem potoku, blizu se- danjega hotela Jelovica. Vas Rečica je tudi nastala iz treh različnih delov. Ob staroslovenskem grobišču je v kotu ob odcepu ceste proti kolodvoru Bled—Jezero nastalo gručasto jedro sedanje vasi. Ta del je morda treba istovetiti z naseljem, ki ga vir v letih 1050/65 imenuje Grimšce in kjer so tedaj plemeniti lastniki dali škofu Altvinu v dar svoje posestvo (»predium quale loco Gri- mizahc dicto«).^" Mlajši del vasi se je razvil ob cesti proti Gorjam in se je morda sprva imenoval Rečica, ime, ki se je prvič pojavilo v urbarju 1253. leta že kot naziv cele vasi (apud Rieschisch). Tretji del sedanje vasi pa se je razvil ob Mlinšci (Muehlpach), kjer so nastale posamezne km.etije z mlini. Kako se je poime- novanje vasi zlilo v sedanjo Rečico, je težko reči, kajti briksenško gospostvo je imelo od 1253 dalje posest le na Rečici, proštijsko go- spostvo na Otoku pa je po urbarjih 1430 in 1431 imelo posest v Grimšcah. Dejstvo je, da se v franciscejskem katastru za vse tri dele uporablja skupno ime Rečica, ime Grimšce pa je bilo le oznaka za samo graščino, kakor je še danes. Mlino je po svojem nastanku stara nasel- bina in je nastala morda že konec 10. stoletja, čeprav se pod tem imenom pojavlja šele leta 1185 v darilni listini briksenškega škofa Hen- rika cerkvi sv. Marije na Otoku. Na starost kaže gručasta zasnova vasi. Mlajšega nastanka kot delo kolonizacijske vneme gospoda, a ven- dar že pred letom 1185, je del sedanje vasi, ki ga viri označujejo kot Zazero in je nastal kot obcestno naselje na poti proti Bohinju. Prvič se je kraj omenjal verjetno v urbarju 1253 pod imenom »apud lacum«, kjer je imelo briksenško gospostvo tedaj eno kmetijo; kot Zazero (Saser) se prvič omenja okoli leta 1350 v popisu pravic goriškega grofa kot blejskega odvetnika. V franciscejskem katastru je za oba dela vasi že uporabljeno skupno ime Mli- no. Želeče so vas gručaste zasnove, ki je nastala vsaj ob koncu zgodnjega srednjega veka in je ob njej izkopano staroslovenske grobišče. V njej so še v 11. stoletju, ko jo viri prvič ome- njajo, prebivali svobodnjaki. Toda do nastan- ka urbarja 1253 je bila vas z 9 kmetijami že v lasti blejskega gospostva. Po mnenju A. Pleterskega je veliko možnosti, da je vas ne- posredna naselbinska vez med starosloven- skim in fevdalnim obdobjem. Zagorice se prvič omenjajo v urbarju 1253 (Aulatsch) in gospostvo je v njej imelo štiri kmetije. Vas je vsekakor nastala vsaj že v 11. stoletju in ima obcestno zasnovo naselja. V njej so bili sprva tudi številni svobodnjaki — kosezi, ki so se ohranili kot edini v blejskih 122 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 vaseh, čeprav od petih štirje kot kajžarji, še daleč v novi vek. Fevdalna posestna slika vasi je najbolj pestra med vsemi blejskimi vasmi: Zagorice so bile najbolj razbite med različna zemljiška gospostva.^^ V zgodnjih stoletjih gospostva so imeli škof- je tu vendar sorazmerno malo podložnikov. Urbar 1253" našteva v Gradu 7 hub (Pri lipi 5, Grad 1, Žabji potok 1), v Zagoricah 4, v Žele- čah 9 in na Rečici 3 hübe in mlin ter mlin ob Blejskem jezeru (Zazero); torej 24 kmetij in 2 mlina, kakor smo že omenili. Po urbarju 1306/9 so imeli škofje v Zagoricah 2 kmetiji, v Gradu že 10 podložnih kmetij s 14 švajgami, v Želečah še vedno vseh 9 hub, ni pa nave- denih kmetov na Rečici, čeprav urbar vas na- števa. V Gradu so se tedaj prvič omenjali ne- kateri podložniki: Hartvik, imenovan Puet- schel, Bertold tkalec, Janez kovač, Tomaž v Kotu (del Gradu) in podložnik, imenovan Spaet. Na Mlinem pa vse do druge polovice 15. stoletja blejsko gospostvo ni imelo kmetij. Od konca srednjega veka dalje pa se je posestna slika in družbena struktura v teh vaseh precej spreminjala. Leta 1602 je bilo v njih briksenško posestno stanje, kakor ga ka- že naslednja tabela:®'^ Razen v Želečah so imela v teh vaseh pod- ložnike tudi druga zemljiška gospostva, tako otoška proštija, radovljiško gospostvo, Grim- šce. V letu 1635, ko je število kajžarjev (in go- slačev) še nekoliko poraslo, se omenjajo na- slednji prebivalci vasi Grad: Imetniki podlož- nih hub so bili Lenart Pretnar, Boste Siegel, Andrej Por, Jurij Urevc, (Vrellez), Jurij Sim- bnav, Janže Krevljič, Andrej Vidic, Matija Prešeren, Tomaž Palko, Jurij Kuhar, Andrej Zupančič, Tomaž Oblakar, Jakob Burja, Ju- rij Simbnav, Matej Pretnar, Marko Poiane. Kajžarji in gostači pa so tedaj bili: Lenart Vederman, Janže Kokalj, Krištof Rogač, Jan- že Poderčija (Podertschia), Matija Kersnik, Jurij Petrav, Janže Mandelc, Martin Dološan, Avguštin Ilačič, Lenart Legat, Janže Piber, Andrej Kajdiš, Andrej Cube, Janez Fiško, Janže Plimbl, Mihael Smerkovec, Justin Kuri, Jurij Slamnik, Tomaž Benedik, Lovro Koleno, Lovro Figavec, Andrej Brenčič, Andrej Mu- šan, Kristijan Ferčaj, Janže Serjan, Blaže Se- laher, Janže Klenčič, Jurij Kiršner, Mihael Bole oz. Fišer, Luka Marvin, Andrej Bogajle, Martin Klemen ali Česen, Jernej Potočnik, Blaže Siegel, Marjeta Pezdernica in Jurij Krevljič.^* Do okoli srede 18. stoletja se je v teh vaseh bistveno povečalo število briksen- ških kajžarjev in goslačev, število hub pa je v glavnem ostalo enako. Stanje v letih 1751/57 kaže naslednja tabela.^^* Velikost blejskih vasi glede na število hiš, družin in prebivalcev ob koncu 18. stoletja pa nam lepo pokažejo statistični podatki iz leta 1780: Grad je postajal med drugim tudi kot se- dež fare in farne cerkve daleč največja vas med blejskimi naselji. V Gradu je nastala, po- leg cerkve sv. Marije na Otoku, kjer je bila prva sakralna stavba postavljena že okoli leta 800, cerkev sv. Martina kot ena najstarejših v blejskem gospostvu. Vendar je bil Bled v cerkvenem oziru podrejen radovljiški prafari. Tako je ostalo še nekaj let po ustanovitvi ljub- ljanske škofije leta 1461, ki ji je bila radov- ljiška župnija dodeljena. Leta 1469 se prvič omenja župnik samostojne blejske fare. Žup- nija je poleg ožjih blejskih obsegala še na- slednje vasi: Koritno, Bodešče, Ribno, Selo, Sp. Gorje, Višelnica, Zgornji Lazi, del Ra- dovne, Blejska Dobrava, Kupljenik, Bohinjska Bela in Slamniki. Sredi 18. stoletja (popis 1754) je bilo v fari blizu 2870 prebivalcev. Po- leg župnijske cerkve je bilo v fari tudi večje število podružničnih cerkva (sv. Andrej na Rečici, sv. Jakob v Ribnem, sv. Lenart v Bo- deščah, sv. Osvald v Sp. Gorjah, sv. Štefan na Blejski Dobravi, sv. Štefan na Kupljenku in kapela sv. Urbana v Zagoricah, ki pa je sedaj 124 ; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 i984 ni več). Grajska kapela, posvečena sv. Inge- nuinu, briksenškemu patronu, in sv. Albuinu, briksenškemu škofu, ter cerkev sv. Marije na Otoku sta bili lastniški cerkvi briksenške ško- fije. Otoška cerkev je po dolgih sporih leta 1688 pripadla ljubljanski škofiji in je postala podružnica blejske fare šele 1842. leta. V času cerkvenih reform Jožefa II. se je blejska fara močno skrčila. Blejska Dobrava je pripadla zasipski župniji; Sp. Gorje, Vi- šelnica. Zgornji Lazi in blejski del Radovne so bili dodeljeni gorjanski župniji; Bohinjska Be- la, Kupljenik in Slamniki so se združili v sa- mostojno lokalijo, enako pa Ribno, Koritno, Bodešče in Selo v lokalijo Ribno. V blejski fari so tako ostale zgolj samo ožje blejske va- si Grad, Rečica, Mlino z Zazerom, Želeče in Zagorice. Tako je bilo do leta 1812, ko so ri- bensko lokalijo zopet združili z blejsko župni- jo.«« Življenje podložnih kmetov po končani fev- dalizaciji in utrditvi fevdalnih odnosov na briksenškem gospostvu — kar je bil kar hiter proces — se ni bistveno razlikovalo od splo- šnega gospodarskega in družbenega položaja podložnikov drugje na Slovenskem, čeprav je imelo seveda tudi svoje posebnosti. Ali je bi- lo gospostvo v svojem zgodnjem obdobju or- ganizirano v obliki pridvornega gospodarstva, ne vemo zatrdno. Grajska pristava kot center dominikalne zemlje in omembe nesvobodnih (mancipia) nakazujejo to možnost, oziroma jo je predpostavljati.^« V tem primeru je bil po- ložaj nesvobodnih hlapcev slabši od položaja ljudi na podložnih kmetijah. Vsekakor pa to, če je že obstajalo, ni dolgo trajalo. Že dolgo pred najstarejšim urbarjem briksenškega go- spostva (1253) je nastalo stanje, ki ga ta do- kument kaže. Na gospostvu je živel enoten podložniški razred, podložniki so obdelovali podložne cenzualne kmetije (mansi censuales, zinshvbe), ki so jih imeli v oblikah začasnega, tudi le doživljenjskega zakupa (ad vitam suam). Od teh kmetij, ki so sicer od srede 13. stoletja mogle biti tudi že polovične (hvba di- midia, mansus dimidium), vendar so bile red- ke, ker so mogle nastajati nove, cele s krče- njem, so podložniki dajali dajatve, opravljali za gospoda razne služnosti in plačevali z za- kupom povezane pristojbine (primščina, mrt- vaščina). Toda ves čas gospostva so bile pod- ložnikove obveznosti v večji ali manjši meri odvisne mimo gospoda tudi od upraviteljev in zakupnikov, ki so uveljavljali svoje osebne koristi. Dajatve so podložniki sprva plačevali v poljedelskih in živinorejskih pridelkih in izdelkih ter v vinu. Na vinograde, ki so jih prenehali gojiti konec srednjega veka po ve- liki spremembi podnebja, spominja še danes ime Nograd, ohranjeno v tradiciji. Vinogradi so bili na položnih pobočjih od vasi Grad do Zagoric. Toda že po najstarejšem urbarju so nekateri blejski podložniki od kmetij in mli- nov plačevali tudi dajatve v denarju, v oglej- skih denarjih, kar vsekakor kaže na zgodnje prodiranje blagovno denarnih odnosov v go- spostvo. Vendar so vse ožje blejske vasi v tem času še vse dajatve plačevale v naturi; pod- ložnik ob Žabjem potoku v vinu in pšenici."' V začetku 14. stoletja pa so del dajatev, zlasti namesto živine in mesa, že plačevali v denarju podložniki v Zelečah, Zagoricah in Gradu,*® za druge pa ni podatkov. Nato so se denarne da- jatve razširile povsod, čeprav so naturalne deloma še ostale, zlasti v žitnih dajatvah in mala pravda, kar kaže urbar iz 1464. leta. Zdi se, da so naturalne dajatve na blejskem go- spostvu ves ta čas obdržale večji pomen kljub širjenju denarnega gospodarstva in bla- govno denarnih odnosov (ali pa prav zavoljo njih) zategadelj, ker je bil to interes upravi- teljev in zakupnikov gospostva. V lastni re- žiji obdelovane zemlje na graščinski pristavi je bilo že zgodaj malo,** neposredne potrebe gradu po poljskih pridelkih ob številnem graj- skem osebju kar velike, vendar je treba ime- ti za najvažnejši motiv za ohranitev dela na- turalnih dajatev neposredno korist upravitelja oziroma zakupnika samega: ob prodaji pre- sežkov naturalne rente je imel mnogo večji dohodek. Med drugimi služnostmi tlaka ni bila pre- težka, saj je gospostvo imelo le malo domini- kalne zemlje v neposredni obdelavi. Vendar so podložniki morali opravljati razna dela, pri košnji, spravljanju sena, za potrebe gradu je bilo treba zvoziti vse, kar je zahteval gospod, in drugo. Za čezmerno tlako so podložnike ce- lo nagrajevali. Od konca srednjega veka da- lje so naložili kmetu dolžnost tovorjenja ozi- roma prevoza blaga za potrebe gospoda. Pod- ložniki so plačevali tudi desetino cerkvi. Vse skupaj pa je že v tem času oteževala samo- volja zakupnikov, ki so z raznimi oblikami prisile večali obveznosti podložnikov oziroma svoje dohodke. To jim je v zadnjih desetlet- jih 15. stoletja morda še olajševal sumarno pi- sani urbar za leto 1464, ki je imel obveznosti določene samo po vaseh.** Na prehodu iz srednjega v novi vek se je položaj podložnih kmetov tudi na blejskem gospostvu naglo slabšal. Zemljiško gospostvo je zajela kriza, ki je tedaj na splošno zajela zemljiška gospostva na Slovenskem. Iz nje so se blejski zakupniki reševali z večanjem da- jatev in drugih obveznosti, vračali so se delo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 125 ma na naturalne dajatve, uveljavljali stare in uvajali še nove dolžnosti, večali tlako brez odškodnine oziroma plačila, omejevali stare podložniške pravice in podobno. Na podložni- ke SO v povišanih zneskih prenašali izredne davke, ki jih je tedaj začela nalagati stanovom centralna oblast za kritje svojih potreb (cen- tralni uradi, turški vpadi, vojna z Benečani, najemniška vojska). V svojo korist so izrablja- li zakupne pristojbine, ki so jih s prisilnimi menjavami podložnikov zahtevali. Omejevali so podložniške lovske in gozdne pravice. Kme- tov položaj so v prvem desetletju 16. stoletja slabšale še naravne nesreče. Blejsko pokrajino je leta 1509 zajel hud potres, ki je močno po- rušil grajsko poslopje in na kmete je padel del bremen pri popravilih. Leto pozneje je razsajala kuga, ki je zahtevala veliko žrtev in zmanjšala delovno silo in otežila z delovni- mi obveznostmi preostale.^' Z uveljavljanjem blagovno denarnega go- spodarstva tudi na vasi so blejski podložniki v tem času vse bolj posegali v kupčevanje s presežki pridelkov svojih kmetij in tudi z drugim blagom (železo, les), rasla pa je tudi obrtna dejavnost po vaseh. Iz tega so rasla nasprotja z zakupniki gospostva in spori z meščani, ki so imeli trgovino in obrt za svoj posel. Boj med mestom in vasjo se je pri blej- skih kmetih neposredno kazal v ostrem sporu z radovljiškimi meščani okoli kmečke trgovi- ne. Zakupnik pa je moral popustiti in je Bled leta 1539 dobil sejemsko pravico.^« Ta na- sprotja so občutili tudi vaški nižji sloji, ki so od konca 15. stoletja dalje ob rasti vaškega prebivalstva nastajali kot kajžarji in gostači. Gospodarsko osnovo za te družbene spre- membe na vasi so dajale razne nekmetijske dejavnosti, ki so se v večji meri uveljavljale tudi na blejskem gospostvu, ki je bilo bogato gozda, železne rude in voda za pogonsko silo. Gre poleg kmečkega kupčevanja zlasti za to- vorništvo, rudarstvo in fužinarstvo ter z nji- ma povezanimi opravili (drvarstvo, ogl j ar- sivo), a tudi za razno obrtno dejavnost, ki je z večanjem prebivalstva rasla po vaseh. Turški vpadi, ki blejskega ozemlja v tem času niso dosegli, so le posredno vplivali na kmetov po- ložaj (skrb za obrambo, izredni davki za tur- ško obrambo, strah). V takih razmerah so se na gospostvu zaostrovala razredna nasprotja in v zvezi z njimi je zraslo uporniško vrenje podložnikov in se razširilo reformacijsko giba- nje. Ko se je večal pritisk nad blejskimi kmeti, je med njimi rasel odpor proti spremenjenemu fevdalnemu režimu in storjenim krivicam. V letih 1493—1515 so se v številnih pritožbah obračali na briksenškega škofa, svojega go- spoda in se pritoževali proti zlorabam zakup- nikov. Vendar se njihova pričakovanja niso izpolnila, čeprav je škof skušal popraviti naj- večje krivice. Ko so se uporni kmetje na Go- renjskem že sredi marca 1515 povezali v kme- čko zvezo, ki jo je vodil radovljiški podložnik Klander, in zahtevali staro pravdo, so se upor- nikom pridružili tudi blejski kmetje pod vod- stvom kmeta Tomaža. Toda še konec marca so se bohinjski kmetje ponovno pritožili pri škofu proti blejskemu zakupniku in ga prosili za pomoč." Vendar ni podatkov o oboroženih spopadih na Bledu. Razlaga za to je morda v tem, da grad po potresu še ni bil obnovljen in je briksenski zakupnik prebival v Radovljici. Ko je fevdalna vojska krvavo zadušila upor julija tega leta, so sledile kazni; ujete upor- niške voditelje so usmrtili ali pohabili, vse uporne kmete pa kaznovali s posebnim, t. i. puntarskim feningom. Po urbarju blejskega gospostva iz leta 1602 je od 162 v urbarju vpisanih podložnikov plačevalo to obveznost kar 136, a od obstoječih kajžarjev le 45, ker je večina kajžarjev nastala šele po uporu. Število puntarski fening plačaj očih podlož- nikov zgovorno izpričuje masovno udeležbo blejskih kmetov v največjem slovenskim kmečkem uporu.^* Nejevolja in odpor blejskih kmetov proti fevdalnemu pritisku tudi po tem uporu nista prenehala. O tem govore vedno nove pritožbe, ki so jih naslavljali briksenškim škofom, in številne komisije, ki so jih ti pošiljali na Bled, da bi uredile sporne zadeve. Podložniki so pri njih našli večjo ali manjšo podporo proti za- kupnikom in marsikakšen spor se je zgladil. Tu je treba iskati vzrok, zakaj se blejski kmetje niso v večji meri upirali in vključe- vali v poznejše upore na Slovenskem, čeprav le-ti niso šli povsem mimo njih. Ko se je leta 1525 v Salzburgu vnel upor in so se tudi k nam širili odmevi plebejske reformacije, je začelo zopet vreti tudi na Kranjskem. Sredi- šče kmečkega gibanja je bilo na Gorenjskem in verjetno je zajelo tudi blejske kmete. Za- voljo naglega nastopa plemiške vojske do pra- vega oboroženega upora in spopada vendar ni prišlo.3« Ni podatkov, da bi uporniško razpo- loženje zajelo blejske kmete v času velikega hrvatsko-slovenskega kmečkega upora 1573. leta, pač pa so se priključili uporu v letu 1635 in so se tod zbrale večje skupine upornikov, ki so se dvignili proti novi kontribuciji na Kranjskem."" Poudariti pa je treba, da so se blejski kmetje pozneje še pogosto pritoževali proti krivicam fevdalnega izkoriščanja zakup- nikov blejskega gospostva. 126 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Blejsko področje je v času kmečkih uporov zajela tudi reformacija, ki je za slovenski na- rodni in kulturni razvoj izrednega pomena. To versko, kulturno, družbeno in politično giba- nje je tudi tod zraslo iz razmer nastopajočih sprememb na vseh področjih takratnega živ- ljenja. Zdi se, da so že ob samem začetku reformacijskega gibanja odmevale na Gorenj- skem ideje radikalne plebejske reformacije (prekrščevalstvo), povezane deloma z nemško kmečko vojsko. Po odločnem nastopu plemi- ške vojske je to zamrlo. Proti sredi 16. stolet- ja pa so se začeli širiti med blejskimi podlož- niki luteranski nauki. Pri tem so imeli po- membno vlogo pripadniki plemiškega razre- da, ki je tedaj od meščanstva prevzemalo vo- dilno vlogo v reformacijskem gibanju v slo- venskih deželah. Ta vloga ni nič izjemnega, ker je mnogokje kmet šel v novo vero prav pod vplivom in pritiskom svojega gospoda ali njegovega upravitelja pziroma zakupnika. Na Bledu je bilo to vendar toliko nenavadno, ker odpor podložnih kmetov ni bil usmerjen v to- liki meri proti briksenškemu škofu kakor pro- ti njegovemu zakupniku, ki pa je bil pogla- vitni podpornik reformacije na Bledu. Toda poleg plemičev so imeli pri širjenju nove vere pomembno vlogo tudi katoliški duhovniki, ki so sprejemali luteranske nauke.*' Prve korenine luteranstva so pognale v blejskih vaseh že pred sredo 16. stoletja pod vplivom zakupnika radovljiškega gospostva, zaščitnika blejske farne cerkve in odločnega protestanta Morica pl. Dietrichsteina. Tedaj je že verjetno nastalo prvo jedro protestant- skih blejskih podložnikov, med katerimi so bili tudi kmetje Legat, Finsinger (Finžgar) in Krevljič, cerkveni ključarji in pozneje naj- vidnejši protestanti med blejskimi kmeti. Močno so razširili in utrdili reformacijo na blejskem področju novi blejski zakupnik in glavar Herbert Turjaški (1558—1574) in pro- testantsko nastrojeni duhovniki v Zafepu (žup- nik Aslär), v Lescah (župnik Peter Kupljenik), radovljiški arhidiakon Lenart Mertlic in še po- sebej blejski župnik Krištof Fašang, ki je v letih 1548/60 kot prvi širil evangeljski nauk na Bledu.*® Tudi velik del prebivalcev ožjih blejskih vasi se je priključil novi veri. Brik- senški škof je na širjenje reformacije na svo- jem posestvu sorazmerno zgodaj reagiral. 2e leta 1572 je poslal na Bled svoja komisarja, ki sta ocenila razmere in pripravila protiukrepe. Posredovala sta tudi pri ljubljanskem proštu, naj nastopi proti Fašangu, ki pa je našel za- ščito pri Dietrichsteinu in pri lastniku gospo- ščine Grimšce. Na škofovo prizadevanje so deželnoknežje oblasti vendar izgnale Fašanga z Bleda (1573). Naslednje leto pa je škof pre- kinil pogodbo s Turjačanom in dal gospostvo v zakup katoličanu Janezu Jožefu Lenkoviču, ki je takoj nastopil proti protestantom. Pre- povedal jim je prejemati obhajilo pod obema podobama in se udeleževati protestantskega bogoslužja. Nobene izpraznjene kmetije ni več podelil protestantskemu podložniku, ostro je nastopil tudi proti kmetom, ki so se zavoljo vsega tega pritožili na deželne stanove. Izgnal je z gospostva tudi vse protestantske prišleke. Vsi ti nastopi so zelo zaostrili odnose med ka- toliki in protestanti, ki so vztrajali v novi ve- ri. Leta 1582, ko je že začela deželnoknežja protireformacija, je začenjal tudi briksenški škof z novo akcijo. Na Bled je zopet poslal ko- misarje z velikimi pooblastili. Prepovedali so obiskovati podložnikom protestantske pridige in prejemati obhajilo na gradu v Begunjah. Zapovedali so, da se morajo vrniti v katoliško vero ali pa v šestih mesecih prodati zakupne kmetije in oditi z gospostva. Blejski župnik naj bi protestante spreobrnil. Ker so kmetje vztrajali, so naslednje leto ukaz ponovili, na Bled sta prišla ljubljanski škof Janez Tavčar in ljubljanski prost, ki sta ponovno pozvala protestante, naj se vrnejo v katoliško vero.*®* Vendar so večinoma vztrajali v svoji veri. Leta 1586 je na Bled zopet prišla briksenška komi- sija in nastopila proti protestantom mnogo strože. Komisarja sta poklicala protestante predse in jim zagrozila s kaznijo 100 dukatov in izgonom, če bodo vztrajali pri svojem. Vo- ditelje luteranskih kmetov, Boštjana Finsin- gerja, Krištofa Krevljiča, Janeza Marko in Je- roma Legata so zaprli, jim nato zaplenili pre- moženje in jih izgnali; druge protestantske kmete pa so kaznovali. Naslednje leto sta nova komisarja začela uresničevati sklepe briksen- škega škofa, ki mu je stal ob strani deželni knez, nadvojvoda Karel. Podložnikom, ki se ne bi odpovedali novi veri, naj se izplača od- škodnina za kmetijo in posest in takoj izžene. Ce pa bi se izgonu upirali, jih je treba zapre- ti ob kruhu in vodi. Komisarjema je bil do- ločen v pomoč ljubljanski prost Sebastijan Samuen. Komisarji so v juniju 1587 pripravi- li seznam naj odločnejših protestantov: 37 imetnikov hub in 54 kaj žar j ev z vsemi dru- žinskimi člani in jih poklicali predse. Večji del se je pritisku uklonil (26 + 36) in se vrnil v katoliško vero; drugi pa so morali zapustiti kmetije in oditi z gospostva. Deželni stanovi so zavoljo tega protestirali pri deželnem kne- zu, ker so menili, da dogajanje na Bledu po- sega v njihove pravice. Ker pritožba ni našla odmeva, so konec avgusta poslali na Bled dva odbornika in četo konjenikov pod vodstvom KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 127 Adama Ravbarja, ki naj bi vzpostavili izgnane protestantske kmete zopet na njihove kmetije. Pod vplivom stanov so prišli vojski in blej- skim protestantom na skrivaj na pomoč tudi številni protestantski podložniki z Gorenjske.*' Vendar do spopada z blejskimi branilci gra- du ni prišlo. Deželni knez je namreč ukazal, da morajo deželni stanovi odpoklicati svojo vojsko z Bleda, da se protestantski podložniki takoj izženejo in na kmetije uvedejo katoliki. Stanovska vojska se je res umaknila, izgon protestantskih podložnikov pa se je vlekel vse do druge polovice 1589. leta zavoljo obračuna odškodnine za podložne kmetije in posest. Te- daj so končno izgnanim protestantom izplačali odškodnine v skupni vsoti 4132 forintov (naj- večjo je dobil kmet Jerneje s Kupljenika — 450 forintov, najmanjšo 20 forintov pa kajžar z Bodešč za hišo). Od odškodnine, ki jo je dobil, je moral vsak odšteti še 20 fenigov v korist zemljiškega gospoda. Iz gospostva so izgnali 33 družin.** Med njimi so bile najšte- vilnejše družine z Grada, in sicer: družine podložnikov Jeroma Legata, Sebastijana Fin- singer j a, Mihaela Legata ter Lovra Korošca in družine kajžarjev krojača Tomaža Valterja, kovača Gašperja Masalu, Gregorja Suše, Gre- gorja Beršavca (Werschawiz), čevljarja Mar- tina Weizerla, Gregorja Kosmača, krojača Ja- koba Pukšiča (Buchschitz), tesarja Jurija He- lerja in Jere Keršmance. Z Rečice so morali iti družine kmetov Andreja Pretnarja in Ja- koba Rogača ter kajžarja Valanta Pretnarja. Sicer pa so bile izgnane le še posamezne dru- žine iz Ribna, Bodešč in Kupljenika. Iz tega sledi vsekakor upravičeno sklep, da so bile prav ožje blejske vasi z Gradom na čelu zelo protestantske in so v njih bili najbolj trdni privrženci lutrovske vere. Z njihovim izgonom je bilo konec reformacijskega gibanja na Ble- du. Že leta 1590 so župniki v Zaspu, Gorjah in na Bledu poročali briksenškemu škofu, da je versko stanje v župnijah v redu in da so se vsi protestanti spreobrnili.*^ Ali se je in v ko- likšni meri se je tudi na Bledu uveljavil vpliv novih štiftarjev, ki so se v letu 1584 razširili v delu blejskega (Koroška Bela) in belopeške- ga gospostva (Jesenice, Hrušica), ne vemo. Vendar se zdi, da se v času največjega proti- reformatorskega pritiska na blejske prote- stante kaj takega ni moglo zgoditi.** Tudi po kmečkih uporih in protireformaciji se položaj blejskih podložnikov ni bistveno spremenil vse do terezijskih in jožefinskih reform v drugi polovici 18. stoletja. Kmetje so še ves ta čas dobivali podložno zemljo (kmetije in manjše posestne enote) po začasnem zakup- nem pravu. Po smrti podložnika — gospodar- ja je posest pripadla nazaj gospostvu. Svojci ali novi podložnik so dobili kmetijo v zakup samo, če so plačali primščino v višini desete- ga dela vrednosti (deseti fenig). Za mnoge svojce je bilo to (poleg mrtvaščine) preveliko breme in ga niso zmogli, zato so se kmečki zakupniki kar pogosto menjavali. Podložniki so svojo podložno zemljišče oziroma kmetijo lahko odtujili, zamenjali ali zastavili, vendar le za plačilo določene takse. Poleg dajatev v denarju in naturi so v tem času podložnike pestili vedno večji izredni davki, kontribuci- ja, denarne globe pa tudi razne zlorabe za- kupnikov blejskega gospostva. Ti so, eni bolj drugi manj, tudi v tem obdobju zlorabljali svoj položaj v škodo kmeta. Številne pritožbe blejskih kmetov proti njim pri škofu so zna- čilnost tudi tega obdobja. Spore so reševali škofovi komisarji, ki so pogosto prihajali na Bled. Škofje so dajali zakupnikom navodila, kako naj v mejah urbarialnih določil posto- pajo s podložniki in naj jim ne kratijo pravic. Ker so se krivice in z njimi pritožbe kmetov nadaljevale, moremo trditi, da so škofi s ta- kim ravnanjem želeli v večji meri ohraniti podložniški mir, kakor pa kmete zaščititi pred zakupniki.*' Vsa ta bremena in fevdalno izkoriščanje so blejski podložniki zmogli tudi zategadelj, ker so imeli v blejski pokrajini veliko možnosti, da so pridobivali ob sorazmerno majhnih kmetijah sredstva za življenje tudi z vklju- čevanjem v nekmetijske dejavnosti. Razen s kmetijstvom so se ukvarjali s tovorjenjem in prevozništvom, dalje s trgovino in kupčeva- njem (vse tudi na dolge razdalje), z delom v rudarstvu in fužinarstvu, z delom v gozdu in ogljarstvu, z domačo obrtjo pa tudi z denarno kreditnimi posli, o čemer govore tudi sodne prisege blejskih kmetov v slovenskem jeziku, o katerih bomo še spregovorili. Briksenško gospostvo sodi v tem pogledu med zelo razvi- te. Ob takem stanju se je sorazmerno z rastjo prebivalstva poglabljala tudi diferenciacija vaškega prebivalstva. Število kajžarjev in go- slačev, ki so se preživljali deloma tudi kot vaški proletariat (dninarji, hlapci in dekle), je naglo raslo. Po urbarju 1615 je poleg 251 kme- tij bilo že 618 kajžarjev na celotnem blejskem gospostvu, dvajset let pozneje pa je urbar zaznamoval kar 720 kajžarjev ali za 16,5 "/o več. Njihovo število pa je do konca 18. sto- letja še bistveno naraslo. Ob koncu tega ob- dobja je bila torej zemljiška posest na gospo- stvu zelo razdrobljena, mnoge kmetije so bile polovične, četrtinske in še manjše, število kajž pa je nad njimi daleč prevladovalo. La- hko bi morda rekli, da je v tem času gospo- 128 , kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 svo postalo gospostvo kajžarjev. Temu ustrez- na je bila družbena struktura blejskih vasi. Nižji vaški sloji, kajžarji, goslači in dninarji so v mnogih vaseh sestavljali večino prebival- stva in so vnašali v vaško življenje nove prob- leme in tudi poglede. K njim je treba šteti tu- di sorazmerno številne razne obrtnike, ki so pa bili deloma istovetni z goslači in kajžarji. Po drugi plati pa so posamezni kmetje s tr- govino, prevozništvom in tudi z denarnimi posli tako obogateli, da so postajali potenci- alni kapitalistični elementi na vasi.*« Kot eno izmed posebnosti razvoja je treba omeniti to, da so na blejskem patrimonialnem sodišču podložniki prisegali v slovenskem jezi- ku, kar so uradni pisarji zapisovali v sodne protokole in druge sodne knjige. Prisegali so v primerih, kadar prizadeti stranki nista imeli prič, kadar je prisego zahtevala ena izmed strank v sodnem postopku in kadar je pri- sego zahteval sodnik. Po velikem številu slo- venskih priseg, kjer ni nobene v nemščini, bi sodili, da so sodne razprave tekle v slovenšči- ni. V njih so sodelovale tudi ženske in prise- gale. Te prisege zasledimo v najrazličnejših sodnih procesih oziroma zadevah (npr. dedi- ščine, dote, zapuščine, posojila oziroma dolgo- vi, zemljišča, pretepi, obrekovanja). Prisegali so tožniki, toženci in priče. Besedila priseg so bistveno razširila naše znanje o uporabi slo- venščine v 17. in 18. stoletju in so hkrati iz- redno gradivo za poznavanje takratnega go- vornega jezika.** V drugi polovici 18. stoletja se je začel druž- beni položaj blejskih podložnikov, kakor smo že zapisali, z terezijanskimi in jožefinskimi reformami bistveno spreminjati. Le-te je po eni strani narekoval celotni gospodarski in družbeni razvoj v poznem fevdalnem obdobju, ki je vse hitreje šel v smeri kapitalizma. Fev- dalni odnosi pa so ta razvoj zavirali. Po drugi strani je reforme zahtevala tudi krepitev ab- solutne države, ki je preraščala v moderno organizirano državo z razčlenjeno birokratsko upravo, z uvajanjem stalne rekrutirane vojske in z državnimi financami, ki so sedaj prven- stveno slonele na davčni osnovi. Ce naj bi se država gospodarsko krepila, če naj bi kme- tijska proizvodnja pokrila potrebe naraščajo- čega prebivalstva in drugih dejavnosti, če je hotela na kmete prenesti večji del državnih bremen in obveznosti, je bilo treba kmetu zboljšati položaj, ga rešiti dela fevdalnih bre- men, mu dati več svobode in tudi nekaj izo- brazbe. To še tem bolj, ker je razvoj neagrar- nih gospodarskih panog zahteval vedno več svobodne in za delo uposobljene delovne sile. Poglejmo samo najpomembnejše spremem- be, ki so jih prinesle reforme v korist podlož- nikov. Zaradi ureditve davkov, ki naj bi jih plačevali tudi fevdalci, so državne oblasti, da bi mogle neposredno nadzorovati višino in ob- seg podložniških obveznosti do gospoda in hkrati podložnikov in gospodov do države, uvajale tako imenovano davčno in urbarialno rektifikacijo. Na tej osnovi so tudi na Bledu nastajali t. i. rektificirani urbarji (1752 za blej- sko gospostvo, 1756/7 za gospostvo otoške pro- štije), ki so točno popisali kmetove dajatve in služnosti. S tem je bila v veliki meri prepre- čena samovolja zakupnikov, kajti kmet se je poslej mogel proti vsaki nepravilnosti pritožiti na kresijo, kjer so gospoda za prekršek tudi kaznovali. Vendar se je vse to le počasi uve- ljavljalo. Da bi še v večji meri preprečil zlo- rabe, je Jožef II. (1789) podrobno določil raz- merja: 70 »/o donosa kmetije ostane podložni- ku, 30 o/d pa gre gospodu in državi. Takoj po Jožefovi smrti so to zaradi odpora fevdalcev odpravili. S patenti so zboljšali posestne odnose pod- ložnikov do gospoda z določili o prevedbi za- časnih zakupov v dedne zakupe po kupnem pravu. Na blejskem gospostvu so z medseboj- nim dogovarjanjem sorazmerno naglo — vse- kakor hitreje kakor na drugih gospostvih — spreminjali podložne kmetije v dedne. L. 1784 je bilo na gospostvu že 539 kmetov za pre- vedbo. Da bi oblasti ta proces še pospešile, so 1. 1788 v zvezi s tem določile, da se sme pod- ložna zemlja na Kranjskem podeljevati samo po kupnem pravu. Prav tako je bila na blej- skem gospostvu močno uveljavljena delitev srenjskih zemljišč; z njo naj bi se okrepila posestna in gospodarska moč kmetij. Tako so po letu 1758 razdelil velik del srenjske zemlje »Na Jaršah« prebivalci vasi Zeleče, Zagorice, Grad in Koritno.. Podobno so si leta 1777 razdelili gmajAo o Dobravcah vaščani Zago- ric in Gradu. Izredno pomemben je bil za družbeni po- ložaj podložnikov tako imenovani nevoljniški patent (1782), s katerim je bila na Kranjskem podeljena osebna svoboda. S tem je bila od- pravljena osebna odvisnost podložnikov od gospoda. Poslej je kmet mogel pod določeni- mi pogoji in seveda, če je imel gospodarske možnosti, zapustiti zemljiškega gospoda, dalje dajati otroke v šolo in v uk. Poslej je bil kmet samo še stvarno odvisen od fevdalca. Istega leta so s posebnim rabotnim patentom za Kranjsko državne oblasti omejile tlako, da bi podložniki mogli bolje obdelovati kmetije. Na blejskem gospostvu ta odlok podložnikom ni prinesel večjih koristi, ker kmetje niso bili KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 129 obremenjeni z veliko tlake; je pa tudi tod onemogočil posamezne zlorabe. Od tlake se je bilo mogoče sedaj tudi v celoti odkupiti. Do leta 1790 je tlako odkupilo približno dve tre- tjini blejskih kmetov. Vendar pa je ob teh olajšavah doletela blejskega kmeta vrsta novih obveznosti, ki so šle predvsem v korist države. Po eni strani so bili kmetje v povečani meri obloženi z dr- žavnimi davki, ki so jih plačevali po velikosti kmetije in donosu, z raznimi davščinami in vojnimi posojili. Hudo breme je padlo na kmeta tudi s stalno vojsko: vojake so rekru- tirali predvsem iz kmečkih vrst vaškega pre- bivalstva. Vojaška služba je bila sprva do- smrtna in se je le počasi krčila (na 14 in nato na 7 let). Število rekrutov so določali po na- bornih okrajih (zato štetje prebivalcev) in slu- žili so vojsko le neporočeni sinovi revnejših vaških slojev, bogatejši so si lahko poiskali namestnika oziroma so se odkupili. Zavoljo tega so se mnogi skrivali ali se telesno poško- dovali, se na hitro ženili itd., da ni bilo treba služiti vojske.^" Z letom 1790 se je zaključilo reformno ob- dobje in v veljavi je ostala večina reform, ki so kmeta v mnogočem rešila podložniških vezi oziroma oblažile njegove fevdalne obveznosti. V naslednjih desetletjih do revolucionarnega leta 1848' in do zemljiške odveze so nato do- zorevali pogoji za popolno odpravo fevdalnih vezi in fevdalizma sploh, kar pa je že pred- met drugega prispevka. OPOMBE 1. Prim, prispevka v tej številki Kronike: T. Knific, Arheološki zemljevid Blejskega kota v zgodnjem srednjem veku in tam navedeno lite- raturo; A. Pleterski, Župa Bled (Interpretacija) ter razpravo istega avtorja: Uporaba arheoloških najdb in zgodovinskih virov pri srednjeveškem zgodovinskem raziskovanju. .., ZC 32, str. 373 si. in tam navedeno literaturo. — 2. Prim. F. Gornik, Bled v fevdalni dobi. Bled 1967 z viri in literatu- ro. — 3. F. Kos, Gradivo za zgodovino Sloven- cev v srednjem veku III, Ljubljana 1911, št. 17, 28, 107, 228 in 274. — 4. Glej o tem Številne li- stine v F. Kos, Gradivo III. in IV. — 5. Za šir- jenje in povečanje posesti briksenš-kega gospo- stva glej A. Pleterski, Uporaba arheoloških .. ., o. C, str 394. — 6. Glej urbar 1253, Redditus ecclesie Brixenensis in Veldes. — 7. Glej urbar 1464, Vermerkt die sum des vrbar des ambts Vel- dedes. — 8. A. Rabensteiner, Die Herrschaft Vel- des 1500—1641, Inavguralna disertacija, Innsbruck 1977, str 192—195; P. Ribnikar, Slovenske pod- ložniške prisege patrimonialnega sodišča Bled, Ljubljana 1976, str. 10/11. — 9. F. Gornik, o. c, str. 125. — 10. Prav tam, ^tr. 74. — 11. A. Ra- bensteiner, o. c, str. 85/6. — 12. Prav tam, str. : 199. — 13. Glej urbar 1416 (najstarejši), Hie sein j vermerkt die nücz, die czu Vnser frawen chircheu : in dem Werd gehören; urbar 1430, HÜ sunt red- ditus sancte Marie in insula prope Veldes; ur- bar 1431, Vrbarium prepositure Insule Veldensis. Leta 1416 se v Mlinem omenjajo naslednji pod- ; ložniki proštije: Primož, Jure, Rupreht, Beduš (Wedusch) in Mihael v Hrastu (Michel im Chrast) ter vdova Valpurga; v urbarju 1431 pa poleg starega Beduša naslednji: Primožev sin Jurij, Ruprehtov sin Mihael, Januš Matejev brat. Ni- kolaj Czimmerstein v Hrastu (in dem Chrast) ter i Gothard. Tega leta se po imenih naštevajo tudi ! prosti jski podložniki v Zazeru: Maj er, Jakob \ Trinog (Dreifusis), Martin Puc (Pucz), Martin So- i dar (Vasser), Luka in Tomaž. — 14. F. Gornik, o. j C, str. 142 si.; P. Ribnikar, o. c, str. 10/11. — J 15. Prav tam, str. 47, 147 si. — 16. Prav tam, ; str. 148 si. — 17. F. Kos, Gradivo V, št. 854; j glej L. Hauptmann, Razvoj družabnih razmer v ; Radovljiškem kotu do krize petnajstega stoletja, j ZC 6/7, str. 274. — 18. Prim. F. Gornik, o. c, str. 118 si.; P. Ribnikar, o. c, str. 12 sL, A. Raben- steiner, o. c, str. 27 si. — 19. F. Gornik, O. c, str. 139 si. — 20. P. Ribnikar, o. c, str. 12 si. — 21. Gospodarska in družbena zgodovina Sloven- cev. Zgodovina agrarnih panog II. zvezek Druž- bena razmerja in gibanja, Ljubljana 1980, str. 45, 170 si. — 22. P. Ribnikar, o. c, str. 21 j si. — 23. Prav tam, str. 7. — 24. Krajevni leksi- ; kon Slovenije I, Ljubljana 1968, str. 277 : si. — 25. F. Kos III, št. 164, 166, 236, 314, 369. ; — 26. Prav tam, št. 168. — 27. F. Gor- j nik, o. C, str. 9 si. in 19; A. Pleterski, Upo- \ raba arheoloških... o. c, str. 383 in tam nave- j deni viri in literatura. — 27o Tabela je nare- | jena po podatkih F. Gornika, o. c, str. 11, 13, 14, j 15, 19. — 28. A. Rabensteiner, o. c, str. 177. — i 28a. Tabeli sta narejeni po podatkih F. Gornika, \ o. C. Ker se ti podatki ne ujemajo z urbarialnimi j podatki iz leta 1756, ki jih ima P. Ribnikar, opo- zarjam s tem nanje, o. c, str. 10/11. — 29. F., Gornik, o. c, str. 168 si.; A. Rabensteiner, o. c, i str. 282 sL; M. Miklavčič, Predjožefinske župnije] na Kranjskem v odnosu do politične uprave, GMS ! 25/6, str. 20, 48. — 30. F. Kos, Gradivo III, št. 144 — 1050/65, št. 259 — 1070/80, št. 300 — 1075/90. — 31. Urbar 1253; za vinograd še F. Kos, Gradivo III, št. 210 (vineam quandam Chreine in loco qui dicitur Ueldes), št. 239 (terciam partem cuius- i dam vinee que sibi in partem cessit loco Ueldes), i št. 240, 241, 369 (vineam unam sub urbe Veldes] sitam) ; Zgodovina agrarnih panog, o. c, str. 289,. 291. — 32. Urbar 1306/9 — Liber prediorum eccle- Siie Brixinensis factus anno domini MCCCLXX . tempore Johannis episcopi; škof Johannes 1306 do 1324. — 33. Po urbarju 1253 je dajala pristava majhne donose: >>Item Meierhoue, que solvunt 25 modios tritici et 25 modios sigili et 4or fabarum et 100 et 4or avene et 12 porcos. Item 21 morde- ; bälge. Item 12 linthelim cum servicio ebdo- i madali. Item dominus episcopus habet ibi unum i voruerch.-« — 24. Urbar 1464; prim. L. Hauptman, j 130 1 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 o. C, str. 277. — 35. F. Gornik, o. c, str. 40 si. 50; A. Rabenstedneir, o. c, str. 223 si.; B. Reisp, Blejski grad, Ljubljana 1983. — 36. F. Gor- nik, o. C, str. 5i_ — 37. Prim. V. Valenčič, Gostinska in prehrambena obrt. Publikacije iVIestnega arhiva ljubljanskega. Razprave 3, str. 133; A. Rabensteiner, o. c, str. 189, v za- četku 17. stol. se omenja na Rečici in v Mlinem 18 mlinov. — 37a. A. Rabensteiner, o. c, str. 238. — 38. B. Grafenauer, Kmečki upori na Sloven- skem, Ljubljana 1962, str. 94, 97 si., 160 si.; isti. Boj za staro pravdo v 15. in 16. stoletju na Slo- venskem, Ljubljana 1974, str. 41 si., 80 si., 115 si., — 39. B. Grafenauer, Boj za staro pravdo O. c, str. 126 si. — 40. B. Grafenauer, Kmečki upori o. C, str. 300; A. Rabensteiner, o. c, str. 239. — 41. Prim. F. Gestrin, Družbeni razredi na Sloven- skem in refoi-macija. Drugi Trubarjev zbornik, Ljubljana 1952, str. 15 si.; isti, Reformacija v Ribnici in okoMci, Kronilca 30, str. 95 si. — 42. F. Kimovec, Veldes einst und jetzt, Laibach 1908, str. 52 si. — 42a. M. Dolinar, Zapisi škofa Janeza Tavčarja o stanju v ljubljanski škofiji, AES 3, str. 47 sL; glej O njem še SBL 12, str. 42. — 43. A. Dimitz, Geschichte Krains III, str. 126, 129. — 44. F. Gornik, o. c, str. 59. — 45. Prav tam, str. 51—60; A. Rabenstedner, o. C, str. 240—251. — 46. J. Gruden, Zgodo- vina slovenskega naroda, Celovec 1910, str. 686; F. Gestrin, Družbeni razredi, o. c, str. 40 si.; J. Till, Stifter und Springer. Beiträge zur Geschichte einer religiösen Bewegung im 16. und 17. Jahrhundert in slowenischen Raum Innerö- österreich, Inavguralna disertacija, Graz 1977. — 47. F. Gornik, o. c, str. 60 si.; P. Ribnikar, o. c, str. 21 si. — 48. P. Ribnikar, o. c; urbar 1756. — 49. Prav tam; M. Kos, Slovenske prisege loških in blejskih kmetov iz prve polovice 17. stoletja, GMS 22, str. 71 si. — 50. Gornik, o. c, str. 70; F. Gestrin — V. Melik, Slovenska zgodovina od konca osemnajstega stoletja do 1918, Ljubljana 1966, str. 10 si. Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, str. 358 si.; Zgodovina agrarnih panog II, str. 446 si. O UMETNOSTNIH SPOMENIKIH SREDNJEGA VEKA V BLEJSKEM KOTU janez höfler Listina, s katero je kralj Henrik II. leta 1004 obdaroval sabensko-briksenško škofijo s posestvijo, »imenovano Bled«, navaja cerkve, gradove, podložnike obeh spolov, obdelano in neobdelano zemljo, gozdove itd., vse »pritikli- ne«, ki govore o ruralno urejenem in kultivi- ranem območju po merilih tedanje dobe. Ni dvoma, da v besedilu listine odmeva konvenci- ja tedanjega diplomatičnega — ali bolje — kancelarnega jezika, vendar je z retrogradno rekonstrukcijo nastajanja blejskega gospo- stva in pritegnitvijo arheoloških odkritij mo- goče ugotoviti, da je Bled, kakor ga je leta 1004 in z naslednjo darovnico leta 1011 pre- jel iz kraljeve roke in ga v naslednjih deset- letjih z načrtno arondacijo izpopolnil briksen- ški škof, predstavljal gospodarsko, agrarno- kulturno in socialno zgrajeno visokosrednje- veško regijo, sad razvoja, ki mu je mogoče slediti v 9. stoletje nazaj.' Na dlani je, da so tedaj na Bledu stali tudi že objekti, zanimivi za umetnostnega, posebej stavbnega zgodovi- narja. Ce se o gradovih (»castellis«), ki jih je dobil v posest briksenški škof leta 1004, še nič ne ve, pa je ta leta 1011 v posebni darovnici prejel še upravno središče tega posestva, »ca- stellum Veldes vocatum«, blejski grad na str- mi vzpetini nad jezerom. Tudi o »cerkvah« iz listine 1004 ne vemo ničesar, pač pa sklepamo, da je tega leta stala v tem okolišu vsaj ena cerkev, in sicer sv. Martina pod gradom, ka- snejša blejska župna cerkev. Iz poznejših cer- kvenopravnih okoliščin je razvidno, da je briksenški škof pri tej cerkvi sicer opravljal odvetništvo, tj. skrbel za njeno gmotno stran, ni si pa mogel prisvojiti patronata nad njo, saj je v kanoničnem pogledu (izbira in na- stavljanje duhovnikov ter s tem povezani do- hodki) cerkev pripadala radovljiškemu župni- ku. V drugačnih okoliščinah (tako kot je bilo npr. na freisinškem loškem ozemlju) bi si bil briksenški škof vsekakor prizadeval, da na Bledu poskrbi za neodvisno župnijo. A tega ni mogel storiti, kajti blejski sv. Martin, ki je pokrival njegovo posestvo, je bila očitno cer- kvena ustanova, ustanova radovljiškega žup- nika iz časa pred letom 1004, Bled pa že vklju- čen v cerkveno pražupnijsko organizacijo, na- tančneje, v radovljiško pražupnijo, katere se- dež je bil nekdaj pri sv. Klemenu na Rodi- nah.® Drugi, ne samo zgodovinsko, marveč tu- di arheološko oprijenaljivi objekt te vrste, je kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 131 Lesce ž. C. Marijinega vne- bovzetja, zunanjščina z ju- govzhoda cerkev na blejskem otoku, ki pa ima v pri- merjavi z župno cerkvijo pod gradom dru- gačno naravo. Srednjeveško in kasnejše zgo- dovinsko gradivo razkriva, da je to v resnici bila briksenška ustanova, četudi brez polnih župnijskih pravic in verjetno namenjena le omejenemu blejskemu proštijskemu posestvu. Kot cerkvenopravno ustanovo jo moramo ne glede na sporočila arheoloških ostalin datirati šele v čas po letu 1004, natančneje po smrti takrat obdarovanega škofa Albuina (1006), ko je po klavzuli Henrikove darovnice tretjina škofiji takrat podeljene posesti prešla v uži- tek briksenških kanonikov." Blejski grad sodi po svojem položaju, oh- ranjenosti in urejenosti med najmarkantnejše točke svoje vrste na Slovenskem. V dosedanji podobi je bolj ali manj rezultat novoveške obnove in prezidave po potresih leta 1511 in zlasti 1690, ki je poslopjem glede na to, da grad ni imel rezidenčne funkcije, dala primer- no skromno obliko s komaj tu in tam naka- zanimi reprezentančnimi detajli in pri tem ohranila njegov srednjeveški fortifikacijski sistem. Utrdbeni in stavbni kompleks gradu je razdeljen na dva višinsko diferencirana in obrambno samostojna platoja, ki ju pokrivata spodnje zunanje dvorišče z gospodarskimi po- slopji in zgornje notranje s stanovanjskimi poslopji in kapelo. Nekdaj je bilo z obzidjem zavarovano tudi zgornje dvorišče kljub pre- visni steni, zaradi katere je grad na južni strani praktično nedostopen, a so ga že pred prvo svetovno vojno odprli za pogled na je- zero. Takšna višinsko postopna kompozicija blejskega gradu v splošnem ustreza obramb- nim normam srednjega veka in je to svojo vlogo gotovo odlično opravljala, dosti več pa se o starejši stavbni zgodovini gradu ne da zapisati. Spomenik je bil med povojno, na oko privlačno restavracijo po načrtih arhitekta To- neta Bilenca (1951—1961) zlasti v zgornjem delu varstveno prizadet, ne da bi prej doživel ustrezne sistematične raziskave. Tu in tam še slutimo dele romanskega obzidja in predvide- vamo, da tiči najstarejši del stavbnega kom- pleksa v poslopjih vzhodnega dela zgornjega dvorišča. Žal pa ne moremo pričakovati, da bi morebitni strokovni poseg v zdaj že temelji- to restavrirano zidovje prinesel zaželene ugo- tovitve.* — V stavbni kompleks blejskega gradu, in sicer na koncu zgornjega zahodnega trakta, je vključena tudi kapela, posvečena briksenškima patronoma Ingenuinu in Albui- nu, ki kljub močnim sekundarnim spremem- bam kaže na zunaj gotski videz. Viri pripo- vedujejo, da jo je leta 1582 rekonciliiral ljub- ljanski škof Janez Tavčar.^ Njen tristranski vzhodni sklep s še dvema odprtima ozkima zgoraj zašiljenima oknoma (na sklepni stra- nici je baročni okulus) izdaja za gotiko zna- čilno oblikovanje. Kapela je bila gotsko obo- kana, po fragmentu rebra z redkim koniča- stim profilom, ki ga poznamo iz Marijine cer- kve v Polju pri Bovcu (ok. 1529?), bi lahko ta obok datirali v 16. stoletje,' prejkone v čas prvih večjih popravil na gradu po potresu le- ta 1511. V jedru pa bi kapela morala biti še precej starejša. Notranjščina je plod baroki- zacije okoli leta 1700 s sočasnimi iluzionistič- no zasnovanimi stenskimi slikami. Povojna izkopavanja na Otoku so odkrila pomembno arheološko lokacijo s staroslovan- skim grobiščem in temelji cerkva, ki so na tem mestu stale pred sedanjo gotsko-baročno cerkvijo Marijinega vnebovzetja. Izkopavanja 132 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Še niso sistematično obdelana in objavljena, domneva pa se obstoj dveh kronološko zapo- rednih kapel s podkvičasto oz. polkrožno ap- sido, katerih prva bi segala v 8.—9. stoletje, druga pa bi bila v uporabi še v poznem 11. ali zgodnjem 12. stoletju. Sledila naj bi jima neka dvoladijska, kasneje v triladijsko povečana cerkvena stavba.' Ne gre zanikati možnosti, da je na otoku bilo neko kultno središče iz časa pokristjanjenja Slovencev, zgodovinsko otipljiva pa postane otoška cerkev šele z na- stopom briksenškega lastništva v začetku 11. stoletja. Briksenški škof ali njegov kapitelj sta tedaj tu zgradila cerkev, bržkone zgodnje- romanskih oblik; v gradivu se prvič omenja leta 1185 kot »Sancta Maria in lacu Veldes« oz. »sancta Maria in Verde«,^ pozneje kot »proštija«, s kapelanijo, ki so jo briksenški škofje spričo tega, da župna cerkev pod gra- dom ni bila v njihovi lasti, poskušali odtegni- ti oblasti radovljiškega župnika in njegovega ordinarija, oglejskega patriarha.' Leta 1431 je krški škof Lovrenc tej cerkvi podelil od- pustke,'" s pomočjo katerih naj bi se najbrž zbrala sredstva za gradnjo nove cerkvene stavbe. Okoliščine kažejo, da je to bilo mogo- če realizirati šele po ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461, kamor je bila vključena tu- di radovljiška župnija z vsemi podrejenimi ji cerkvami in kapelami: glede na kočljiv juris- dikcijski položaj blejske proštijske cerkve so prvi ljubljanski škofje razumeli kot sveto dol- žnost, da s skrbjo nad to cerkvijo potrjujejo njeno pripadnost svoji diecezi. Novo gotsko cerkev je posvetil škof Žiga Lamberg 15. de- Bodešče, p. c. sv. Lenarta, zunanjščina s severovzhoda cembra 1465, z oltarjem Device Marije, Ma- rije Magdalene, Doroteje in Donata in ji teden zatem podelil tudi odpustke." S posredova- njem Petra Knauerja, poznejšega radovljiške- ga župnika in ljubljanskega stolnega prosta, je cerkev leta 1475 dobila odpustke tudi iz Ri- ma,'® dokler ni bila, poškodovana v potresu in popravljena leta 1523 po ljubljanskem ško- fu Krištofu Ravbarju ponovno posvečena.'* Med konservatorskimi in restavratorskimi deli na cerkvi, ki so bila opravljena v času arheološkega raziskovanja, se je pokazalo, da se v obstoječi baročni stavbi še skrivajo zidovi gotske cerkve. V prezbiteriju — v baročni prezidavi so mu preoblikovali le vzhodni ko- nec, ga na novo obokali in znotraj oblekli v težak baročni omet — so se pojavile freske 15. stoletja, pod njimi pa starejši omet s posve- tilnimi križi iz časa posvetitve (1465). Got- sko jo je še videl Tomaž Hren ob vizitaciji leta 1601: kor je bil obokan, ladja menda tudi (morda celo z dvema stebroma predelje- na v dve ladji; žal je zapisnik tu poškodovan), notranjščina pa »totum pulchre depicta«. Ime- la je tudi emporo na zahodni strani (»basili- ca«) z oltarjem sv. Nikolaja.'* Za predhodnico kasnejše župne cerkve sv. Martina pod gradom smo nakazali, da je bila postavljena že pred letom 1004. Prvič se ome- nja leta 1247, in sicer kot »ecclesia Wolden- sis«, torej kot cerkev z župnijskimi pravica- mi," četudi jo znani seznam papeških dese- tin iz leta 1296 navaja le kot »kapelo« (capella de Veldis)'* in je njen župnik izpričan šele leta 1469.'^ Podatkov, ki bi kaj povedali o nje- ni stavbni zgodovini v srednjem veku, ni. Tudi cerkev sama ni dočakala našega časa: aprila 1903 so jo z izjemo zvonika podrli in na njenem mestu zgradili novogotsko cerkev po načrtih Friedricha von Schmidta z modi- fikacijami Josipa Vancaša. Po zaslugi Jo- sipa Mantuani j a, ki si je staro cerkveno stav- bo ogledal med rušenjem, si lahko približno predstavljamo, kakšna je bila:'^ enoladijska (v ladji bržkone še romanska, kakor je to pri nas pravilo) z gotskim dvopolnim zvezdasto obokanim prezbiterijem in zvonikom, prislo- njenim na južni rob zahodne fasade. V ba- roku (menda 1684/1685) so ladjo obokali, v 17. stoletju tudi prizidali ladji bočni kapeli. Zakristija z baročnim nadstropnim oratori- jem, ki se je odpiral v prezbiterij, je bila postavljena ob severni strani prezbiterija. Iz Scarlicchijeve vizitacije leta 1631 izvemo, da je cerkev imela emporo (Chorus superior) z dvema oltarjema, iz tiste generalnega vikar- ja Filipa Trpina leta 1655 tudi, da je zvonik (vsekakor še srednjeveški) imel v podzemlju KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 133 osilegij, nad tem v nadstropju pa kapelo sv. Mihaela, da je bil torej služil za kostnico, razen tega tudi, da so medtem (ok. 1650) barokizirali prezbiterij.^^ — Ce se smemo za- nesti na Mantuanijev tloris, je zlasti zanimiv podatek, da je cerkev imela zvezdasto obokan prezbiterij, ki bi ga glede na freske (o njih bomo v nadaljevanju še spregovorili) mogli datirati v čas okoli leta 1440. Nastal je v vr- sti drugih zvezdasto obokanih gotskih korov, posebej pogostih na področju radovljiške žup- nije in od nje odvisnih župnij sredi 15. sto- letja: Bodešče pri Bledu, Žirovnica, Mošnje, Rateče (te tri je poslikal t. i. Žirovniški moj- ster oz. Mojster apostolskih mučeništev ok. 1450—1455), Mevkuž, tudi župna cerkev v Radovljici in Studenčice. Zunaj tega območja se takšen prezbiterij pojavlja v Seničnem pri Tržiču. Večinoma jih lahko postavimo v šti- rideseta in petdeseta leta, nekateri (Mevkuž, Studenčice) pa so tudi mlajši.^« Ustaviti se kaže še pri enem, nekdaj od- ličnem arhitekturnem spomeniku, čeravno ima le posredno zvezo z blejskim kotom: ob cerkvi Marijinega vnebovzetja v Lescah. Ne- davna restavracija te cerkve je namreč odkri- la občudovanje vredne sledi starejše srednje- veške zgradbe, zato povzemimo, kar vemo o njeni zgodovini. V arhivskem gradivu se Marijina cerkev v Lescah prvič pokaže okoli leta 1173 kot last- niška cerkev nekega briksenškega duhovnika in ministeriala po imenu Nantwin. V znani listini®' omenjeni Nantwin sporoča, da je imel v Lescah »že od nekdaj leseno kapelo, ki je bila postavljena na čast Materi božji in h ka- teri je ljudstvo o Marijinih praznikih z veliko gorečnostjo prihajalo z darovi od daleč in od blizu, čeprav še ni bila posvečena. Opomini duhovnikov ga niso mogli odvrniti od te na- vade. Ker se božja služba tam ni mogla vr- šiti, je (Nantwin) po dednem pravu ob- držal darove vernikov zase. Po mnogih letih sta ga opomnila tržaški škof Dietmar (v vi- rih omenjen 1135—1145, 1149 kot mrtev), ki je imel takrat arhidiakonat, in pa Gerwik, župnik pri sv. Klementu (na Rodinah), da bi podrl rečeno kapelo ter napravil drugo iz kamenja, kar je tudi rad storil. Pozneje je bila ta kapela z njuno pomočjo in z dovo- ljenjem oglejskega patriarha Ulrika posveče- na od njegovega (patriarhovega) vikarja, ško- fa Gerharda (prvič omenjen 1173), s pogojem, da spadajo darovi s kapelo vred, ki je bila prav malo dotirana, k njegovi drugi cerkvici, katero je imel (Nantwin) v Gorjah na neki drugi svoji zemlji.«'22 Cerkev — stala je vsaj že okoli leta 1140 — je bila torej prvotno le- Lesce, ž. C, Mati božja naprestolu, freska na luneti nekdanjega zahodnega portala sena, ker pa takšne niso mogli posvetiti, jo je moral lastnik na novo sezidati iz kamna. Na- to je zgradbo posvetil generalni vikar oglej- skega patriarha okoli leta 1173 in jo (da bi zavaroval njene dohodke pred lastnikovo zlo- rabo) podredil lastnikovi obstoječi cerkvi v Zgornjih Gorjah. K cerkvi sta pozneje spadali dve kapelaniji. Matere božje in sv. Katarine, v patronatu ce- sarja oz. deželnega vladarja, prvič omenjeni v celjskem kartularju iz let 1456—1461.«' Bili sta bogato dotirani, saj so si, denimo, prebi- valci Krope, potem ko je nadvojvoda Ferdi- nand leta 1601 tam ustanovil župnijo, a pre- malo poskrbel za njeno gmotno osnovo, med leti 1616 in 1618 pri nadvojvodu in škofu pri- zadevali, da bi ju iz Lesc prenesli v Kropo (Ferdinand, takrat že cesar, je župnijo z do- datno dotacijo leta 1620 ponovno ustanovil, vendar očitno brez te pomoči).'^^ Cesar je be- neficija v Lescah kajpak podedoval od Ce- ljanov, ki so med 1418 in 1456 imeli patro- nat nad radovljiško in nekimi drugimi okoli- škimi župnijami, a tudi ti so vsaj eno izmed teh kapelanij, namreč Matere božje, podedo- vali od Ortenburžanov, svojih predhodnikov na Gorenjskem. Ohranila se je namreč po- godba iz leta 1398 med grofom Friderikom Ortenburškim in Jakobom, župnikom v Zgor- njih Gorjah, s katero grof prepušča omenje- nemu župniku in njegovi cerkvi neko deseti- 134 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1934 no V Podhomu, ta pa se zato odpoveduje svo- jim pravicam v kapeli v Lescah (»in der Chappeln lescz«) v korist Nikolaja, grofove- ga kaplana in kaplana v kapelaniji, ki jo je grof ustanovil v Lescah (»zu der Chapplaney der ewigen messe die wir daselbs ze lescz von neuen gestifftet haben«)®^ V tem času je bi- la cerkev v Lescah še vedno podružnica Zgor- njih Gorij in tudi v radovljiški matrikuli iz leta 1468 (gl. op. 5) se še ne našteva med pod- ružnicami radovljiške župnije, kamor je kas- neje (prejkone v 16. stoletju) pripadla. Cerkev je današnjo podobo dobila sredi 18. stoletja (posvečena je bila leta 1743); kolikšen delež imajo pri tem že prezidave, izpričane za leto 1665 (?), je trenutno težko reči. Valvasor (1689) ima le novo kapelo sv. Antona Pado- vanskega, sicer pa vse iste oltarje kot Scar- licchijeva (1631) in Trpinova vizitacija (1657, 1668), ki še popisujeta srednjeveško zgrad- bo.®' Med najnovejšo restavracijo zunanjščine se je izkazalo, da je še precej obodnega zi- dovja srednjeveškega: celotna zahodna fa- fada in najmanj polovica severnega in juž- nega zidu, tako da kaže, da so cerkvi med ba- ročnimi prezidavami razrušili le njen vzhodni del. Na južnem delu sta se pokazali dve got- ski okni, eno bolj zaokroženo, drugo bolj za- šiljeno, na severnem zidu neki stranski vhod, vrsta oken (dve v višini) je prišla na dan tudi na zahodnem pročelju, poleg tega pa še pr- votni glavni vhod z gotsko profiliranim oste- njem in luneto, ki jo krasi freska s konca 14. stoletja (o tej v nadaljevanju). Ker poročilo o izsledkih restavracije še ni objavljeno, se zadovoljimo s tem, kar nam na prvi pogled kaže konservacijsko prezentirana zunanjščina. Ker glavni vhod ne leži v osi fasade, marveč je pomaknjen nekoliko proti jugu, medtem ko sta obe okni v višini name- ščeni somerno glede na os pročelja, lahko sklepamo, da je cerkev v gotiki doživela ne- ko temeljito prezidavo, vendar ohranila neke starejše stavbne sestavine. Osnovno telo cer- kve je bilo na severu razširjeno s paralelno potekajočo severno ladjo, ali bolje, kapelo, ki je imela poseben vhod s severa in bila raz- svetljena s posebnim okencem na zahodni fasadi. Identificirati jo je mogoče s kapelo sv. Andreja. Podobna, a slej ko prej ožja stran- ska ladja je bila tudi na jugu, in sicer kapela sv. Katarine z beneficijem, ki jo navajajo vse vizitacije 17. stoletja. Trpinova (vizitacijski zapis iz leta 1657) nam v skopih, a natančnih besedah podaja naravo tega prostora: ladja (corpus) je s po dvema stebroma in tremi vmesnimi loki razdeljena v tri dele, kot da bi imela na straneh dve kapeli, namreč sv. Katarine (na listni strani) in nasproti njej sv. Andreja. Vsaka teh kapel je imela svoj kor- ni zaključek (chorus) z oltarjem.®' Ve se tudi, da sta bili Katarinina in Andrejeva kapela obokana, medtem ko to za glavno ladjo ni iz- pričano. Obokan je bil tudi oratorij nad zakri- stijo, postavljen ob severno stran prezbite- rij a.®^ Cerkev je torej bila triladijska, a si lahko predstavljamo, da ne iz enega li va, pač pa da so jo postopno iz enoladijske razširili v dvo- in triladijsko. Dokončno gotsko fazo, v kakršni je cerkev bolj ali manj dočakala 17. stoletja, posredno datira freska nad glav- nim vhodom, in sicer v čas, ko je grof Fri- derik Ortenburški tu ustanovil kapelanijo (ok. 1398). Grof je ob ustanovitvi kapelanije očit- no poskrbel za temeljito prezidavo cerkve, ki bi sodila, ko bi se bila ohranila, med naj- Lesce, ž. C, podpis slikar- jev na lunetl nekdanjega portala KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 135 imenitnej Še spomenike gotske arhitekture na Slovenskem. Žal jo je obnoviteljska vnema poznejših stoletij žrtvovala novemu duhu in okusu. — Omenimo naj še zvonik, po medi- ter enskem zgledu prosto stoječ in v osnovi menda še gotski. xxx Kaže, da je bil blejski grad v Blejskem ko- tu edini ambicioznejši spomenik prof anega stavbarstva v srednjem veku. V 14. stoletju se na tem področju omenjajo še štirje dvorci: v Grimšicah (1343 oz. 1349), v Podhomu (1345), na Poljšici (1344) in Rečici (1393).29 Od teh se je do danes ohranil le tisti v Grim- šicah iz 16. stoletja in z novoklasicistično pre- delanim pročeljem. Sakralno stavbarstvo je bilo tu kot drugje tesno povezano z razvojem cerkvene organi- zacije. Celotno področje je prvotno obvlado- val vikariat sv. Martina pod gradom, z meja- mi med Triglavom in Mežakljo na severu in med Ratitovcem in Jelovico na jugu in na sotočju obeh Sav na vzhodu. Ustanovljen je bil slej ko prej ob koncu 10. stoletja. Tu je gotovo že v tem zgodnjem času stalo tudi ne- kaj lastniških cerkva malih domačih posest- nikov slovenskega rodu, ki so morale pola- goma priti v roke briksenške škofije, nekaj pa jih je gotovo ustanovila briksenška škofija sama oziroma preko svojih ministerialov. Iz dveh takšnih lastniških cerkva sta nastali župniji v Zgornjih Gorjah in v Zasipu, obe na zemlji, ki je bila ob koncu 11. stoletja že v briksenski posesti. Cerkev sv. Jurija v Zgor- njih Gorjah se prvič omenja okoli leta 1173 (gl. o tem zgoraj) in je glede na to, da so ji takrat podredili cerkev v Lescah, že morala imeti lastnega duhovnika in značaj vikariata. Cerkev sv. Janeza Krstnika v Zasipu nasto- pa v arhivskem gradivu šele v papeškem de- setinskem seznamu iz leta 1296 posredno z župnijo, a je prav gotovo tako stara kot ti- sta v Zgornjih Gorjah, če ne celo starejša, kajti njen zemljepisni položaj in patrocinij govorita za krstno cerkev rodinske pražupni- je za blejsko območje, ki bi jo utegnili po- staviti celo, še preden je prišlo do vikariata pod gradom. Kasneje, ko se je briksenška po- sest v blejskem kotu pod pritiskom posamez- nih fevdalcev razrahljala, sta ti cerkvi oz. župniji prešli v druge roke: Zgornje Gorje so si pridobili Ortenburžani, Zasip pa Lam- bergi.30 Skoraj vse podružnice Blejskega kota so po nastanku srednjeveške. Neki vir iz leta 1571'' našteva pod Bledom (Grad) naslednje podru- žnice: sv. Andrej na Rečici (ljubljanske ško- fijske vizitacije jo locirajo na »Brdo), sv. Ož- balt v Spodnjih Gorjah, sv. Štefan na Blejski Dobravi, sv. Jakob v Ribnem. sv. Lenart v Bodeščah, sv. Štefan na Kupljeniku in sv. Marjeta v Bohinjski Beli, pod Zgornjimi Gor- jami pa sv. Miklavž v Mevkužu (cerkev sv. Trojice v Sebenjah je s konca 16. stoletja). V tem viru nezabeležena je prav tako srednje- veška cerkev sv. Katarine na Homu, ki je sodila pod Zasip, vizitacijski zapisnik škofa Scarlicchija iz leta 1631"^ ima še kostnico sv. Mihaela pri župni cerkvi v Zgornjih Gor- jah — danes je ni več —, kar potrjuje njeno znatno starost. Nekatere teh cerkva se tudi sicer že omenjajo pred letom 1500, tako tiste na Dobravi leta 1428,3" v Ribnem 1400»* in v Mevkužu posredno leta 1430,"' cerkev v Spod- njih Gorjah pa leta 1501.Večinoma so to bi- le nepretenciozne enoladijske cerkvice, glede na to, da po vaseh v okolici Bleda niso znani kakšni močnejši ministeriali, ustanove vaš- kih sosesk in relativno poznega datuma, sko- rajda ne izpred 14. stoletja. Sledov romani- ke za sedaj ni bilo mogoče odkriti. Zato pa je več gotike, ki govori o prebujeni gradite- Ijski vnemi vaškega prebivalstva v poznem srednjem veku. Domnevati smemo, da se v prenekaterih teh cerkva kljub novoveškemu videzu še skri- va srednjeveško jedro. S freskami poslikani zidovi sv. Katarine na Homu in sv. Lenarta v Bodeščah govore, da imamo pred seboj še v jedru ohranjeni srednjeveški cerkvici. Bodeška podružnica je bila »posodobljena« menda šele v 19. stoletju, ko so obokali njeno ladjo, sicer pa, če si odmislimo ta dodatek in večja baročna okna namesto gotskih, še kaže prvotno podobo iz 15. stoletja: leseno krita ladja s prislonjenim dvopolnim zvezdasto obokanim prezbiterijem, kakršnega je imela blejska župna cerkev in ga še vedno ima podružnica v Mevkužu. Na zahodu prizidana odprta lopa je mlajša. Kdaj je bil sezidan prezbiterij, ki ga I. Komelj (op. cit.) datira ok. 1420—1430, je težko reči, vsekakor pa ne pred 1440. Takšen tip prezbiterija, ki smo mu spredaj namenili nekaj vrstic, se pojavlja še v Mevkužu; v danes ne več ohranjenem posvetilnem napisu na slavoloku je bilo moč prebrati letnico 1465, cerkev pa je v ladji ba- rokizirana. Restavratorska dela v župni cerkvi sv. Jakoba v Ribnem so pred slabima dvema desetletjema odkrila, da se je v kasneje moč- no barokizirani zgradbi še ohranilo celotno jedro starega gotskega prezbiterija. Baroki- zacija ga je s tem, ko je odbila rebra in mu odprla nova velika okna in zazidala stara, oropala avtentične pričevalnosti, a videti je. 136 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Bodešče, p. c., freska na pročelju da gre zopet za uveljavljeno zvezdasto oboč- no shemo. Spremenjena prostorska razmerja — občutek širine in potlačenost obočnih kap — pa ga datirajo šele v čas okoli leta 1500, čemur ustreza tudi slogovna usmerjenost izvirne poslikave, ki se je pokazala med re- stavracijo cerkve. Staro gotsko jedro slutimo še v prezbiteriu cerkve sv. Ožbalta v Spod- njih Gorjah, predelanem leta 1628 ali 1629 (tako datirana freska za oltarjem), medtem ko kaže staro gotizirajočo, a že v grebena- stem oboku izvedeno shemo prezbiterij sv. Katarine na Homu; z letom 1621 zaznamova- ni stranski oltar bi utegnil posredno datirati predelavo te cerkve, ki se z grebenastim obo- kom, pa tudi sorazmerno širino svetišča na- vezuje na gotsko tradicijo 16. in 17. stoletja. — Zanimivo je, da je med tremi starimi žup- nimi cerkvami Blejskega kota le Grad tako dolgo ohranil srednjeveški videz. V Zgornjih Gorjah in v Zasipu sta nastali imenitnejši baročni oz. poznobaročni zgradbi in le v Zgor- njih Gorjah se je v sklepni stranici novega prezbiterija obvaroval košček stare gotske cerkve, lepo okno s krogovičjem in del izvirno poslikanega ostenja. Kakor ni čas povsem zabrisal sledov sred- njeveškega stavbarstva, tako je stoletjem tu bolj in tam manj uspešno kljubovalo tudi srednjeveško stensko slikarstvo. Se več. Na nekaterih mestih so se nam ohranila prav pomembna dela te umetnostne dejavnosti, v kateri je slovenska zemlja v dobi gotike na- šla kar najprimernejše sredstvo za simbolič- no-dekorativno dopolnitev cerkvene notranj- ščine. Vrsto začenjata dve deli, ki sodita v slogov- ni krog in čas tako imenovanih potujočih fur- lanskih delavnic ok. leta 1400. Nad baročnim portalom cerkve sv. Katarine na Homu naj- demo z značilno kosmatsko boduro uokvirje- no fresko s tremi svetniškimi postavami: v sredini blagoslavljajoč škof s knjigo, mogoče sv. Nikolaj, ob strani stojita sv. Janez Evan- gelist in sv. Katarina Aleksandrijska. Mehko modeliranje obraza, zemeljske barve in kos- matska bordura govorijo o furlansko izuče- nem slikarju. Novo odkrita freska nad pr- votnim glavnim vhodom v župno cerkev v Lescah prikazuje Mater božjo z oblečenim de- tetom na desnem kolenu, sedečo na širokem in bogato okrašenem (gotsko izrezljanem) pre- stolu. Barvna površina je zelo lepo ohranjena in se odlikuje po mehkem toniranju. Marijin obraz z mandeljevimi očmi, rdečico na licih, svetlimi prameni na laseh nas nezmotljivo opozarja, da imamo pred seboj delo istega širšega kroga, ki se bolj na vzhodu pojavlja kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 137 1 še v cerkvi sv. Radegunde na Bregu pri Ži- rovnici, na Bregu pri Preddvoru in v Tupa- ličah, posebej dobro pa je zastopan v okolišu Škofje Loke.*' Vendar ima freska poleg tega, da se da trdneje datirati (ok. 1398), še dodat- no dokumentarno vrednost: v spodnjem des- nem kotu odkrijemo podpis dveh slikarjev, Nikolaja in Stefana iz Gorice,*^ ki sta prav gotovo poslikala tudi z barokizacijo uničeno notranjščino cerkve. Neprecenljiv pomen tega napisa je v tem, da nakazuje, kje moramo iskati neposredno izhodišče za del te furlan- sko usmerjene slikarske tvornosti na Sloven- skem, ki dobiva v nekaterih delih, kot je npr. Breg pri Preddvoru (ok. 1403), določene se- vernjaške, italijanskemu trečentu še nezna- ne črte. S tem, ko so odstranili staro zgradbo, je propadla tudi poslikava župne cerkve sv. Martina pod gradom. Iz akvarelov Ladislava Benescha, fotografij in opisa Josipa Mantua- nija, ki je za deželni muzej v Ljubljani rešil dva odlomka fresk,*' se dasta razbrati pri- bližen obseg poslikave in njena slogovna usmeritev. Stene prezbiterija so bile pokrite s prizori iz Kristusovega detinstva, tiste v lad- ji iz Kristusovega pasijona, nad katerimi se je, na severni steni, razpenjal pohod in po- klon sv. treh kraljev, vse delo nekega koro- škega ali na Koroškem izučenega slikarja dru- ge četrtine 15. stoletja. Na podlagi dekorativ- nih prvin, primesi iz salzburškega slikar- stva in sodelovanja pomočnikov, ki kažejo zveze z Žirovniškim mojstrom, je bilo mogo- če freske datirati v čas ok. leta 1445,** sli- karja pa uvrstiti v tisto generacijo mojstrov, delujočih v osrednji Sloveniji, ki so poleg Ja- neza Ljubljanskega zanesli tostran Karavank govorico koroškega, posebej beljaškega slikar- stva poznega mehkega sloga. Prav zamotano in skrivnostno podobo kaže poslikava cerkve v Bodeščah. Freske najde- mo po vseh stenah, tako v notranjščini kot na zunanjščini, deloma dobro, deloma pa iz- razito slabo ohranjene. Najlaže je izločiti najmlajše partije, že pri- padajoče 16. stoletju: na južni in delu zahod- ne stene v ladji se v dveh vodoravnih paso- vih vrsti 16 deloma uničenih prizorov iz Kri- stusovega pasijona od Judovega poljuba do Tomaževe nevere (?) in vnebohoda, začetek cikla je zaradi baročnih oken uničen, lahko pa računamo z nadaljnjimi štirimi pri- zgori (zgoraj Zadnja večerja in Molitev na Oljski gori).*' Isti slikar, soroden tistemu (ali identičen s tistim), ki je naslikal legendo sv. Janeza Krstnika v ladji Janezove cerkve v Bohinju, je prispeval tudi dve z letnico 1524 datirani sliki iz Jakobove legende na severni zunanjščini cerkve. Ostalo je bolj zamotano. Na severnem zunanjem zidu prezbiterija naj- demo tri slike: sv. Krištofa, prizor sv. Lenar- ta, ko rešuje jetnike, in Kristusa trpina v podobi sv. Nedelje, katere okvir sega preko drugih dveh. Sv. Krištofa in Lenartov pri- zor, ki ju je F. Stele pripisoval furlanskim slikarjem, je okoli leta 1440 naslikal mojster, ki ga je Ksenija Rozmanova poimenovala po slikah v prezbiteriju Janezove cerkve v Bo- hinju.*® Isti slikar je okrasil tudi ladijsko stran slavoloka z dvema slabo ohranjenima oltarnima freskama (na levi sv. Helena in Konstantin, na desni Prestol milosti).** Naj- večji del poslikave je prispeval avtor sv. Ne- delje na zunanjščini, mojster, ki se po slo- govnih značilnostih uvršča v širšo skupino del okoli Suhe pri Skofji Loki in Prilesja pri Anhovem v dolini Soče, po Steletu ime- novano suško-bodeško-prileška skupina. Roz- manova (op. cit.) ga je opredelila kot enega izmed naslednikov mojstra bohinjskega prez- biterija, natančneje pa ga je mogoče poime- novati kot Bodeškega (ali Bodeško-prileške- ga) mojstra, kajti gre za slikarja z jasno ob- likovanim osebnim profilom, ki ga srečamo tako tostran kot onstran Julijcev. Bodešče, p. c., poslikava severne stene prezbiterija 138 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Bl3d, C. Matere božje na Otoku, evharlstičnl Kristus Bodeškemu mojstru lahko v Lenartovi cer- kvici pripišemo naslednje freske: sv. Nedeljo na severni zunanjščini, sliki sv. Florijana in sv. Jurija v boju z zmajem na zgornjem pasu zahodne fasade, dalje celotni prezbiterij z obokom, ki je zasnovan po načelih t. i. kranj- skega prezbiterija (Kristusov obraz na sklep- niku, simboli evangelistov, angeli), in stena- mi (sedeče svetnice na lunetah, apostoli pod naslikanimi nišami po stenah, dvanajstletni Kristus med pismouki na slavoloku). Roko Bodeškega mojstra jasno kažejo omenjene slike na zunanjščini ter svetnice in Jezusov prizor v prezbiteriju: ekspresivno poudarjena obrazna fiziognomija, trdo lomi j ena, čeravno še iz obrazcev mehkega sloga izhajajoča dra- perija, dvojna obroba oblačil, težke barve, ša- hovski tlak na tleh ipd., vse prežeto z neiz- prosno neposredno poljudno noto, tako zna- čilno za stvaritve suško-bodeško,prileške sku- pine. Medtem so preostale partije v prezbi- teriju zelo močno odrgnjene in dajo na bolj razberljivih mestih vtis, kot da gre za drugo delavnico. Zanimivo je, da je F. Stele v svo- jih prvih zapiskih odločno menil, da ne kaže- jo zveze s shkarjem sv. Nedelje, in obok pri- merjal s freskami na Otoku pri Mošnjah, ki pomenijo vzporednico Bodeškemu in Suške- mu mojstru.** Apostoli se mimo tega odliku- jejo po skrbni izvedbi naslikane arhitekture in po širših potezah v obrazih in draperiji. Odgovor nam ponujajo druga dela iz delavnice Bodeškega mojstra, zlasti Prilesje in Avče nad Kanalom. Tam najdemo vzporednosti ta- ko za obrazni tip na oboku kot za apostole, ki kažejo na stenah v Prilesju podobne oblike arhitekture, isto širokopoteznost v draperiji in markantnost obrazov. Vsekakor je treba ra- čunati s tem, da gre za delavnico, obsuto z naročili tako v zgornjem Posočju kot v Go- renjskem kotu in zasedeno z več bolj ali manj individualnimi močmi. Ravno prezbiterij Le- nartove cerkve v Bodeščah, ki se da primer- jati s tistim v Prilesju, nam ponuja trdno oporišče za opredelitev slogovnega profila in delovnega področja te delavnice, ki še čaka na temeljito znanstveno obdelavo. Ne moremo se preveč zmotiti, če delo moj- stra bohinjskega prezbiterija v Bodeščah po- stavimo v čas ok. 1440—1450. Za datacijo po- slikave v prezbiteriju nam je na voljo vrsta grbov, naslikanih na sklepnikih. Nekaj teh grbov se da indentificirati. Avstrijski rdeče- belo-rdeči grb in grb družine Kreighov (diago- nalno razpolovljen belo-rdeč) — medtem ko manjkata tako briksenski kot celjski — go- vorita za čas, ko si je cesar Friderik III. po smrti zadnjega Celjana (1456) pridobil radov- ljiško gospostvo.*' Če upoštevamo, da se naj- kasneje ok. 1470 v Blejskem kotu, celo na sami Lenartovi cerkvi, pojavijo že naprednej- ši slikarji iz kroga mojstra Bolfanga iz Crn- groba, lahko delo Bodeškega mojstra v Bode- ščah datiramo v čas ok. 1460—^1465. — Teže opredeljiv je zgornji del slavoločne stene v ladji, nad oltarnima freskama Bohinjskega mojstra. Je pač mlajši od oltarnih slik, a ga kljub temu ni mogoče kar tako povezati z Bodéskim mojstrom. Preostane nam še spodnji del zahodne fa- sade, danes že skoraj povsem zbledel. Lega ometa razkriva, da je nastal po slikah sv. Florijana in sv. Jurija; bržkone gre za plast, ki je pokrila neke starejše, poškodovane fres- ke iz časa pred zgornjima slikama. Levi del je, po Steletovih predvojnih zapiskih, prika- zoval sv. Mihaela, Marijino kronanje in (da- nes še dokaj dobro vidnega) Kristusa trpina v sarkofagu nad vhodom v cerkev. Desna polovica, na debeli plasti ometa, ki sega tako čez Jurijevo sliko kot čez levi del spodnje po- slikave, predstavlja enotno kot oltarni triptih zamišljeno svetniško sliko s sv. Lenartom, sv. Heleno in, bržkone, Marijo z detetom v sre- dini. Precejšen del freske je uničen z oknom, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 139 preostalo pa močno odrgnjeno. Vendar se da ugotoviti, da ne gre samo za drugo tehniko (risba s tankim čopičem namesto vrezovanja v omet, kot ga kažejo apostoli v prezbiteriju), marveč tudi za drugo, mehkejše, tonsko pla- stično niansiranje draperije, ki ga poznamo iz kroga mojstra Bolfganga, na katerega bi na- migovala tudi izbor barv in skrbno zarisana Lenartova glava. Več o tem ni mogoče za- pisati, vendar dovolj za domnevo, da gre za slikarja iz tega kroga in za čas okoli leta 1470. Zgovorno je, da srečamo slikarje iz kroga crngrobskega mojstra kar na treh lokacijah Blejskega kota.*« Najstarejši se zde fragmen- ti na gotskem ostenju v koru župne cerkve sv. Jurija v Zgornjih Gorjah, ostanki apo- stolov, postavljenih v dveh vrstah. Draperi- ja v barvah, značilnih za mojstra Bolf ganga, razkriva sicer novi slog trikotniških gub, ki ga mojster uveljavi v slovenskem slikarstvu na osnovi severnjaških grafičnih listov, ven- dar šele na začetni stopnji iz petdesetih let 15. stoletja. Žal so gorjanski apostoli premalo ohranjeni, da bi dovoljevali natančnejšo atri- bucijo. Zato pa kaže zanesljive poteze moj- stra Bolfganga, podpisanega leta 1453 v Crn- grobu, postava sv. Krištofa na zdaj zazidani zunanji steni prezbiterija v Mevkužu: obrazni tip, barve, oblikovanje draperije, celo šablo- na za brokatni vzorec. Nastanek te lepe freske določa posvetitev prezbiterija leta 1465. Tretji, najobsežnejši spomenik, so freske v prezbite- riju Marijine cerkve na Otoku. Kot kažejo posvetilni križi pod plastjo fresk, jih ob po- svetitvi otoške cerkve (1465) še ni bilo, ven- dar niso dosti mlajše, morda iz okoli 1470. Niso delo crngrobskega Bolfganga, marveč nekega njegovega naslednika, ki sestavlja s slikarjema z Goropeči nad Ihanom in iz Žmi- nja v Istri (1471) neko posebno delavniško skupino v širšem Bolfgangovem krogu.*' Fre- ske, bolj ali manj sklenjeno ohranjene na se- verni in južni steni prezbiterija, prikazujejo prizore iz Marijinega življenja in Kristusovega otroštva od Oznanjenja dalje. Kot je bilo v navadi v Bolfgangovem krogu, so deloma po- sneti po nemških bakrorezih (Mojster E. S.) in lesorezni štiridesetlistni Biblii pauperum, razkrivajo po individualno trpko-lirično no- to, kakršna je neznana najznamenitejšemu Bolfgangovemu nasledniku, slikarju na Ma- čah nad Preddvorom (1467). Najlepše priha- jajo na dan kvalitete tega anonimnega moj- stra na naslikani tabernakeljski hišici sever- ne stene: trpka milina Kristusovega obraza, pretanjene poteze rok in telesa, skrbno na- gubana opasica, posneta po nekem bakrorezu mojstra E. S., razkošno, a logično zgrajeno arhitekturno ozadje gotskih oblik, vse odlike za naše razmere izjemnega ustvarjalca, ki mu gotovo niso kar tako zaupali poslikanje ene najuglednejših cerkva tega časa v osrednji Sloveniji. Zadnji spomenik v tej vrsti so freske v prezbiteriju cerkve sv. Jakoba v Ribnem. Na stenah se vrste štirje prizori iz življenja in mučeništva svetniškega zaščitnika cerkve, na spodnjem delu kornega sklepa komaj vidni prosto stoječi apostoli, na okenskih ostenjih in podločjih prosto stoječe in doprsne na- slikane svetnice. Na osrednjem polju oboka, pokritem s krepko rastlinsko ornamentiko, je dopasna podoba Boga očeta, simboli evange- listov so odrinjeni na podločja. Freske so pre- cej poškodovane, kar je velika škoda zlasti za Jakobova prizora na južni steni, ki dajeta slutiti ambicioznejše arhitekturno in pokra- jinsko okolje. Spoznati pa je mogoče slikarja, izšolanega v tradiciji mojstra Bolfganga, a že delujočega na pragu 16. stoletja vzporedno z drugim daljnjim Bolfgangovim nasledni- kom, mojstrom sv. Andreja iz Krašc.*^ Bolf- gangova tradicija se kaže predvsem v obraz- nem tipu in drži prosto stoječega svetniškega lika, sicer pa je tu več momentov, ki jasno govore za čas okoli leta 1500, zlasti ikonograf- ski razpad obočne poslikave in poskus iluzio- Ribno, p. C. sv. Jakoba, pri diga sv. Jakoba (izrez) 140 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 i984 nističnega razbitja okenskega ostenja z arhi- tekturo, ki se odpira v naslikano pokrajino z drevjem in hišami. Anonimni slikar razmero- ma poljudne ravni, ki smo ga krstili za moj- stra sv. Jakoba iz Ribnega, se pojavlja tudi v zarestavriranem prezbiteriju župne cerkve sv. Urha v Braniku na Primorskem; predstav- lja skupaj z mojstrom sv. Andreja iz Krašc izumiranje osrednjeslovenske slikarske tra- dicije okoli leta 1500, v času, ko so se tudi naše dežele odprle naprednejši severni pozni gotiki in zgodnji renesansi. Našteti spomeniki so kajpak le del nekda- njega slikarskega bogastva, ki je krasilo blej- ske cerkve. Smemo trditi, da je bila sleher- na blejska srednjeveška podružnica po zahte- vah in okusu dobe poslikana, saj je le takšna mogla rabiti kultu in verskemu razsvetljeva- nju. Tako se, denimo, med vizitacijskimi za- pisniki 17. stoletja, kjer najdemo omembe fresk v cerkvi na Otoku in v Bodeščah, na- vaja tudi poslikava cerkve na Rečici: prezbi- terij je bil »ves lepo poslikan s podobami iz stare zaveze«, tako tudi ladja.*« Slike kajpak niso prikazovale stare zaveze, vizitatorjev iz- raz pa razodeva, da so še v 17. stoletju imele določeno estetsko vrednost, četudi so mu bile vsebinsko in slogovno že tuje. Izginilo je tudi Marijino oznanjenje na pročelju stare župne cerkve sv. Martina pod gradom, ohranjeno na akvarelu Ladislava Benescha, edino doslej v Blejskem kotu dokumentirano delo zadnjega slovenskega slikarskega gotika Jerneja iz Lo- ke, ki je v neposredni bližini, na Sv. Petru nad Begunjami in v Vrbi, pa tudi v Bohinju, zapustil nekaj pomembnih sledov svoje got- sko poljudne, a med vaškim prebivalstvom Gorenjske, Obsočja in Beneške Slovenije sila priljubljene roke. OPOMBE 1. A. Pleterski, 'Uporaba arheoloških najdb in zgodovinskih virov pri srednjeveškem zgodovin- skem raziskovanju (na primeru Bleda in razvoja tamošnjega briksenškega gospostva)', ZC XXXII (1978), 373—396, T. Knific, Bled v zgod- njem srednjem veku. Arheološko preučevanje naselitve v mikroregiji (disertacija, tipkopis), Ljubljana 1983. Tudi F. Gornik, Bled v fevdalni dobi. Bled 1967. — 2. Nadrobnosti o tem podaja delo podpisanega z naslovom O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem, Prolegomena k hi- storični topografiji predjužefinskih župnij (v tisku). — 3. Nadrobnosti kot op. 2. — 4. Varstvo spomenikov VI (1955—57 /1959/), 59—62, in VII (1958—59 /1960/), 112—116; R. Reisp, Blejski grad, Ljubljana 1983 (= Kulturni in naravni spome- niki Slovenije, št. 122), F. Gornik, op. cit, 134s. Gornik objavlja tudi štiri obnovitvene načrte gradu iz časa po letu 1500, shranjene v Nadško- fijskem arhivu v Briksnu. — 5. 1582 22/7. Vizi- tacija škofa Tomaža Hrena 1601, NšAL/Kek, fase. 34/10, zapisek v radovljiški matrikuU iz leta 1468 v NšAL, Rokopisi št. 20, str. 11. Iz Hrenovega zapisa se vidi, da je bila tedaj le prenovljena, sicer pa stara (sacellum licet ve- tustum, tamen recens ut apparet renova tum). Imela je tudi emporo. — 6. I. Komelj, Gotska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1973, 113 in 114. — 7. V. Sribar, 'Arheološka raziskovanja na blejskem otoku'. Varstvo spomenikov X (1965 /1966/), 154—159, isti: 'Tisoč let slovenske arhitekture na Blejskem otoku'. Sinteza 5/6, Ljubljana 1967, 60—64, isti, 'H kronologiji pred- romanske arhitekture', Arheološki vestnik XXIII (1972), 384—393. — 8. L. Santifaller, Urkunden der Brixener Hochstiftsarchive I, Innsbruck 1929, 54, 55. — 9. Nadrobnosti prinaša D. Pokom, v: IMK XII (1902), 85ss. — 10. Listina 1431 21/4 v NŠAL. — 11. Listina 1465 20/12 v NšAL. Cer- kev je bila posvečena (v celoti) »a novo«. — 12. Listina NšAL 1475 18/3. — 13. Listiina 1523 25/6 NŠAL. — 14. NšAL/Kek, fase. 34/10. O cerkvi pravi Hren: »Chorus et Navis Ecclesiae cum fornice duabus columnis intermedijs... (?, od tu naprej odtrgano) totum pulchre depicta-«. Em- poro na zahodni strani omenja tudi Scarlicchi- jeva vizitacija iz leta 1631: »chorus super por- tam maiorem« (NšAL, Viz. 1). — 15. F. Schumi, tJrkundenbuch Krain II, 106. — 16. P. Sella, G. Vale, Rationes decimarum Italiae..., Vatikan 1941. — 17. J. Lavtižar, Zgodovina župnij in zvo- novi v dekaniji Radolica, Ljubljana 1897, 24. — 18. J. Mantuani, 'Wandmalerien in der alten Pfarrkirche in Grad (Veldes)', Mitt. der K. K. Zentralkomission... III. F. V (1906), 137—151. — 19. NŠAL, Viz. 1 (1631) in KAL, fase. 22/7 (1655). — 20. I. Komelj, Gotska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1973, 66, 93, 208, seznam spomenikov 275—279. Komelj je opazil medse- bojno sorodnost teh spomenikov, katerih oboč- na shema izhaja iz češke parlerjevske smeri (pri nas najbrž prvič na Hajdini pri Ptuju, ok. 1390, in v Sentrupertu na Dolenjskem, ok. 1400), in jih vse, z izjemo monumentalnejšega radovljiškega prezbiterija, datiral v čas ok. 1430, očitno na podlagi starejše dataci j e fresk Zirovniškega mojstra v Ratečah, Žirovnici in v Mošnjah, ki jih danes datiramo ok. 1450—1455. Vsekakor gre za večji časovni razpon med njimi, nekateri spomeniki pa se dajo tudi fiksrio datirati glede na znane podatke o posvetitvah, ta- ko Senično 1455 (listina 1455 31/8 v NšAL), Mevkuž 1465 (NšAL, Viz. 4) in Studenčice 1480 (NŠAL, Viz. 4). Freske v Bodeščah, spod več rok, tudi niso izpred leta 1440. O tem gl. v nadaljevanju. — 21. F. Kos, Gradivo za zgodo- vino Slovencev IV, št. 542. — 22. Po F. Kosu, ib. — 23. M. Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do leta 1500), I, 314. — 24. NšAL/Kek, fase. 14/26. — 25. Listina 1398 10/5 v Arhivu SRS. V Podhomu je bila do jože- finske reforme enklava gorjanske župnije v žup- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 141 niji Zasip. Gotovo gre za tisto posest ustanov- nika lastniške cerkve in župnije v Zgornjih Gorjah, zaradi katere je Podhom v cerkvenem pogledu pripadel Gorjam in ne Zasipu in ki so jo direktno ali indirektno podedovali ali si jo pridobili Ortenburžani kot dalj nji Nantwinovi nasledniki. — 26. Iz vizitacij Filipa Trpina 1668 (NšAL, Viz. 4) in ljubljanskega prosta Oktavija Buccelenije 1683 (ib.. Viz. 6) je razvidno, da pri kapeli sv. Antona Padovanskega ne gre za kak- šen nov dodatek cerkvi, marveč le za spremem- bo patrocini j a oltarja sv. Trojice v starem ora- toriju, ki jo je okoli leta 1664 izposloval prost Germanik Thum in k temu prispeval tudi novo oltarno plastiko. Kaže, da je cerkev v 17. sto- letju dobila le nov zvonik (1664, omenjeno v Tr- pinovi vizitaciji 1668), sicer pa le kakšne manj pomembne miodifikacije. — 27. »... dividuus in tres partes, ab utroque latere duabus; oolumnis intermedi j s in tres arcus discriminatur, ut ha- beat quasi capellas a lateribus duas, videlicet S. Catharinae, et e regione S. Andreae.« (KAL, fase. 22/15). — 28. O oratoriju piše Scarlicchi (1631), da je bil »in cornu evangelij super sacri- stiam-"«, z oltarjema sv. Trojice in sv. Janeza Krstnika, ki so ga kasneje prestavili malo niže med obe vrsti stopnic. Vanj se je prišlo iz ladje preko dveh vrst stopnic. Bila je to po Tr- pinu (1657) '^capella pulchra cum fornice firmo^S njen oltarni prostor pa je, najbrž v obliki got- skega pomola, segal skoraj v sredino cerkve (»est quasi in medio ecclesiae supra sacristiae fomice«, viz. 1668). Glede na okoliščine lahko zi- davo oratorij a kot »plemiške« stavbne sesta- vine pripišemo ali Ortenburžanom ali Celjanom. O Andrejevi kapeli pravi Bucceleni (Viz. 1685), da je »oblonga cum fornice, et obscura«. O ne- somennosti notranjščine govori ne nazadnje Scarlicchi j ev podatek, da je glavni oltar stal »ad dextram intrantis«, se pravi, pomaknjen nekc>- liko na desno, kar dovoljuje sklepati, da je cer- kev medtem dobila nov portal v sredini zahod- nega pročelja. Trpin (1657) omenja tudi streho: ».tectum... pro magnitudine fabrice vastum, ut cunque firmum«. — 29. M. Kos (kot op. 23), I, 182, II, 442, 462, 516; M. Smole, Graščilne na nekda- njem Kranjskem, Ljubljana 1982, 171, 358, 376, 418. — 30. Nadrobnosti o vsem tem so nakazane v delu pod op. 2. — 31. KAL, fase. 21/1. — 32. NŠAL, Viz. 1. — 33. Listina v nekdanjem žup- nem arhivu v Zasipu. M. Kos, ib.. I, 101. — 34. Listina 1400 21/5 v NšAL. — 35. V briksenškem urbarju iz leta 1430 se v Spodnjih Gorjah na- vaja huba »ad lumen sancti Nicolai«. M. Kos, ib.. I, 166. — 36. Listina 1501 5/12 v Arhivu SRS. 37. F. Stele, 'Die friulanische Gruppe in der go- tischen Wandmalerei Sloweniens', Festschrift Karl M. Swoboda zum 28. I. 1959, Dunaj 1959, 265—272, isti, Slikarstvo v Sloveniji od 12. do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969, 136s. — 38. NICHOLAVS ET [SjTEFANVS DE GORICI A PINSIT. Gl. tudi notico M. Zadnikarja v časni- ku Delo, 18. maja 1983, str. 7. — 39. J. Mantuani, kot op. 18 zgoraj. — 40. J. Höfler, Stensko sli- karstvo na Slovenskem med Janezom Ljubljan- : skim in mojstrom sv. Andreja iz Krašc (v tisku). — 41. Shema poslikave v katalogu k: F. Stele, Gotsko stensko slikarstvo, Ljubljana 1972, LXXII—LXXIV. — 42. K. Rozman, 'Delavni- I ca mojstra bohinjskega prezbiterija'. Zbornik za • umetnostno zgodovino n. v. X (1973), 5—12. K ¦ temu še: J. Höfler, 'Nekaj opomb k mojstru bo- • hinjskega prezbiterija', prav tam, n. v. XVIII (1982), 9—16. — 43. K. Rozman, prav tam. — 44. Zapiski LIV (1935), XIII A (1957), v tipkopis- nem prepisu v topografski kartoteki na Inštitu- ; tu Franceta Steleta na SAZU, Ljubljana. —, 45. Na oboku so na severni strani ;öd zahoda pro- ti vzhodu in na južni od vzhoda proti zahodu na- slednji grbi: 1. grb slikarja (3 beli ščitki na rde- čem polju), 2. Kreighi, 3. prekrižani kladivi ali, kot je bilo običajno, prekrižana tolkač in železna ! palica (Schlegel, Eisen), najbrž grb kakšnega me- ! ščanskega (radovljiškega) lastnika fužin, 4. av- i stri j ski grb, 5. odbito (mogoče je bil tu tname- i ščen briksenški grb), 6. prekrižana Petrova ključa (slej ko prej radovljiške župne cerkve kot župnijske matice), 7. z neko palico prekrižana puščica (očitno grb kakšnega radovljiškega me- ščana), 8. grb s šestimi menjajoče se belimi in rdečimi vodoravnimi pasovi (plemiški grb, ki ga ¦ ni mogoče indentificirati), 9. gospodje iz Vogr- sKega (Hungersbach, Ungersbach) (pokončno raz- ' polovljen modro rdeč z rdeče belim polmesecem). Grbi so hierarhično razporejeni, tako da sta nad oltarjem avstrijski in radovljiški cerkveni grb, j na sredini pa si stojita nasproti Kredghov in i neidentificirand plemiški grb pod št. 8. Takšno j ustrezajočo lego imata tudi oba meščanska grba, ! medtem ko sta ob slavoloku slikarjev grb in grb Vogrskih. Kreiighi se pojavljajo kot zakupniki briksenškega blejskega gospostva že v 14. sto- ; letju, enkrat po letu 1456 pa so od cesarja Fri- derika III. prejeli v zakup tudi Radovljico. Na grb Vogrskih v Bodeščah je opozorila že Kseni- ja Rozman (v publikaciji srečanja umetnostnih j zgodovinarjev treh dežel Slikarstvo, ikiparstvo in urbanizem ter arhitektura v Slovenski Istri, Koper 1972, 13). Tu ne gre za prvotne Vogrske, ki 90 izumrli v 14. stoletju, marveč za koroške Heusse (Heyss), ki so z nakupom vogrskih i»- sesti prejeli tudi njihov naslov in grb. Nekate- ; ri člani te rodbine se navajajo v visokih služ- ' bah pri cesarju Frideriku III., kot posestnike na ; Bledu ali na Gorenjskem jih ne poznamo, mož- no pa je, da se je katera članica tega rodu pri- možila v kakšno plemiško hišo na Gorenjskem. Njihov grb na bodeškem oboku je na precej neu- glednem mestu. Ker se pojavlja (na ugledne j šem mestu) mdr. tudi v Posočju, in sicer kar v Pri- lesju in v KOprivišču pri Kobaridu (ok. 1475), bi ! Vogrski, kot to domneva Rozmanova, utegnili ; odigrati določeno vlogo kot naročniki in pod- : porniki Bodeškega mojstra in njegove slikarske delavnice. Seveda pa je treba pristaviti, da de- ' lovno področje te delavnice občutno presega ' morebitno vplivno območje te rodbine, pa tudi \ njene zveze z mogočno furlansko rodbino Thür-; 142 , kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 nov (de la Torre) so bržkone precej bolj rahle, kot to prikazuje starejša genealoška literatura. — 46. Nadrobnejša obravnava v j. Höfler, kot op. 40 zgoraj. — 47. j. Höfler, ib., tudi istega 'k stilni podobi stenskega slikarstva 15. stoletja na Slovenskem', Zbornik za likovne umetnosti (No- vi Sad), XIV (1978). — 48. Nadrobnosti j. Höfler, kot op. 40 zgoraj. — 49. Viz. 1685, NšAL, Viz. 6 (»chotus... pulchre depictus per totum figuris antiqui testamenti«). POPULACIJSKI RAZVOJ IN SOCIALNA STRUKTURA OKRAJNEGA GLAVARSTVA RADOVLJICA MED LETI 1869 IN 1910 jasna fischer Ob pripravi tematske številke Kronike, po- svečene zgodovini Bleda, je bila želja uredni- kov revije, da napišem prispevek o populacij- skem razvoju in socialni strukturi Bleda. To bi nedvomno bila zelo zanimiva in predvsem zelo potrebna študija družbene zgodovine manjšega slovenskega kraja. Žal pa je tak- šna naloga zaradi narave virov, s katerimi razpolagamo, za sedaj neizvedljiva. Najpomembnejši vir za študij populacijske- ga razvoja in socialne strukture — pri tem mislim predvsem poklicno razdelitev prebi- valstva — so rezultati popisov ljudskih štetij, ki so jih avstrijske oblasti objavljale v serijah uradnih statističnih publikacij avstrijskega centralnega statističnega urada.' Gradivo, ob- javljeno v teh publikacijah, je za raziskoval- ca družbene in gospodarske zgodovine izjem- no bogato. Objavljali so splošne demografske podatke o rodnosti, smrtnosti, prirodnem pri- rastku ter vrsto podatkov, ki so dragoceni za preučevanje zgodovine gospodarstva, pred- vsem poklicne sestave prebivalstva, zdrav- stva, šolstva, volitev in vrste drugih pomemb- nih vprašanj iz naše preteklosti. Ena izmed velikih pomanjkljivosti tega gradiva pa je, da so najmanjše upravne enote, po katerih so objavljali podatke o rezultatih popisov, okrajna glavarstva. V tem prispevku bom obdelala in prikazala rezultate ljudskih štetij, ki so bila izvedena v letih 1969, 1880, 1890, 1900 in 1910.« Okrajno glavarstvo Radovljica sta sestavljala dva sodna okraja, katerih meje so približno enake me- jam današnjih občin. To sta bila sodni okraj Kranjska gora z občinami Jesenice, Koroška Bela, Kranjska gora, Dovje, Rateče in Bela peč ter sodni okraj Radovljica z občinami Breznica, Kropa, Lancovo, Lesce, Srednja vas. Mošnje, Zgornje Gorje, Ovsiše, Radovljica, Ribno, Kamna gorica, Bled, Begunje, Predtrg in Bohinjska Bistrica. Podatki o rasti prebivalstva v obravnavanem obdobju 40 let so nekoliko presenetljivi. Šte- vilo prebivalstva po popisih leta 1880 in 1890 ne doseže števila iz leta 1869. Šele popis leta 1900 kaže, da se je upadanje v zadnjem deset- letju 19. stoletja zaustavilo. Število prebival- stva se je povečalo za 11 */o, v naslednjem desetletju pa še za 15 */o. Vsi podatki so raz- vidni iz tabele številka 1. V oklepaju so za primerjavo navedeni še indeksi rasti prebivalstva na vsem sloven- skem narodnostnem ozemlju. Vidimo, da je razlika med indeksi rasti prebivalstva v ok- rajnem glavarstvu Radovljica in na sloven- skem etničnem ozemlju kar precejšnja. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram — po- časnejši industrializaciji in splošnemu gospo- darskemu zaostajanju slovenskih dežel za razvojem v habsburški monarhiji in Evropi — ki so povzročile veliko izseljevanje prebi- valstva iz slovenskih pokrajin v drugi polo- vici 19. stoletja, so indeksi rasti razen v letu tabela 1. Število prebivalcev v okrajnem glavarstvu Radovljica KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 143 ä 1910 kljub temu precej višji kot v okrajnem glavarstvu Radovljica. Nobenega dvoma ni, da je tak razvoj posledica izseljevanja tudi iz tega območja. Vprašanje pa je, kam so se ljudje izseljevali, koliko je šlo za migracije znotraj slovenskega narodnostnega ozemlja in koliko za emigracije. To so seveda izjemno pomembni procesi v naši ne tako zelo odda- ljeni preteklosti, so pa žal še vedno premalo raziskani. Toda na tem mestu lahko samo opozorim na ta odprta vprašanja. Poklicna in s tem tudi družbena sestava prebivalstva nam pokaže pomen prebivalstva kot pomembnega gospodarskega dejavnika. Podatki poklicne statistike nam omogočajo študij obsega in smeri delitve dela, s tem so- cialno diferenciacijo pa tudi razčlenjenost in stopnjo gospodarskega razvoja. Podatki, ob- javljeni za okrajno glavarstvo Radovljica, so zelo zgovorni. Iz tabel številka 2, 3, 4 in 5 je razvidna delitev prebivalstva v štiri osnovne delitvene razrede, ki ustrezajo štirim glavnim gospodarskim panogam. To so kmetijstvo z gozdarstvom in lovom, industrija in obrt, pro- met in trgovina ter javne službe in svobodni poklici.' Po tej delitveni shemi lahko primer- jalno prikažemo podatke za celotno prebival- stvo le za popise med leti 1880 in 1910, med- tem ko so podatki popisa leta 1869 obdelani in objavljeni na način, da jih je smiselno pri- kazati posebej. Prebivalstvo so po tem popisu razdelili po skupinah tako, da lahko rezultate priredimo po štirih osnovnih gospodarskih (poklicnih) skupinah le za tisti del prebivalstva, ki ga imenujemo aktivno, to je pridobitno prebi- valstvo, kot so lastniki oziroma zakupniki, uradniki in nameščenci, delavci, dninarji in služinčad. Skupaj pa so objavili podatke za vse ostalo neaktivno, vzdrževano prebival- stvo. Zato ne moremo vedeti, kolikšen del prebivalstva so preživljale posamezne štiri osnovne panoge narodnega gospodarstva. Prav tako ni prikazana delitev aktivnega pri- dobitnega prebivalstva po spolu, marveč le skupen seštevek obojih. Glede na rezultate poznejših popisov nas najbolj presenetita odstotka pridobitnega prebivalstva v kmetijstvu, industriji in obr- ti, ker je v prvem primeru nižji kot kažejo rezultati kasneje, v drugem pa višji. To po- meni, da je v kmetijstvu leta 1869 delalo manj ljudi kot pa v naslednjih dveh deset- letjih in obratno, da sta industrija in obrt zaposlovali več ljudi kot pa v naslednjih šti- rih desetletjih do prve svetovne vojne. Očitno gre za drugačen način zbiranja in obdelave podatkov pri tem popisu kot pa pri nasled- njih in od tod te presenetljive razlike. Pri TABELA 2. POKLICNA RAZDELITEV PO PO PISU LETA 1869 TABELA 3. POKLICNA RAZDELITEV PREBIVALSTVA LETA 1880, 1890, 1900 in 1910 TABELA 4. PRIDOBITNO PREBIVALSTVO PO POPISIH LETA 1880, 1890, 1900 in 1910 144! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 TABELA 5. VZDRŽEVANO PREBIVALSTVO PO POPISIH LETA 1880, 1890, 1900 in 1910 naslednjih popisih takšnih velikih in nerazum- ljivih razlik ne opazimo več. Gre resda za ni- hanja, ki pa niso tako izrazita. Predvsem je precejšnje povečanje zabeleženo v skupinah promet in trgovina ter javne službe in svo- bodni poklici, torej v dveh gospodarskih pa- nogah, ki sta zaposlovali in preživljali vse do konca 19. stoletja le manjši delež celotnega prebivalstva. Večji strukturni premik v njuno korist je opazen šele v začetku tega stoletja, vendar sta še vedno preživljali manj kot četr- tino vsega prebivalstva na tem območju.* Ve- lik je ta skok zlasti v prometu in trgovini. V obeh skupinah pa se je delež prebivalstva, ki se je preživljal s temi dejavnostmi, v štirih desetletjih potrojil. Delež prebivalstva, ki se je preživljal s kmetijstvom, gozdarstvom in lovom, po letu 1880 dokaj hitro pada. V letu 1880 ga je še okoli dve tretjini, v času pred prvo svetovno vojno pa precej manj kot polovica. Avstrij- ska statistična služba je izračunala za leto 1910, da je bilo tega leta globalno razmerje med agrarnimi in neagrarnimi panogami pri Slovencih 67,6 : 32,4.^ Tega podatka seveda ne moremo brez rezerve primerjati z rezultatom, ki smo ga izračunali za okrajno glavarstvo Radovljica, ker ta zajema vse prebivalstvo tega območja in ne samo slovensko. Navajam ga v ilustracijo, ker nam vseeno pove, da je bil odstotek od agrara živečega prebivalstva v tem delu Slovenije verjetno precej nižji, kot v povprečju to velja za slovenske dežele. Da ta hipoteza ni tako daleč od resnice, nam do-' kazujejo tudi podatki, ki sem jih izračunala za prebivalstvo, ki je bilo zaposleno v indu- striji in obrti na vsem slovenskem etničnem ozemlju. Po podatkih popisov je leta 1869 de- lalo v obeh gospodarskih panogah 7,1 "/o, leta 1880 7,70/0, leta 1890 8,2 »/o, leta 1900 8,9 «/0 in leta 1910 10,4 «/0 oseb glede na celotno pre- bivalstvo v slovenskih pokrajinah. Ti izraču- nani odstotki so v povprečju primerjalno kar za polovico nižji kot pa rezultati dobljeni za okrajno glavarstvo Radovljica. Še posebej mačilen je tudi podatek, da je bil delež vzdr- ževanega prebivalstva v skupinah kmetijstvo'^ in industrija ter obrt v letu 1910 skoraj do stotinke odstotka enak. Splošen trend je, da je delež aktivnega pridobitnega prebivalstva padal, vzdrževanega pa naraščal. Podatki o razvrstitvi oseb znotraj posa- meznih glavnih skupin narodnega gospodar- stva nam pokažejo, katere panoge so bile naj- močnejše in so preživljale največ ljudi. V prvi skupini je bilo to kmetijstvo. Z lovom, ribolovom in gozdarstvom se je ukvarjalo le nekaj odstotkov prebivalstva, največ leta 1910, ko je njihov delež znašal skoraj 4"/». Pri tem je treba povedati, da je od lova in ribolova živelo le nekaj posameznikov. V skupini obrt in industrija so značilne panoge rudarstvo in plavžarstvo, kovinska industri- ja in obrt, gradbeništvo, lesna industrija in obrt ter oblačilna obrt. Po številu zaposlenih sta vsekakor najmočnejši industrijski panogi rudarstvo in plavžarstvo ter kovinska indu- strija. Kranjska industrijska družba z obrati na Jesenicah je bila eden največjih industrij- skih podjetij v slovenskih deželah pred prvo svetovno vojno in kot kažejo analize, je — podobno kot velja za druge velike industrij- ske obrate na Slovenskem — zaposlovala ve- liko večino delavcev, rojenih v bližnji okolici. Leta 1910 je polovico zaposlenih v obrti in industriji v okrajnem glavarstvu Radovljica delalo prav v teh industrijskih panogah. V skupini promet in trgovina je kopenski pro- met preživljal tri četrtine oseb, ki so bili uvr- ščeni vanjo. V skupini javne službe in svo- bodni poklici pa je bila po številu najmočnej- ša skupina rentnikov. Ni bil moj namen, da bi v tem prispevku orisala gospodarsko zgodovino okrajnega gla- varstva Radovljica v zadnjih desetletjih 19. stoletja in letih do prve svetovne vojne, tem- več da bi pokazala stopnjo gospodarskega in družbenega razvoja, kot se odslikava po po- datkih poklicne statistike. Omejila sem se na glavne splošne značilnosti, zato podrobnosti, ki so včasih bolj zanimive in ilustrativne, ni najti. To so pač omejitve, ki jih zakoličijo značilnosti uporabljenega vira. Pritegniti bi morali še druge vrste virov. Kljub temu pa iz povedanega vidimo, da so v okrajnem gla- varstvu Radovljica opazne nekatere značilne posebnosti, ki jih v razvoju slovenskega na- rodnega ozemlja ne zasledimo. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 145 i OPOMBE 1. Podrobneje o statističnih virih glej Jasna Fischer, O virih za gospodarsko in družbeno zgodovino Slovencev lod sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja XXXII/1984, str 31—35. — 2. Rezultati poklicne statistike popisov prebival- stva za ta leta so objavljeni v naslednjih publi- kacijah: Bevölkerung und Viehstand der in Re- ichsrathe vertretenen Königreiche und Ländern dann der Militärgränze nach der Zählung vom 31. Dezember 1869, 2. zvezek — Bevölkerung nach dem Beruf und der Beschäftigung; österrei- chische Statistik, I. knjiga, 2., 3., 4. zvezek; Österreichische Statistik, XXXIIl. knjiga, 4., 5., 6. zvezek, österreichische Statistik, LXV. knjiga, 4., 5., 6. zvezek; österreichische Statistik, Neue Folge, III. knjiga, 4., 5., 6. zvezek. — 3. Glej citirano razpravo Jasne Fischer, tabela številka 1, str. 34. — 4. Leta 1880 so promet, tr- govina, javne službe in svobodni poklici pre- življali v okrajnem glavarstvu Radovljica 6,5 "/o prebivalstva, leta 1890 11,4 »/o, leta 1900 12,5 "/» in leta 1910 22,1 »/o. — 5. Glej razpravo Janka Pleterskega, Položaj Slovencev pred 1. svetovno vojno v zborniku Jugoslovenski narodi pred pr- vi svetski rat, Beograd, 1967, str. 768. PRISPEVEK K ZGODOVINI BLEJSKIH GOZDOV IGOR SMOLEJ Velik del gozdov, s katerimi danes gos- podari Gozdno gospodarstvo Bled, so gozdovi nekdanje blejske posesti briksenških škofov. Obsežni kompleksi predvsem gorskih gozdov so dajali dobro osnovo za razvoj gospodar- stva tega dela Gorenjske, ne le za kmečko in lesno gospodarstvo, temveč tudi za razvoj rudarstva in železarstva, ki sta v pretekUh stoletjih močno spremenila zgradbo okoliških gozdov. Zaradi velikih potreb po lesu in og- lju, ki so jih gozdovi čedalje teže zadovolje- vali, je železarstvo razmeroma zgodaj po- sredno povzročilo, da je na osnovi dolgoroč- nih gozdnogospodarskih načrtov gospodarje- nje z gozdom postalo načrtno in urejeno. Na- črti so z razvojem gozdarskega znanja posta- jali vse temeljitejši. Pri usmerjanju gospo- darjenja z gozdom in še posebej pri določa- nju letnega poseka so vse bolj upoštevali bio- loške (kasneje ekološke) osnove pri vzgoji gozdov, tehnične možnosti pri sečnji, spravi- lu in prevozu ter družbenoekonomske razme- re pri vrednotenju vseh v gozdu pridobljenih dobrin. Pričujoči prispevek skuša osvetliti pretek- lost gozdarstva in gozdov na Pokljuki in Me- žaklji, na tistem delu briksenške gozdne po- sesti, za katero obstajajo najstarejši gozdno- gospodarski načrti in vsi naslednji ter tudi drugi viri in literatura.* Časovno zajema ob- dobje 19. in začetek 20. stoletja, to je obdob- je, v katerem se je glavni pomen gozdov v vsakdanjem življenju in gospodarstvu moč- no spremenil, ko se je gozd kot vir lesa za oglje spremenil v vir vsestransko uporabnega in cenjenega lesa za mehansko in kemično predelavo. GOZDOVI Blejsko gozdno posest so briksenski škofi tako kot drugo dobili v 11. stoletju z darov- nicami vladarjev Henrika II., III. in IV. Leta 1004 je kralj Henrik II. podaril škofu Albuinu posestvo Bled z vsemi pripadajočimi posestmi: poleg naselij in obdelane zemlje tu- di neobdelano, gozdove in lovišča, vode, poti, dohodke in stroške — vse, kar že je in kar še bo odkrito.2 Leta 1040 je Henrik III. podaril škofu Po- ponu zemljišča med reko Bistrico' in blejskim gradom, gozd Lese ter z drugo listino istega datuma tudi vse gozdove med belopeško in bohinjsko Savo s planinami in lovom,* torej Mežakljo, Krmo in Pokljuko. Kasneje se je posest briksenških povečala še leta 1063, ko je Henrik IV. podaril Albuinu gori Otalež in Kamnik (Steinberch) pri Idri- ji,^ 1073 pa so škofje dobili še lov (Wildbann) od Dobrega potoka do Bistrice in od grebena Kranjskih gora do Save.* Podatki iz darilnih listin onemogočajo natančno omejiti tedanjo briksenško gozdno posest. Zadnja listina (1073), ki najnatačneje opisuje meje posesti, govori le o pravici do lova. Ta najbrž ni ob- segala tudi lastništva nad gozdovi, čeprav je bil lov po takratnem vrednotenju vrednejši od gozda. Gozd je bil sicer nujno potreben za vzdrževanje gospodarskih in drugih stavb, za kurjavo in dobivanje stelje, za pašo in kot potencialno kmetijsko zemljišče, vendar je 146 i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 bil zaradi velike razprostranjenosti in ob maj- hnih potrebah po omenjenih gozdnih dobri- nah brez posebne vrednosti. V naslednjih stoletjih se je blejska škofij- ska posest z darovi, zapuščinami in nakupi vedno bolj večala, dokler se ni raztezala po večjem delu Gorenjske.' Upravljali so jo raz- lični zakupniki in upravniki.^ Leta 1803 je bilo gospostvo Bled sekularizi- rano in priključeno kameralnemu fondu. Dr- žavna uprava je to posest upravljala do 1838, ko je bila na podlagi odločbe (Entschliessung) Franca I. z dne 23. 7. 1824 in odredbe dvorne komore (Hofkammer Verordnung) z dne 30. 6. 1838 ob koncu leta vrnjena briksenškemu knezoškof ij stvu.' V obdobju francoske okupacije (1809—1813) je oskrbovanje graščine in gospodarjenje prevzela državna uprava, ki je za Ilirijo ime- la v Ljubljani upravitelja za vode in gozdove (Conservateur General des Eaux et Forets)." Natančnejše stanje gozdne posesti dajejo šele izmera in katstrske karte, celoten pre- gled pa gozdarska karta briksenške blejske posesti iz leta 1846, izrisana na gozdnem ura- du na Bledu s približno 20-kratno pomanjša- vo katastrskih kart." Po tej karti je gozdna posest obsegala gozd- ne komplekse Mežaklja, Krma, Pokljuka, Rib- ščica. Notranji Bohinj in večji del Jelo- vice. Zahodna meja od Triglava proti jugo- zahodu in južna meja do Ratitovca sta iden- tični z današnjo mejo blejskega gozdnogos- podarskega območja oziroma občine Radov- ljica, le da od Ratitovca oziroma Gladkega vrha (1667 m) teče proti severu nekoliko vzhodneje, tako da obseže celotno jelovško pla- noto. Bohinjsko Savo doseže nekoliko pred sotočjem s Savo Dolinko. Od Triglava proti severovzhodu teče meja po gorskem grebenu med dolinama Kot in Krma do Zgornje Ra- dovne, se povzpne na severni rob planote Me- žaklja in nadaljuje po njenem robu vzpored- no s Savo do Jesenic, se spusti do mesta in po Savi nadaljuje do sotočja z Bohinjko. Podatkov o površinah in zgradbi gozdov iz zgodnjega obdobja gospodarjenja z gozdovi na Mežaklji in Pokljuki ni dosti, čeprav je bil že 1837 sestavljen gozdnogospodarski na- črt, za katerega pa kaže, da ni ohranjen. Ne- kaj podatkov vendarle daje kasnejši gospo- darski načrt za Mežakljo (1886),i2 ki v tekst- nem delu o stvareh, ki zadevajo Mežakljo, do- besedno citira prvega (1837). Gozdni kompleks Mežaklja je bil gospodar- sko samostojen objekt s površino 2779 ha (4828 oralov in 335 kvadratnih sežnjev). Ob- segal je gozdove Mežaklje, Sredjega vrha, med Izvleček Iz katastrske mape blejskega gospostva 1846. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 147 i njimi ležeče zemljišče in proti Savi Dolinki padajoča pobočja. Gozdni kompleks Poljana, ki je bil v gospodarskih načrtih Kranjske in- dustrijske družbe kasneje združen z Mežakljo, je bil prvotno od nje ločen in pridružen goz- dovom Govejek, Blejski grajski gozd (Velde- ser Schlosswald), Mokri log in Stenge. Za- loga lesa je v teh gozdovih znašala okrog 800.000 ms (307.471 sežnjev tri čevlje dolgih polen). To je pomenilo v povprečju 287 m' lesa na hektar. O tem, kako so ugotovili les- no zalogo in kolikšen je bil prirastek, pa načrt ne piše. Blejska posest je bila zaradi zadolženosti 1858 prodana posestniku fužin na Savi Vik- torju Ruardu za 157.500 avstrijskih goldinar- jev, ta pa jo je 31. 12. 1871 prodal Kranjski industrijski družbi (KID) za 780.000 gld." ra- zen blejskega gradu in jezera, ki ju je 1882 kupil dunajski trgovec Adolph Muhr. Tudi Kranjska industrijska družba posesti ni dolgo obdržala. Svojo razširjeno posest: blejske goz- dove, gozdove Belce, Martuljka in Pišnice v Zgornjesavski dolini je po nekajletnih po- gajanjih 29. 6. 1895 prodala C. kr. ministr- stvu za poljedelstvo za Kranjski verski sklad. Za kupnino 1,4 mihjona goldinarjev je sklad dobil 26.454 ha posestva KID, razen nekaterih površin v katastrskih občinah Planina, Hru- šica, Jesenice in Javornik. Dve leti kasneje (1897) je ministrstvo za poljedelstvo odobrilo Kranjskemu verskemu skladu, da za 22.000 goldinarjev kupi od Rikarda Schraya 38 ha veliko posestvo Boben (Gut Auritzhof) v Za- goricah na Bledu in v njem postavi sedež C. kr. gozdnega in domenskega oskrbništva." Za kratko dobo pred drugo svetovno vojno je posestvo Kranjskega verskega sklada pre- šlo k ljubljanski škofiji (1939—1941),!« po vojni pa je postalo splošno ljudsko premože- nje in izročeno v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Bled. Že leto potem, ko so blejski gozdovi prešli v Ruardove roke, je za gozdna kompleksa Po- kljuko in Ribščico nastal petletni gospodarski načrt (1860—1864).*' Načrt je bil napravljen za 7469 ha (12.978 oralov 1291 kv. sežnjev) gozdov na Pokljuki in 2418 ha (4201 oralov 328 kv. sežnjev) gozdov Ribščice. Ali so taki na- črti nastali tudi za druge gozdne predele, ni znano. Sele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja so bili za večji del gozdne posesti KID na- pravljeni gospodarski načrti z veljavnostjo 20 let.^s pq ^QYi načrtih so gozdovi Mežaklje in Poljane obsegali 1789 ha z lesno zalogo 277.922 m» ali 155 m'/ha, od tega 92 «/o iglav- cev, in letnim prirastkom 6856 m' ali 3,83 m'/ha. Pokljuški gozdovi pa so se razte- zali na površini 7745 ha z zalogo 1,193.659 m' ali 149 m'/ha, od tega 94 */o iglavcev, in z letnim prirastkom 26.700 m' ali 3,45 mVha. Na Pokljuki so prevladovali čisti smrekovi gozdovi, ki se jim je v višjih legah na zahodu primešal macesen, dokler prav v višinah ni- so prehajali v čiste macesnove gozdove. Od pokljuške planote proti dolinam se je pojav- ljalo vse več bukve, ki je na posameznih krajih gradila čiste skupine ali sestoje." Med- tem ko so na bolj oddaljeni planoti gozdovi najbrž resnično imeli tako sestavo, pa so pro- ti jugu obrnjena pobočja bila slabše obrasla z gozdom, ker so bili na posameznih krajih zaradi kozje paše, požarov obsekavanja za nastilj in smolarjenja močno poškodovani.^" Sklepati je mogoče, da so podobno sestavo drevesnih vrst imeli tudi gozdovi na Meža- klji, le da je bilo manj macesna, čistim in me- šanim gozdovom smreke in bukve pa se je na bolj zaščitenih mestih pridružila jelka.^i Pred iztekom gozdnogospodarskih načrtov KID je bil za gozdove Kranjskega verskega sklada sestavljen nov, zelo temeljit gospodar- ski načrt. V okviru vseh gozdov je obravna- val Mežakljo in Pokljuko kot samostojna gozdna okoliša. Po tem načrtu je merila po- vršina Mežaklje (skupaj s Poljano in gozdom Pod zobom) in Pokljuke (skupaj s Krmo) v celoti 7464 ha. Na njej je raslo 1,476.850 m» lesa ali 198 mVha, od tega 88 "/o iglavcev, pri- raslo pa je letno 21.675 m' lesa ali 2,90 mVha.^ä GOZDNE DOBRINE Gozd je bil v kmečkem gospodarstvu vir mnogih potrebnih dobrin — gradbenega lesa, lesa za kurjavo in skodle, stelje, gozdne pa- še. Predstavljal je tudi potencialno zemljišče za nove poljedelske površine in pašnike. Ne- koliko manj so bile pomembne ostale dobri- ne: smola, trava, zelišča, jagode, gobe, divjad. Gozdne dobrine so bue kot življenjsko nuj- ne priznane kot servitutne pravice. Pravica do služnosti je bila skupna ali pa so površi- ne s pravico služnosti razdelili na posamezne upravičen ce.23 V 17. stol. so imele na Pokljuki služnostno pravico soseske Bled, Spodnje in Zgornje Gor- je, Višelnica, Laze, Poljšica, Podhom, Dobra- va, Zasip, Rečica, Zagorice, Zeleče, Jezero (Seebach) in Mlino.^* Na Mežaklji pa so v začetku 19. stol. imele služnostno pravico skupnosti Spodnje Gorje in Podhom na gozd- nih površinah s krajevnimi imeni Obranca, Brezove, Vrtača, Cisovc; isti dve skupnosti skupaj s Spodnjimi in Zgornjimi Lazami so v gozdovih Strženca, Zgornji in Spodnji Koz- 1481 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 jek in Za Abjek imele pravico do gradbenega lesa, lesa za kurjavo in paše; skupnost Bled pravico do lesa za kurjavo v gozdu Za Poli- cam in skupnosti Jesenice, Sava, Hrušica in Mojstrana pravico do lesa za kurjavo in paše na gozdnatih pobočjih ob Savi Dolinki.^ä Gozdna paša in sečnja lesa sta močno vpli- vali na gozdove. Servitutni upravičenci so imeli do gozda, ki ni bil njihova last, zelo ne- maren odnos, predvsem so zaradi iskanja trenutnih koristi premočno izkoriščali gozd s pašo, sečnjo in ogljarjenjem. Ne samo da so s požiganjem krčili gozdne površine za pašo goveje živine, kljub zakonskim prepovedim so pasli tudi v mladih gozdnih kulturah, ki so bile posajene na posekah v skladu s te- danjim načinom obnavljanja gozdov. Priha- jalo je celo do tega, da so pastirji namenoma pulili posajene sadike in obglavljali vršičke, da bi uničili mlado kulturo in ohranili to površino za pašo.-' Poleg živine so pasli tudi koze, ki so v mla- dih gozdnih nasadih in sestojih delale še večjo škodo. V njih so bila 50—70 let stara drevesca visoka le 1 meter, pa še ta so, če so le uspela zrasti dovolj visoko, da jih koze niso več do- segle, prebivalci oklestili za nastilj in jih tako dokončno uničili.®' Različni zakoni in prepo- vedi paše živine in koz niso mogli omejiti. Prav paša živine in koz je bila eden od po- membnih dejavnikov, ki je dolgotrajno in močno vplival na razvoj gozdov in izobliko- val tudi njihovo podobo. Se bolj vpliven dejavnik, ki je močno pre- oblikoval prvobitno podobo in zgradbo goz- dov, je bilo na Gorenjskem železarstvo in z njim povezano rudarstvo. Fužine in rudniki so za obratovanje potrebovali predvsem ener- gijo, ki so jo dobili v obliki lesa oziroma og- lja. Vse do uporabe koksa in plina je železar- stvo za proizvodni proces potrebovalo ogrom- ne količine oglja iz okoliških gozdov. Tako so bile topilnice železa in železarski obrati na Gorenjskem 5 stoletij največji porabniki lesa in so s svojimi zahtevami in potrebami vpli- vale tudi na gospodarjenje z gozdovi. Železarski obrati v savski dolini (Mojstra- na, Fužine, Sava, Javornik), v Radovni in Bohinju (Stara Fužina, Pozabljeno, Bistrica) so sicer imeli nekaj svojih gozdov,®^ večinoma pa so se z lesom in ogljem preskrbovali v gozdovih blejske gosposke. Večja vrednost gozdov zaradi povpraševanja po oglju in ne- urejene razmere v izkoriščanju gozdov so privedle do poskusov urediti odnose med last- nikom gozdov in porabniki lesa in tudi do prvih poskusov načrtnega gozdnega gospodar- stva. Med fužinami Javornik, Radovna, Stara Fužina in Bistrica in upravo blejskih gozdov je bila 1807 sklenjena pogodba o prevzemu v vseh blejskih gozdovih že posekanega lesa (22.000 sežnjev 5 čevljev dolgih polen) za ceno 8 krajcarjev za seženj. Hkrati je bilo s po- godbo določena kazen za sečnjo svežega lesa, ki je bila 1 dukat za vsako drevo.®' Tej in kasnejšim pogodbam te vrste je 1837 sledil prvi gospodarski načrt,'" s čimer je bilo v gozdove blejske gosposke za posamezne gozdne komplekse vpeljano urejeno gospodar- jenje. Z razvojem železarstva so se primar- nim uživalcem gozdnih dobrin (lesa, stelje, paše) pridružili na istih gozdnih površinah no- vi porabniki lesa in oglja — fužinarji. Kakor so sprva služnostne pravice še upoštevali,*' pa so lastniki fužin kasneje pogosto krojili pravico do lesa in oglja po svoje, dostikrat na škodo sosesk, ki so v istih gozdovih uživale služnostne pravice.*® Potrebe železarn po og- lju so vodile tudi do različnih prekrškov in tatvin. Prekomerna gozdna paša in ogljar- jenje je v gozdovih povzročala veliko pusto- šenje. Nasprotja med fužinarji, ki so potre- bovali les, in prebivalstvom, ki je krčilo gozd za pašnike in njive, je v radovljiškem in škofjeloškem političnem okrožju 1854 prived- lo celo do sekvestracije gozdov, ki je trajala do 1873.** Servitutne pravice do lesa v gozdovih Me- žaklje in Pokljuke in nasprotja med lastniki in uporabniki so se začela uravnavati v se- demdesetih letih prejšnjega stoletja po po- stopku, ki ga je predpisal patent 1853. Pred- vsem zaradi neurejenih lastniških razmer so tudi gozdovi Pokljuke in Ribščice prišli pod začasen politični nadzor, med katerim so bile opravljene regulacije servitutnih bremen. Ta politični provizorij je bil razveljavljen 1872.** Servitutni upravičenci so dobili predvsem ni- žinske gozdove v dolinah in na pobočjih, med- tem ko so gozdni kompleksi v višjih legah na pokljuški planoti in Mežaklji ostali strnje- ni v lasti Kranjske industrijske družbe. Od blejskih gozdov je KID dala upravičencem 4817 ha in z denarjem odkupila služnostne pravice skupnosti Jezero, Kupljenik, Zgornje Laze in Jereka z zneskom 2913 kron.*^ Urav- navanje služnosti paše je trajalo precej dalj. V vseh gozdovih verskega sklada je bilo 1922 s pašnimi pravicami še vedno obremenjeno približno 10.000 ha oziroma z 2240 glavami normalne živine, kar je imelo za posledico veliko škodo v mladih smrekovih gozdovih in nasadih.*' Že ob koncu prejšnjega stoletja je rasla zaradi povečanega povpraševanja po gradbe- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 149' nem lesu in oblem lesu vrednost lesa in dru- gih dobrin in s tem tudi gozda za mehansko in kemično predelavo. Ko so se izboljšale prometne razmere (železnica) in sta se pove- čala trgovina in izvoz lesa, so začele naraščati potrebe po žaganem lesu smreke, jelke, ma- cesna in bukve, posebej je bila cenjena po- kljuška smrekovina. Iskali so tudi drobnejše Sortimente smreke in jelke za vžigalice, bu- kova drva, smrekovo lubje za strojilo, čepek les za izdelavo dog in skodel.'^ Tovarne papir- ja so potrebovale celulozni les. V železarstvu les in oglje nista več predstavljala glavnega energetskega vira, zato je KID začela trgova- ti tudi z lesom. Ko so gozdovi prešli v Kranj- ski verski sklad (1895) in kasneje v družbeno last, so postajali vse pomembnejši vir naj- različnejših dobrin, materialnih in splošno ko- ristnih. Oba gozdna kompleksa sta imela zelo ugod- no prometno lego. Železniški progi Trbiž— Ljubljana, zgrajena 1870, in kasneje bohinj- ska proga, zgrajena 1906, sta gozdove pove- zali z Italijo in obmorskimi pristanišči pa seveda tudi z velikimi potencialnimi porabni- ki lesa — Ljubljano, Gorico, Beljakom in dru- gimi mesti. Les je zaradi prometnih povezav z Italijo postal pomembno izvozno blago. V obdobju KID sta bili na blejskem območju zgrajeni dve žagi: žaga Fortuna na Radovni v Grabčah in žaga v Soteski pri Bohinjski Beli. Les so na žagah prodajali razrezan, celulozni les pa so pošiljali na železniške postaje Bled, Bohinjska Bela, Soteska, Nomenj in Bohinjska Bistrica. Nekaj lesa so prodali tudi nerazreza- nega.'ä Žaga Fortuna je imela tri polnojarmenike in dve krožni žagi. V kratkem obdobju 1919 do 1922 je razžagovala na panju (v gozdu sto- ječ) kupljen les, da bi kupec znižal stroške prevoza. Prej in kasneje pa je Kranjski ver- ski sklad sekal in izdeloval les v lastni režiji, izdelano hlodovino pa prodajal na javnih pis- menih licitacijah.'^ Poleg teh dveh žag so v bližnji okolici de- lale še druge: v Bohinjski Bistrici žaga druž- be Impex in Heinriharjeva žaga, na Bledu žaga Mulej & komp. in v Lescah Klemenčiče- va žaga. V neposredni okolici so nastali tudi lesno- predelovalni obrati in tovarne, ki so lesno surovino oplemenitili na višji ravni. To sta bili tovarna pohištva in lesna industrija Vint- gar v Gorjah pri Bledu in lesna industrija Vinko Jan v Gorjah, ki se je, tako kot lesna družba Hudovernik & komp. iz Radovljice, ukvarjal z izvozom lesa."" GOZDARSTVO Naravne in prometne razmere v gozdovih Pokljuke in Mežaklje so pridobivanju gozdnih dobrin (predvsem lesa) in vzgoji gozdov daja- le mnoge možnosti in ju hkrati omejevale. Preden je hlod razrezan v lesne polizdelke, je drevo v gozdu treba vzgojiti, ga posekati, razžagati, spraviti do ceste in prepeljati do lesnopredelovalnega obrata. Pri teh delovnih postopkih pa je treba uporabiti primerno orodje in zgraditi poti za spravilo in prevoz. Prav pomanjkanje poti zaradi težke in zato drage gradnje v strmih in skalovitih kraških terenih obeh gozdnih okolišev je predstav- ljalo glavno oviro v pridobivanju lesa. Tudi oglarjenje v gozdu ob sečišču je bilo odsev slabo razvitega omrežja spravilnih in prevoz- nih poti; s poogljevanjem postane les precej lažji, energetsko ostane enako bogat, zato je spravilo v dolino in do porabnika bistveno manj naporno. Ko je les postal tržno blago, je gospodarnost pridobivanja gozdnih sorti- mentov odločilno vplivala na višino letnega etata (poseka), način gospodarjenja, delovne postopke in višino vlaganj v poti in vzgojo oziroma obnavljanje gozdov. Načelo največje zemljiške rente je v preteklosti pogosto pov- zročila prevelike sečnje, ker je bilo zanemar- jeno osnovno načelo urejenega gozdnega gos- podarstva — načelo trajnosti donosov (dob- rin), ki ga ni mogoče uresničiti v preveč po- sekanih gozdovih in ne na premajhnih gozd- nih površinah. Gozdnogospodarsko načrtovanje in letni etat Da bi si zagotovili lesno surovino in oglje vsako leto v čim bolj enakih količinah, so gozdarji že leta 1937 izdelali dolgoročni gospo- darski načrt. V njem so s takrat znanimi metodami določili tisto količino poseka, ki naj bi trajno zagotavljala ta donos, prav tako pa so predpisali tudi način sečnje in potrebno površino za obnovo s pogozdovanj em.** Les so dobivali s sečnjo na golo in s pre- biranjem. Pri prvi se je kopičilo veliko lesa na posameznih sečiščih, pri drugem pa so sekali posamezna drevesa raztreseno po vsem gozdu. Prebiralno gospodarjenje je bilo pred- pisano le v varovalnih gozdovih, v tistih, ki so ščitili doline pred hudourniki in na strmih pobočjih tla pred erozijo. Posek za bodoča 20-letna obdobja so v gozdnem okolišu Me- žaklja*2 izračunali iz razmerja starostnih raz- redov, v katere so razvrstili posamezne goz- dove glede na povprečno starost drevja. Sta- rostna porazdelitev gozdov na Mežaklji je 150 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 bila zelo neenakomerna, zato načrt ni mogel zagotoviti enakomernejšega donosa lesa. V prvih 20 letih je predvideval posek 2267 m* lesa letno, v naslednjih 20-letnih obdobjih pa po 5626 m«, 14.762 m^, 4488 m* in 12.904 3 ali v povprečju letno 7992 m', (3074 sežnjev 3 čevlje dolgih polen).** Donos je bil izračunan na osnovi 100-letne obhodnje. Predvideli so, da vsak del gozda potrebuje 100 let do sečne zrelosti ali da bo- do po 100 letih spet lahko sekali na istih po- vršinah. Tudi gospodarski načrt za Pokljuko in Ribščico (1860—1894)" je predpisoval ena- ko gospodarjenje. Na površini 9887 ha (17.180 oralov) je ob 100-letni obhodnji določil letno 26.290 m« (10.112 sežnjev) lesa za posek. Do sredine osemdesetih let se je površina gozdnega okoliša Mežaklja zmanjšala na 1662 ha (2888 oralov).*' Gospodarjenje z gozdom se je spremenilo. Namesto golosekov so v goz- dove vpeljali postopno sečnjo,*' prebiranje pa se je ohranilo. Visoke gozdove, v katerih so izvajali postopno sečnjo, so uvrstili v obrato- valni razred A s stoletno obhodnjo, visoke gozdove na strmih pobočjih in revnih tleh, kjer mora gozd stalno varovati tla, pa v ob- ratovalni razred B s 120-letno obhodnjo in s prebiralnim načinom sečnje. Letni etat je bil določen s tedaj običajnimi metodami: za ob- ratovalni razred A z metodo razdelitve lesne mase po starostnih razredih (Massenfach- werk),*' za obratovalni razred B pa po avstrij- ski kameralni taksi.*^ Letni posek za obdobje 1886—1905 je na Mežaklji skupaj s Poljano znašal 6282 m^, od tega naj bi okrog 5000 m^ dobili s postopno sečnjo, ostalo pa s prebira- njem. Tudi na Pokljuki*' sta bila enaka obrato- valna razreda kot na Mežaklji, prebiralni ob- ratovalni razred pa je imel poleg obhodnje do- ločeno tudi obhodnico 40 let.'« Celoten gozdni okoliš Pokljuka je bil prostorsko razdeljen v 70 oddelkov, ti pa še naprej v pododdelke upoštevajoč razlike v vrsti in rodovitnosti tal, drevesne vrste in njihovo mešanost, gostoto drevja (zarast), starost gozda. Ta osnovna razdelitev gozdov po njihovih značilnostih in posebnostih se je ohranila vse do danes. V takratnem času je pomenila intenziviranje gozdnega gospodarstva. Hkrati je uvedla red v prostoru in omogočila lažje izvajanje vseh gozdarskih opravil od načrtovanja do po- gozdovanja. Za obdobje 1888—1907 je znašal letni posek 23.600 m», od tega 5800 m' z red- čenjem. Ob izteku gospodarskih načrtov KID za gozdove Mežaklje in Pokljuke je v upravi Kranjskega verskega sklada nastal nov izred- no temeljit gozdnogospodarski načrt za 10 let (1904—1913).'' Prejšnji obratovalni raz- redi so se nekoliko spremenili. Mežakljo in Poljano (1364 ha) so obravnavali kot visoki gozd s 100-letno obhodnjo, Pokljuko (Vrh in Krmo, 5420 ha) s 120-letno obhodnjo, prebi- ralne gozdove na Pokljuki (9 ha) pa s 140-letno obhodnjo. Na Mežaklji in Poljani je načrt določil 6590 m' letnega poseka in na Pokljuki 16.230 m? ali skupno 22.820 m?. Podobno so z gozdovi v posesti Kranjskega verskega sklada gospodarili tudi po reviziji načrtov 1914, 1925, 1935. Cilj je bil doseči najvišjo gozdno rento ob popolni ohranitvi produktivnosti tal. V naslednjem 10-letnem gospodarskem obdobju (1914—1923) je bil za Mežakljo in Pokljuko predpisan letni etat 25.900 m'.'® Blejski gozdovi so bili kot celovita posest gospodar j eni po enotnih načelih in po načrtih, ki sicer v posameznih obdobjih zajemajo le posamezne gozdne komplekse, vendar kažejo na urejeno in načrtno gozdno gospodarstvo. Razmere so se spremenile po regulaciji služ- nostnih pravic, ko je del gozdov prešel v raz- drobljeni obliki v individualno lastništvo. Kakor so za veleposesti različni zakoni zahte- vali urejeno gospodarjenje in gozdarskega strokovnjaka za upravitelj a,'^ je bilo gospo- darjenje v mali gozdni posesti prepuščeno lastniku, ki je z gozdom ravnal, kot je vedel in znal, iz trenutnih potreb, upoštevajoč pri tem vsaj deloma gozdnopolicijske uredbe in zakone.'* Pridobivanje dobrin — sečnja, spravilo in prevoz Reliefna razgibanost in strmi robovi viso- kih planot Mežaklje in Pokljuke so oteževali spravilo lesa do uporabnikov v dolinah. Zaradi slabih prometnih razmer je bila sečnja po- gosto negospodarna in manjša, kot bi lahko bila, les pa, ki je po strmih zemeljskih drčah vseeno prispel v dolino, je bil obtolčen in ma- lo uporaben. V načrtovanju gozdnega gospo- darstva se je ves čas pojavljal osnovni cilj razširiti omrežje izvoznih poti in poti za spra- vilo lesa in oglja do ceste, železnice ali vod- ne poti. Les so sekali poleti, pozimi je sečnjo oviral visok sneg. Sekali so posamezna drevesa, ka- dar so s prebiranjem iskali manjše količine lesa, npr. servitutni les, ali pa so sekali na golo: sprva naenkrat, kasneje pa postopno. Za oglje so dobivali les s sečnjo na golo in ga v bližini sečišča v stoječih kopah predelali v oglje. Posekan les so do izvoznih poti, kjer so ga naložili na vozove in sani, spravljali z via- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 151 čenjem po tleh, s spuščanjem po zemeljskih ali lesenih (včasih tudi vodnih) drčah aU ri- žah, s sanmi po vlakah in tudi z nošnjo. Za les in oglje so uporabljali sani, ki jih je pole- ti vlekla živina ali pa upravljal oglar po brunčariih poteh (Prugelwege), pozimi pa so jih po snegu ročno vodili drvarji in oglarji. S sanmi so spravljali les in oglje predvsem po- zimi. Zaradi lažjega zimskega spravila so og- larji poleti skuhano oglje hranili v kolibah ob Kopiščih in ga šele po snegu dostavljali fuži- nam. Lesene drče iz hlodov ali plohov, ki so tek- le po tleh ali so bile postavljene na podporne koze, če je konfiguracija terena to zahtevala, so zgradili le za večje količine lesa.'' Gradnja in vzdrževanje lesenih drč je zahtevalo veliko lesa, zato za manjše količine posekanega lesa niso bile ekonomsko upravičene. Lesene drče v gozdovih kranjskega verskega sklada so bi- le dolge po več sto metrov. Tudi za drobnejši les, za polena, so ponekod zgradili lesene žle- bove iz krajnikov. Eden takih je bil v gozdo- vih verskega sklada dolg 150 m. Poleg drč in vlak so za spravilo lesa preko neprehodnih pobočij uporabljali žičnice. Več so jih zgradili v bohinjskem delu posestva z Jelovice, s Pokljuke pa le eno (Gorjuše—So- teska). Razlog za postavitev žičnic je bil tro- jen. Les je bil s spravilom po zraku nepo- škodovan in zato kakovostnejši, odprli so no- va gozdna področja in zagotovili so si tudi enakomernejši dotok oglja in lesa. Neena- komeren dotok oglja — odvisen je bil od zim- skih snežnih razmer — je predstavljal v pro- izvodnem procesu pridobivanja železa precej- šen problem. Z žičnicami so ta problem reši- li.'« S Pokljuke so 1889 dogradiU in pognali žičnico z Gorjuš v Sotesko.'^ Po njej so sprav- ljali les s precejšnjega dela pokljuške plano- te. Z Mežaklje ni vodila nobena žičnica. Žičnice v gozdovih KID je sprojektiral teh- nični direktor družbe Lambert pl. Pantz. Kot prvi je že 1873 za odvoz rude z Begunjščice uporabil pri žičnici le eno nosilno vrv in tako močno zmanjšal stroške postavitve. Žična vrv je namreč predstavljala največji strošek pri gradnji žičnice. Svoje patentirane tehnične rešitve je Pantz uporabil tudi za gozdne žič- nice s Pokljuke in Jelovice (Gorjuše, Komar- ča. Mokri log. Blatni graben, Podkorita).'* Les, ki so ga po talnih drčah, vlakah in spravilnih poteh spravili do izvoznih poti, so naložili na vozove in odpeljali do žag in dru- gih porabnikov. Za prevoz so uporabljali na- vadne vozove, na katere so naložili 1,2—1,5 m* lesa." Pozimi so hlodovino vozili s sanmi. Za transport so uporabljali tudi plovne po- ti po Savi Bohinjki in Radovni. Po Bohinjki so plavili okrogel in celulozni les do zaustav- Ijalnih grabelj pri žagi v Soteski."« Hlodovino so razžagali, celulozni les pa so od Soteske prepeljali do železniške postaje v Lescah.«' Po Savi Bohinjki so plavili les z obeh strani reke, po njej je šel tudi les, ki so ga posekali nad Komarčo, spravili do Bohinjskega jezera z žičnico in leseno rižo, in po njem v nevezani obliki v Bohinjko. Za plavljenje po obeh re- kah si je Kranjski verski sklad moral s po- godbo od lastnikov zemljišč in naprav ob re- kah zagotoviti dovoljenje. Po Radovni so plavili iz Zadnje Radovne do fužine KID, kjer je bila lovilna naprava. Od tod je šel les po kopnem.«^ Pogodba za plavljenje po Radovni je dajala pravico do 3500 prostornih metrov drv dolgih 5 čevljev (1,58 m) in 300 m' hlodo- vine dolžine 4,1 m. Plaviti so smeli od začetka maja do konca junija in od začetka septem- bra do sredine oktobra pri srednjem vodosta- ju. Da bi ne poškodovali bregov, mostov in drugih naprav, so jih morali zaščititi s fašina- mi, plohi ali bruni in celo s kamnitimi kašta- ml.«3 Pokljuka je bila že pred 100 leti razdelje- na v 7 spravilnih okolišev,«* oblikovanih ta- ko, da je iz vsakega vodila vozna pot, le iz enega naj bi v dolino (Radovno) les spravljali po riži. Načrtovano omrežje gozdnih spravil- nih poti naj bi segalo do vsakega sečišča na planoti. Dragocenejši stavbni les naj bi v Ra- dovno prepeljali z žičnico z Rjave peči.«' Na- črt kasneje ni bil v celoti uresničen, predvsem niso zgradili žičnice. Zaradi velikega povpraševanja po lesu na Gorenjskem se je v začetku tega stoletja za- čela gostiti prometna mreža v gozdovih Po- kljuke in Mežaklje. Potem ko je ministrstvo za poljedelstvo 30. 7. 1903 izdalo odlok, so jeseni 1904 začeli graditi 15 km dolgo cesto na Pokljuko. Končali so jo 1911 in hkrati začeli graditi 12 km dolgo cesto na Mežakljo, ki so jo naslednje leto že dogradili. Do 1919 so na- to dopolnjevali sekundarne prometnice.«« Novi cesti sta odprli velik del prej slabo izkori- ščenih gozdov, omogočili pa sta tudi uporabo boljših in ekonomičnejših prevoznih sredstev. Vzgoja gozdov Način gospodarjenja s sečnjami na golo in postopno sečnjo je bil uspešen le takrat, ka- dar je na posekano površino priletelo dovolj semena z bližnjih dreves in so se posekane površine naravno obnovile. Zaradi različnih razlogov naravna obnova ni vedno uspela ali 152 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 pa je tekla prepočasi. 100 ali 120-letna ob- hodnja je dopustila tudi samo toliko let za rast drevesa od semena do sečne zrelosti. Vsak izpad obnove je zato povečal nevarnost, da gozd po preteku obhodnje ne bo zrel ali pa da bo v njem manj lesa, kot bi ga lahko bilo. V takih primerih so gozd obnovili umetno s saditvijo v drevesnici vzgojenih drevesc. Prvi začetki umetne obnove s sadikami v letu 1859 niso uspeli. Pogozdene površine je kljub zaščiti uničila pasoča se živina. Tudi kasnejše dosajevanje in setev nista bila us- pešna. Veliki goloseki, nastali 1848 in 1849, so bili po 30 letih še vedno nezarasli in izpo- stavljeni erozji prav zaradi paše."' Po teh prvih začetkih je postalo umetno obnavlja- nje gozdov s sajenjem na neobraslih površi- nah, z dopolnjevanjem praznin v naravno po- mlajenih mladih gozdovih in nekoliko manj s setvijo, sestavni del gospodarjenja z gozdom. Za obdobje 1860—1864 je gospodarski načrt predvidel saditev na 345 ha (600 oralih) ali 69 ha letno.«8 V obdobju 1886—1905 na Me- žaklji 230 ha,«« na Pokljuki v 20 letih (1888 do 1907) 511 ha'" in v gozdovih Kranjskega verskega sklada v 10 letih (1904—1913) 760 ha." Načrt pogozdovanj niso bili v ce- loti uresničeni: V petih letih 1898—1903 so pogozdili v vseh gozdovih verskega sklada 31 ha površin in zasejali 21 ha. Za to so po- rabili 102.000 sadik smreke, 56.000 macesna, 21.000 jelše in vrbe in 1000 sadik cemprina, sejali pa so smreko in macesen.'® Za svoje potrebe je KID vzgajala sadike v svojih drevesnicah. Ena prvih drevesnic v Sloveniji je bila osnovana prav na blejski posesti leta 1859.'3 Leta 1886 je KID že imela centralno drevesnico pri gozdnem uradu na Javorniku in manjše drevesnice v gozdovih na krajih z imeni »V gošati«, »Pod lipanco« in »Kranjska dolina«.'* Kranjski verski sklad pa je imel 1904 drevesnice Poljana, Lepence, Mrzli studenec. Kranjska dolina in Vrh, 1922 pa drevesnici Mrzli studenec (1316 m® setve- ne površine) in Kranjska dolina (624 m®) za gozdni okoliš Pokljuka, Trato (477 m®) in Poljano (112 m®) pa za Mežakljo." Nekaj let kasneje so iz lastnih drevesnic na Pokljuki po- sadili 157.000 sadik smreke, jelke in maces- na." V gozdu so sadili 3—4-letne nepresajene sadike v kvadratu s stranico 1,5 m, kar je zneslo 4500 sadik na hektar. Za ročno sajenje z motiko ali kopačo so najemali samo ženske, ki so bile spretnejše in cenejše od moške de- lovne sile. Posajena drevesca so s koli zašči- tili pred živino." Vzgoja starejših gozdov je bila minimal- na. V odraščajočih gozdnih sestojih so od- stranjevali le tisto, kar je bilo polomljeno, zavrto v rasti ali pa po kakem drugem krite- riju ni več spadalo v gozd. V naravnih mlad- jih in goščah so odstranjevali predvsem slabo in vse tisto, kar je oviralo razvoj smreke in drugih ekonomsko zanimivih vrst, zato so večinoma že v mladju izsekali vso bukev.'^ Celotno gospodarjenje, s tem pa tudi vzgoja gozdov, je bilo usmerjeno k čimvečji vred- nostni proizvodnji gozdnih sortimentov, za- nemarjene pa so bile naravna zgradba, urav- noteženost in stabilnost gozdov. Dolgotrajno izsekavanje bukve za predelavo v oglje in is- točasno sajenje smreke na vseh primernih in neprimernih tleh je v razmeroma kratkem ča- su sto let močno spremenilo prvobitne go- renjske gozdove, tudi Mežakljo in Pokljuko. Neupoštevanje naravnih zakonitosti v gozd- nem gospodarstvu je privedlo do neodpornih gozdov in smrekovih monokultur, otežilo bo- doče gospodarjenje in povečalo rizik gospo- darskega uspeha in vseh vlaganj v prometni- ce, vzgojo gozdov, stroje in kadre. Te posledi- ce čuti gospodarjenje z gozdom na blejskem gozdnogospodarskem območju še danes, ker mu pod bremenom novih, predvsem večjih in širših zahtev do gozdnih dobrin otežujejo pot do optimalnih gospodarskih uspehov. OPOMBE 1. Gozdnogospodarski načrti obravnavajo gozd in gozdno gospodarjenje kot kompleksen narav- ni sistem in kompleksno človekovo dejavnost. Za- to vsebujejo zelo raznolike podatke: o površini, lesni zalogi, prirastku in etatu gozdov, spravil- nih in prometnih razmerah, lastništvu, tržnih razmerah in preteklem gospodarjenju. Uporab- ljeni so bili: prvi ohranjeni gozdnogospodarski načrt za Pokljuko in Ribščico 1859 (shranjen v arhivu Tehniškega muzeja Železarne Jesenice), gozdnogospodarski načrti Kranjske industrijske družbe za Mežakljo 1886, Pokljuko 1888, gozdno- gospodarski načrt za gozdove Kranjskega ver- skega sklada blejske gozdne uprave 1904 (vsi shranjeni v arhivu Gozdnega gospodarstva Bled). Poleg omenjenih so bili uporabljeni še drugi gozdarskozgodovinski viri in literatura, pred- vsem poročila kranjsko-primorskega gozdarske- ga društva, listine iz arhiva Tehniškega muzeja Železarne Jesenice in Državnega arhiva Slove- nije ter drugi, navedeni v opombah. — 2. Gor- nik, F.: Bled v fevdalni dobi, Zavod za napredek turizma Bled, Bled, 1967, str. 111. — 3. Postav- lja se vprašanje ali je bila za mejo posesti miä- Ijena Tržiška Bistrica ali Bistrica v Bohinju. Z odločitvijo za zadnjo bi bili zajeti v posest tudi gozdovi na desnem bregu Save Bohinjke, torej gozdovi Jelovice, ki so kasneje predstavljali KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 1531 bistveni sestavni del briksenške gozdne posesti. — 4. Gozdnogospodarski načrt za gozdove Kranj- skega verskega sklada (K. k. Fioirst- und Domän Verwaltung, k. k. Forstwirtschaftsbezirk Vel- des, Einrichtungs-Operat 1904, I. Teil) citira prispevek prof. Richterja v reviji Illyrisches Blatt 1820, št. 52; 1821, št. 12, 13, 14, 15 ter Veldes und die Wochein, 1821, str. 47. V nadalje- vanju je za ta vir uporabljena okrajšava GG načrt 1904. — 5. GG načrt 1904. — 6. GG načrt 1904. — 7. GG načrt 1904 citira H. Costo: Reisee- rinnerungen aus Krain, Laibach, 1848, str. 189, 190. — 8. Gornik, F.: Bled v fevdalni dobi, Bled, 1967. — 9. Arhiv Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, novi fond (po letu 1869), fase. 19b, li- stina: Verzeichnis über die den gesellschaftlichen Grund- und Werkbesitz betreffenden Ereignisse vom Jahr 1869 bis 1915. — 10. Pola stolječa šu- marstva 1876—1926, Zagreb, 1926, str 285. — 11. Situationsplan der fürstlich brixn: Herrschaft Veldes in Krain. 31. december 1846. Karta je shranjena v arhivu Gozdnega gospodarstva Bled. — 12. Wirtschafts-Plan des Forstbezirks Mežak- la der Krainischen Industrie Gesellschaft, nach den geometrischen und taxatörischen Aufnahmen der Jahre 1885 bis 1886. Načrt je v dveh izvo- dih shranjen v arhivu GG Bled. V nadaljevanju je uporabljena okrajšava GG načrt Mežaklja 1886. — 13. Arhiv Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/13, listina 267. — 14. GG načrt 1904. — 15. GG načrt 1904. — 16. Sivic, A.: Zgo- dovina verskozakladnih gozdov, pridobljenih od bivše Blejske graščine 1004—1945 in državnih gozdov na Jelovici od XVI. stoletja do 1945, ro- kopis, shranjen v Tehniškem muzeju Slovenije, Ljubljana, str. 32. — 17. Wirtschafts-Plan über die herrschaftlich Veldeser Hauptwälder Poklu- ka und Ribschitza, 1859: Načrt je bil narejen za obdobje 1860—1864. Shranjen je v arhivu Tehni- škega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/17, li- stina 340. V nadaljevanju okrajšava GG načrt Pokljuka 1859. — 18. Gozdnogospodarski načrti so nastali v naslednjem zaporedju: 1884 za tr- žiške gozdove, 1886 za Mežakljo in 1888 za Po- kljuko. Načrt za tržiške gozdove je shranjen v Državnem arhivu Slovenije, fase. 19 fonda KID, ostala dva pa na GG Bled. — 19. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, str. 39. — 20. Mitteilungen des krainsch-küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, str 39. — 21. GG načrt Mežaklja 1886. — 22. GG načrt Mežaklja 1886. — 23. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, str. 42. — 24. Arhiv Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/15, listina 287. — 25. GG načrt Mežaklja 1886. — 26. Mitteilun- gen des krainisch-küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, str. 41. — 27. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, str. 42. — 28. Arhiv Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/4, listina 58. — 29. GG načrt Mežaklja 1886. — 30. GG načrt Mežaklja 1886. — 31. Arhiv Tehniškega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/15, listina 286. — 32. Arhiv Teh- niškega muzeja Železarne Jesenice, fase. 1/15, listina 287. — 33. Sivic, A. — rokopis (glej opom- bo 16), str. 39. — 34. Mitteilungen des krainisch- küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1878, str. 40. — 35. Arhiv Tehniškega muzeja Železar- ne Jesenice, novi fond, fase. 19b, (glej opombo 9). — 36. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 121. — 37. GG načrt Mežaklja 1886. — 38. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1909, str. 38. — 39. Goz- darstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 122. — 40. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 52, 117, 56. — 41. GG načrt Mežaklja 1886. — 42. GG načrt Mežaklja 1886. — 43. GG načrt Me- žaklja 1886. — 44. GG načrt Pokljuka 1859. — 45. GG načrt Mežaklja 1886. — 46. Zrelo drevje so posekali v več stopnjah: približno 20—30 let pred koncem obhodnje najprej vse poškodovano in slabo rastoče drevje (približno 1/5 vsega lesa), nato so čakali okrog 10 let, da je drevje imelo veliko semena, in posekali polovico drevja, in sicer tako, da so na golo v obliki krogov pose- kali skupine dreves. Preostalo drevje so do- končno posekali, ko je bil gozd že obnovljen z mladimi drevesci iz semena. — 47. Massenfach- werk je stara metoda določanja donosa lesne mase in s tem višine letnega poseka za obdobje celotne obhodnje tj. 100, 120 ali 140 let. Po tej metodi so posamezni gozdni sestoji upoštevajoč starost, lesno zalogo in prirastek razvrščeni v posamezna 20-letna obdobja — periode ali pre- dale (Fächer) tako, da bi bila količina poseka- nega lesa (donos) v posameznih periodah čim bolj enaka. Metoda je bila prvič opisana 1795. — 48. Avstrijska kamerahia teksa se je prvič po- javila 1788 v avstrijskem predpisu za ugotavlja- nje vredniosti gozdov ob prodaji. Letni posek je izračunan po formuli, ki upošteva ugotovljeni prirastek, obhodnjo in razliko med dejansko in normalno lesno zalogo. Normalna lesna zaloga je bila najmanj 3a zaloga, ki naj bi še zagotav- ljala trajen lesni donos. — 49. Der Wirtschafts- Plan des der Krainischen Industrie-Gesellschaft gehörigen Forstbezirkes Pokluka, 1888. Načrt je shranjen na GG Bled. V nadaljevanju z okraj- šavo GG načrt Pokljuka 1888. — 50. Obhodniea je čas v katerem se sečnja na isti površini goz- da ponovi. V tem primeru naj bi redčili vsakih 40 let. — 51. GG načrt 1904. — 52. Gozdarstvo v Sloveniji. Ljubljana, 1923, str. 114. — 53. Držav- ni gozdni zakon 1852. Posebni deželni zakoni so določali najmanjšo velikost gozdov, za katere naj bi skrbel usposobljen upravitelj. Za Kranj- sko je bila ta površina 1150 ha. — 54. Gozdar- stvo v ljubljanski oblasti leta 1926 in 1927, Ljub- ljana, 1928, str 16. — 55. Sivic, A.: — rokopis (glej opombo 16), str. 27. — 56. Mitteilungen des krainisch-küstenländischen Forstevereins, Lai- bach 1878, str. 43, 44. — 57. GG načrt Pokljuka 1888. — 58. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 28. — 59. GG načrt 1904. — 60. GG načrt 1904. — 61. Mitteilungen des krainisch- küstenländischen Forstvereins, Laibach, 1909, str. 38. — 62. GG načrt 1904. — 63. Arhiv Teh- 154 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 niškega muzeja Železarne Jesenice, novi fond, fase. 62. — 64. GG načrt Pokljuka 1888 omenja naslednje spravilne okoliše: I. Krma, II. Strese- na dolina, III. Klek, Peku, Konavčnošlep, IV. Das Plateau, V. Za robom, Bukofrebar, VI. Kranj- ska raven, VII. Ribšica. — 65. GG načrt Poklju- ka 1888. — 66. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljublja- na, 1923, str. 116. — 67. Mitteilungen des krai- nisch-küstenländiischen Forstvereins, Laibach, 1978, str. 41. — 68. GG načrt Pokljuka 1859. — 69. GG načrt Mežaklja 1886. — 70. GG načrt Po- kljuka 1888. — 71. GG načrt 1904. 72. GG načrt 1904. — 73. Pola stolječa šumarstva 1876—1926, Zagreb, 1926. str. 286. — 74. GG načrt Pokljuka 1888. — 75. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 120. — 76. Gozdarstvo v ljubljanski oblasti leta 1926 in 1927, Ljubljana, 1928, str. 49. — 77. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 120. — 78. Gozdarstvo v Sloveniji, Ljubljana, 1923, str. 120. BLED NA STARIH SLIKAH (slikarstvo - grafika - fotografija) mirko kambic Bled je s svojo ožjo in širšo okolico izredno fotogeničen. Pri tem ne mislimo samo na fotografijo, temveč tudi na vse zvrsti likov- nih upodobitev Bleda. Gre za vrsto postavk, ki so bile nekoč in so še danes naklonjene li- kovnim stvaritvam, ko gre za blejski portret, bodisi v olju ali v risbi, v knjižni ilustraciji ali na fotografiji. V tem našem zapisu se bo- mo omejili le na starejše blejske upodobitve, sicer bi slike Bleda z okolico zahtevale samo- stojno, bogato ilustrirano publikacijo. Bled je s svojo okolico naraven park edin- stvenega značaja, je zapisal že v 19. stol. Amand v. Schweiger v svoji knjižici o Bledu. Dodal je zanimive primerjave Bleda z drugi- mi podobnimi alpskimi okolji, kot so Hallstatt in Berchtesgaden. Ni postavil v ospredje ti- stega, kar ima Bled skupnega s takšnimi kra- ji, temveč nasprotno. Prikazal je, kaj ima Bled več in v bolj izvirni meri kot podobni alpski kraji Srednje Evrope. Seveda pa omenjeni pisec ni izoliral Bleda na samo jezero, temveč je obravnaval Bled z okolico kot zaključeno naravno celoto in ta okolica sega od sotočja obeh Sav do njihovih izvirov in do samega Triglava.! To geografsko celoto z njeno značilno lepo- to je imel pred očmi pesnik Prešeren, saj je opeval Bled z njegovo »okol'sc'no«. To okolico so omenjali vsi starejši vodniki, ki so vabili na Bled domače in tuje turiste 19. in 20. sto- letja. V besedi in sliki so povezovali Bled z obema Savama, s kraji pod Karavankami, z Babjim zobom in z Bohinjem, z izvirom Sa- vice ter z vrhom samega Triglava. Sicer je bila tudi blejska posest, ki so jo dobili brik- senški škofje že leta 1004, mnogo širša kot samo blejsko jezero z gradom. To moramo omeniti, ker se bomo v pregledu slikovnega gradiva omejili predvsem na sam Bled kot na osrednjo točko blejske pokrajine. Blejsko jezero z otokom, gradom, naseljem in z gorami v ozadju ima svoj izjemno tipi- čen obraz, ki je hvaležen za portretiranje z vseh strani. Imamo lepa slovenska naselja, ki so značilna in spoznavna le z enega gledišča. Bled je nasprotno zanimiv in spoznaven od vzhoda in od zahoda, z južne in s severne strani. Tudi zračni pogled z različne višine razodeva že na prvi mah značilno lego Ble- da. Pogled na Bled z vzhodne strani je posebno v starejšem obdobju, ko Bled še ni bil tako pozidan, pomenil pravo presenečenje. Kdor se je dvignil na blejski rob iz soteske Save, od koder pripelje pot iz Lesc, je na vrhu ostr- mel. Nenadoma je zagledal jezersko površino, grajsko pečino s starodavnim gradom, spodaj majhno naselje s cerkvijo, v ozadju Triglav- sko pogorje, na jezeru pa otok z zvonikom. Od zahodne strani, od Zake, se na vsej po- ti ob jezeru odpira širok pogled na otok v os- predju, na grad v ozadju, na naselje in na mogočni Stol daleč zadaj. Kdor se potrudi še na pobočje Osojnice nad Zako ima pred seboj Bled v celotnem blišču kot na dlani, pogled kot bi bil v letalu ali v helikopterju. Južna stran jezera je dolga, pogled hiti zdaj na otok, potem na grad in na Stol v ozadju. Naselje Mlino s starim hotelom Pet- ran je bilo nekdaj pristanišče za romarske čolne, ki so vozili na otok. To gledišče je imel verjetno pred seboj pesnik Prešeren, ko je v Krstu opisal Bled kot podobo raja. Prešeren KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 155 I omenja otok, božjo pot, »Blejski grad na levi strani« glede na »griče« na desni, »snežnikov velikani« stoje zadaj. Vse to se ujema še da- nes, če gledamo na grad. Stražo in Stol nekje od Mlina, lahko pa tudi z več stojišč na poti proti Zaki. Posamezni pogledi na blejske znamenitosti se odpirajo celo s severne strani, predvsem z grajske terase, od koder seže pogled na Tri- glav, na jezero z otokom, na Babji zob, na naselje Bled in daleč tja proti Radovljici. Bled je hvaležen za upodabljanje zaradi menjave letnih časov. Pomladi se odene v nežno zelenje, nad katerim vladajo še zasne- ženi vrhovi Stola in Triglava. Poletni Bled je potopljen v zelenje. Jeseni je izredno bar- vit. Zimski plašč s snegom in ledom pričara novo blejsko privlačnost. Tudi vremenske razmere in menjave dnev- ne svetlobe podelijo Bledu mnogo likovnih po- sebnosti. Jutranja svetloba oblikuje druga- čen Bled kot pozna popoldanska luč v siju zahajajočega sonca. Jutro in večer ustvarjata s sencami dva različna blejska profila, vzhod- nega in zahodnega. Brezvetrje spremeni je- zersko gladino v zrcalo, v katerem odsevajo otok, grad, naselje in Stol. Oblaki oživijo mo- gočen nebesni obok, ki se pne tja zadaj za Karavanke. Vse našteto lahko opazimo z lastnim oče- som, če smo pozorni občudovalci blejskih ob- lik in barv. Vse te prvine lahko najdemo tudi na številnih starejših upodobitvah Bleda, naj- si so rezultat čopiča, svinčnika, grafične igle ali fotografske plošče. Slike z motivi Bleda najdemo v muzejih, v galerijah, v fototekah številnih kulturnih us- tanovah, v dvoranah in domovih naših izse- ljencev, delavcev na začasnem delu v tujini, v domovih slovenskih družin ter v zbirkah za- sebnikov. Upodobitve Bleda najdemo v tujih kulturnih ustanovah, številne pa so reproduk- cije v domači in v tuji literaturi. Valentin Vodnik je izdal svoje pesmi »za pokušino«. S tihim privoljenjem bo gotovo soglašal, da si prisvojimo njegovo oznako in si za pokušino odberemo nekaj starejših upo- dobitev Bleda, bolj z radovednim ogledova- njem kot s suhoparnim naštevanjem. NAJSTAREJŠE UPODOBITVE BLEDA Ali poznamo najstarejšo sliko Bleda? Težko bi pritrdili. Nihče verjetno ne ve, kdo je pr- vič upodobil ta lepi kraj. Morda je šlo le za nekaj črt, za skromno risbo, za delček na cer- kveni podobi, za okrasek v rokopisu ali za skico v kakšni kroniki. Med sedaj znanimi sli- kami pa lahko presodimo, katera bi bila naj- starejša. Odprto pustimo seveda možnost, da odkrijemo še starejšo upodobitev. V našem pregledu blejskih slik prisojamo prvo mesto Vajkardu Valvasorju, ki je ob- javil grafično podobo Bleda že leta 1679 v svoji Topografiji, deset let pozneje pa tudi v znani Slavi Vojvodine Kranjske (slika 1). Valvasor je posvetil osrednjo pozornost blej- skemu gradu, ki mogočno kipi nad blejsko pokrajino. Pod gradom je skromna župna cer- kev, jezersko površino delno zakriva drevje, otoška cerkev je označena, kot jezero, še z napisom, da gre za Marijino cerkev na jezeru. Triglavska veriga vrhov je narisana precej zvesto, brez pretiranega prikaza samega Tri- glava, kot so to delali pozneje romantiki. Celota je likovno skladna. Razveseli nas tudi ime Bled, ki je zapisano pod nemškim ime- nom za grad. Bled je bil takrat oznaka za grad in za naselje z župno cerkvijo tik pod gradom.® Nekako sto let pozneje, v drugi polovici 18. stoletja, sta nastali dve upodobitvi Bleda, ki pomenita skupaj vsebinsko celoto. Prva slika je panorama blejske pokrajine južno od gra- du, z razponom od vzhoda do zahoda (slika 2). Druga slika dopolnjuje prvo s prikazom se- verne blejske panorame tja do Karavank. Z obema slikama dobimo pogled, ki bi ga da- našnji fotograf označil kot posnetek z ribjim očesom, z objektivom, ki zajame celoto v krogu. Obe sliki, ustvarjeni s čopičem v barvah, sta na ogled v škofijskem arhivu v Briksnu na Južnem Tirolskem (Bressanone, Italija), kamor je spadala blejska posest vse od leta I004 do 1803. V šibki črnobeli fotografski re- produkciji sta razstavljena oba motiva tudi v muzeju na blejskem gradu. Po srečnem na- ključju sem si lahko ogledal obe sliki še v ob- liki odličnih barvnih diapozitivov, ki posredu- jejo vse značilnosti originalov.' Oglejmo si nekoliko podrobneje samo južno panoramo, da dobimo okus po tej zanimivi stari sliki. Na skrajni desni zgoraj je grajska pečina z gradom, ki ima spodnji del s stolpom in zgor- njo zgradbo, ki krona vrh pečine. Jezero je elipsaste oblike in sega diagonalno od vzhoda proti zahodu ter ustvarja globino prostora. Griči in gore imajo svoje tipične oblike, do- volj zveste naravi: Straža, Osojnica, Babji zob, del Bohinjskih gora in Triglav, ki je po- maknjen malo preveč proti Bohinju. Na vzho- du je upodobil slikar pogled daleč tja proti Ljubljani. Gre za Lesce, Radovljico, Sentjošt, Smarjetno goro in verjetno se vidi celo Šmar- na gora. Nakazan je tok obeh Sav do sotočja. Okolica jezera je naslikana zelo skrbno. Bled 156 i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1984 je Še razdeljen na vasi, polja so prikazana v rjavi in v zlatorumeni barvi, obdelana njiva sega pod župno cerkvijo do jezera. Jezerski rob, ki ga danes zasedajo hoteli, je še čisto prazen, označeni so le topli vrelci. Skrbno je naslikano Mlino in otok, na vodi pa še čoln kot prometna povezava z otokom. Na modrem nebu, ki je proti horizontu svet- lejše, je upodobil slikar dva putta z grbom in s trobentama, iz katerih vihrata dva napisna trakova v levo in desno. Na teh trakovih je oštevilčenih in naštetih kar 27 imen krajev in stvari, ki so upodobljene na sliki spodaj. Tako imamo pred seboj natančen topograf- ski prikaz blejske pokrajine, ki je nastal na željo lastnika blejske posesti kot vizualna predstavitev te posesti. Slikar se je postavil na namišljeno višino vzhodno od blejskega gra- du, da je v sliko vključen tudi blejski grad. Sicer pa ima vsaj delno takšen razgled pred seboj turist, ki stoji na zgornji terasi blejske- ga gradu in počasi obrača svojo glavo od po- gleda na Radovljico proti Jelovici, Babjemu zobu, navzdol proti jezeru in nato navzgor proti Triglavu na zahodu. Drugo sliko, ki prikazuje blejsko posest briksenških škofov severno od gradu, omenja- mo le bežno. Ta slika vsebuje na levi pogled na grad in na pristavo pod gradom, nato pa Rečico, grad Grimščice, cerkvico sv. Andreja, Spodnje in Zgornje Gorje, Hom, Sebenje, Za- sip, onstran Save pa ravan do Brezniških pe- či, do Stola in Dobrče. Slogovno in barvno je zvesta prvi podobi, prav tako v risanju po- drobnosti. Prav zaradi teh podrobnosti sta obe sliki še danes dragoceni kot ponazorilo sprememb v blejski pokrajini. Pred seboj imamo elemente, ki se niso spremenili: jezero, grad, otok, ob- like vzpetin in gora. Na drugi strani pa je agrarni značaj Bleda zamenjal turizem: po- zidave ob jezeru in zmanjšanje obdelanih njivskih površin. Med stare upodobitve Bleda bi smeli vsaj delno šteti fresko iz 17. stoletja, ki jo najde- mo v kapeli blejskega gradu (slika 3). Gre za podobo cesarja Henrika 11., ki drži v levici podobo gradu z dvema stolpoma, kar naj bi bil simbol za Bled, ki ga je leta 1004 podaril briksenškemu škofu Albuinu. Tu ne gre za resnično podobo blejskega gradu, temveč le za simbol. Čudno se nam le zdi, da slikar ni upodobil nekaj, kar bi bilo Bledu vsaj malo bolj podobno.* Takšno podobo pa je ustvaril neki slikar v 19. stoletju, ko je s čopičem in oljem nasli- kal cesarja Henrika II. in škofa Albuina, oba v celi postavi, v trenutku, ko cesar izroča škofu darilno listino za blejsko posest (slika 4). Za ozadje prizora je slikar upodobil Blejsko jezero, grad in pod oblaki vrh Triglava. To blejsko ozadje ima v svoji obliki in v barvi značaj romantičnega slikarstva 19. stoletja. Ta slika je v škofijskem arhivu v Briksnu, v barvni reprodukciji pa jo najdemo v turistič- ni publikaciji o Bledu.' V Briksnu hranijo še neko pokrajinsko po- dobo Bleda, ki močno spominja na slog Mar- ka Pernharta. Nastala naj bi torej po letu 1850. Upodobljen je pogled na otok, grad in Stol z jugozahodnega konca jezera, nekje od Zake." S to sliko pa že prehajamo v čas ko je doživel Bled turistično odmevnost v ev- ropskem merilu in ko je postal zanimiv tudi umetnikom. bled in slikarji 19. stoletja Bled je bil lepo upoštevan na vseh razstavah slovenskega slikarstva 19. stoletja, ki jih je prirejala v teku časa Narodna galerija v Ljubljani. Omenil bi predvsem dve razstavi. Prvo iz leta 1978, ko nam je Narodna galeri- ja predstavila naše kraje in naselja v pretek- losti in med motivi tudi sedem upodobitev Bleda. To so bila dela slikarjev Pernharta, Karingerja, Holuba, Grilca in Gvajca.' Druga razstava je odkrila bogastvo del sli- karja Karingerja, ki mu je bil med mnogimi motivi Bled posebno pri srcu. Upodobil je ta kraj in okoliške znamenitosti, svojo podo- bo Bleda pa je razstavil v Ljubljani že leta 1863 z lepo odmevnostjo v javnosti.^ Marko Pernhart (1824—1871) je upodobil celotno lego Bleda s Triglavom na veliki sli- ki, ki prikazuje panoramo z vrha Stola. Blej- sko jezero je na tej sliki le delček pokrajine med obema Savama. Geografsko zanimiva upodobitev ima tudi svoj likovni čar.« Dve Pernhartovi sliki Bleda, ki ju hrani Narodna galerija v Ljubljani, sta po likovni strani nekoliko različni, po velikosti pa sta skoraj enakih mer. Prva je blejska panorama od vzhodne strani. V ospredju na vzpetini sta dve osebi, obrnjeni proti jezeru.*" Grajska pečina z gradom je močno poudarjena, prav tako piramidasti vrh Triglava v ozadju. Raz- merja višin so pretirana, kljub temu je sli- kar ujel razpoloženjski vtis z odlično menjavo svetlobe in sence. Drugi Pernhartov Bled odpira pogled z ju- ga na otok, na grad in Stol v ozadju; (slika 5) ospredje oblikuje temna skala in čoln s tremi osebami. Sence in barvni toni razode- vajo pozno popoldne v zelo sončnem dnevu. Jasno nebo prihaja za Stolom iz modrine v zelo svetlo ozadje, kar ustvarja s krepko sen- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 157 Cenimi gorskimi pobočji prostorsko plastiko in globino. Cisto zvest naravi slikar ni bil, saj je vertikale višal,, za otokom je pustil jezeru le malo prostora in obrežje na severu je spre- menil v nižinski svet. Toda slika ima vablji- vo razpoloženje, ki ga stopnjuje nasičena bar- vitost v značilnih tonih ateljejskih barv ro- mantikov. Anton Karinger (1829—1870) je Pernhartov sodobnik in hkrati slikarski sorodnik. Na omenjeni razstavi (1984) smo srečali Karin- gerjevo sliko Stola z Blejske Dobrave iz leta 1862. Tu je slikar osredotočil pozornost na obliko in barve gore, ki je tako značilna za blejsko okolico. Motivu je dodal močno os- predje s skupino drevja." Slikovita soteska Vintgar za časa Karinger- ja še ni bila prehodna, znan pa je bil zaklju- ček soteske s slapom Šumom. Tega je Karin- ger upodobil leta 1862. Znano blejsko panoramo od vzhodne strani je slikal Karinger leta 1863 in 1864. Na prvi sliki je upodobil v ospredju trato z drevjem, zadaj pa grad in Triglav, medtem ko sta žup- na cerkev in otok nevidna. Morda je bolj zna- na druga Karinger jeva slika Bleda, pokonč- nega formata, z močnim ospredjem iz drevja in podrasti, kjer se skozi vejevje svetlika je- zero s čolnom in čolnarjem, nad drevesnimi krošnjami pa kipi grajska pečina z gradom in v ozadju Triglavska piramida, močno pove- čana, z oblaki in koščkom modrega neba na levi (slika 6). Ena od Karingerjevih upodobitev Bleda je celo iz leta 1857, ujeta od zahodne strani, ta- ko da vidimo grad na levi, del jezera, gostin- ske zgradbe na obrežju (Malner, Toplice), za- daj pa Dobrčo. Karinger je naslikal tudi znan motiv, ki je nosil naslov: Pogled na Bled z Ribnega, de- jansko pa gre za panoramski pogled z Radov- ljice na dolino Save od sotočja, na blejski grad v daljavi na desni in na Triglavsko pogorje. Ta pogled je še dandanes skoraj nespreme- njen, če stojimo na mostu čez železniško pro- go, na poti proti pokopališču. Leta 1888 je naslikal v olju panoramo blej- skih lepot pokrajinski slikar Georg Holub (1861—1919). Rojen je bil v Brnu, umrl je na Dunaju. Na Bledu je bil le kot popotnik. Pr- vič je razstavljal na dunajski letni razstavi 1891, vendar se ni predstavil z Bledom, tem- več z nekim motivom Save. Pozneje je uspeš- no slikal motive iz Vzhodnih Alp. Njegov Bled, ki ga hrani Narodna galerija v Ljub- ljani, je zajet od jugozahoda. Ospredje obli- kujejo skale, sledijo si otok, grad in Stol. Holub je kot realist ohranil naravna razmer- ja višin. S tem in delno z barvitostjo se je oddaljil od romantikov.*® Holub je naslikal več blejskih vedut. Na Dunaju najdemo motiv od Zake, ki je po for- matu večji od tega v Narodni galeriji v Ljub- ljani. V ospredju je na levi ženska postava, proti desni čoln, nebo je bogato s slikovitimi oblaki. V privatni lasti v Ljubljani pa je ne- podpisan motiv, restavriran, ki je ponovitev motiva iz Narodne galerije'* (slika 7). Ludvik Grilc (1851—1910) je naslikal v zad- nji četrtini 19. stoletja Bled v manjšem for- matu s pogledom proti Stolu. Motivično in stilno ta bodoba ni posebno značilna, saj na- daljuje tradicijo romantičnih slikarjev.'* Anton Gvajc (1865—1935) je upodobil Bled leta 1889 od vzhodne strani z običajnim po- gledom na grad in otok s Triglavom v ozad- ju (slika 8). Tega je naslikal kot zelo koni- čast, stožcu podoben vrh, ki se blešči v svet- lem tonu kot Snežnik. Tudi grajsko pečino je zavestno povišal in zvoniku je dal zelo vitko obliko. Ospredje je še nedotaknjeno, hotel- skih stavb ni videti. Gvajc je dal blejski pa- norami novo likovno razpoloženje, ki ga iz- raža tudi svojevrstna barvitost.*' Kot barvna reprodukcija v tisku, v forma- tu 43 X 55 cm, je izšla leta 1881 podoba Ble- da, ki jo je naslikal Kari Hasch (slika 9). Ta motiv zelo spominja na že opisani Holubov pogled proti Stolu, čeprav je seveda Hasch časovno slikal prej. Morda je bila prav ta slika Holubu pobuda, da je prišel slikat sko- raj na isto mesto, svojih sedem let za Haschem. Hasch je upodobil na levi močno ospredje ob jezeru: pot, skupino drevja, na poti pa dekle z vrčem in domačina v narodni noši. Desno je na jezeru čoln s čolnarjem, ki se krepko upira v veslo. Sredi slike je otok, za- daj Stol. Ton barvne reprodukcije v tisku je rdečkasto rjav, nasičen. Ni nam znano, kakšen je ta Bled v svojih barvah na originalni sli- ki." Med starejše slike v olju štejemo tudi motiv z blejskimi romarji, ki se nekje pri Mlinem zbirajo in odhajajo s čolni proti otoški cerkvi v ozadju. Slika visi v muzeju na blejskem gradu." Koliko blejskih podob v olju je rodilo dvaj- seto stoletje bo kar težko ugotoviti. Prav go- tovo pa se je z novimi slikarskimi smermi menjal tudi slog blejskih motivov. Dovolj bo, če omenimo zimski Bled Matije Jame (1872— 1947). Povzpel se je visoko nad Zako in zajel je celo jezero od zahoda, z gradom na levi, s hoteli ob koncu jezera, z Dobrčo in s Storži- čem v ozadju. Toda Jami ni šlo za podrobno- 158 , kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 sti in za blejske znamenitosti. Dobro obli- kovan prostor je zajel predvsem z barvami, z jesenskimi toni, ki žarijo iz beline snežne ode- je, zlasti skupina listavcev v ospredju in graj- ski hrib v ozadju. Barve, ujete v naravi, so pri Jami nekaj povsem drugega kot ateljejske barve romantikov Pernharta in Karingerja. Nekoč bi šteli Jamovo sliko le za skico.*^ V obliki barvne študije jesenskega kolorita je ujel delček blejske narave tudi slikar Miha Kambič (1887—1979). Ni mu šlo za znano pa- noramo, temveč za majhen izrez drevesne skupne, k sama po sebi niti ne spominja na Bled." Razen visoko umetniških podob Bleda naj- demo priložnostno velike in majhne slike blejskih panoram izpod čopiča številnih ama- terjev. Eno takšnih velikih slik vidimo lahko v restavraciji železniške postaje na Pivki, dru- go pa v veži blejskega župnišča.^« Leta 1955 sem videl izjemno velik Bled v neki dvorani slovenskih izseljencev v Clevelandu kot ozad- je prostornega odra. V teh in mnogih drugih primerih gre bolj za izpoved narodne zave- sti kot za velika umetniška dela. starejše grafične upodobitve bleda Valvasorjev grafično izvedeni Bled iz leta 1679 smo že omenili. Po večjem presledku se pojavi bogastvo blejskih upodobitev v grafi- kah, ilustracijah in v akvarelih šele v 19. sto- letju. Tisk je poskrbel za številne izvode, ki so postali množični medij v času industrijske revolucije. Henrik Costa, oče ljubljanskega župana Et- bina Coste, je dodal svoji knjigi Spominov na potovanja po Kranjski litografirano podobo Bleda kot celostransko prilogo (slika 10). Gre za lahkotno izdelano panoramo od vzhodne strani, z gradom in staro župno cerkvijo na desni, z jezerom, otokom in z goro v ozadju, kar naj bi bil Triglav. Umetnik ni pozabil na čoln, zelo skrbno je obdelal ospredje z drev- jem in z ograjo, na katero sta naslonjena dva občudovalca blejskih lepot.^* Toda ali pripada Costi prioriteta v risarski podobi Bleda v 19. stoletju? Tega ne trdimo. Že leta 1831 je bil na Bledu nemški slikar Edmund Hottenroth (1804—1889) in ustvaril osem risb formata 13,5 X 24 cm. Originalne slike visijo v svetovno znani rimski kavarni Caffe Greco. Leta 1948 jih je odkril v Rimu dr. France Stele, v reprodukciji pa so objav- ljene v italijanskem prevodu Prešernovega Krsta pri Savici, ki je izšel v Ljubljani leta 1972. Na originalih sta sicer datirani le dve sliki (1831), vendar sklepamo po slogu, da so nastale vse slike istega leta. Posebno bogat je motiv kamnitega mostu čez Jezernico v Mli- nem, s kapelico in hišami na desni ter z gra- dom v ozadju na levi (slika 11). Na tej risbi je slikarjeva navedba »Seebach 1831«. Hotten- rothova risba je krepka, jasna in vendar spro- ščena. Drugi njegovi motivi so še panoramski pogledi od vzhoda in od juga, otok iz bližine, znamenje s kmečkim vozom, pogled proti Babjemu zobu in Sava Bohinjka proti Bo- hinjski Beli. Te risbe so dokaz, da bosta sreča in bistro oko odkrila še kakšno novo, doslej neznano podobo Bleda.^^ Proti sredini 19. stoletja je obiskal Bled potujoči risar Josip Wagner, ki je upodabljal razne kraje in naselja, pa tudi dogodke za založnike, ki so poskrbeli za razmnožitev in prodajo slik. Za nas je posebno zanimiva Wagner jeva zbirka litografiranih risb z motivi iz Kranjske — Malerische Ansichten aus Krain. Wagner je upodobil Bled v dveh vari- antah. Prva je panorama od vzhoda, s sedečo osebo v ospredju, ki si podpira brado, na desni sta grad in cerkev pa jezero in seveda otok v ozadju. Drugi motiv je pogled na otok, grad in Stol z južnega obrežja jezera, kjer vidimo čoln z dvema osebama, ki sta obrnjeni proti otoku (sHka 12). Slika je pokončna, da pride do veljave Stol, ki mu je prisodil risar pretirano višino. Risba je natančna, saj vidimo celo ok- na v gradu. Prostorsko so elementi pokrajine stisnjeni kot bi bili posneti z močnim teleob- jektivom, bi rekli dandanes. Kljub trdoti in neki praznini ob formatu skoraj do 40 cm vi- šine ima upodobitev svojo vrednost, ki raste z razponom časa.^ Goldenstein, s polnim imenom Franz Kurz zum Thum und Goldenstein (1807—1978), je ime slikarja, ki se je tesno povezal z upodobit- vami slovenskih krajev. Bled je upodobil v širokem panoramskem pogledu od vzhodne strani, podobno kot je motiv v Costovi knjigi, le da je Goldensteinova panorama mnogo bo- gatejša. Z zaokroženim obrežjem jezera je nakazal veliko prostornost pokrajine. Močno ospredje je motiv zase: na levi visoko drevo, pred njim žena z otrokom in z ovcami, cesta, Malnerjeva gostilna in drevje (slika 13). Mo- tiv zase je zopet grajska pečina z gradom in z župno cerkvijo, pod katero segajo do jezera polja s kozolcem (danes je tu park). Tretji del panorame je otok s Pokljuko in s Triglavom v ozadju. Triglav ni pretirano poudarjen in se skoraj zgublja na obzorju.®* Ob Goldensteino- vem kozolcu se spomnimo, da je to gorenjsko značilnost upodobilo več slikarjev. Kozolec vi- dimo na že omenjeni sliki Bleda iz 18. stolet- ja, ki jo ima muzej v Briksnu. Kozolec naj- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 159 ' demo v knjižni ilustraciji iz leta 1891, potem na starejših fotografijah in celo na freski Slavka Pengova v župni cerkvi na temo o kmečkem delu za vsakdanji kruh. Blejski ko- zolec je postal sčasoma iz dokumenta poetična »harfa pridelkov« in končno simbol za člo- vekov obstoj.®' Iz Goldensteinove delavnice je izšla še dru- ga varianta Bleda, skoraj enaka prvi, opisani. Razlika je v tem, da je slikar obogatil os- predje z novimi zgradbami, kar pomeni, da je nastala risba pozneje. Pozornost vzbuja nova hiša na desni strani ospredja, z visoko veran- do na stebrih®" (slika 14). Motivno zelo razgibana je tudi Goldenste- inova slika. Spodnje dvorišče blejskega gradu, kjer oklepata spodnja in zgornja arhitektura poglobljen prostor s stopniščem in z nekaj drevesi, razmerje pa narekujejo osebe na dvo- rišču in stopnišču.®' Sedaj bomo prešli k trem tujim umetnikom, k imenom, ki so nam skoraj neznana, njiho- ve upodobitve Bleda pa so le vredne pozor- nosti.®8 Iz leta 1878 je prijetna grafična izvedba znane blejske panorame od Zake, to je od za- hoda (slika 15). V ospredju je nizko jezersko obrežje, poživljeno z nizkim rastjem in ka- menjem. Iz rastja prihaja čoln, v katerem so tri osebe, ena od teh s sončnikom. Otok od- seva v jezeru, grajska skala je narisana kot strma, odsekana masa. Stol je zelo povišan in piramidasto senčen. Brezniške peči žarijo v poznem soncu, ki riše v vsej pokrajini pla- stične sence. Med podatki na sliki najdemo kratico R. P. in ime Heimdl. V podobnem slogu je izvedena podoba, ki sega v čas po letu 1904, saj vidimo na sliki že novo župno cerkev. Gre za panoramo od vzhodne strani, ki sega tja proti Mlinu in Bab- jemu zobu. Jezero oživlja več čolnov. Grad je narisan zelo umirjeno, otoška cerkev je ko- maj vidna. Motiv je po naravi risal Franz Springer (slika 16). Babji zob nad Savo Bohinjko je s svojim skalnatim odlomom, ki spominja na zob, sli- kovit del blejske okolice. Že v 19. stoletju je bil znan turistom kot posebnost, saj skriva v sebi podzemsko jamo s kapniki. To jamo je v več variantah narisal po naravi Anton Ba- yer. Upodobil je prostor jajčaste oblike in mu vdihnil z menjavo svetlobe in senc globinsko plastičnost, s postavami turistov pa je dal razmerje velikosti v sicer neopredeljivi raz- sežnosti jame. Ta upodobitev je imela prav gotovo pomembno vlogo, saj je opozorila na malo znan kraški pojav v alpskem svetu (sli- ka 17). Med mojstri, ki imajo zasluge za širjenje blejske slave doma in po svetu, ima po- sebno mesto Ladislav Benesch (1845—1922). Ta odlični risar, dokumentarist z velikim po- sluhom za estetiko, je med številnim gradi- vom zapustil tudi pomembne upodobitve Ble- da, panoramske poglede in detajle, v obliki ilustracij, risb in akvarelov. Benesch je bil po poklicu vojak, podobno kot Karinger. Slikarstva se je učil na Dunaj- ski akademiji, likovna dejavnost pa mu je po naravi vrela iz občudovanja do pokrajin- skih lepot. Njegove skice in dokumentarno zveste risbe zaslužijo pohvalo, brez prizvoka, da bi bilo takšno delo kaj manj kot umetnost, je zapisal Ivan Komelj v oceni njegovega dela. Ne samo pomembno, tudi lepo je za naš čas in bo ostalo tudi za bodočnost.®' V muzeju na blejskem gradu je razstav- ljenih nekaj izvirnih Beneschevih upodobitev Bleda, sicer pa hrani njegova dela Grafični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani. Blej- ske motive je ustvarjal Benesch tam okrog leta 1890, nekaj malo prej, nekaj malo poz- neje. Benesch je bogato ilustriral knjigo, ki je izšla okrog leta 1890 in ki govori o Bledu kot o idili iz Julijskih Alp.*" Barvna naslovnica je sestavljena iz blejske panorame, ki jo ob- daja jezersko ločje z lokvanji in z divjo raco v letu (slika 18). S tem je ilustrator vstavil v običajno statično panoramo element giba- nja, ki takoj pritegne radovedno oko. V knji- gi je celostranska panorama Bleda od vzhoda, toda skicirana sproščeno, s posebnim svetlob- nim razpoloženjem. Izza oblakov prodirajo snopi žarkov, za katerimi se riše silhueta Triglava. Grad, cerkev in otok so komaj na- kazani, zato pa zaživi jezero s čolnom in rast- jem (slika 19). Toda knjiga je bila namenjena podrobnej- šemu spoznavanju Bleda, zato se je moral ilu- strator prilagoditi piscu in narisati številne vile, gostinske zgradbe in druge posebnosti. Enolični Hudovernikovi vili je Benesch dodal prijetno ospredje: drevo, klopco, sončnik, klo- buček in ogrinjalo (slika 20). Med samostojnimi motivi iz Benescheve zbirke je zanimiva blejska panorama od vzhodne strani s parkom v ospredju. Tu je več oseb s psičkom; idealen blejski mir po- oseblja moški, ki, sedeč na klopi, nekaj zbra- no prebira. Ozadje je kar bogato: grad, stara župna cerkev z župniščem, njive ob jezeru, drevo na levi in zadaj Babji zob, proti desni pa Pokljuka z vrhom, ki naj bi bil verjetno Triglav. 160 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Temu podoben, le skromnejši je Beneschev akvarel iz leta 1892, na katerem je v ospredju park z vodometom'* (slika 21). Leta 1891 je izšla bogato ilustrirana knjiga o Kranjski v zbirki opisov dežel Avstroogr- ske monarhije. Tu najdemo Beneschevo ilu- stracijo Bleda kot okvir uvodnega poglavja o pokrajinskih značilnostih Kranjske. Ilustra- tor je narisal običajno blejsko bodobo od vzhodne strani z gradom na desni, jezero z ločjem pa je podaljšal navzdol, v globino, upodobil potopljeni blejski zvon in dodal ne- kaj verzov znane pesmi o tem zvonu"^ (slika 22 in 23). Akademski slikar Konrad Grefe je izdal in založil več zvezkov oziroma map s celostran- skimi upodobitvami naših krajev, med ka- terimi so razen risb tu in tam tudi fotografi- je. V desetem zvezku Stare Kranjske najdemo pod številko 37 Grefejevo podobo Bleda ri- sano zelo skrbno, skoraj bi rekli v kubistič- nem slogu. S trdno risbo je prikazal staro župno cerkev z ostanki taborskega obzidja, ob katerem je staro župnišče in še nekaj stavb. Nad naseljem je na skali skupek grajske gmo- te, ki je podrobno razčlenjena (slika 24). V primerjavi z romantiki je ostal Grefe pri zelo realnih razmerjih. Ta blejska upodobitev je izšla leta 1901." Dobrih petdeset let pozneje, 1954, je upo- dobil Blejski motiv v grafični izvedbi Boži- dar Jakac. Izbral si je znano stojišče blizu Zake, z drevjem v ospredju. Ta lahkotna ris- ba je daleč od nazornega, dokumentarnega Grefejevega prikaza.'* Blejska stvarnost je postala sčasoma ljudem tako znana, da so umetniki lahko osredotočili svojo dojemlji- vost in svoje sporočilo kar v bežnih navdihih, vtisih in doživetjih. Realnost blejskih pano- ram pa se je še naprej ohranjala v upodobit- vah, ki jih je prinesla fotografija. BLED NA STARIH FOTOGRAFIJAH Izumitelji fotografskega postopka so že od vsega začetka težili k množični sliki, ki naj bi prišla v roke vsakemu človeku, iznajdite- Iju in fotografu pa naj bi prinesla moralno priznanje in zasluženo plačilo, ki raste z mno- žično naklado slike. To je bilo načelo tehnične revolucije 19. stoletja. Prvi praktični fotografski postopek je do- bil ime po pionirju fotografije Daguerru (1789—1851). Dagerotipija je doživela svoj slovesni začetek avgusta 1839 in se je obdr- žala tja do leta 1860. Bila je to slika na po- srebreni plošči, obenem negativ in pozitiv, odvisno od tega, kako je gledalec sliko ob- račal. Bila je zelo natančna, naravi zvesta po- doba, žal pa se ni dala razmnoževati. Dagero- tipija je bila unikat, enkrama upodobitev. Dagerotipija se je s popotnimi fotografi hitro širila. Uporabljali so jo predvsem za por- tretiranje, lovili pa so dagerotipisti tudi moti- ve slikovitih krajev. Takšne vedute so bile primerne za ta način fotografiranja, ki je zahteval daljše osvetlitve. Ali je zaneslo kakšnega popotnega dagero- tipista tudi na Bled? Ali nam je znana vsaj ena sama podoba Bleda na srebrni fotograf- ski plošči? Meni in mojim znancem doslej še ni prišla pred oči takšna podoba Bleda. Imel pa sem srečo, da sem odkril vsaj podatek o takšnem slikanju na Bledu. Julija 1984 sem raziskoval v arhivu Avstrij- ske akademije znanosti na Dunaju gradivo o slovenskem izumitelju fotografiranja na ste- klo Janezu Puharju. V besedilu Puharjevega pisma, ki ga je napisal 25. decembra 1850 tajniku navedene akademije dr. Antonu Schrötterju, najdemo tudi stavek: »G. Krach iz Münchna je posnel tukaj nekaj motivov na srebrne plošče ...«." 1. J. W. Valvasor, Feldes-Bled, grafična upodobitev. ¦ 1679; 2. Neznan sliltar. Bled, olje; ok. srede 18. stol.; ! 3. Cesar Henrik II., freska v grajski kapeli na Bledu, ; 17. stol.; 4. Darilna listina cesarja Henrika II. škofu j Albuinu, zadaj Blejsko jezero z gradom in s Tri- I glavom, gornji del oljne slike Iz 19. stol.; 5. Marko \ Pernhart, Bled, olje, ok. srede 19. stol.; 6. Anton Ka- rlnger. Bled, olje, 1864; 7. Georg Holub, Bled, olje, 1888 (motiv iz zasebne zbirke); 8. Anton Gvajc, Bled, olje, 1889; 9. Carl Hasch, Bled, po tiskani reproduk- ciji iz 1881; 10. Neznan umetnik, Bled, grafična pri- loga v knjigi H. Coste, 1848; Edmund Hottenroth, Most čez Jezernico pri MUnem, risba, 1831; 12!. J. Wagner, Bled, del grafične upodobitve, pred sredo 19. stol; 13. Kurz v. Goldenstedn, Bled, grafika, 1849, leva stran slike; 14. Kurz v. Goldenstein, Bled, grafika, sr. 19. i stol.; 15. Heimdl, Bled, grafika 1878; 16. Franz Sprin- ; ger. Bled, grafika po letu 1904; 17. Anton Bayer, j Jama pri Bab jem zobu, grafika, 1850; 18. Ladislav Be- nesch, Naslovna stran knjige Schweiger-Lerehenfeld, Veldes..., okr. 1890; 19. Ladislav Benesch, Bled ilustra- cija (gl. op. 18); 20. Ladislav Benesch, Hudovemlkova vila na Bledu (gl. op. 18); 21. Ladislav Benesch, Bled s parkom, akvarel, 1892; 22. Ladislav Benesch, Bled, knjižna Ilustracija, 1891; 23. Hugo Charlemont, Blej- ski kozolec, knjižna Ilustracija, 1891; 24. Konrad Grefe, Bled, grafika, 1901; 25. Janez Puhar, Komponist Gre- ; gor Rihar na Blejskem jezeru, lastna risba, ki jo je i Puhar prefotografiral po svojem postopku (svltlopis), ; 1856; 2*6. Neznan fotograf, Bled, iz albuma L. Tomana, j pred 1870; 27. Benedikt Lergetporer, Bled po požaru i 1908, kopija po fotografski ploSčl; 28. Benedikt Ler- 1 getporer (?), Narodni noši z blejsko panoramo, kolo- ! rirana reprodukcija fotografije, 1914; 29. Neznan fo- : tograf. Zdraviliški dom, fotografija, pred 1914; 30. j Hotel MaUner na Bledu, kolorirana razglednica, 1898; 31. Neznan fotograf, Bled, panorama gradu proti vzho- du, kolorirana razglednica, med 1910 in 1918; 32. Fran Pavlin, Bled s Stolom, kolorirana razglednica, med 1910 in 1918; 33. Neznan avtor. Bled z Osojnice s turi- , stom na skaU, kolorirana razglednica, med 1910 In ¦ 1918; 34. Vintgar pri Bledu, razglednica z verzi An- : tona Aškerca, okr. 1900 ; 35. Alois Beer, Bled, razgled- nica, 1900 (»Zenitvanska rajža!«); 36. M. Ruppe, Blejski grad s Triglavsko skupino, barvna razglednica, ok. 1900; 37. Rudolf Marčič, Bled — pogled od hotela Petran, barvna razglednica, ok. 1923; 38. Neznan foto- graf. Drsalci v narodnih nošah na zamrznjenem je- zeru, razglednica, leto neznano Izbor slikovnega gradiva in preslikave: Mirko Kambič 166! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Puhar je bil takrat na Bledu in nekega Kracha je omenil kot strokovnjaka, ki je po- hvalil Puharjev postopek slikanja na steklo. No in ob tem je Puhar omenil, da je g. Krach tudi sam slikal Bled, vendar na srebrne plo- šče, torej s postopkom dagerotipiranja. Tako imamo trden dokaz, da je bil Bled upodob- ljen na dagerotipiji vsaj že leta 1850. To je bi- lo v času, ko so nastale Goldensteinove gra- fike. Toda kdo je bil ta zgodnji, morda sploh pr- vi blejski dagerotipist? Puharjevim biogra- fom, kolikor so ga sploh omenili, je ostal nez- nana oseba. Moje dosedanje raziskave pa so dobro osvetlile tudi tega neznanega Kracha. Povedano na kratko: Lorenz Krach se je rodil na Bavarskem, slikarstva se je učil v Münchnu, zgodaj se je oprijel dagerotipije, potoval je skozi Gornjo Avstrijo na Koroško ter postal končno ljubljanski fotograf z ate- ljejem v sedanji Wolfovi ulici. Po njegovi smrti leta 1869 je vodila atelje njegova že- na Roza, po rodu Gaj diceva iz Karlovca. Krach je navajal na svojih slikah kot svoj poklic slikarstvo in fotografijo.*" Lorenz Krach je naredil torej, po Puhar- jevih besedah, več blejskih motivov na sre- brne plošče. Toda kje neki so te slike, mirno bi lahko dodali: že dragocene slike Bleda? Lahko domnevamo, da so že uničene, lahko, da so še kje ohranjene kot založeno, izgublje- no blago posebne kulturne vrednosti. Morda jih je hranil Krach kot družinsko imovino, še bolj verjetno je, da jih je prodal bogatemu meščanu ali navdušenemu narodnjaku. Mnogo večja čast kot Krach ove dagerotipi- je so za Bled fotografije, ki jih je izdelal izu- mitelj Janez Puhar (1814—1864), ki je bival na Bledu od leta 1846 do 1853. V tem času je Puhar kontaktiral z Dunajem, s Parizom, z Londonom in celo z New Yorkom. Na prvi pogled zveni to morda komu nekam napihnje- no, res pa je dosegel Puhar izjemno čast in svetovno odmevnost ravno v času svojega bi- vanja na Bledu. Janez Puhar je bil že okrog leta 1840 do- ber dagerotipist. Leta 1841 je že pisal iz Met- like o svojem novem postopku slikanja na steklo, dve leti nato je ta postopek že podrob- neje opisal in to objavil v časopisju. Leta 1850 je poslal podroben opis izuma Akademiji zna- nosti na Dunaju, ki je Puharjevo poročilo ob- javila januarja 1851. Naslednje leto je dobil diplomo in priznanje od pariške Académie Nationale. Sodeloval je na Veliki razstavi v Londonu in poslal je svoje slike na razstavo v New York. S tem je postal Bled v tistem ča- su središče slovenske fotografije s svetovno- odmevnostjo. V Puharjevi zapuščini, ki jo je večinoma prejel v varstvo Narodni muzej v Ljubljani,, in to šele leta 1893, je le malo slikovnega gra- diva. Na srečo pa je med slikami tudi nekaj upodobitev Bleda. Puhar je že leta 1849 po- slal na ogled slike blejske cerkve in župnišča. Ijubljanskim znanstvenikom, da bi mu priz- nah prioriteto za izum slikanja na steklo. Te slike so izgubljene. Prav tako je izgubljena, slika blejske okolice z visoko zasneženo goro, kar je bil verjetno Stol. To sliko je Puhar poslal Dunajski akademiji, vendar arhiv aka- demije nima razen rokopisov nobene Puhar- jeve slike.*' Puhar je leta 1850 akademiji na Dunaja sporočil: »Dalje vam pošiljam precej uspel posnetek pogleda na goro iz blejske okolice z: violetnim, s snegom pokritim vrhom, v mehki tintni izvedbi.« V svojem poročilu je Puhar posebej omenil, da je Bled z okolico zelo sli- kovit.*8 Med ohranjenimi blejskimi motivi iz ka- mere Janeza Puhar j a gre za tri motive. Ene- ga teh je urednik Dom in sveta, dr. Lampe,, leta 1893 tako le opisal: »Vožnja po Blejskem jezeru. Fotografija je posneta po risbi svinčnikovi in je jako natan- čna, po sestavi tudi res lepa. Slika nam kaže coin sredi jezera; na njem je skupina ljudi. Na levi strani se vidi Blejski grad, na desni otok. V ozadju se mično blešči župnijska cer- kev v Gradu; vso to sliko nekako oklepajo visoke planine.« Ta slika je narejena na sol- nati papir, postopek, ki ga je Puhar odkril le- ta 1853. Po istem postopku je narejena Pu- har jeva slika, ki predstavlja komponista Ri- harja v čolnu na jezeru, z gradom in s Stolom v ozadju. To je Puharjeva risba, preslikana s Puharjevim postopkom. Na tej sliki najdemo Puharjev podpis, datum z letnico 1856 in z oznako »svitlopis«, kar je pomenilo fotograf- ski postopek*' (slika 25). V zapuščini prof. Branca, ki je vneto razi- soval Puharjevo življenje in delo, je ohranje- na neka grafična podoba Bleda, ki jo je ver- jetno Puhar preslikal s svojim postopkom. V ospredju je travnik z govedom in ovcami, večja hiša, v ozadju pa Blejski grad. BLED NA FOTOGRAFIJAH PO LETU 1860 Okrog leta 1860 se je svetovna fotografija usmerila na lažji postopek, kot je bila dage- rotipija in kot je bil Puharjev način izde- lave fotografskih slik. Zanimivo je, da je bila osnova novega postopka steklena plošča, kot jo je uveljavljal Puhar že vse od leta 1843 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 167 i dalje. Toda novi kemični postopek je bil bolj praktičen kot je bil Puhar j ev. Razen tega so plošče uporabili izključno za negativ, ne pa za pozitiv, kot je to delal Puhar. Vendar se je tudi novi postopek osredotočil predvsem na portretiranje in mnogo manj na fotografiranje krajev in naselij. Zato so tudi stare blejske fotografije bolj redke in veseli smo vsakega primerka iz 19. stoletja. V času pred letom 1870 sta nastali dve fo- tografiji Bleda na majhnem formatu, ki je ustrezal velikosti vizitke. To je bil zelo pri- ljubljen format za portrete, uporabljali so ga pa tudi za druge motive. Naši sliki Bleda sta v Tomanovem albumu, ki ga hrani Narodni muzej v Ljubljani. Lovro Toman (1827—1870), pesnik in politik, doma iz Kamne gorice, je bil zelo zagledan v Bled in močno je želel, da bi postal ta kraj shajališče slovenskih govorni- kov in središče slovenske žive, govorjene be- sede. Obe fotografiji sta delo neznanega fo- tografa, čeprav so v Tomanovem času foto- grafi redno objavljali naslov svojega ateljeja na hrbtni strani slike.^" Prva slika odpira pogled na jezero z delčkom ograje in zelenja od vzhodne strani (slika 26). Svetla jezerska gladina se končuje s temnim ozadjem, iz katerega kipi bela grajska pečina z gradom. V ozadju sta komaj vidna Triglav z Rjavino. Na sliki ne vidimo čolna, pa tudi nobene osebe ni nikjer. Proti pričakovanju je ta fotografija kot zvest odsev realnosti dokaz, da so slikarji realisti in pred njimi romantiki spravili na svojo sliko Bleda mnogo več in da so vse skupaj oblikovali po lastni presoji bolj učinkovito, kot je zmogla to fotografija. Druga fotografija iz Tomanovega albuma prikazuje Bled od vzhodne strani z večjo hišo v ospredju, z gradom v ozadju, medtem ko jezera in otoka sploh ni videti. Obe sliki sta dokaz, da je bila naša pokra- jinska fotografija okrog 1860 še skromna, če- prav imamo v svetovni fotografiji tistega časa mojstre, ki so znali narediti odlične pokrajin- ske slike. Fotografirali so na velike plošče, tudi do formata 30/40 cm in potem kopirali slike s sončno svetlobo neposredno na papir. Brez povečevalnika so dobili s tem postop- kom zelo jasne slike z bogastvom tonskih pre- hodov. Takšne slike je izdeloval leta 1870 celovški fotograf prof. Johann Reiner, ki je fotografi- ral gradnjo gorenjske železnice od Ljubljane do Trbiža in poslikal mimogrede tudi bližnje kraje, npr. Škofjo Loko, Slap Savice, Belo- peška jezera in drugo. Vso fotografsko opre- mo je imel na posebnem vozu, saj je moral imeti pri sebi temnico, steklo, papir in vse keniikalije.** V 19. stoletju sta slikala Bled še dva tuja fotografa. Prvi je bil neki Thalberg, ki je de- loval v Lescah in na Bledu, verjetno je bil predvsem portretist.*^ Drugi je bil Alois Beer iz Celovca, ki je potoval po Gorenjski v 19. in v začetku 20. stoletja. Njegova podoba Ble- da je zelo skromna panorama, ujeta od južne strani. Za starejšo blejsko fotografijo je po- stal ob koncu 19. stoletja in vse do leta 1910 zelo pomemben Benedikt Lergetporer, po ro- du Tirolec. Atelje je imel na Malem Lošinju in na Bledu. Kot priseljenec je seveda ohranil svojo tirolsko narodno zavest, vendar je bil dovolj širok in strpen. Našel je dobre stike tudi z zavednimi Slovenci, predvsem s člani Slovenskega planinskega društva. Vabili so ga, da je fotografiral slavja ob odpiranju no- vih planinskih domov, tako npr. leta 1896, ko so odprli Triglavski dom na Kredarici. Lergetporer je upodobil blejske panorame s svojo kamero naštetokrat, ohranjenih pa je malo njegovih slik v originalni izvedbi. Zna- ni so mnogi njegovi motivi v reprodukcijah kot ilustracije v knjigah o Bledu, v koledarjih, v obliki razglednic in podobno. Kot originalne slike najdemo njegove podobe Bleda na malih formatih vizitke (na kartonu) in na večjem, tako imenovanem kabinetnem formatu. Ler- getporer je namreč prepotoval s svojo veliko kamero na plošče Slovenijo, tudi lep del Julijskih Alp. Te motive je priredil v obliki kabinetnih slik za prodajo. Prav zato so dali nekateri zavedni Slovenci Lergetporerju ob njegovi smrti leta 1910 javno priznanje, češ da je vendarle zaslužen za dokumentacijo za- nimivosti in lepot slovenskih krajev, čeprav je bil tujec.*' Med motivi blejskega fotografa Lergetpo- rer j a so razen panoram Blejskega jezera za- nimive slike okrašenih čolnov, med njimi čoln v podobi velikega laboda. Rad je upodabljal gorenjsko narodno nošo iz okolice Bleda, le- ta 1908 pa je skrbno dokumentiral posledice velikega požara, ki je uničil vas Grad, nase- lje ob župni cerkvi (slika 27). Meseca februarja 1891 se je Lergetporer kot spremljevalec gorjanskega župana Jakoba Žumra spustil z njim po zaledenelih strminah v Vintgar, ki še ni bil raziskan. Takrat ali pozneje je naredil fotografske posnetke te div- je soteske in s temi slikami je Zumer prepri- čeval Blejce o turističnem pomenu poti, ki naj bi jo zgradili skozi Vintgar. Dve leti pozneje je bila navidezno nemogoča pot v resnici odprta.-** 168 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Leta 1908 je izšla bogato ilustrirana knjiga o Bledu, ki jo je pripravil F. Kimovec. Ime- na fotografov niso navedena, poznavalcu fo- tografije pa je takoj jasno, da je večina slik delo fotografa Lergetporerja. Tu najdemo motiv čolna-laboda in kot zadnjo prilogo mo- tiv blejskega pogorišča.*' Tik pred prvo svetovno vojno je izšla raz- košna knjiga v dveh delih, z naslovom, ki je zvenel takrat še normalno: Avstrija — moja domovina, z opisom številnih avstrijskih de- žel, med njimi tudi Kranjske. Ta je bila po- čaščena razen s tekstom in s črno-belimi fo- tografijami tudi s celostransko barvno prilogo Bleda (slika 28). Ta motiv je kvahtetno ko- lorirana črno-bela fotografija, na kateri je v ospredju s cvetjem okrašena vrtna uta in v njej dve lepi ženi v gorenjski noši, v ozadju pa blejska panorama z jezerom, otokom, gra- dom in Stolom. Fotograf ni naveden, verjetno gre za delo B. Lergetporerja. Preseneča nas kvaliteten tisk te priloge, ki je motivno pri- rejena ljudskemu okusu. Bila je odsev sploš- nega prepričanja, da je Bled simbol vseh le- pot slovenske zemlje.*" Med zgodnjimi slovenskimi fotografi, ki so slikali naš alpski svet ob koncu stoletja pa vse v novi čas dvajsetega stoletja, je bil jese- niški fotograf Fran Pavlin, rojen 1872 v Vo- dicah, ubit med bombardiranjem Jesenic ob koncu druge svetovne vojne. Tedaj je bil uni- čen tudi njegov atelje skupaj z vso fotografsko dokumentacijo. Ohranjene so številne Pavli- nove razglednice, med njimi razni motivi Ble- da. Pavlin je bil prav gotovo zaslužen za fo- tografsko propagando Bleda, ožje in širše oko- lice. Leta 1906, ko je stekla bohinjska železni- ca, je Pavlin dokumentiral tudi ta dogodek. Razen dokumentarne, turistične fotografije najdemo Bled zgodaj tudi na razstavah umet- niške fotografije. Takšna je bila razstava le- ta 1911 v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. V žiriji sta bila tudi slikarja Rihard Jakopič in Ivan Vavpotič. Med razstavljenimi motivi je bilo nekaj blejskih pejsažev. Bogomil Brin- šek je razstavil »Motiv pri Bledu«, Fran Ve- sel »Motiv z Bleda«j^ Slavko Plemelj pa kar tri blejske motive, dva narejena s kombinira- nim gumi postopkom in enega na klorobro- mov srebrni papir. Ta razstava je bila delež- na pozitivne kritike in škoda je, de so se slike porazgubile.*' Po letu 1931, ko je prišla k nam v modo umetniška motivika iz vsakdanjega življenja, v pejsažu pa nižinski svet, je doživela upodo- bitev Bleda svojo devalvacijo. Slike Bleda so bile že preveč znane in preveč so bile usmer- jene v turistično dokumentacijo. V publika- cijah s kvalitetnim izborom slik najdemo Bled le redkokje. V planinskem albumu Iz naših gora, ki je izšel leta 1940, vidimo Bled le dva- krat. »Bled pred pomladjo« je fotografiral Slavko Smolej, »Iz blejske okolice« pa Janko Skerlep. V knjigi Slovenska fotografija iz le- ta 1935, ki pomeni izbor najboljših motivov slovenskih fotografov tistega časa, ne najde- mo nobenega Bleda, prav tako ne v knjigi Frana Krašovca Slovenska zemlja v podobah. Za tolažbo ljubiteljem Bleda pa dodajmo, da je leta 1965 prejel avtor tega članka na mednarodni razstavi v Comu (Italija) z moti- vom Bleda in Bohinja toliko točk, da je os- vojil drugo mesto, zlato ladjico, v tekmova- nju fotoklubov iz 28 držav. V tem primeru je šlo za barvno fotografijo in Bled se je pred- stavil po jesenski nevihti, tik pred sončnim zahodom, s pobliski svetlobe in barv na oto- ku, gradu in na zasneženem Stolu, z razgiba- nimi oblaki na nebu. Takšen mednaroden uspeh je vreden omembe, čeprav smo s tem segli v naš čas.*^ Za ravnotežje so takoj vrnimo za sto let nazaj, v leto 1865. Takrat je Ljubljanski ča- sopis objavil, da je dal slikar Goldenstein na ogled 50 svojih motivov najlepših krajev Kranjske in to v obliki fotografskih repro- dukcij. Verjetno je bil vmes tudi Bled. Samo leto pozneje je isti časopis objavil, da so v Ljubljani naprodaj Pernhartovi motivi go- renjskih krajev, med njimi tudi Bled, in sicer v fotografski tehniki razmnoženi ter zelo pri- ljubljeni. Prim.erek takšnega Bleda v foto- grafski preslikavi iz leta 1866 se je ohranil v Ljubljani v zasebni lasti. Pomeni izjemen primer v fotografski reprodukciji.*' Fotografija kot nova tehnika in nova likov- na zvrst 19. stoletja se je torej ustavila tudi na Bledu in nam zapustila odlične dokumen- te svojega razvoja. BLED NA STARIH RAZGLEDNICAH Poplava razglednic je zajela Evropo in z njo naše kraje h koncu 19. stoletja, zlasti ko se je uveljavila tehnika neposrednega tiska po fotografski sliki. Sprva je šlo predvsem za ri- sane in litografsko razmnožene motive, poz- neje za črnobele fotografije in za razgledni- ce, kolorirane s tiskarskimi barvami. Te bar- ve so bile v posameznih primerih celo bolj umirjene in manj kričeče kot so današnje barvaste razglednice krajev in naselij. Bled se je znašel na mnogih razglednicah ob koncu 19. stoletja in v času do prve svetovne vojne. Od leta 1918 dalje krasijo blejske raz- glednice slovenski napisi in domače znamke, kot prve tiste Vavpotičeve z možem, ki trga KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 169 verige podložništva. Sledijo znamke s kralje- vo podobo, nato zatemni Bled nacizem s svo- jimi znamkami in obeležji, končno pa zašije svoboda, ki najde viden odsev tudi na raz- glednicah. Tu se bomo omejili le na nekaj primerkov starih razglednic, ki so s svojo sliko doku- ment o stanju in o razvoju Bleda kot nase- lja. Te slike dopolnjujejo tovrstno vlogo nek- danjih grafik in risb. Blejskemu razvoju sle- dimo od ločenih vasic, njiv in kozolcev do poznejših gostinskih zazidav, ki so se vsedle na obrežje jezera. Stara župna cerkev je ča- sovni mejnik na slikah. Leta 1904 se je stari baročni zvonik umaknil šilastemu, psevdogot- skemu in neznane motive lahko datiramo po tej konici: pred letom 1904 ali potem. Drug takšen mejnik je Zdraviliški dom v parku, ki so ga dogradili leta 1896, porušili pa 1955. Ta dom vidimo na starih razglednicah. Dve izvirni fotografiji večjega formata hrani med drugim župnijski urad na Bledu. Na eni teh večjih fotografij je v ozadju baročni zvo- nik cerkve. Na drugi je park z domom in s številnimi gosti, ki razodevajo s svojo nošo obdobje secesije (slika 29). Izberimo si sedaj nekaj razglednic s ča- sovnim ključem nastanka teh slik poštnega formata.'* Na neki razglednici iz leta 1896 (poštni žig) vidimo Bled kot mozaik iz več motivov, med katerimi je stari, skromni hotel Petran v Mli- nem. Na razglednici iz leta 1898 je litograf- sko lepo upodobljen hotel in penzion Malner. Tu vidimo vodomet v parku, in leseno uto ob jezeru. Ta razglednica je barvasta (slika 30). Nekaj razglednic starejšega datuma je ši- rilo portret Riklija ločeno ali skupaj z nje- govimi zračnimi kabinami. Ena od razglednic, ki je bila natisnjena še pred prvo svetovno vojno, odpira širni po- gled z grajske terase tja proti vzhodu. Na njej vidimo novo župno cerkev in pozidavo vzhodnega področja Bleda, kar služi lahko za primerjavo z današnjim stnjem (slika 31). Na starejših blejskih razglednicah obrnemo nehote svojo pozornost na rast slovenske na- rodne zavesti tja do leta 1918. Slikar Ivan Vavpotič je sicer ironično zavrnil težnjo, da bi bila gorenjska narodna noša z blejskim je- zerom simbol slovenstva in slovenske umet- nosti. Takole je zapisal že leta 1913 v Vedi, dvomesečniku za znanost in kulturo: »In glejte, kadarkoli hvalimo tujcem našo slovensko zemljo in se navdušujemo za milo našo domovino na shodih in zborovanjih, med prijatelji, pri cvičku in pri petju 'narodne' — vselej nam vstaja v misli omnimozna Gorenj- ka z avbo, v ozadju pa Blejsko jezero ... in kaj drugega si kot ilustracijo pojma 'sloven- ski' ne znamo predstavljati.«'^ Vavpotič, sam po rodu Gorenjec, je skušal s tem stališčem opozoriti Slovence na eno- stranost, kljub temu pa je Bled le ostal ne- kakšen simbol slovenske zavesti. Slovenci so pred letom 1918 to dokazovali tudi s sloven- skimi razglednicami Bleda, na katerih so bila slovenska imena in slovenski pozdravi, kar naj bi spodrinilo razne tuje navedbe kot npr. »Gruss vom Veldeser See« in podobno. Nekaj časa so se pojavljale dvojezične blej- ske razglednice, primerne za tuje turiste. Takšne je izdeloval po naročilu gostincev tu- di fotograf Pavlin (slika 32). Za izključno slovenske razglednice Bleda so poskrbele domače založbe, tiskarne in dru- štva. Na razglednico so natisnili domače ver- ze, ki naj bi z lepoto kraja ponesle v svet tudi lepoto slovenske besede in misli. Se pred le- tom 1904 je izšla risana razglednica, na kate- ri najdemo na ornamentalno speljanem traku sledeče verze: »Meglica lahna, malo stoj — ko plavaš čez višave — pozdrav da z Bleda moj s seboj — poneseš čez višave.« Naj zveni to še tako preprosto, slovenskemu človeku je bilo všeč, da je združil predstavo Bleda s slo- vensko besedo. Za slovenske razglednice Bleda je že pred letom 1914 skrbelo Društvo za povzdigo pro- meta tujcev na Bledu (slika 33), pa domačin Repe, medtem ko je ljubljanski založnik Kleinmayr& Bamberg izdal razglednice Ble- da tako v slovenskem kot v nemškem jeziku. Jakob Žumer, ki smo ga že omenili, je za- ložil svojevrstno dopisnico s fotografijo Vint- gar j a in z verzi pesnika Aškerca pod naslo- vom Pozdrav Vintgarju. Verzi so bili tiskani s kaligrafičnimi začetnicami in v rdeči barvi. Takšne dopisnice so potovale po Sloveniji leta 1902 (slika 34). In tako so blejske razglednice s številnimi panoramskimi motivi in s prizori posameznih znamenitosti kot so otok, grad, gostišča, Vint- gar, prispevale svoj delež k blejskemu turiz- mu, k slovenski narodni zavesti in k ravno- težju med tujim in domačim vplivom. Naj ima turizem smisel za tujega gosta, toda naj ne ponižuje domačina. Po letu 1918 se je seveda občutek gospodarja in gostitelja povečal v na- rodnostnem pogledu, toda Bled je ostal še vedno široko odprt tujemu gostu. Blejske razglednice, ki so potovale s svo- jimi pozdravi k našlovljencem, so zanimive še s svojim besednim sporočilom. Turist, obisko- valec, gost je izrazil s kratkimi besedami svoje razpoloženje, svoje misli in želje. S skrb- 170 I kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 no analizo bi lahko razbrali marsikaj zanimi- vega. Mimogrede omenimo le nekaj razgled- niških sporočil z Bleda, seveda tista s sloven- skim besedilom. Jedrnato kratek in alpsko hladen je bil ne- ki Ifko, ki je prišel leta 1900 na Bled uživat svoj medeni teden z nevesto Jelco. Tako je sporočil neki Idi v Ljubljano: »Ženitvanska rajža! Kaj b'Te dost pisov sej sama veš kok de-je!« Morda je bil mesec sep- tember na Bledu že prehladen za vročo lju- bezen ali vsaj za toplejše besede navduše- nja (slika 35). Leta 1909 je več obiskovalcev Bleda po- slalo panoramsko kartico Bleda, delo foto- grafa Pavlina, na naslov: »Slavne vešče v Se- nožečah na Krasu.« Poštni žigi dokazujejo, da je prišla kartica v prave roke. In kaj so jim sporočili? Veščam v Senožečah naj blej- ska razglednica prispeva več dobre volje, ko se bodo zbrale pri črnem kofetku. Deževni Bled je bil neki družbici povod, da so se kar najboljše zabavali, kot zvemo na razglednici iz začetka našega stoletja. Nas- protno pa je leta 1898 neka »ljubeča Anka« na idilični razglednici potožila: »Jaz prav po- ceni dolgčas prodajam.« Med starejšimi blejskimi razglednicami najdemo tudi reprodukcije slkarskih del, npr. Blejski grad s Triglavom, delo Ruppeja (sli- ka 36). Zelo barvit motiv ima razglednica po sliki hrvatskega slikarja R. Marčiča. S hotela Petran v Mlinem je naslikal grad in Stol v žarečih rdečkastih tonih zahajajočega sonca. Pozdravi na tej kartici so potovali v Ljubljano leta 1923 (slika 37). Zaključek in dve ideji na vrh V zakladnico starih blejskih motivov smo segli globoko, vendar pa še vedno ne do dna. Ob naštetih in opisanih slikah bi našli še druge, nove slike v olju, grafično razmnožene risbe, dalje ilustracije in razglednice, da fo- tografij sploh ne omenjamo. Razen tega ne smemo prezreti, da smo se omejili v članku le na pokrajinske motive. Z Bledom je poveza- nih še mnogo slik, ki imajo značaj individu- alnega in skupinskega portreta. Dalje gre za slike o dogodkih na Bledu, za žanrske prizore in še kaj (slika 38). Prezreti ne bomo smeli tu- di blejskih motivov v tujih zbirkah, v tujih publikacijah in knjigah. In sedaj prva ideja ali bolje povedano prvi predlog. Bled naj razširi muzejsko zbirko slik v kabinet blejskih upodobitev. Načrtno naj zbira originale in če teh ni mogoče dobi- j ti, vsaj odlične kopije oziroma preslikave in povečave. Kartoteka z vsemi podatki o slikah bi bila dragocen rentgen za pregled blejske preteklosti in sedanjosti in čudovit pripomo- ček za vse bodoče publikacije o Bledu. Torej — brez velikih stroškov: kabinet s kompletno zbirko blejske motivike na slikah! Druga ideja oziroma predlog je spomenik Janezu Puharju, ki je sredi 19. stoletja po- vezal ime Bled s svetovnimi središči znano- sti in kulture, z Dunajem, s Parizom, Lon- donom, New Yorkom. Puharju moramo po- staviti na Bledu zelo vidno spominsko obele- žje. Bled je počastil Prešerna, Riklija, Plem- Ija. Dodati moramo še doprsni kip Puharja. Razen imena pionirja fotografije naj bo vsaj dvojezično napisano, da gre za izumitelja fo- tografije na steklo. Toliko tujcev je vsako leto na Bledu in Bled ne sme pozabiti na svojo lastno veljavo. Fotografija je danes po svetu v kipečem vzponu, našega Puharja omenjajo tujci v svojih reprezentačnih knjigah.'® Zakaj smo Slovenci tako ravnodušno pozabi j ivi? Bled ima zlato priliko za odlično potezo: Tu je naš pionir fotografije, znanstvenik izjem- nega pomena — Janez Puhar! OPOMBE 1. Amand Freiherr v. Schweiger- Lerchenfeld, Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen. Wiem, Pest, Leipzig (brez letnice). — 2. J. V. Valvasor, Topographia Ducatus Camdoliae mo- dernae, Bögenäperlc 1679, pod Feldes-Bled. — 3. Diapozitive foirmata 6/6 cm mi je dal na ogled dr. Ivan Stopar, ki pripravlja koledarske re- produkcije teh slik v velikem formatu (Kole- dar Cinkarne Celje). Posredoval mi je tudi os- novne podatke o slikah. — 4. Bled (Studio FA J. Anderlič), Bled-Ljubij ana 1982, založilo Ho- telska turistično podjetje Bled. Barvna reproduk- cija freske. — 5. Gl. opombo 4. — 6. Barvni dia- pozitiv te slike mi je dal na ogled dr. Ivan Sto- par. — 7. Slovenski kraji dn naselja v preteklo- sti, Narodna galerija, Ljubljana, 1978. Razstavni katalog, str. 29. — 8. Anton Karinger, 1829—1870, Narodna galerija, Ljubljana 1984. Razstavni ka- talog, slike Bleda pod št. 15, 19, 31, 32 in 106. — 9. Marko Pernhart. Panorama s Stola (proti Ble- du in Triglavu), Narodna galerija v Ljubljani. — 10. Gl. opombo 7, str. 29, zap. št. 5 in 6. — 11. Tu opisane Karingerjeve upodobitve Bleda so opremljene z vsemi podatki v navedenem kaita- logu (gl. op. 8). — 12. Heinrich Fuchs, Die öster- reichischen Maler des 19. Jahrhunderts. Wien 1973 (G-K. 2). — 13. österreichische National- bibliothek Wien, Bildarchiv. Nr. D 11481 (Bled 1888. olje na platnu. 63 x 90 cm). — Druga slika, Id je v privatni lasti v Ljubljani, je olje na platnu, 52 x 81 cm, — V cit. Bildarchivu se pod št. D 15.492 omenja oljna slika Bleda iz leta 1882, delo Georga Geyerja (f 1912). — 14. Nekaj KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 171 ocen naših planinskih slikarjev, ki so upodab- ljali tudi Bled, najdemo v razpravi Rajka Lo- žarja. Slovenske planine v risbi in sliki. Planin- ski vestnik 1936, str 193—228. — 15. Gl. repro- dukcijo Gvajčevega Bleda v razstavnem kata- logu (op. 7 zgoraj) pod št. 3 in podatke k sliki na str. 29. — 16. C. Hasch, Veldes in Krain. Vom Steiermarkischen Kunst-Verein für das Vereins- jahr 1881/82, reprodukcija na formatu 43/55 cm. Narodni muzej v Ljubljani, grafični kabinet, št. 4. —• 17. Anton Hayne, Procesija na Blejski otok, olje na platnu, ok. 56 x 69 cm, pred 1850, Na- rodna galerija v Ljubljani, inv. št. 45. — Motiv z blejskimi romarji najdemo tudi v grafiki po izvirni skici Wollschlägerja (gl. NationalbibMo- thek Wien, Bildarchiv, št. POH 19241). — 18. Ma- tija Jama, Modema galerija, Ljubljana 1974, razstavni katalog. — 19. To študijo mi je po- klonil umetnik malo pred svojim odhodom v Belo Krajino, kjer je kmalu kotem umrl. Po- jasnilo, da je nastala slika na Bledu, mi je dal s posebnim poudarkom. — 20. Ta slika ni last župnišča. Kot slikar je naveden Jos. Slovnik Düsseldorf, 1943, olje na lesu, format okr. 150 x 200 cm. — 21. H. Gosta, Reiseerinnrungen aus Krain, Laibach 1848, str. 142/143 (Lith. u. gedr. b. H. Lampel, Graz). Format litografije 15 x 22 cm. — 22. France Prešeren, II battesimo presso la Savizza — Krst pri Savici, Ljubljana 1972. — 23. Grafični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani, št. 111 in 112. — Gl. tudi razstavni katalog (op. 7 zgoraj), str. 18. — 24. Grafični ka- binet Narodnega muzeja v Ljubljani, št. 116. — 25. Blejsiki kozolec je kot samostojen motiv na- risal Hugo Charlemont, gl. Die Österreich. - ung. Monarchie in Wort und Bild, Kärnten und Krain, Wien 1891, str. 479. — 26. Ta motiv je manjäega formata in zelo podolgovat: 9.5 x 18,5 cm, v tehniki finega jekloreza (L. Möglieh, Graz) in v založbi J. Giontinija iz Ljubljane. Podatki po orig. odtisu, ki je v zasebni lasti. — 27. Mo- tiv je razstavljen v muzeju na Blejskem gradu. Glej tudi: Branko Reisp, Blejski grad, 122. zve- zek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spo- meniki Slovenije, Ljubljana 1983. Tu so repro- ducirani številni blejski motivi. — 28. Grafični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani, št. 48 (Heimdl), št. 47 (Springer) in št. 1 (Bayer). — 29. Gl. opombo 7, str. 25. — 30. Gl. cit. delo v opombi 1. V naslovu je navedeno: »Mit 40 Illu- strationen von Ladislaus Benesch«. — 31. Prva opisana Benescheva slika je razstavljena v muze- ju na Blejskem gradu, sicer pa spada Benesche- va zbirka v Narodni muzej v Ljubljani (grafič- ni kabinet). — 32. Gl. cit. delo v opombi 25, str. 257. — 33. Stara Kranjska, izdal in založil Kon- rad Grefe, akad. slikar, besedilo P. pl. Radics. Na Dunaju in v Ljubljani 1901. Zvezek 10, list_ 37. — 34. B. Jakac, Bled, orig. odtis št. 49/50, 24 x 32,3 cm, 1954. Zasebna last. — 35. Österrei- ichische Akademie der Wissenschaften, Wien. — Arhiv akademije, št. 18/1851. — 36. Mirko Kam- bič, Prvi ljubljansiki fotografi (1839—1870), Kro- nika 29, 1981, str. 105. — Krach je prišel iz Ce- lovca v Ljubljano meseca marca 1850, torej bi bil lahko na Bledu že spomladi 1850. — 37. Vod- ja arhiva Avstrijske akademije znanosti na Du- naju, dr. Klaus Wundsam, mi je šel julija 1984 zelo na roko pri iskanju podatkov o Puharju, ni pa mogel zaslediti nobene slike. Zelo verjetno je takratni tajnik dr. Schrötter vrnil slike Pu- harju, čeprav o tem ni i>oročila. Ohranjen pa je podatek, da je Puhar prejel avtorsk honorar 6 goldinarjev za tiskano objavo poročila o foto- grafiranju na steklo (1851). — 38. Gl. opombo 35. — 39. Dom in svet 1893, str. 144 si., 240 si., 382 si. — Gl. tudi SBL II, Ljubljana 1933—1952 (Ja- nez Puhar; prof. Brane omenja ohranjene Pu- harjeve blejske motive). — 40. Fototeka Narod- nega muzeja v Ljubljani, zbirka družinskih al- bumov. — 41. Mapo izvirnih fotografij hrani Narodni muzej v Ljubljani. — 42. Podatek na hrbtni strani nekega portreta: »Photographische Anstalt von J. A. Thalberg — Veldes Lees (Ober- krain)«. — 43. Mirko Kambič, Požar na Bledu leta 1908. Kronika 24, 1976, str 188—189 (kratki biografski podatki o B. L.). — 44. J. Žirovnik, Vintgar. Celje 1930, str. 26—27. — 45. Fr. Kimo- vec, Bled nekdaj in sedaj. Ljubljana 1908. — 46. S. Schneider- B. Imendörffer, Mein österreich- mein Heimat, Band 1, Wien 1914, str. 480/481. — 47. I. razstava društva Klub slov. amater-foto- grafov, Ljubljana 1911, razstavni katalog. — 48. II. Concorso internazionale, Como 1965, razstavni katalog str. 10, 11 in 18 (ob tem je prejel M. Kambič tudi zlato medaljo za zimski motiv iz Bohinja). — 49. Mirko Kambič, Marko Pernhart in fotografske reprodukcije njegovih slik v 19. stoletju. Zbornik za umetnostno zgodovino, nova vrsta XIV—XV, 1978—1979, str. 257—261. Tu je omenjen tudi Goldenstein. — 50. Večjo zbirko razglednic z motivi Bleda ima fototeka oz. gra- fični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani, razen tega pa tudi NUK, Studijska knjižnica Mirana Jarca v NOvem mestu, pa tudi zasebniki. — 51. Ivan Vavpotič, Poglavje o slovenski umet- nosti. Veda, 1913, 3. letnik (Gorica 1913), str. 291. — 52. V najnovejšem času je Puhar častno in dovolj obširno omenjen v: — Helmut Gemsheim, Geschichte der Photographie — die erste hun- dert Jahren. — Propyläen Kunst Geschichte, Sonderband IUI. Frankfurt, Berlin, Wien 1983. — Geschichte der Fotografie in Österreich, I.— II. Bad Ischl 1983 (obširen katalog k razstavi, ki je potovala po Avstriji (npr. avg.—sep. 1984 v Celovcu). 172 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 BLED IN KNJIŽEVNOST JOŽA MAHNIC Bled vstopi v slovensko slovstvo v času raz- svetljenstva, in sicer s svojim rojakom, v Za- goricah rojenim Blažem Kumerdejem (1738— 1805), ki je bil v Ljubljani ravnatelj normalke in zatem okrožni šolski komisar v Celju in Ljubljani. Dunajski vladi je predložil načrt o uvedbi slovenščine kot učnega jezika v os- novne šole na Kranjskem; za potrebe teh šol je priredil nemško-slovensko berilo Vadenje, doživelo je več izdaj. Veliko se je ukvarjal z jezikoslovjem, ustanovil akademijo za filolo- gi j o vnetih mož, spisal osnutek pravopisa, pri- pravil slovnico skoraj za tisk, medtem ko je slovar obstal sredi pota. V slovnici je hotel zajeti tudi druge slovanske jezike, po vred- nosti je nekako med samovoljno Pohlinovo in znanstveno Kopitarjevo; slovarsko gradivo je za njim prevzel v delo Vodnik. Japlju je pomagal prevajati Sveto pismo — prevod je naročil ljubljanski škof Herberstein — in si- cer celotno Novo zavezo in Mojzesove knjige. Je tudi zaslužen za nastanek Janševe nemške knjige o čebelarstvu in za Goličnikov sloven- ski prevod. Po naročilu oblasti je slovenil nemške uradne razglase.' Priimka Kumerdej na Bledu ne najdemo več, ohranil se je le v sosednjem Ribnem.® V stari, od današnje skromnejši župni cer- kvi, toda v mnogo obširnejši župniji, ki se je prav ta leta delila, je bil od 1785 do 1788 za dušnopastirskega pomočnika Valentin Vod- nik (1758—1819). Na Bledu ni kot slovstveni delavec ničesar ustvaril, ker ta leta spadajo v dobo premora med začetki pri Pisanicah v Ljubljani in med delom, obnovljenim na Zoisovo pobudo v Bohinju. Na kaplanovanje na Bledu spominja beseda »nograd« za »vi- nograd« v Zadovoljnem Kranjcu — tako sta- rejši Blejci še danes pravijo svetu pod graj- sko skalo, tam so se v srednjem veku začenja- li blejski vinogradi — kakor je s kaplanova- njem v Ribnici zatrdno povezan dolenjski kra- jevni prislov »les« za »le-sem« v pesmi Vršac. V prvi verziji Zadovoljnega Kranjca, objav- ljeni v Pisanicah 1781, se v poštev prihajajo- či verz še glasi: »in na Korotanu za hribe za- ide«. V dokončni verziji v Vehki pratiki 1797 pa se ustrezna verza glasita: »pa v nógrade laške/ za goro zaide«. Pohlin ima v svojem tro- jezičnem slovarju iz 1781 za nemški Weingar- ten dva slovenska izraza: knjižni »vinograd« in narečni »nograd«. Vodnik je torej uporabil drugo možnost prav lahko pod vplivom žive Spominu sestre Veri, rojene Blejke vsakdanje rabe na Bledu za ledinsko ime po- leg župnišča.' V dobi romantike se z Bledom tesno po- vezuje ime in umetnost Vrbnjana dr. Fran- ceta Prešerna (1800—1849). Bled, ki je od nje- gove domače vasi oddaljen le kakšno uro ho- da, je gotovo večkrat obiskal o počitnicah kot študent, a tudi pozneje, izpričano v avgustu 1832, ko je v družbi prijateljev Matije Copa in Janeza Ahačiča naredil izlet k slapu Sa- vici v Bohinju. Pri poznejših obiskih Bleda se je oglašal pri prijatelju soimenjaku Francu Justu Prešernu na Mlinem (danes hiše ni več) in pri prijatelju trgovcu Andreju Malner ju v Zelečah (danes je tam Park hotel).* Matijev brat jurist Janez Cop je pesniku v pismu 15. julija 1832. torej pred izletom k Savici, predlagal, naj bi postavil kak svoj ro- man ali pesnitev v prelepe kraje njihove ožje domovine, to je gorenjskega kota. Prešeren je ta predlog upošteval nekaj let zatem v Krstu pri Savici (1836), ki ga je lokaliziral na Bled in v Bohinj ter posvetil zgodaj preminulemu prijatelju Matiji Copu in nesrečni ljubezni do Julije Primčeve. V peti stanci »Tje na otok z valovami obda- ni«, ki kompozicijsko spada k ekspoziciji, predzgodbi pesnitve, nam razgrne idilično pa- noramo Bleda in okolice, kakršna sta bila v njegovih časih, in sicer gledano z gradu: na- slika nam jezero z otokom in cerkvijo na sredi, zasnežene gore z najvišjim Triglavom, rodovitno Radovljiško ravnino na levi, na desni pa »griče« Višce, Kuhovnico, Osojnico in Stražo. V naslednjih kiticah nam pesnik prikaže Blejski otok nekdaj, v časih ugašajoče karan- tanske svobode, ko je po njegovi umetniški vi- ziji na otoku namesto krščanske romarske Marijine cerkve stalo pogansko svetišče bo- ginje ljubezni Žive in sta se usodno zagledala drug v drugega Črtomir, ki je s čolnom pri- peljal darove, in lepa Bogomila, svečenica na otoku. Prešeren svoja junaka primerja z an- tično ljubezensko dvojico Leandrom in He- ro, ki sta se prav tako sestajala v svetišču ob Helespontu. Bled kot praslovansko pogansko naselje, ki se je kasneje pokristjanilo, je čudovito Pre- šernovo pesniško videnje, saj so ga arheološka raziskavanja po drugi svetovni vojni potrdila. Nekateri skeletni grobovi z značilnimi dodat- ki na Pristavi in na Mlinem segajo namreč v KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO S2 1934 173 slovansko karantansko obdobje, v 8. in 9. sto- letje. Tudi najstarejše krščansko svetišče na otoku v dolgi časovni vrsti tam odkritih sa- kralnih stavb datira nekako iz 9. stoletja.' Leta 1883 je ljubljanski Literarno zabavni klub, prednik Društva slovenskih pisateljev, po prizadevanju Alfonza Moscheta, Senoove- ga prijatelja iz Karanfila, postavil Prešernu na robu zdraviliškega parka spomenik, obe- lisk iz repentabrskega marmorja. Na posa- mezne stranice spomenika so vklesali verze iz raznih njegovih pesmi, med drugim Bledu namenjena »Dežela kranjska nima leps'ga kraja, / ko je z okolšno ta, podoba raja.« Spri- čo številnih in vsiljivih kažipotov k raznim gostiščem v neposredni bližini spomenika, le- ta danes učinkuje nekam skromno, umaknje- no in pozabljeno. Signum temporis! V zavesti starejših ljudi še danes žive ne- katere pesmi, ki opevajo naravne lepote Ble- da, zraven pa izražajo verska ali rodoljubna čustva in so napisane v preprostem slogu; za- to so našle svojega skladatelja in kmalu po- narodele, tako da jim danes redko kdo ve za avtorje. Nastajale so v drugi polovici prejš- njega stoletja ter so jih prepevali romarji in izletniki, ki so se na pletnjah množično vozili prek jezera na otok. V mislih imamo pesmi »Otok bleski, kinč nebeški« — avtor besedi- la Kajetan Huber, uglasbil Kamilo Mašek, »Po jezeru bliz' Triglava« — spesnil in uglasbil Miroslav Vilhar ter »Pozdravljam te, gorenj- ska stran« — avtor pesmi Andrej Praprotnik, melodije Gustav Ipavec. Te pesmi seveda ni- majo kakšne posebne estetske cene, so pa za- nimive historično, kot izraz ljudskega čustvo- vanja in časovnega okusa. V podobnem ljudskem tonu je zapel Anton Funtek (1862—1932) balado Utopljeni zvon, ki razlaga blejsko pripovedko: grajska gospa je dala možu v spomin uliti zvon, toda med prevozom na otok je potonil, tako da se še zdaj včasih žalostno oglaša iz jezera; na otok je uspelo priti šele tistemu zvonu, ki ga je iz Rima poslal sam papež, zdaj se kot zvon že- lja oglaša iz cerkvenega stolpiča. Med pisatelji, ki so opisovali Bled ali tam ustvarjali, so bili tudi nekateri tujci. Grof Anton Auersperg — pesnik Anastasius Grün (1806—1876) je v svojo pozno zbirko In der Veranda (1876)' uvrstil tudi razdelek Aus Krain. V njem beremo najprej toplo žalostin- ko za dunajskim vzgojiteljem Prešernom, na- stalo ob njegovi smrti, nato pa ciklus In Vel- des s pesmimi Ausblick, Liebfrauenkirche, Glockenruf in Seebild. Najprej avtor v obloženem slogu zapovrstjo upodobi pogled na Triglav, grad, otok in ob- Učiteljica in pesnica Franica Vovk, pozneje poročena Jerajeva, v gorenjski ljudski noši (1901) režja; blejska narava, ki jo pooseblja, ga hkra- ti prevzema in pomirja. Nato se v lahkotnem ritmu ubrano zibljejo jezerski valovi in zvon na otoku, ta nenehno izraža težave in želje ro- marjev, ki jih prek zvonjenja lahko sluti in čuti vsakdo. V tretji pesmi ostaja ritem isti, le da z zvonom želja prosi avtor za svoje »kranjsko« ljudstvo, da bi se iz »suženjske« verske miselnosti prebudilo k težnjam po svo- bodi in napredku. V zadnji pesmi se avtor spet vrne k dolgemu verzu, poje o gladini je- zera, ki pri jasnem vremenu vse zrcali, ob vetru in viharju pa se njegova zrcalna slika lomi in razbije, le samotni beli labod se slej ko prej spokojno prevaža po jezeru; kljub člo- veški minljivosti pesnik ne izgublja zaupa- nja v življenje. Podobno kakor Grün kasneje v pesmih prosita za svoj narod, seveda slovenski, Kette in Zupančič, drugi izmed njiju tudi poje o zrcaljenju stvari v jezeru in o samozavestni vožnji bleščečega laboda v mračnem viharju. Pri tem ne gre za kak vpliv nemškega pesni- ka na naša — verjetno Grünovega cikla sploh nikdar nista brala — temveč za naključno podobna doživetja in situacije. Nemški poet je 174 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 tudi izrazno drugačen, gostobeseden in pa- tetičen, medtem ko sta naša dva neposredna in lahkotna. Med lastniki bolj ali manj razkošnih blej- skih vil je bilo tedaj veliko Nemcev, tako Karel Ritter von Rittmeyer. Ta je dal Ana- staziju Griinu leta 1881 na svoje stroške iz- delati spominsko ploščo iz belega marmorja in vanjo vklesati prvo kitico njegove pesmi Ausblick iz označenega cikla. To ploščo, ki je imela najbrž tudi namen, pri nepoučenih tu- jih letoviščarjih vzbujati vtis o nemškem zna- čaju Bleda, so vzidali v skalnato steno nad obrežno cesto blizu Male Zake, domačini kra- ju pravijo Pod krasjem.' Verjetno so tudi kot izraz nasprotovanja tej kulturno politični ak- ciji slovenski pisatelji kmalu zatem, leta 1883, v samem središču kraja postavili spomenik Prešernu. Griin-Auersperg namreč ni bil samo Pre- šernov učenec, izdajatelj naših ljudskih pes- mi (Volkslieder aus Krain, 1850) in nemški pesnik, temveč tudi velenemški politik, kot leskovški graščak ne preveč pravičen do do- lenjskih kmetov (kakor pripoveduje Trdina) in kot član kranjskega deželnega zbora nas- protnik uvajanja slovenščine v srednje šole. Zato je razumljivo, da so Blejci njegovo plo- ščo kmalu po prvi vojni odstranili. Drugi izmed tujih avtorjev, povezanih z Bledom, je bil Ludvik Germonik (1823—1909), Mici Kessler s sestro Slavo pred vhodom v hišo na Bledu (1907) avstrijski pisatelj bržkone koroško slovenske- ga porekla. Sprva se je ukvarjal z novinar- stvom; od 1857 do 1872 je bil uradnik v ljub- ljanski licejski knjižnici, populariziral je Pre- šerna in Bled; nazadnje je kot publicist živel na Dunaju. Med drugim je napisal na blej- skem ustnem izročilu slonečo ter v konserva- tivnem in avstrijsko patriotičnem duhu za- snovano igro Die Weiber von Veldes (Trst, 1868).8 Gre za igro s petjem v treh dejanjih, po- stavljeno v Petranovo gostilno na Mlinem, v županovo pisarno v Zagoricah in na obrežje jezera z otokom v ozadju, in sicer v leto 1813, ko se je iztekalo francosko medvladje pri nas. Francoski davčni upravitelj iz Radovljice Louis Fouquet naj bi s pomočjo strokovnjaka zlatarja, grajskega nadgozdarja in njegovih hlapcev ocenil in zasegel dragocenosti ro- marske cerkve na otoku. Tej nameri se upro domačini, predvsem ženske, ki jih vodi po- gumna in prebrisana Ana Ferjan, kmetica in lastnica toplic: na njen ukaz prepeljejo sko- raj vse čolne na otok, da bi bili nedosegljivi Francozom, ki po njihovem mnenju nastopajo kot »roparji cerkvenega zaklada«; na strani Somačinov so še županov namestnik Anton Potočnik, županova nečakinja Zofija (župan Ignac Novak sam se diplomatsko drži ob stra- ni) in seveda župnik Franc Gabrič. Junaštvo in ukane Blejk, starejših in mlajših, in nji- hovih moških zaveznikov rodijo uspeh toliko bolj, ker na prizorišče prihajajo vedno po- gostnejše novice o Napoleonovih vojaških po- razih in o koncu njegovega imperija. Delo je idejno naperjeno zoper francosko razsvetljen- stvo in politiko, umetnostno je hudo popreč- no, ponekod kar naivno motivirano. Kmalu so ga pod naslovom Srčne Blejke prevedli v slovenščino, in sicer, po različnih pisavah in slogih sodeč, daljše prvo dejanje Anton Umek-Okiški, drugo in tretje pa po njegovi smrti (1871) Valentin Prešeren. Prvi je izvirnik ponekod nekoliko predelal, med- tem ko se ga je drugi zvesto držal, v celoti pa je prevod precej okoren. Deželno predsedni- štvo je igro Slovenskemu dramatičnemu dru- štvu dovolilo uprizarjati 25. januarja 1872.' V Ljubljani so jo predstavili pod naslovom Po- gumne Gorenjke štirikrat: 10. dec. 1872 in 25. jan. 1874 v Nollijevi, 27. febr. 1876 v Gecljevi in 6. jan. 1895 v Anicevi režiji; gledališki le- tak kot prevajalca dosledno navaja samo V. Prešerna." V takratni Ljubljani so igro se- veda večkrat uprizorili tudi v nemškem izvir- niku. Zelo samostojno, le v rahli zvezi z Germo- nikom, je nastala igra s petjem v štirih de- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 175 janjih Junaške Blejke (1912)." Delo s samimi ženskimi vlogami je za potrebe podeželskih katoliških prosvetnih domov napisal neki Jože z Jezera.^2 Jezik je neprimerno lepši kot v prevodu Okiškega in Prešerna. Komparacije so vzete predvsem iz biblije, tako se junaške žene primerjajo z Judito. Tudi zgradba, raz- porejena v štiri dejanja, je dovolj spretna. Zgodba ostaja v glavnem ista, razlike pa so v nastopajočih osebah. Vodja upornic ni Fer- janka, temveč županja; nova je beračica Ma- ruša, stereotipna figura starejše književnosti; Francoze zastopa mamselle Jeannette, nosilka protiverske miselnosti; zanimiva novost je tu- di izdajalec med domačini, ki ga skuša mo- ralno rešiti hči. Ideja, ki prežema vso igro, je poleg zaupanja v Marijo sovraštvo do Franco- zov, nje avtor enači z jakobinci in brezbožniki ter jih kakor Germonik označuje za cerkvene roparje. In vendar Franc Gornik, pisec knjige o zgodovini Bleda in prej sam tamkajšnji žup- nik, sodi o tem dogodku drugače, manj nestr- pno: Leta 1803, torej še za Avstrije, je bilo blejsko gospostvo podržavljeno in tako je po- stala državna last tudi cerkev na otoku, ki je pripadala blejski graščini. Šest let pozneje je vsa avstrijska državna imovina, tudi blejska posest, prešla v last francoske države. Za 5. april 1813 je uradni Télégraphe officiel raz- glasil dražbo inventarja cerkve na otoku, 30. marca sta iz Ljubljane prišla francoski davčni upravitelj in srebrar, da bi ocenila predmete. Domačini, posebno ženske pod vodstvom Fer- janove iz Zeleč, so dva dni zapored prepreče- vali cenilni komisiji prevoz na otok s tem, da so čolne prepeljali na otok ali potegnili na suho. Pozneje so Francozi cerkveni inventar kljub temu odnesli, a ga 3. maja spet vsega vrnili župniku Gabriču, pri čemer je treba dodati, da ti predmeti niti niso bili pretirano vredni in posebno dragoceni. »Po odhodu Francozov je avstrijski patriotizem dogodke aprila 1813 napihnil, češ da so ,brezbožni' Francozi hoteli cerkev izropati.«^' Tretji tujec, ki ga moramo v zvezi z Bledom obravnavati, ni pisal o tem kraju kakor prejš- nja dva, temveč v njem ustvarjal in obliko- val neblejsko snov: bil je to Rudolf Baumbach (1840—1905), Nemec po rodu in profesor po izobrazbi. Petnajst let je živel v Trstu, najprej kot domači učitelj, nato kot svobodni pisa- telj; tam ga je Slovenec prof. Viljem Urbas opozoril na Dežmanovo objavo bovško-bo- hinjske pripovedke o belih ženah, Zlatorogu in zakladu v Bogatinu v Laibacher Zeitung 1868. Ta pripovedka mu je bila osnova za epsko-lirsko pesnitev v trohejskem desetercu Zlatorog, ki jo je pisal poleti 1874 in 1875 na Bledu, in sicer v hotelu Toplice;*-* o tem je še med vojnama pričala v sosednjo Wölflingovo hišo vzidana spominska plošča — zakaj so jo v novejšem času odstranili, nam je docela nerazumljivo. Baumbach je pripovedko razširil z liričnimi opisi gorskih cvetlic in živali ter razpoloženj- skih sprememb v naravi, s prikazom življenja po stanovih v planinah okrog Bogatina in v prometni gostilni ob zgornji Soči ter končno z ljubezensko zgodbo med trentarskim lovcem in krčmaričino hčerko Jerico, ki sprva poteka idilično, a se ob tekmecu beneškem trgovcu in ob ljubosumni Špeli razplete baladno. Av- torju je šteti v dobro, da v nemškem izvirni- ku piše bajeslovna in osebna (ne pa tudi kra- jevna) imena dosledno po slovensko. Pesnitev, ki sicer ni izjemno velika umetnina, je teko- če in občuteno poslovenil Anton Funtek, nje- gov prevod je doživel že tri izdaje.*' Približno v istem času kot obravnavani nemški avtorji so opisovali Bled nekateri naši pisatelji, ki jih z določenimi pridržki prište- vamo med realiste. Franu Levstiku (1831 do 1887) je že pred izidom pesniške zbirke nasta- la pesem V Bledu (Spomladi 1852):*« Mladeni- či, polni življenja in enotni v mislih, so se na dijaškem izletu zbrali na pomladno zelenem Bledu in se napotiU z ladjo na otok v upanju, da se bodo tudi pozneje kot možje enako uje- mali. Bledu je posvetil eno svojih pesmi tudi Josip Stritar (1836—1924). Ko je 1868 po dol- gem času obiskal domovino, mu je nastal drugi ciklus Popotnih pesmi,*«^ med njimi Bog sprimi, svetlo te jezero: Nekdaj se je sončna vedrina Blejskega jezera skladala s pesnikovo notranjostjo; zdaj se ne več, ker mu je medtem življenje prineslo bridkih spoznanj. Stritarjevo znano pripovedno delo Zorin (1870)*' vsebuje več prvin iz avtorjevega živ- ljenja in njegove miselnosti, oblikovno je za- poznel primer predromantičnega sentimen- talnega romana v pismih. Zorin je estetsko kultiviran mladenič, vnet za upodabljajočo in glasbeno umetnost, po značaju pretirano ob- čutljiv, miselno privrženec humanizma in pesimizma. Njegova pot gre iz domačega kra- ja v svetovljanski Pariz, kjer doživi srečo in bolečino ljubezni, zaradi nje in splošnega čr- nogledja obupa nad življenjem. V zadnjih po- glavjih romana vidimo, kako sklene umreti v domovini, in sicer v blagem okolju Bleda, po- vezanem s Prešernovim spominom. Bled in Prešeren sta mu bila prva ljubezen, zdaj se k njima vrača iz tujine. Valovi tamkajšnjega 176 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 Cankar v družbi igralca Danila in sester Rohrmann prt Juli Vovkovi (1910) jezera mu ohladé življenja gorje. Kasneje na dnu tega jezera končata svojo pot Cankarje- va Milan in Milena. Nekaj let za tem delom je izšla kratka pro- za Josipa Jurčiča (1844—1881), ki je žanrsko povsem drugačna od Stritarjevega romana, saj gre za politično satirično in agitacijsko besedilo, z njim je avtor, pisatelj in novinar, posegel v tako imenovani »kulturni boj« med liberalci in klerikalci. Nekaj strani obsegajoča proza Bela ruta, bel denar (1874)'^ se dogaja na vožnji po jezeru, na otoku in pri Petranu: izobraženci si pripovedujejo vražo, da mora ženska, ki je imela razmerje z duhovnikom, če jo zaloti nevihta, vreči v jezero ali belo ru- to ali beldenar, sicer valovi pogoltnejo njo. Blejski sosed Bohinjec Janez Mencinger (1838—1912) je že kot šestošolec napisal pe- sem Kolikor glav, toliko misli.'*^ V njej je pokazal, kakšno si v svojih željah Blejsko je- zero predstavljajo, ali kaj si namesto njega žele ljubljanski meščan, ribič, kmet in grajski fovee. V potopisnem članku Bohinjsko jezero in Savica" je zapisal naslednjo zanimivo pri- merjalno oznako obeh gorenjskih jezer: »Blejsko jezero je podoba življenja, bohinjsko podoba večnosti. Ce veslaš po Blejskem jeze- ru, bodisi še tako otožen in življenja sit, reči boš moral, da je življenje vendarle lepo. Ce se pa oziraš po Bohinjskem jezeru, tesno ti bo pri srcu in zdihnil boš: Kako majhna stvar je človek!« V povesti Skušnjave in skušnje"^ označu- je maturanta in pesnika Vekoslava, kako se ukvarja le sam s seboj, z nejasnimi ljubezen- skimi čustvi in mladostnim svetožaljem. Z dvema izobražencema, učiteljem in pravni- kom, potuje z Dolenjskega na Bled, kjer se mudi njegova izvoljenka z materjo. V po- glavjih od IV. do VII. pisatelj podaja razpo- loženje v blejski pokrajini, opiše vožnjo na otok in pozvanjanje, ples v gostišču in vaso- vanje pod oknom; nato izlet prek Katarine nad Zasipom k slapu Radovine v Vintgarju; potem planinsko turo na Triglav in Črno prst in končno Bled na kresni večer. VIV. poglavju svoje poznejše, mestoma pre- cej humoristične knjige Moja hoja na Triglav®« pripoveduje, kako bohinjski kmet Trinos za- haja prve tri dni v tednu po »rednih oprav- kih« s kolesljem na Bled, v resnica pa vse dni poseda v gostilni pri Petranu in zvečer hodi prenočevat v hlev k svoji kobili. Nekoč si njegovo žival in voz sposodi dijak Melkiad, ker ga je Trinos žalil z vzdevkom Mleko j ed, in se lagodno z njima odpelje domov v Bo- hinj. Kmet ga zatoži pri sodnem komisarju na blejskem gradu, ki pa Melkiadovo dejanje oceni za dijaško šalo in ga oprosti. Ko pa kasneje študent zaradi izrečenega vzdevka ža- li njega, komisarja, ga le-ta da na gradu pre- šibati. Bled z naravnimi lepotami in s spominom na Prešerna nastopa tudi, čeprav le mimogre- de, v Avgusta Senoe (1838—1881) noveli Ka- ranfil s pjesnikova groba (1878).®' Pisatelj in njegov prijatelj, Hrvat in Slovenec, se v dobi Bachovega absolutizma kot popotna dijaka prek dekleta Neže v Kranju seznanita s Pre- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 177 : šernovimi Poezijami in se narodnostno pre- budita. Oba se v preprosto, tankočutno, brhko in krhko dekle zaljubita, odločitev pa pre- pustita njej. Medtem naredita daljši izlet na Bled, kjer na otoku pod Prešernovim fanta- zijskim vplivom vidita žrtveni gaj boginje Lade, in v Bohinj k Savici. Ko se vrneta v Kranj, najdeta prijateljico mrtvo. Lik in zgodba Šenoove Neže nekoliko spominjata na Tavčarjevo Meto iz Cvetja v jeseni.-® Naši moderni so se razen Ketteja pogosto mudili na Bledu; Murn je tu iskal zdravja, Cankar in Župančič nevesto, vsi pa umetni- škega navdiha. V Cankarjevih in Župančiče- vih delih je doživljanje tega kraja doseglo čustveni, miselni in estetski višek; proza pr- vega je polna brezupnega hrepenenja, pesmi drugega ljubezenske sreče in panteističnega občutja sveta. Poleti 18'95 je obiskal z nekim prijateljem Bled in sotesko Vintgar Dragotin Kette (1876 do 1899) in v spominsko knjigo Žumrove go- stilne v Gorjah vpisal priložnostno pesem o Savi Bohinjki, ki jo primerja z dekleti in svo- jim življenjem. Nato je v več verzijah snoval romanco Na Blejskem otoku in vanjo vkom- poniral starejši motiv sprtih bratov. In kon- čno je pesnil še Balado, o svatbi na otoku v poletnem jutru, a je najbrž ni dokončal. Romanca Na Blejskem otoku (1896) je kom- ponirana nazorno in pregledno ter poleg res- nih vsebuje čisto po Kettejevo tudi hudomuš- ne tone. Pesnik v cerkvi na otoku opazuje različne romarje, kako pozvanjajo z zvonom želja: gospodično, ki jo je zapustil oficir, že- nico, ki ji sin ni hotel stopiti v semenišče, kmeta s petimi otroki, ki mu je zbolela žena. Končno pristopi k vrvi še sam in v dobi po- litičnega slogaštva prosi Marijo, da bi spri- jaznila med sabo sprte rojake. Cankar je so- dil, da je Kette s takšnim koncem pokvaril eno svojih najlepših pesmi.®* Bolj kot Kette je bil z Bledom povezan Jo- sip Murn (1879—1901). Po kak teden se je tam mudil poleti 1898 in 1899, jeseni 1900 pa kar pičla dva meseca. Zadnjič je prišel na Bled, da bi se pripravil na juridične izpite in da bi se zdravstveno okrepil. Stanoval in jedel je pri učiteljih Novaku in Rusu ter, kakor že prejšnji leti, obiskoval prijateljico Franico Vovkovo, pesnico Vido, učiteljico v bližnjem Zasipu. Ta mu je za spomin na Gorenjsko poslala v ljubljansko cukrarno pristno gorju- ško cedro z mehurjem za tobak. Ivanu Prija- telju je v začetku novembra 1900 pisal z Bleda: »Krajani mi seveda močno ugajajo. Zlasti ljudska govorica ima tukaj tako tvorno in oblikujočo moč, da se počutiš v nji skoro kot v studencu.« Sicer pa je tudi v Murnovem ustvarjanju bivanje na Bledu zapustilo eno samo sled, pe- sem z enakim naslovom Na Blejskem otoku (1899). V primerjavi s Kettejevo pripovedno pesmijo je Murnova izrazito osebno izpovedna: avtor prosi Marijo v zlatem oltarju, naj pre- žene iz njegovega srca »noč zlo« in »jezero misli prečrnih« ter naj temu srcu dodeli »presvetlo luč« s tem, da postavi vanj eno od številnih obdajajočih jo zvezd, tisto, ki ji je najbolj »nevarna«. Gre torej za izpoved živ- ljenjskega pesimizma, iz katerega bi poeta mogla rešiti le ponosna izvoljenka.®* Najbolj intimne vezi so izmed modernih na Bled priklepale Cankarja in Župančiča. Oba Poroka Frana Albrehta z Vero Kessler na Bledu. Svati e na čolnih pod Osoj- nico (1919) 178 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 sta zahajala v ljubljansko stanovanje Marije Kessler j eve, ki je prirejala umetniške večere, oziroma v njeno počitniško vilo na Bledu, na odmaknjenem pobočju pod Osojnico in z enkratnim razgledom na jezero in otok. Ivan Cankar (1876—1918) se je 1907. leta idealno in strastno zaljubil v 17-letno hčerko Mici, na drugi strani pa se je čutil etično vezanega na dunajsko nevesto; nazadnje je spoznal, da ga Mici ceni kot velikega umetnika in mu želi biti le prijateljica. Svoje obiske pri Kesslerjevih in ljubezen do Mici je upodobil v romanu Novo življenje (1908). Seveda je biografska dejstva z ustvar- jalno domišljijo precej predelal, saj so vse na- stopajoče osebe živele, a so kljub temu za- znavna. Ko Grivar-Cankar v VII. poglavju na umetniškem večeru v Ljubljani posluša klavirsko skladbo, ga spomini poneso v pre- teklost, da sanjari o druščini mladih v vili na Bledu, o pomenku v zvezdni noči na verandi, o nočni vožnji v dvoje v Gorje. Vse to je Cankar resnično doživel na Bledu, vendar ne z gospo Kessler j evo, temveč z njeno hčerko; le-ta v romanu nastopa z imenom Milena. Slikar Miha Jost iz druge novele v knjigi Volja in moč (1911) kot ljubimec neodločno niha med vzvišeno lepo Miro, bivaj očo na spokojnem Bledu, in čutno strastno Fanny iz vročega Trsta. Ker se ne more odločiti za no- beno, »ne živ človek, ne živ angel — senca med obema«, zapravi naklonjenost obeh. Na Bled je deloma, v drugem dejanju, lo- cirana tudi simbolistična drama Lepa Vida (1912). V njej kot nasprotna si filozofska in sociološka svetova nastopajo ljubljanska cuk- rarna in Bled; študenta, pisar, delavec in po- sestnik Dolinar; Vida in Milena (spet isto ime). Ali, če razrešimo simbole: revščina, brezdomstvo, popotništvo, žalostno hrepenenje pa blaginja, stalnost, varnost, življenjska top- lina in vedrina. Morda smemo v Mileni, po- stavljeni na Bled, gledati Mici Kessler j evo in z njo kratke in varljive Cankarjeve upe na trden in topel dom. Brez ožje zveze s to Cankarjevo ljubeznijo pa je kljub imenu oziroma naslovu roman Milan in Milena (1913). Oba mlada junaka te- ga dela, ki se v življenju nikdar ne srečata, v nezavedni paralelnosti doživljata ljubezen kot mučno alternativo: zdaj kot hrepenenje čiste duše — zdaj kot ogabno telesno slo; zato si prostovoljno vzameta življenje in se v zvezdni noči srečata na dnu Blejskega jezera. Za Stri- tarjevim Zorinom nov primer v naši književ- nosti, da si razočaran mlad človek v lepem na- ravnem okolju Bleda vzame življenje.-' Nekako leta 1910 se je Cankar seznanil z Julo Vovkovo iz Grada in jo poslej sam ali v družbi večkrat obiskal. Ko je proti koncu 1915. v Judenburgu služil vojake, mu je tja pošiljala zdravila. V gostilni Flegarija, prav tako v Gradu, je preživel zadnje poletje svo- jega življenja, predvsem avgust 1918. Telesno je bil že zelo šibak, izčrpan, a še vedno dovze- ten za žensko lepoto, ter je željno pričakoval političnega preobrata. V Flegariji so mu po- zorno stregle sestre Potočnik, čez nedeljo pa jim je iz Ljubljane prihajala pomagat Milena Rohrmann. Življenje Otona Zupančiča (1878—1949) je potekalo mnogo bolj srečno, ugodno in dolgo. V drugi hčerki gospe Kessler j eve Ani je našel bodočo življenjsko družico, na Bledu, kamor je prihajal vsako poletje, je nastala vrsta nje- govih pomembnih pesmi. Najbolj zgodnja. Na Bledu (1911),^^ je te- matično sorodna Kettejevi Na Blejskem oto- ku. V svobodnem verzu zapeta, ritmično po- nazarja vožnjo s pletnjo po jezeru in pozva- njanje zvona želja na otoku. Kakor zvon že- lja sporoča socialne stiske kmečkih romarjev, tako hoče Zupančičeva pesem posredovati težnje njegovega naroda. Okrog Marije in ok- rog pesnika se namreč »gnete usoda« sloven- skih ljudi. Kakor prejšnja je morala poleti 1911 nasta- ti tudi trikitična jambska pesem Jezero (1912).^' Pesnik zre s Kesslerjeve vile na je- zero, otok in gore, ob njem stoji izvoljenka Ani. Jezero zrcali vse ure dneva od jutra do noči, odseva tudi vse stvari v naravi, stalne in premične. V to skrivnostno ubranost priro- de sta vpletla poet in dekle še sebe. Iz poletja 1913 datira bolj svobodno obli- kovana in metaforično bolj slikovita, a v svo- ji meditativnosti prav tako jambsko razniha- na pesem Tih, tih je kraj . .. (191A)ß^ Tudi Urški položaj je tak kot v prejšnji pesmi: umetnik in izvoljenka zreta v mesečni noči z verande na jezero in razmišljata o vesolju. V njem ugotavljata harmonijo delov, igrivost gibanja in ravnovesje sil, pri čemer vse stva- ri v naravi nastopajo žive in poosebljene. Vsebinsko in izrazno posebno zanimiva je pesem Vihar, nastala prav tedaj in objavlje- na prav tam kakor prejšnja. S pravo pravca- to simfonijo ekspresivnih glasov, ritmov in rim Zupančič slika poletno hudo uro, ki se je razdivjala nad Bledom. Zajela je valove na jezeru, oblake na nebu, drevesa v hribu in ra- ce v ločju. Tudi plat zvona je ni mogel zau- staviti, z grmenjem in bliski se je razbesnela v vsem kozmičnem prostoru. Odmeva pa tudi v človeških dušah, saj jo z verande vile KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 179 spremlja, držeč se za roke, druščina moških in deklet. V druščini navzočega pesnika spr- va pomirjata pogled na spokojnega samot- nega in belega laboda ter sladki vonj zaro- čenkinih las ob sebi — vsemu kljubujoča umet- niška samozavest ter opojna ljubezenska sre- ča. Ko pa se kot »prečudni svat« v tej hudi uri spodaj na cesti prikaže in spet zgine s plaščem v vetru »deseti brat« — njegov slov- stveni tovariš Cankar, ki je kakor on pri Kes- sler j evih iskal toplega doma, a ostal večni brezdomec in popotnik, se pesnikova ljube- zenska sreča skali, dekletovi bujni lasje mu zadehté po grenkem pelinu. Sorodno impresijo in občutje podaja tudi pesem Slap (1914),®" nastala 29. novembra 1913, dobra dva meseca po Župančičevi poroki s trinajst let mlajšo Ani Kessler. Pesnik je bil čez dan z »mlado nevestico« na izletu pri Peričniku v Vratih, veličastni pojav in muzi- ka slapa sta oba prevzela. In ko sredi noči spet počiva ob možu v blejski vili, se v snu podzavestno spomni Peričnikove samote, nje- mu pa pridejo na misel umrli »bratje« — to- variša iz moderne Kette in Murn. Župančičeva lirika, porojena na Bledu v le- tih od 1911 do 1913, razodeva nekatere skup- ne poteze in obenem določen razvojni lok. Začenja se z avtorjevo skrbjo za usodo do- movine (Na Bledu), nadaljuje s panteističnim doživljanjem narave, ki je vedro in ubrano (Jezero, Tih, tih je kraj .. .) in končuje z vzne- mirjenim doživljanjem kozmosa (Vihar, Slap). V vseh pesmih razen v prvi ima poleg av- torjevega obožujočega razmerja do prirode viden delež tudi njegova mlada ljubezenska sreča. Pri zadnjih dveh pa to srečo skali mi- sel ali spomin na prijatelje, ki so bili zanjo prikrajšani ali so morali že zgodaj umreti. Tako ima Župančičeva blejska lirika svojo doživljajsko pristnost in tehtnost — oboje na- šemu pesniku nekateri radi odrekajo — po- leg tega pa kaže vrhunsko slogovno in muzi- kalno, artistično moč, kar velja seveda tudi za imenovana Cankarjeva dela, zlasti za Lepo Vido. Razen prve je Župančič vse pesmi uvr- stil v tedaj nastajajočo zbirko V zarje Vidove (1920). V Kessler j evi vili so hranili spominsko knji- go s podpisi gostov, Cankar, Župančič in dru- gi so vpisovali vanjo tudi duhovite verze. Pes- nik je na oddihih kdaj pa kdaj tudi risal: s peresom je upodobil razna drevesa, bližnji senik, otok sredi jezera. Sv. Katarino nad Za- sipom. Pa tudi z resnim delom ni miroval, v zelenem zatišju pod Osojnico je zlasti precej prevajal. V Kesslerjevo družino se je priženil tudi pesnik, prevajalec, kritik in urednik Kesslerjeva vila »Osojnica« z razglednimi verandami Fran Albreht, njegova žena Vera je pisala predvsem pesmi in prozo za otroke. Poročila sta se prav na Bledu, kamor sta nato redno zahajala. Župančič je bil prvinsko, strastno navezan na življenje tako rekoč do konca. O tem med drugim priča ciklus poznih ljubezenskih pes- mi, ki so bile v celoti objavljene šele za sto- letnico avtorjevega rojstva. Po obliki so jamb- ske stirivrstičnice, po izrazu naravne, neizu- metničene ter se kot takšne vračajo k tradi- ciji, klasiki. Več jih je nastalo poleti 1938 na Bledu, krajevne značilnosti razodeva pred- vsem Ko iz jezera prihajaš rosna vsa:*" breg ob jezeru, mehka tla in drobne bilke občudu- jejo njeno očarljivo ponosno lepoto, pesnik pa ob takšni ženi, obenem vznemirjen in srečen, prekipeva od življenja. Marija Kesslerjeva je znala svojim gostom počitniški dom narediti udoben in prijeten. Polagoma ga je opremila s podobami na stek- lo, cinastimi krožniki, porcelanom vseh vrst, deloma s stilnim pohištvom, z zajetno kmečko pečjo. Med okupacijo so Nemci hišo zasegli, naselili v njej stranke, a tudi odpeljali dra- gocenejši del opreme. Ko je Zupančič v avgustu 1944 za vse to zvedel, je zasnoval pesem Kar je kovina.*' V njej pravi, da v času okupacije, ko material- ne dobrine ne pomenijo dosti, ne bo tožil za hišo in njeno opremo. Skrbi ga le usoda nje- 180 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 govih otrok v tem času — z lirično metaforo jih imenuje »milo cvetje najinih teles« — njih trpljenje in morebitna smrt. Kljub temu blagruje vsakega mladega človeka, ki življe- nje v sužnosti zamenja s smrtjo za svobodo.*^ Obdobju moderne, njenim učencem, pripa- da tudi pesnica Vida Jerajeva (1875—1932), rojena Franica Vovk iz Zagoric, njen oče je bil Prešernov nečak. Kot učiteljica je službo- vala v bližnjem Zasipu, vzljubila tam vse kmečko, se vživljala v otroke in se srečevala z Murnom. Nato se je poročila z violinistom Karlom Jerajem in živela z družino na Duna- ju, na njen dom so zahajali slovenski lite- rati, med njimi Cankar. Po prvi vojni se je vrnila v domovino in v Ljubljani živela za hčerke. Bila je erotično ognjevita, a tudi ne- srečna narava, Zupančič jo je označil v pesmi Carmen (V zarje Vidove). Izdala je dve samostojni knjigi: Pesmi (1908), ki pojo o naravi, ljubezni in otroku, ter Iz Ljubljane čez poljane (1921), ta vsebuje otroške pesmi. Jerajeva je intimno navezana na prirodo, podeželje in kmečko življenje, narava je odzvočen prostor njene notranjo- sti — nemirne čustvenosti. V ljubezni je raz- posajena in strastna pa spet osamljena in ži- veča v spominih ter razočarana, z mislijo na smrt. Njene otroške pesmi pojo o prirodi in živalih, poznejše obravnavajo motive iz otro- škega življenja. So svetle, prisrčne, šegave, domiselne in razgibane. Rodila sta jih čustvo in fantazija ter ne poznajo moraliziranja. Sorazmerno najboljše Vidine pesmi so nastale v desetletju, ko je bila v stiku z modernimi (1899—1909), pri kasnejših neposrednost in kakovost padata. Kljub temu, da njena lirika ne presega poprečja, je med dotedanjimi na- šimi pesnicami še najbolj nadarjena in živ- ljenjska.'' V času med vojnama je izšla Rada Murni- ka (1870—1932) povest Na Bledu (1923) .'* Do- gaja se v času poletne turistične sezone ob koncu prejšnjega stoletja. Poleg naravnih le- pot kraja ter vremenskih menjav, ki jih sli- ka lirično občuteno ali kar vzneseno, prika- zuje avtor občasne in stalne prebivalce Ble- da, letoviščarje raznih narodnosti in doma- če kmete, prve pri raznih družabnih sestan- kih in zabavah, druge pri vsakdanjem delu in praznovanjih. Podaja vrsto ljudi z raznimi značaji in nazori, predvsem resnično iskrena ljubezenska nagnjenja in razmerja ter špe- kulativno iskanje materialno ugodnih zakon- skih partij, v ospredju sta ljubezenski zgodbi kmečkega para Minka — Jaka in meščanske dvojice Igor — Olga. Na nekaterih mestih po- vesti pisatelj prekinja sodobno dogajanje s fantazijskimi izleti v blejsko preteklost. Od nekdanjega »naturalista«, kamor štejemo Murnika le generacijsko, je ostala le nadrob- na deskripcija okolja. Za njegovo osebnost sta bolj značilna dovolj duhovit humor in iro- nija, zlasti pri karakterizaciji letoviščarjev meščanov. Pri označevanju domačega kmečke- ga življa si pisatelj pomaga tudi z narečnimi izrazi in oblikami (zapona-dopoldne, oča, stog, koj, jeda, jedov-ajda, ajdov, koražen). Zal pa je na drugi strani v sicer zanimivi povesti natresenih kar preveč srbohrvatiz- mov. Za Murnikovo je med vojnama izšla tudi Josipa Lavtižarja (1851—1943) »zgodovinska povest iz 17. stoletja« Bled in Brixen (1931)." Avtor skuša dobo in zvezo med krajema po- nazoriti z ostanki protestantizma, s trideset- letno vojno in posledicami, s fevdalizmom in tlačanstvom, predvsem pa z bivanjem briksen- škega škofa na Bledu in v Bohinju. Tja je s Tirolskega pripotoval, da bi pregledal gos- podarjenje na briksenških posestvih in da bi se dogovoril z ljubljanskim škofom glede Blejskega otoka. Zal gleda Lavtižar na zna- čaje cerkvene in posvetne gospode in na njen odnos do preprostega ljudstva preveč ideal- no, premalo kritično. V tehničnem pogledu je delo nekakšno dialogizirano poljudno zgodo- vinopisje, šele v zadnjih poglavjih se prevesi Zupančič na oddihu na Bledu (1938) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 181 V ljudsko povest s sentimentalno tragičnim razpletom. Upravnik briksenških posestev na Gorenjskem gospod Krištof Waidmann se sklene oženiti z lepo in dobro, preprosto in siromašno Ribičevo Reziko, ki pa tik pred po- roko ob nevihti utone v jezeru. Čeprav delo vsebuje omenjene napake, je moglo prepro- stemu bralcu dati neko zaokroženo podobo Bleda v tistem času. Kot zadnji je v času med vojnama povezal z Bledom svoje ustvarjanje Janez Jalen (1891—1966), doma iz bližnjih Rodin. V rea- listični povesti s simbolično poudarjenimi na- slovi iz konca prejšnjega stoletja Cgrad (1940)*" pripoveduje o plemeniti in resnobni Pavli Gradišnik, posestnikovi hčeri z Gori- ških Brd, kako štiri leta namesto razsipnega in sleparskega moža zdravnika Filipa Andrej- čiča presedi v kaznilnici v Begunjah, mož pa jo medtem na svobodi vara z neko mestno lahkoživko; ko ženo izpuste iz zaporov, za dol- ga leta strahopetno pobegne neznano kam v svet, obenem pa ji sebično ljubosumen ne do- voli, da bi si ustvarila srečo z rojakom zdrav- nikom Andrejem Vipavcem. Naslov povesti simbolično izraža najprej Pavlino telesno ujetost med zidove kaznilnice, kasneje pa du- ševno tesnobo njenega trpljenja in osamlje- nosti. Prvi del povesti se dogaja v Begunjah, drugi v Brdih oziroma v Gorici, tretji, z na- slovom Jezero pa na Bledu, kjer Pavla živi v vili na Mlinem. ^vtor v tem zadnjem delu povesti opisuje gladino jezera in njega odbleske jasnega dne ob kresu, slavnostno nočno razsvetljavo ob cesarjevem jubileju, romanje na otok za mali šmaren, božičevanje na Bledu ob zamrzujo- čem jezeru pa spet romanje na otok za sv. Bla- ža in končno prehod iz gorenjske zime v cve- točo pomlad. V ospredju tudi tega dela pove- sti je seveda Pavlina življenjska zgodba, ki pa se ne razplete psihološko naravno in preprič- ljivo, kakor Pavli velevajo njena iskrena in lepa ljubezenska čustva do Andreja, temveč v smislu pisateljevega nazora in še bolj poklica, v smislu doktrine o neločljivosti zakona ter brezmejnega odpuščanja in žrtvo- vanja samega sebe. Ce odmislimo to dušeslov- no hibo, nekakšno neživljenjsko nasilje nad glavno osebo, se avtor zelo tankočutno vživ- Ija in poglablja v njeno bridko preskušano notranjost, naravnost lirično slika pokrajin- ske značilnosti Bleda in nazorno predstavlja ljudske običaje nekdanjih Gorenjcev. V novejšem času, po zadnji vojni, je treba v zvezi z Bledom navesti štiri pisatelje: Ivana Jana (1921), Toneta Svetino (1925) in Petra Bo- žiča (1932), ki so bili tam rojeni, ter Ivana Ribiča (1920—1982), ki je na Bledu dolgo ča- sa živel in ustvarjal, dasi je bil sicer Ljubljan- čan. Večina izmed njih v svojih spisih na tra- dicionalen, realističen način, s poudarkom na akciji in fabuli, a ne brez težnje po dušeslov- ni poglobitvi prikazuje obdobje okupacije in osvobodilnega boja, medtem ko Božič v bolj modernistični tehniki obravnava splošna, predvsem pa lastna bivanjska vprašanja. Za bolj podrobno in poglobljeno oznako in oceno teh avtorjev nam, žal, ne preostaja dovolj ča- sa in prostora, zato se moramo v razvojnem pregledu naše tematike ustaviti pri letu 1945. OPOMBE 1. France Kidrič: Zgodovina slovenskega slov- stva od začetkov do Zoisove smrti. Slov. matica, Ljubljana 1929—1938. Passim. — 2. Matične knji- ge župnijskega urada Bled. — 3. Podatki d te- danjem Bledu v knjigi Franca Gornika: Bled v fevdalni dobi. Bled 1967. Str. 12; 168—172. — 4. France Kidrič: Prešernov album. Drž. založba SI, Ljubljana 1950. Str. 301, 192, 322—323. — 5. .Joža Mahnič: Domača pokrajina in govorica pri Preäernu. Jezik in slovstvo 1980/81, str. 202. — 6. In der Veranda. Berlin, Grote'sche Verlags- buchhandlung, 1876. — 7. Schweiger-Lerchen- feld: Veldes. Wien—Pest—Leipzig, Hartleben's Verlag. Brez letnice. Str. 60. — 8. Die Weiber von Veldes. Ein dramatisches Gemälde in drei Akten aus Zeit der französischen Zwischenregie- rung in Illyrien. Trst 1868. Druga in tretja izdaja sta izšli 1901 in 1903, obe pod naslovom Die Brandschatzung. — 9. Rokopis slovenskega pre- voda hrani Slovenski gledališki in filmski mu- zej pod signature 152. — IO. Glej knjigo Reper- toar slovanskih gledališč 1867—1967, Slov. gle- dališki muzej, Ljubljana 1967. — 11. Zbirka ljudskih iger, 18. in 19. snopič. Katoliška bukvar- na, Ljubljana 1912. — 12. Kdo se je skril za ta psevdonim, se danes ne da zanesljivo dognati. Utegnil bi biti dr. Josip Jerše, nekdaj znan cer- kveni govornik, pisec šmarnic in vsaj napol blejski rojak. — 13. Franc Goimik: Bled v fevdal- ni dobi, str. 92—95. — 14. Pesnitev je izšla 1877. leta v Leipzigu pri založbi A. G. Liebeskind. — 15. Prvo in drugo izdajo prevoda iz let 1886 in 1922 je založila knjigama Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani, tretjo, bibliofilsko pa 1968. leta Ru- dolf Trofenik v Münchnu. Funtek nam je tudi sporočil podatke o avtorju in nastanku pesnit- ve v članku Nekaj o Zlatorogu, ki je izšel v Literarni pratiki za 1914. leto, in sicer na str. 37—39. — 16. Levstikovo Zbrano delo I, 272. — 16a. Objavil jih je v Pesmih, pod psevdon. Bo- ris Miran so izšle 1869 na Dunaju. — 17. Iz- hajalo je v dunajskem Zvonu, ki mu je bil pisatelj urednik, od 1. januarja do 15. avgusta 1870. — 18. Objavljena je bila 19. in 21. juUja 1874 v dnevniku Slovenski narod. — 18a. No- vice, 21. julija 1855. — 19. Slovenski glasnik 1865, 215—, 241—, 280. — 19a. Izhajala je isto 182 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 leto V Slovenskem glasniku. — 20. Slovenska matica 1897. — 21. Izha.iala je v reviji Vi- jenac od 2. februarja do 2. marca 1878. — 22. Karanfil s pjesnikova groba je bil v slovenščipo preveden trikrat: 1878 (že v letu izida izvirnika. Janez Naglic), 1905 (Karel Ozvald) in 1965 (Aloj- zij Bolhar). — 23. Glej opombe Franceta Kob- larja v Kettejevem Zbranem delu I na str. 330 do 331. Romanca Na Blejskem otoku je izšla V Ljubljanskem zvonu 1896, str. 265 pod psev- donimom Mihael Mihajlov. — 24. Glej Mumova pisma v Zbranem delu II in opombe Dušana Pir- jevca k njim prav tam. Mumova pesem Na Blejskem otoku je bila objavljena v LZ 1899, str. 172 pod psevdonimom Aleksandrov. — 25. Obravnavana Cankarjeva dela so izšla pri nas- lednjih založnikih: Novo življenje pri Slovenski matica. Volja in moč. Lepa Vida ter Milan in Mi- lena pa pri Lavoslavu Schwentnerju, Cankarje- jevem glavnem založniku — 26. Objavljena je bi- la v Ljubljanskem zvonu 1911, str. 337 s polnim imenom kot vse nadaljnje Zupančičeve. •— 27., Priobčena v isti reviji 1912, str. 2. — 28. Izšla v Literarni pratiki za 1. 1914, str. 3. — 29. Objav- ljena v Slovanu 1914, str. 33. — 30. Ciklus Ljube- zenske je izšel kot dodatek v knjigi Med ostrnica- mii pri Slovenski matici 1978, našo pesem glej na str. 86. —• 31. Izšla je v zbirki Zimzelen pod sne- gom (1945) na str. 80. — 32. Joža Mahnič: Cankar, Zupančič, Kesslerjeve in Bled. Planinski vest- nik 1976, str. 321 si. — 33. Isti: Zgodovina slo- venskega slovstva V. Obdobje modeme. Slov. matica, Ljubljana 1964. Str. 205—207. — 34. Po- vest je izšla pri Zvezni tiskarni in knjigarni kot 2. zvezek Splošne knjižnice. — 35. Povest je naj- prej v nadaljevanjih izhajala v Slovencu 1930/31, nato pa jo je avtor ponatisnil v samozaložbi. — 36. Prvi del Ogradi je brez konca kot uvodna po- vest izhajal v Domu in svetu 1940, s koncem vred pa je bil objavljen v knjigi pri goriški Mohor- jevi družbi 1951. Celotna povest je izšla pri celj- ski Mohorjevi družbi (Mohorjeva knjižnica štev. 138) leta 1961, drugič pa prav tam (Slovenske večernice 134) lansko leto. i ZGODOVINA BLEJSKEGA TURIZMA OD ZACETKOV DO LETA 1941 OLGA JANSA-ZORN DO PRVE SVETOVNE VOJNE Bled spada med zgodnja turistična jedra na Slovenskem. Njegovo idilično lepoto ob jezeru z otokom v sredini, s cerkvijo na oto- ku in gradom na strmi skali, z vencem gora v ozadju, z milim podnebjem in termalnimi vrelci, so opevali mnogi pesniki in opisovali razni pisci. Omenimo le Prešerna, ki slavi Bled v Krstu pri Savici, pa nemškega pesni- ka in politika grofa Auersperga — Anasta- siusa Grüna, ki opeva Bled v pesmi Veldes in Miroslava Vilharja, ki nam je dal danes že ponarodelo pesem Po jezeru itd. O blejskih toplih vrelcih nam poroča tudi že Valvasor. Sloviti, v Franciji, rojeni botanik, mineralog in kirurg Baltazar Hacquet, ki je več let bival pri nas, v svojem delu Oryctographia carnio- lica,i omenja, da je leta 1779 ob koncu marca preiskal blejska vrelca in ugotovil, da je je- zerska voda imela tedaj 4" R, oba vrelca pa 18,5" R. Za lepote Bleda se je navdušil tudi angleški naravoslovec Sir Humphry Davy, ki je večkrat letoval v vasi Podkoren pri Kranj- ski gori in je Bled prvič obiskal leta 1818 in nato še dvakrat. Tudi zgodovinar in profesor na ljubljanskem liceju Franc Richter, sicer do- ma iz Slezije, je v letih 1820 in 1821 v Illyri- sches Blatt opozarjal na vrelce in na lepote Bleda. Leta 1845 sta Bled obiskala dr. Henrik Costa in sin Etbin, takrat še gimnazijec. H. Costa je kmalu nato opisal Bled v svojih »Reiseerinnerungen aus Krain« (1848). Tako se torej v virih in literaturi omenja Bled že veliko prej, preden je sredi 19. stoletja zaslo- vel po Riklijevi zaslugi. Bled je bil privlačen na eni strani zaradi svojih zdravilnih vrelcev, na drugi strani in to celo prej pa kot romarski kraj. Valvasor omenja, da so romanja na otok posebno ob praznikih privabila mnogo ljudi s Kranjske, Koroške, Štajerske, Avstrije, Primorske in Furlanije, včasih se jih je nabralo po več ti- S0Č.2 Občudovali so lepo pokrajino in ponosni grad; njihovo pripovedovanje pa je vabilo nove romarje, največ preproste ljudi. Hacquet omenja pogoste nesreče, ki jih doživljajo pot- niki, ko se vozijo na otok; pravi, da je nekaj pred njegovim obiskom Bleda, utonilo kar de- set ljudi. V glavnem se romarji na Bledu ni- so zadrževali dalj časa, posamezniki pa so prenočili v proštiji na otoku, mnogi so pre- nočevali tudi na prostem. Ohranjena inven- tarna knjiga vpisanih romarjev za čas od 1669—1721 kaže kar lepo število.' Poleg ro- marjev je na Bled prihajala tudi gospoda, ki se je posluževala termalnih vrelcev. Moralo je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 183; biti kar precej takih gostov, ker Valvasor tr- di, da so pri Blejskem jezeru bile toplice, ki jih je pokvaril in uničil grajski oskrbnik Weidmannsdorff s tem, da je dal po jarku vanje speljati vodo iz jezera; hotel je nam- reč preprečiti kopanje v njih, ker je včasih moral iz vljudnosti dobrim znancem kaj po- slati v kopel ali jih počastiti in povabiti na blejski grad, a mu je kot varčnemu gospo- darju to šlo težko izpod rok in od duše.* Se večjo nevarnost za Bled so pomenili predlogi kasnejšega grajskega oskrbnika Ig- naca Novaka, ki je v svoji gospodarski vnemi 1782 in ponovno 1787 predlagal, da bi jezero izsušili in s tem pridobili rodovitno polje ter ilovico z jezerskega dna za izdelovanje opeke. K sreči je kranjski deželni odbor ta predlog odklonil.5 Leta 1818 so oba vrelca na novo zajezili in ju 1822 pokrili s preprosto lopo. To je bila najbrž prva turistična zgradba na Bledu, če jo sploh lahko tako imenujemo. Da ne bi mrzli izviri shlajevali vode, so termalni vrelec ob- zidali in vodo speljali v bazen, kjer se je lah- ko kopalo 8 ljudi hkrati. Poleg tega sta bila zgrajena še dva bazena, večji za 12 oseb za moške in manjši za 4 osebe za ženske. Kopa- lišče so po prvotnem lastniku imenovali »Pre- šern«, po domače pa »Burjevc«.^ Ker je Bledu manjkala dobra prometna zveza, so k vrelcu sprva prihajali le ljudje iz bližnje okolice. Polagoma so se oglašali tudi posamezni gostje, ki so prišli občudovat po- krajino. V prvi polovici prejšnjega stoletja je bila na Bledu le ena gostilna »pri Petranu« in še ta je bila furmanska. Sele ko je bila zgrajena južna železnica (Dunaj—Ljubljana 1849 in Ljubljana—Trst 1857), so tudi na Ble- du, podobno kot v drugih zdraviliščih pričeli odpirati nove gostilne in hotele.'' Ob vrelcu je pričel graditi novo stavbo »Louisenbad« (današnje Toplice) poštni rav- natelj Hoffmann leta 1850. Preko njegove vdove je ta objekt kasneje prešel na J. Luck- manna iz Ljubljane. Leta 1953 je bila zgra- jena nova večja gostilna »pri Mallnerju« (da- nes Park hotel), medtem ko je bila nad vrelci dograjena solidnejša kopališka zgradba »Ba- dehaus«.^ Po železnici so gostje pripotovali do Ljub- ljane, od tod so pa morali s kočijo do Bleda. Eno takih potovanj opisuje dr. Bleiweis v No- vicah 1850 takole: »Od lani se ni tukaj še nič spremenilo — kraj je še zmiraj lep, da ga ni nikjer lepšega; ljudje so prijazni in narod- ski duh se še vedno živo glasi v veseli družbi — ali tudi ceste in pota so še zmiraj tako gerde, kakor so bile, ali še gerji; pred Mlinam smo jo komaj iz blata izvozili.« Tudi sicer je ta opis zanimiv, saj omenja, da so toplice »v slabim starim stanu in čakajo rešnika«. Gle- de načrtov ravnatelja kranjskih pošt Hoff- manna, ki naj bi pričel z zidavo toplic, pa pravi, »naj nikar ne odlaša tega prepotreb- nega zidanja, s katerim bo imenitnost Bleda zlo povikšal, pa tudi sam sebi v škodo ne zi- dal. Ce Blejci svoj dobiček zapopadejo, bojo pripomogli, de se njih toplice kmalu na noge spravijo, ktere bojo temu kraju vsako leto več gostov in denarjev pridobile.« Tako je torej menil o Bledu dr. Bleiweis še pred Riklijevim prihodom. Poleg tega omenja, kaj vse mu je glede Bleda naročil slavni du- najski zdravnik dr. Gruber, ki je 1850. leta obiskal Bled. Tedaj je Gruber baje izjavil: »Kranjci še ne veste, kaj še zna iz Bleda biti, ki imenitni Išel, kamor vsako leto sile veliko premožne gospode zahaja, v lepoti in zdravim prijetnim zraku še prekosi. Pa začeti se mora popravljati, da bo vse čedno in pripravno. Zdej je čas nastopil, de je med bogatimi še- ga, bolj hladne koplje obiskovati in Blejske z Blejskim jezeram so kakor nalaš zato. Po železnici ni daleč v Bled. Kmalu se bo začelo od Bleda po svetu govoriti, in veliko denarja se bo nosilo gori«. Sicer pa je po Bleiweiso- vem poročilu Gruber predlagal: 1. naj pride strokovnjak — kemik na Bled in preišče zdra- vilno moč vrelcev, 2. naj Hoffmann zgradi primerno poslopje za toplice, 3. naj Mallner in Majer napravita na jezeru »dostojne kop- lje«, 4. gostom je zelo neprejetno, ker se mo- rajo že več tednov naprej napovedati, zato je treba pospešiti gradnjo hiš, 5. zgraditi pošte- no cesto in 6. skrbeti za pripravne vozove, ki bi poleti in jeseni prevažali Ijudi.^ Kljub kri- tiki pa iz pisanja Novic lahko sklepamo, da je leta 1850 vendarle bilo precej gostov na Bledu, saj je Bleiweis še oktobra srečal tam znanca z Dunaja, omenja pa, da so drugi gostje v glavnem že odšli. Za leto 1852 pri- našajo Novice podatek, da je bilo toliko go- stov kot že več let ne, največ Tržačanov.i" Da je zanimanje za Bled res naraščalo, nam dokazuje odločitev gostilničarja Mallnerja, ki je leta 1851 dal po Goldensteinovi podobi ti- skati v Pragi slike Bleda.i' Poročila iz leta 1854 pa že navajajo, da je polno gostov od blizu in daleč, in sicer Slovanov, Italijanov, Angležev in Nemcev.^^ Nedvomno pa je velik mednarodni sloves Bledu pridobil šele Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1852 po bolezni prišel na oddih na Bled. O Bledu kot zdravilišču in o Riklijevem na- činu zdravljenja je že obširno pisal dr. Peter Borisov,1* zato bom to nekoliko krajše obde- lala. A. Rikli, rojen 1823, je bil sin švicarskega tovarnarja in se je kot mladenič navduševal za hidropatijo. Oče ga je poslal na Koroško, da bi tam ustanovil barvarno. To mu je sicer uspelo, vendar se je bolj kot za barvarno za- 1841 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 nimal za naravne metode zdravljenja, ki jih je preizkusil tudi na sebi. 2e 1854 je ustanovil na Bledu »Curbadehaus« tj. Naravni zdravil- ni zavod, ter uvedel atmosferično zdravljenje, ki je obstajalo iz uporabe svetlobnih in sonč- nih kopeli in bivanja v zračnih utah.i^ Leta 1855 se je Rikli stalno naselil na Bledu. Uve- del je istočasno, če ne že prej kot župnik iz Wörishofna na Bavarskem, Sebastian Kneipp, za takratne čase senzacionalno zdravljenje z uporabo mrzle vode, že omenjenih zračnih in sončnih kopeli, dietne hrane in gibanja v naravi. V letih 1859—1892 je Rikli zgradil po- dobne zavode tudi v Trstu, Firencah in v bližini Merana.i^ Na Bledu je Rikli preživel celih petdeset let. Da bi populariziral svoj način zdravljenja, je tudi sam veliko pisal in izdajal prospekte in brošure, največkrat v samozaložbi.*" Med hoteloma MaUner in Louisenbad je Rikli postavil zdravilišče »Mallnerbrunn«. Tu je bilo na veliko izpisano geslo »Wasser thut's freilich (Rausse) — höher jedoch steht die Luft, am höchsten das Licht (Rikli)«" — ges- lo, ki se pojavlja tudi kot moto v posameznih Riklijevih delih. Zdravilišče Mallnerbrunn je bilo zgrajeno ob treh mrzlih vrelcih blizu da- našnjega Kazina v švicarskem alpskem slogu iz lesa. V pritličju velike kopališke dvorane so bili trije bazeni, ki so imeli v vodi klopi za nožne kopeli, velikost bazena pa je dovolje- vala tudi plavalne gibe. Ob bazenih so bile štiri kadi za polovične kopeli. V zadnjem de- lu dvorane so bile še postelje za parne kopeli. Med posteljami in kadmi je bilo prostora za 12 oseb, ki so se lahko kopale sede. Potem je bil tu še poseben prostor s prhami. Nad to dvorano je bila skupna spalnica za moške z 12 posteljami, pred njo pa galerija za sonče- nje. Posebnost je bila Rikli jeva kolonija zrač- nih ut. Blizu današnjega kopališča vzdolž oba- le je stalo 34 hišic, obrnjenih proti jezeru. Bile so brez sprednje stene, odprtino je zapi- rala le tanka zavesa, namenjene so bile dve- ma osebama in prirejene za t. i. atmosferske kure. Na Straži je bil »Riklikum« — park za svetlobne kopeli, namenjen srednje krepkim Riklijeva zračna hišica na Bledu, sivolasi mož je Ar- nold Rikli moškim, park »¦ Arnoldshöhe« je bil name- njen šibkim pacientom, najšibkejši so upo- rabljali »Rolandsheim«. Ženske so imele svo- je posebne parke za svetlobno kopel. Rikli je zdravil najrazličnejše bolezni (mi- greno, nervozo, protin, debelost ipd.), vendar je odklanjal duševne bolnike in bolnike z akutnimi nalezljivimi boleznimi. Še pred pri- hodom so mu morali bolniki poslati natančen opis bolezni.1^ Celodnevna kura v Riklijevem zdravilišču je imela tako podobo: Predpisano je bilo zgodnje vstajanje, poleti že ob štirih zaradi svetlobnih kopeli. Zajtrk je bil med 7. in pol 9. uro. Rikli je priporočal ta zajtrk kar v svetlobni kopeli. Zajtrk je vseboval kruh iz debele moke (Schrotbrot) ali domač kruh (Hausbrot), pol litra mleka (kislega ali slad- kega, mrzlega ali toplega) ter 5 dkg medu. Namesto mleka je bil možen kavin nadome- stek in 5 dkg sladkorja. Posamezniki so imeli lahko drugačen zajtrk (čokolado, kakav, čaj, maslo, sadni sok), če je zdravnik to posebej predpisal, vendar je bilo tak zajtrk treba posebej plačati. V lahki ob- leki ali kopalkah so pacienti ostajali v svet- lobnem parku do 10. ure. Svetlobnim kope- lim je sledilo enourno dopoldansko sončenje, nato pa ohlajevalno kopanje. Potem je bila na programu hoja, da bi se telo ponovno ogre- lo. Med 12. in 14. uro je bU drugi zajtrk, ki ga je vsak zaužil po ogrevalni promenadi. Da pa ne bi šli s polnim želodcem na ponovno svetlobno kopel, je Rikli priporočal, naj se ne najejo do sitega. Ta zajtrk je bil prav tako sestavljen iz kruha in mleka. Namesto mleka je gost lahko vzel kompot ali juho. Med 14. in 17. uro so bili zaposleni s popol- danskimi zračnimi in sončnimi kopelmi ter ponovnimi vodnimi kopelmi, ki so jih prav tako zaključili z daljšo hojo. Šele ob 18. uri je bilo pravo kosilo, razen ob nedeljah in praz- nikih, ko je bilo že ob 14. uri. Kosilo je bilo vegetarijansko. Rikli se v zvezi s prehrano večkrat pritožuje nad Kranjci, češ da ne poz- najo nobene vrtne kulture in je zato treba sadje, zelenjavo, pa celo jajca in meso z veli- kimi stroški dovažati na Bled. Po glavnem kosilu je bila ob lepem vremenu organizira- na vožnja s čolni po jezeru. Ob 21. uri je mo- ral biti mir, Rikli je gostom priporočal zgod- nje spanje in zgodnje vstajanje.2" Tudi zdravniško službo je dolga leta vodil Rikli sam, in sicer v svojem stanovanju vsak dan od 9.—11. ure in popoldan od 14.—16. ure, sicer pa v zdravilišču.^* Kasneje je v zdravilišču deloval poleg Riklija še po en zdravnik. Zaradi cene je bilo Riklijevo zdravljenje dostopno le premožnejšim, kajti enomesečna kura je stala 105 goldinarjev, vštet je bil KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 185 1 zdravniški pregled, zdravljenje in dietna ve- getarijanska hrana. Le slabotnejši so smeli izjemoma uživati meso, ki pa so ga posebej plačali.22 Na Bledu je imel Rikli tudi posnemalce. Domačin Vovk je v začetku tega stoletja prav tako zgradil zračne hišice. Svoje bivanje pri Vovku leta 1913 je zanimivo popisal češki li- terarni teoretik in profesor Karlove univer- ze v Pragi F. X. Salda, čigar korespondenca je bila objavljena leta 1970.®* Salda omenja številne vile in hotele ob jezeru in pravi: »Riklijevci hodijo v sandalih in gologlavi: zde se kakor lutke, nabite z elektriko. Vse se vidi kot v opereti in človek ne verjame, da je tu kdo zares bolan. — Bil sem pri Vovku, vse sem si ogledal in se tam tudi kopal. To leži nekoliko na hribu, kopalnice so majhne, v vsem je samo pet kadi... Tam so take ute kot pri Rikliju, tri stene so lesene, namesto četrte je zavesa. Taka lesena uta ima tu dve postelji, divan in dve omari, vse skupaj za dvoje ljudi — za gospo in gospoda — stane pa 5 kron na dan. Na podstrešju ene izmed ut so ptiči in ti žvrgolijo vso noč; na to gosta vljudno opozorijo, da se ne bi potem pritože- val ... Za vegetarijansko hrano plačaš na dan 3 krone, 60 vinarjev in za kopeli (sončne, zračne, vodne) 15 kron na teden. Bivanje pri Vovku stane na dan 11 kron brez napitnine. Zdravnik je Slovenec in plačati ga moraš vsa- kič, ko ga vprašaš za svet.<- V pismu 30. junija 1913 pa piše Salda, da se je kopal tudi v jezeru, »njegova voda te prav posebno osveži«. Omenja, da je pri Vov- ku okrog 30 gostov, med njimi ni nobenega Ceha, so pa Italijani, Nemci in trije Poljaki. Sprva je torej Bled slovel predvsem kot zdravilišče, že nekako po letu 1870 pa je pri- čelo prihajati vedno več gostov, ki jim ni do Riklijevega zdravljenja, temveč hočejo pred- vsem preživeti počitnice v lepem in zdravem okolju. Pričele so rasti vile in hoteli. K hitrej- šemu razvoju Bleda sta brez dvoma prispe- vali tudi obe železnici, gorenjska (Ljublja- na—Trbiž), zgrajena 1870, in bohinjsko-tur- ska, zgrajena 1906. S prvo je Bled dobil po- stajo v Lescah, kjer so se ustavljali tudi brzo- vlaki, z drugo pa postajo ob jezeru. Tako je dobil Bled povezavo s Koroško, Salzburgom, srednjo Evropo sploh, pa tudi s Primorsko in Trstom. V 80. letih je zveza z Ljubljano z vla- kom bila dnevno štirikrat, s Trbižem pa tri- krat. Leta 1879 so osnovali na Bledu poseben »Olepševalni komite«, ki je uredil cesto okoli jezera, leta 1886 je bila ustanovljena Zdravi- liška komisija, 1894 pa Društvo za povzdigo tujskega prometa na Bledu. Zdraviliška ko- misija je med sezono izdajala vsak teden v slovenskem in nemškem jeziku svoj list z imeni vseh gostov, ki so se mudili na Bledu, tako da je mogoče že od leta 1887 dalje ugo- toviti obseg turističnega prometa na Bledu.^* V glavni sezoni od 1. julija do 15. septem- bra je vsak dan igral glasbeni orkester z Dunaja,25 Zdraviliška komisija pa je pobirala poseben prispevek za glasbo. 2e v 19. stoletju so Bled obiskovali razni visoki aristokrati, pripadniki dvora in diplo- mati. Že 1807. leta je bil tu nadvojvoda Janez, I 1821 po ljubljanskem kongresu pa knez Met- ternich s sekretarjem Gentzem, 1831 pesnik F. v. Hermannstahl, 1835 saški kralj idr.^s \ Celo cesar Franc Jožef je leta 1883 preživel nekaj dni na Bledu. Tu je imel svojo vilo knez Windischgratz. V drugi polovici 19. stoletja se je podoba Bleda močno spremenila. Ime Bled se pojavi razmeroma pozno. Okrog jezera je bilo prvot- no pet vasi: Grad, Zagorica, Želeče, Mlino, Rečica, ki so se kasneje zlile v eno naselje. Skromne hiše so izginile, prerasle so jih vile, hoteli, parki. Ze leta 1876 omenja Baedecker^^ v svojem vodniku, da je Bled zelo obiskano kopališče in letovišče s hoteli Mallner in Lui- senbad ob jezeru ter večjo gostilno Petran (Erzherzog Sigmund) ob južni obali jezera, v vasi pet minut od jezera pa omenja še dvoje gostišč. Ob koncu 70. let navaja Radics^* po- leg treh hotelov, dve gostilni s prenočišči — ena od teh je bila ob dovozni cesti na Bled, _ Seznam blejskih gostov, ki ga je vodila in objavljala Zdraviliška komisija na Bledu od leta 1887 dalje 186 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 32 1934 Razpored glasbenih prire- ditev leta 1888 tj. Jekler (danes Jelovica) ter še tri gostilne v vasi (Verderber, Martinovec in »Zum Bien- enstock« — Pri čebeljem panju). Potem je bi- lo tu še Riklijevo zdravilišče z že omenjenimi Hišicami, dalje je bilo mogoče prenočevati v proštiji na otoku, v župnišču ob blejski cerk- vi in v posameznih hišah pa tudi na gradu. Ves čas je po zmogljivosti največji hotel Luisenbad — Luizina kopel (Toplice), ki je večkrat menjal lastnike, med drugim je bil last ljubljanskega trgovca Luckmanna, okrog leta 1875 ga je kupil grof Camilo Aichelberg, ob koncu 80. let pa pride v posest družine Valtrini. V času Valtrinijevega lastništva omenja Schweiger-Lerchenfeld, da je v čital- nici na gled veliko raznih dragocenosti iz Per- zije, Sirije itd. kot preproge, intarzija, bojne sekire, vaze. K hotelu je spadala depandansa »Schweizerhof «.2a Termalno kopališče je imelo vodo s tempe- raturo 23° C. Sezona je trajala od 1. maja do konca oktobra. Tu so zdravili slabokrvnost. infekcijske bolezni, živce, revmatizem in pro- i tin.30 Na zelo lepem mestu je bil hotel Mallner j (Park), ki je z verando, zgrajeno prav do je- ; zera, z velikimi senčnimi vrtovi in organizi- ; ranim lovom in ribolovom za goste, omogočal | prav prijetno bivanje. 2e v 70., zlasti pa v 80. letih se omenjajo : razne vile, katerih lastniki so bili baron Zois, i grof Aichelberg, Pongratz, baron Lazarini, ' Skale, Souvan, Tönnies, dr. Mosche, Ritt- ; meyer.'i ; Leta 1889 omenja Schweiger-Lerchenfeld i celo vrsto vil, ki jih je za njegovo knjigo Vel- ' des, eine Idylle aus den Julischen Alpen, upo- dobil slikar Ladislav Beneš (Benesch). To so vile: Skale, Hudovernik, Pongratz, Mayer, Fichtenau, Mosche, Souvan, Zora (prej Ritt- ; meyer), Muhr, Murnik, Edelweis. Potem je tu : že omenjeni gradič knezov Windischgrätz. i Izmed teh objektov nekateri še danes služijo j svojemu namenu.^^ Luisenbad (Luizina) kopel, kasneje Toplice) iz knjige Peter v. Radics: Führer durch Krain (1885) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 187 Hotel Mallner po Beneschevl ilustraciji v l^njigi A. Schweiger-Lerchenfeld: Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen (1889) Na pobudo grofa Camila Aichelberga, dr. Moscheja iz Ljubljane in nekaterih drugih je bil leta 1891 tiskan letak, ki je pozival javnost na zbiralno akcijo za gradnjo novega zdravi- liškega doma in za ureditev zdraviliškega parka.'s Z nabranimi prispevki so leta 1896 zgradili »Curhaus«, ki je bil leta 1955 poru- šen. Leta 1899 pa so na kraju, kjer je danes Kazino, odprli novo kopališče »Kuhrbade- haus«. Ker je bil Bled razmeroma drago leto- višče, zanj pa je vladalo veliko zanimanje tudi med srednjimi sloji, so pričeli sobe oddajati tudi kmečki posestniki. Pred prvo svetovno vojno je bilo na Bledu šest hotelov: Park-Mallner, Luisina kopel ¦ (1922 preurejen v hotel Toplice), Petran, : Steidl in blizu železniške postaje Bled - jezero { še Triglav in Evropa. Poleg tega je bilo 12 gostiln, nekaj vil in privatnikov. Skupno je ; bilo na razpolago nad 400 sob, oziroma okrog \ 1100 postelj. Ob jezerski obali so zgradili Grajsko kopa- lišče na prostem in leta 1910 je obiskalo Bled že nad 7000 gostov, naslednje leto pa je bilo sploh rekordno za čas pred prvo svetovno vojno, saj se je močno približalo številki 8000.'* Računajo, da je poleg tega Bled obi- skalo vsako leto še okrog 6000 izletnikov. Leta 1896 so zgradili steze in mostove skozi Vintgar in izleti tja so postali zelo priljub- ljeni. Največ gostov je prihajalo v poletnih mese- cih, vendar se je vedno bolj uveljavljal tudi zimski turizem, pa tudi spomladi in jeseni obi- skovalcev ni manjkalo. Prihajali so ljudje raz- ličnih narodnosti, nekateri so tu ostajali po nekaj tednov. Poleg Slovencev (prevladujejo bogati meščani in višji uradniki), Hrvatov (zlasti iz Zagreba) in Srbov, je bilo vsako leto precej Nemcev in Cehov. Prihajali so celo Rusi, Francozi, Italijani in Američani, seveda ni manjkalo Angležev. Število Angležev je posebno naraslo po letu 1907, kar je brez dvoma zasluga angleških čas- nikarjev, ki so to leto obiskali Bled in potem doma napravili primerno reklamo. Sami turistični delavci z blejskim turizmom niso bili čisto zadovoljni, zavedali so se, da še OBISK BLEDA V LETIH 1881—1913 188 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Hotel Jekler (kasneje Je- lovica) po razglednici pred prvo svetovno vojno marsikaj manjka, tuji gostje so bili precej zahtevni itd. Življenje letoviščarjev na Bledu v poletni sezoni okrog leta 1900 je v svoji povesti »Na Bledu« opisal Rado Murnik.*^ Ze leta 1903 je Bled dobil na veliki medna- rodni razstavi zdraviliških krajev na Dunaju zlato medaljo, leta 1906 pa so ga uradno pri- šteli med najpomembnejše turistične kraje ce- sarske Avstrije.*^ Ko je Rikli 1906 umrl, je blejsko zdravilišče prevzel njegov sin, vendar je v nekaj letih skoraj zamrlo. Po prvi svetovni vojni je bilo opuščeno, stavbe pa delno preurejene v druge namene. Ob prelomu stoletja je Bled pričel izgubljati svoj značaj termalnega zdravilišča (to se si- cer opaža že tudi prej) in je vedno bolj po- stajal tipično letovišče. Vedno več gostov je prihajalo na oddih in kopanje v jezeru in ne toliko zaradi zdravljenja. Pa tudi otok je bil še vedno precej obiskan. BLEJSKI TURIZEM MED OBEMA VOJNAMA Mnogo tujcev, ki so še julija 1914 bili na Bledu, je že ob prvih znakih vojne napovedi zapustilo Bled. Ko se je leta 1915 pričela še vojna z Italijo v neposredni bližini gorenjskih letovišč, so ta popolnoma onemela. Hotele so spreminjali v bolnišnice, vile pa v vojna skla- dišča. Propadle so turistične naprave v Vint- garju in drugod. Ob koncu vojne so bili blej- ski turistični objekti močno poškodovani, zato je Deželna zveza za tujski promet dala blej- skemu tujskoprometnemu društvu 2000 K za administrativne stroške, prav toliko za popra- vlo Zdraviliškega doma, 1000 K za ureditev parka na Straži in poti na razgledišče Osojni- co. Po nadaljnjih pogajanjih je dala Zveza Bledu še nekaj 10.000 K.*« Res so kmalu po- pravili Zdraviliški dom, ki je bil med vojno bolnišnica, razširili so Ljubljansko cesto, po- pravili pristanišče, uredili pot na Osojnico. Na novo oživljeno Društvo za tujski promet na Bledu je pričelo širiti reklamo za blejski turzem, vendar je kazalo, da bo Bled v letu 1919 ostal prazen. S pomočjo Jugoslovanske- ga generalnega komisariata za tujski promet in turistiko so organizirali propagando na Hrvaškem in v Srbiji in tako je bil leta 1919 Bled poln jugoslovanskih gostov iz Zagreba, Beograda, Sarajeva, Subotice in blejsko turi- stično društvo je bilo celo prisiljeno poslati komisariatu v Ljubljano brzojavko naslednje vsebine: »Ustavite dotok tujcev 1«'^ Kmalu uvedejo tudi nedeljske izletniške vlake s 25 "U popustom, avtomobilske vožnje med Lescami. Vila Muhr pred letom 1889 (zgorela je pred vojno, stala pa je blizu Prešernovega spomenika pod cerkvijo) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 189 Zdraviliški dom (Curhaus), zgrajen 1896, porušen 1955 in Bledom in druge ugodnosti. Seveda je Bled po prvi svetovni vojni izgubil nekdanjo tradicionalno publiko tj. Nemce in Madžare, zato pa je bilo več jugoslovanskih gostov. Tudi v naslednjih letih je bil Bled v polet- nih sezonah polno zaseden. K temu je veliko pripomoglo dejstvo, da je imel kralj Aleksan- der od 1922. leta dalje v gradu Suvobor (nek- danji Windischgrätzev dvorec) svojo letno re- zidenco. Dvoru je sledil diplomatski zbor, tako so bila na Bledu pogosto srečanja zastop- nikov raznih držav npr. Male antante, leta 1938 je bila tu konferenca AGOT (Mednarod- ne zveze potovalnih agencij).*" Tako se je na Bledu že zgodaj razvil kongresni turizem. Med obema vojnama je veljal Bled za naj- bolj mondeno letovišče v Sloveniji, če ne celo v Jugoslaviji. V ietih 1929 do 1932 so zgradili nekaj novih reprezentančnih hotelov, stare pa so obnovili. 2e leta 1922 so popolnoma preno- vili nekdanji Louisenbad, sedaj hotel Toplice. Podjetna lastnica je poleg njega dala zgraditi prvo kavarno, ki je postala središče letoviške- ga vrenja.*i Posebna privlačnost je bila v slo- gu rimskih term zgrajena termalna kopel, ki je omogočala kopanje ob vsakem vremenu. Vrelec je imel temperaturo 23° C. Toplice so imele svojo plažo, paviljon Annexe, zadaj pa : sta zrasla še Belvedere in vila Adria (kasneje \ Jadran). Nekdanji Park-Mallner je sedaj hotel Park, ki je tudi imel lastno jezersko kopališče s 720 kabinami. Nekdanje Mlino postane hotel i Starki. Hotel Petran pa je dobil v bližini za i soseda hotel Central. Zgrajeni so bili še ho- I teli, Union, Zaka, Mon Plaisir (danes Mežakla), j Lovec (pri pošti) in Astoria. Poleg tega je bila I zgrajena vrsta novih vil; tako so se turistične zmogljivosti neprestano povečevale. Leta 1929 našteva statistika 12 hotelov, 6 pensionov in 6 gostiln, leta 1937 pa že 17 hotelov, 11 pensio- nov in 5 gostiln, ki oddajajo sobe. Skupno je bilo v njih na razpolago okrog 1700 do 1800 postelj. Ker je bilo mogoče dobiti sobo tudi v pri- vatnih hišah, lahko sklepamo, da je bila zmo- i gljivost pred drugo svetovno vojno blizu 2700 j postelj.*^ SEZNAM STANOVANJ PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO 1901 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 191 HOTELI, PENZIONI IN GOSTILNE V SEZONI 1937/38 PENZIONI GOSTILNE Bivanje na Bledu je bilo prijetno skozi vse leto, najbolj živahno je bilo v juniju, juliju in avgustu. Kraj je imel vse potrebne turistične naprave; že leta 1914 je dobil vodovod in elektriko. Ceste in sprehajališča so dokaj dobro oskrbovali, skrbeli so tudi za vrtove in nasade. Poleg hotelov, penzionov in kavarn so poskrbeli za izgradnjo športnih igrišč in družabnih prostorov. Prav tako so bili na razpolago zdravniki, lekarne, turistične pisar- ne, telefonske zveze, menjalnice, avtobusi, taksiji, kočije in čolni. Razvijali so se razne vrste športi. Športni klub Bled je že leta 1930 štel 115 članov in je imel sekcije za nogomet, tenis, plavanje, veslanje, smučanje, sankanje in konjski šport. Zelo privlačne so bile za tujce razne prireditve. Bled je bil gostitelj mednarodnih šahovskih tekmovanj. Leta 1930 je bilo na Bledu jugoslovansko prvenstvo v veslanju, nato pa še mednarodna regata, ki 192 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Hotel Mallner-Park in Ri- klijev Zdraviliški dom pred prvo svetovno vojno je privabila mnogo ljudi od blizu in daleč. Start je bil v Zaki, kjer so zgradili lesen han- ger z garderobami, cilj je bil pri Park hotelu, kjer so postavili tribune za gledalce in sodni- ke.« Počasi se je pričel uveljavljati tudi zimski turizem, posebno v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Vendar so bili prvi koraki v tej smeri precej težki. Mnogi so očitali Zvezi za tujski promet, da preveč podpira razvoj Bohinja, Zveza pa je menila, da je treba naj- prej en kraj usposobiti za zimski turizem. Na- meravali so uvesti kegljanje in drsanje na za- mrznjenem jezeru, kar jim je pa v glavnem preprečila vojna. So pa že pred vojno orga- Cene za sezono 1929 nizirali sankaške tekme, pripravljali so se na graditev žičnice na Mrzli studenec ipd. Tudi v zimskih mesecih je bil obisk kar zadovoljiv. Za meseca januar in februar imamo nasled- njo sliko: Posamezni objekti so že imeli centralno kur- javo. Tako za leto 1937/38 navajajo centralno gretje hotela Toplice in Jekler ter penzion Hočevar.« Leta 1932 je Bled sodeloval na zimsko-športni razstavi v Zagrebu. Ugodno je bilo tudi dejstvo, da je po več kot 7-dnev- nem bivanju na Bledu veljala za vrnitev brez- plačna vozovnica, seveda je bivanje morala potrditi Zdraviliška komisija. Za goste, ki so dopotovali z vlakom do Lesc, je bilo več mož- nosti: najcenejše prevozno sredstvo je bil avtobus, ki je veljal od železniške postaje Lesce do Bleda 6 din, za prtljago je bilo treba plačati še 3 din, medtem ko je kočija stala 30 din, avtotaksi s štirimi sedeži 50 din, s šestimi sedeži pa 60 din. Cene so se v glavni sezoni gibale za celo- dnevni penzion med 50 din (Zaka) in 155 din (Toplice). Za Toplicami najdražja sta bila ho- tela Park in Jekler, okrog 80 do 100 din. Tudi v penzionih se je cena gibala med 60 in 100 dinarji dnevno, v gostilnah pa med 30 in 65 dinarji.*5 V juniju in septembru so bile cene precej nižje. Poseben problem je bil Vintgar, kjer je vo- da večkrat odnesla mostove in jih je bilo tre- ba neprestano obnavljati in vzdrževati, zato so pričeli ob vstopu pobirati majhno vstopni- no. Ze od 1911. leta dalje je na Blejski Dob- ravi obstajalo Olepševalno društvo »Vintgar«, ki je skrbelo za olepšavo kraja, za zaznamo- vanje poti, gradilo je razne turistične naprave in skrbelo za reklamo. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 193 i Ze pred prvo svetovno vojno pa tudi med obema vojnama je delovalo Prometno in olep- ševalno društvo »Zarja« s sedežem na Re- čici, ki je imelo v svojih pravilih navedene naslednje naloge: 1. skrb za splošno olepšavo kraja, 2. izda- janje brošur, zemljevidov, razglednic, prire- janje izletov, predavanj, razstav, koncertov, plesov, veselic, vse to z namenom širjenja tu- ristične propagande in pridobivanja gmotnih sredstev, 3. vzdrževanje komunikacij, marka- cij ipd. 4. skrb za ugodne železniške, poštne in avtomobilske zveze, 5. skrb za nasade, igri- šča in 6. vzdrževanje stikov z drugimi podob- nimi društvi. Društvene posle je vodil odbor, ki je bil sestavljen iz načelnika in šestih od- bornikov. Društvo je imelo okrog 40 članov.*^ Ze leta 1925 so bila potrjena tudi Pravila ob- novljenega Društva za povzdigo tujskega pro- meta na Bledu. To društvo je vodil odbor, ki so ga sestavljali predsednik, 14 odbornikov in vsakokratni župan občine Bled oz. njegov na- mestnik, poleg tega so bili predvideni še trije : namestniki za primer, če bi kak odbornik od- i padel. Vsako leto meseca septembra je bila j glavna skupščina. Predsednik društva je pred- j stavljal društvo na zunaj in pri oblasteh, | skliceval in vodil je seje itd. Člani društva so i bili dolžni plačevati letni prispevek v višini j 4—20 dinarjev. Leta 1925 je bil predsednik i Jemc. Ves čas je obstajala in bila zelo aktivna ' Zdraviliška komisija na Bledu, ki so jo se- stavljali: 1. predsednik občine, ki je bil tudi pred- sednik te komisije in dva zastopnika občin- ske uprave, 2. trije zastopniki Združenja gostinskih podjetij, eden od teh je bil podpredsednik Zdraviliške komisije, 3. en predstavnik Združenja avtotaksijev in izvoščkov na Bledu, 4. en predstavnik Društva hišnih posestni- kov. Načrt hotelov, penslonov in gostiln leta 1937/38: 1 Astorta, 2 Central, 3 Europa, 4 Grad, 5 Jekler (glavna zgradba in depandansa), 6 Lovec, 7 Olympic (Splendid), 8 Park, 9 Petran, lo Potočnik, 11 Starki, 12 Toplice, 13 Triglav, 14 Troha, 15 Tourist, 16 Union, 17 Zaka, 18 Nelly, 19 Enzlan,20 Gorenjka, 21 Hočevar, 22 Mon Plaislr, 23 Rikli, 24 Se- venard, 25 Sosnovka, 26 Svoboda, 27 Vovk, 28 Wölflmg, 29 Ambrožlč-Ažman, 20 Mangart, 31 Prt Planincu, 32 Sa- vica, 33 Zrimec 194 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Kopališče pri Parit hote- lu med obema vojnama 5. zdravnik, 6. zastopnik letoviških gostov (za določen čas). Mandat tega odbora je trajal tri leta. V področje delovanja Zdraviliške komisije je spadalo: pospeševanje turizma, sodelovanje pri propagandni dejavnosti, pri gradbeni de- javnosti in vzdrževanju turističnih naprav, da- lje sodelovanje pri pregledu gostinskih obra- tov in zasebnih sob, pri določanju cen, posre- dovanju in oddajanju sob, vodenju tujskopro- metne statistike, organiziranju koncertov, športnih prireditev itd. Za kritje svojih obveznosti in kolikor ne bi zadoščala dobljena sredstva podjetij in usta- nov, je smela Zdraviliška komisija od letovi- ščarjev pobirati takse. Premoženje Zdravili- ške komisije je vodila občina, vendar ločeno od druge imovine. Obenem z občinskimi da- jatvami so se smele pobirati dajatve za Zdra- viliško komisijo. Za vodenje tajniških poslov je komisija smela nastaviti uslužbenca, ki ga je plačevala iz svojih sredstev. Predsednik Zdraviliške komisije je bil v tridesetih letih Anton Vovk.*^ Poleg tega je obstajalo tudi Združenje go- stilničarskih podjetij na Bledu, ki se je prav tako trudilo za povečanje turističnega pro- meta. "Veliko je bilo storjeno za turistično pro- pagando. Ze leta 1924 so izšli trije lepo ilustri- rani vodniki Bleda v srbohrvaškem, češkem in nemškem jeziku; izdali so tudi plakate Ble- da in jih poslali v večja mesta. Med pisci vod- nikov velja omeniti predvsem R. Andrejko in R. Badjuro.« Bled je bil privlačen tudi zato, ker je go- stom omogočal številne izlete v bližnjo in dalj- njo okolico. Ze leta 1924 je bila tu odprta podružnica ljubljanskega »Tourist Officea« z nalogo dajati vse potrebne informacije do- mačim in tujim gostom pa tudi organizirati izlete. Iz ohranjenega arhivskega gradiva je raz- vidno, da je izlete organizirala tudi Jugoslo- vansko-češkoslovaška liga na Bledu. Dobro je bil razvit avtobusni promet s Ko- roško, od koder je dnevno prihajalo na Bled veliko ljudi. Preko Bleda sta Dunaj in Praga organizirala avtobusne izlete v Opatijo in na Jadran. Medtem ko je imel Bled v desetletju po prvi svetovni vojni povprečno do okoli 10.000 go- stov letno, se je v naslednjem desetletju šte- vilo gostov približalo 20.000, preseglo pa je to številko leta 1938. Gostov iz Jugoslavije je bi- lo okrog 40 «/o, ostalo so bili tujci. Po letu 1934 opažamo manj domačih gostov, zlasti nazaduje obisk iz Srbije, predvsem iz Beograda. Med inozemskimi turisti so bili na prvem mestu Avstrijci, sledili so Nemci in Cehi. Za- nimiv je tudi obisk Angležev, ki se močno poveča, in sicer od 53 leta 1925 na 1463 leta 1937. V času gospodarske krize se število gostov na Bledu ni bistveno spremenilo in to pred- vsem zato, ker so cene penzionom znatno zni- žali. Kakor razberemo iz poročila Združenja gostilničarskih podjetij na Bledu za leto 1934, je pa zelo nazadovala kvaliteta gostov, poseb- no slaba je po njihovem mnenju bila publika z Dunaja. Menijo, da zato ni kriv le splošno slab gospodarski položaj, temveč tudi nesolid- no poslovanje nekaterih hotelirjev. Kazale pa so se tudi razne težave in večkrat so se pritoževali predvsem tuji turisti. Neka- teri so obsojali kaljen j e nočnega miru in so predlagali, naj bi godbe igrale le do 24. ure. Pritoževali so se nad avtomobilskim prome- tom, ki zlasti ponoči povzroča mnogo hrupa. Dalje niso bili zadovoljni s prašnimi cestami, predlagali so nekatere izboljšave železniške- ga prometa (npr. uvedba direktne zveze s Sušakom, izboljšanje zveze med Ljubljano in Budimpešto). Javljale so se težave v zvezi s preskrbo sad- ja in zelenjave. Tako je na seji odbora bano- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 195 OBISK BLEDA V LETIH 1925 DO 1939 vinskega turističnega sveta 22. maja 1939 An- ton Vovk tožil, da domača produkcija ne za- došča, zato so vezani na uvoz z juga države ali iz Italije. Vendar pa prihaja slabo pakirano blago, iz Italije pa tudi tako drago, da so npr. breskve po 25 din za kg, kar je 100'»/o dražje kot v Ljubljani. Bile pa so še druge neprijetnosti. Leta 1935 je na seji banske uprave opozarjal J. Lavtižar, da je zaradi konkurza hotelirja Kende Bled v nevarnosti, da se ga polastijo inozemske druž- be, ker so se baje pojavljali resni nemški kupci. Problemi so nastajali še v zvezi s predpi- sano mesečno kvoto deviz. Nemci so smeli leta 1937 prinesti s seboj 400.000 RM, leta 1938 so jim to vsoto zvišali na 1,400.000 RM mesečno. Glede gostov iz Avstrije je bilo po letu 1934 čutiti posledice odloka, ki je Avstrijcem pre- povedoval potovanje v Jugoslavijo. Sploh so politične razmere v Evropi močno odsevale tudi v turizmu. Tem razmeram pri- merno je bilo manj Angležev, Američanov, Belgijcev, Francozov, Poljakov, Skandinav- cev. Se prav posebno se je zmanjšalo število gostov iz Češke, saj so prej dosegali številko nad 3000, leta 1938 pa le še 964, medtem ko jih je leta 1939 le še 201. Velik porast Nemcev leta 1938 pripisujemo dejstvu, da je bila Av- strija tedaj že priključena Nemčiji (v statisti- ki Nemcev in Avstrijcev niso več ločevali), na večji dotok Nemcev pa vplivajo verjetno tudi novi devizni predpisi. Udeležba Madžarov v turističnem prometu Bleda se je izredno povečala, kar je pripisati velikemu številu Zidov iz te države, ki so jim bila nemška, italijanska, avstrijska in celo češka letovišča zaprta. 1938 kaže statistika kar 1548 Madžarov in skoraj v celoti gre za Zide. Ker pa tudi jugoslovanske oblasti niso bile naklonjene židovskim gostom in so jim jugo- slovanski konzulati odklanjali potne liste, so o tem razpravljali na seji banovinskega turi- stičnega sveta dravske banovine februarja 1939. Tedaj je predsednik Zdraviliške komisi- je Bled Anton Vovk poudaril, da je ministr- stvo v težnji, da prepreči nezaželjeni dotok in eventuelno naselitev Zidov iz držav s proti- semitskimi ukrepi, pričelo odrekati tudi do- voljenja za turistična potovanja in celo za tranzit pripadnikom židovske vere ne glede na državljanstvo in namen potovanja. Dalje je naglasil, da so dobri gostje prihajali tudi iz Egipta, Palestine, Sirije, Turčije in med nji- mi je bilo mnogo Zidov. Vovk je menil, da bi bili lahko dobrodošli gostje tisoči izseljencev iz Nemčije, ki so si delno rešili premoženje in že imajo dovoljenje za potovanje v Palestino in razne ameriške države, morajo pa čakati Spisek diplomatov in drugih vidnih osebnosti leta 1939 na Bledu 196 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 cele mesece na vrstni red. Zanje bi bilo veliko ceneje, če bi mogli bivati ta čas v Jugoslaviji in ne v veliko dražji Svici ali Italiji. Ce se že odklanja izdajanje vizumov v res sumljivih primerih, naj bi ne odklanjali turistov. Vov- kov predlog je bil sprejet. Kljub temu je aprila 1939 Olepševalno dru- štvo »Zarja« poslalo banski upravi pritožbo zaradi že omenjene državne odredbe o odkla- njanju Zidov. Banska uprava jim že 7. aprila 1939 odgovarja, da so se zaradi tega ukrepa pritožila tudi druga letovišča, obveščajo jih, da je o tem vprašanju že razpravljal banovin- ski turistični svet 6. 2. 1939, banska uprava pa je predlagala ministrstvu za trgovino in in- dustrijo, naj omilijo veljavne odredbe glede izdaje viz inozemskim Zidom.^^ Vsekakor pa so se po 1. septembru 1939, ko se je pričela druga svetovna vojna, v katero Jugoslavija sicer še ni bila vključena, že po- kazale velike spremembe. Na novembrski se- ji poslovnega odbora banovinskega turistič- nega sveta leta 1939 je predsednik Zdraviliške komisije Vovk opozoril, da slabo kaže za bo- dočnost Bleda, kajti na inozemce, ki so sicer sestavljali okrog 75*/» gostov, ni več mogoče računati, tudi na Nemce ne. Edino rešitev vidi v dvigu domačih gostov.^' Njegove napovedi so se izkazale kot upravičene v letu 1940, na- to je vojna prekinila in spet zavrla dotlej us- pešna turistična prizadevanja. OPOMBE 1. B. Hacquet: Oryctographia carniollca, Leip- zig 1/1778—IV/1789, T. 3, str. 4. — 2. J. W. Valva- sor: Die Ehre des Herzogthums Krain. Nürn- berg 1689, I. knj., IV. pogl., str. 604. — 3. ZALj, arhiv v Radovljici. — 4. Valvasor, prav tam, II. knj., XIV. pogl., str. 149. — 5. B. Reisp: Blejski grad. Maribor 1983, str. 4 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, zv. 122). — 6. L. Germo- nik: Curort Veldes. Wien 1878, str. 37, 43. Tudi P. Borisov: Stodvajset let od ustanovitve narav- nega zdravilnega zavoda na Bledu. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, Ljubljana 1975, zv. 3, str. 162. — 7. Olga Janša: Zgodovina turizma na Slovenskem. Turistični vestnik 1968, št. 1, str. 29. — 8. L. Germonik, prav tam, str. 36, 43. — 9. Novice 1850,, str. 184, podpisan dr. B. — 10. Novice 1852, str. 244. — 11. Novice 1851, str. 175. — 12. O. Janša, prav tam, str. 29. — 13. P. Borisov: Zdravilišča in kopališča na nekda- njem Kranjskem. Kronika XVI, 1968, str. 53—57. Isti: Stodvajset let od ustanovitve naravnega zdravilnega zavoda na Bledu. Zbornik za zgodo- vino naravoslovja in tehnike, Ljubljana 1975, zv. 3, str. 159—173. — 14. A. Schweiger-Lerchenfeld: Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen. Wien, Pest, Leipzig 1889, str. 102. — 15. V. Bohinec: A. Rikli in njegov Bled. Turistični vestnik 1953, str. 12.-16. A Rikli: Anruf an die kranke Men- schheit an Körper und Geist, 1857. Isti: Wegweiser zu den Umgebunge des Kurortes Veldes, 1862 Isti: Cur- und Hausordnung der Naturheilanstalt Mallnerbrunn am Veldeser See, Oberkrain, 1886. Isti: Die Grundlagen der Naturheilkunde, 1890. Isti: Es werde Licht und es wird Licht, 1894. Isti: Rikli's Bette- und Theil-Dampfbäder, 1889. Isti: Prospekt der Naturheilanstalt »Mallnerbrunn« bei Veldes in Oberkrain. — 17. A. Schweiger- Lerchenfeld, prav tam, str. 101. — 18. P. Borisov: Stodvajset let..., str. 170. L. Germonik, prav tam, str. 48—52. — 19. P. Borisov: Stodvajset let..., str. 171. — 20. A. Rikli: Cur- und Haus- ordnung der Naturheilanstalt Mallnerbrunn am Veldeser See, Oberkrain. Laibach 1886, str. 3—23. — 21. A. Rikli: Cur- und Hausordnung ..., str. 19. — 22. P. Borisov: Stodvajset let..., str. 171. — 23. F. X. Salda: Tižava samota. Praga, 1970. Pismo z dne 28. 6. 1913. O tem piše Božidar Borko v Delu 21. 3. 1970 pod naslovom Med rikljanci. — 24. O. Janša, prav tam, št. 2, str. 77. — 25. Veldes am See, Ljubljana 1911, str. 19, v Arhivu Turistične- ga društva Bled. — 26. L. Germonik, prav tam, str. 114—115. — 27. Baedecker: Südbaiern, Tirol und Salzburg, Steiermark, Kärnten, Krain und Künstenland. Handbuch für Reisende. Leipzig 1876, str. 352. — 28. P. Radics: Führer für Bad Veldes. Laibach 1879, str. 21. — 29. A. Schweiger- Lerchenfeld, prav tam, str. 92—94. — 30. P. Ra- dics: Führer durch Krain. Laibach 1885, reklama. — 31. P. Radics: Führer durch Krain, str. 60—61. — 32. Vila Pongratz je Dom SGP, Slovenija ceste — Tehnika, vilo Mayer (Savica) pri Golfu je imel Viator (porušena 1983), vila Zora je se- daj Zavod za turizem, vila Muhr je pogorela pred vojno, stala je blizu Prešernovega spome- nika. — 33. Arhiv na gradu, letak datiran z 10. sept. 1891. — 34. R. Andrejka: Tujski promet v Sloveniji, njega razvoj in organizacija. Ljubljana 1926, navaja za leto 1911 7988 gostov. Statistika, ki sem jo dobila v Arhivu SR Slovenije je neko- liko nižja. — 35. O. Janša, prav tam, št. 2, str. 78. — 36. R. Murnik: Na Bledu. Ljubljana 1923, 181 str. — 37. Bled. Fotovodiči »Jugoslavija«. Beo- grad 1965, str. 10. — 38. R. Andrejka: Tujski pro- met, str. 28. — 39. R. Andrejka, prav tam, str. 30. — 40. Arhiv SR Slovenije (dalje AS), TOI, fase. 288 (Tujski promet). — 41. R. Andrejka, prav tam, str. 34. — 42. Arhiv Turističnega dru- štva Bled. — 43. Stiridesetletnica veslanja na Ble- du. Bled 1971, str. 10—13. — 44. AS, TOI, Tujski promet, fas.c 288/3. — 45. Cjenik za godinu 1937/38 (NUK). — 46. AS, Pravila prometnega in olepše- valnega društva »Zarja« na Bledu II, št. 8788. — 47. AS, Pravila društva za povzdigo tujskega pro- meta na Bledu (1925), št. 8841. — 48. AS, TOI, fase. 288/3. — 49. R. Andrejka: Bled, Ljubljana 1929, isti: Bled pokraj jezera, Ljubljana 1929, pre- veden tudi v nemščino in češčino. R. Badjura: Blejski izleti, Ljubljana 1935, prav tako preve- deno v nemščino in češčino. — 50. AS, TOI, fase. 288/3. — 51. AS, Stenografski zapisnik 3. redne- ga zasedanja banovinskega turističnega sveta dravske banovine v Ljubljani dne 6. 2. 1939. — 52. AS, Ban. a. VIII. odd., leto 1939, št. 2754 in 3228. — 53. AS, TOI, fase. 288/3. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 197 i POČITNIŠKE VILE SO BILE PONOS BLEJSKEGA LETOVIŠČA B020 BENEDIK Z razvojem Bleda v turističen kraj, v ved- ; no bolj znano in pomembno klimatsko zdra- i vilišče in letovišče, a tudi v središče letne in j zimsko športne dejavnosti in rekreacije, se je j po sredi 19. stoletja do današnjih dni soraz- ! merno hitro širila gradnja počitniških vil in \ hiš. Kraju so dajale nov vzgon v turistični ! smeri, se porajala v različnih obdobjih razna ! Vprašanja in vplivala tudi na njegovo seda- ^ njo urbanistično podobo in problematiko. i Ob začetku tega razvoja so bili naravne lepote, ugodno podnebje, zdravilne kopeli, prikupna okolica in romantična otoška cerk- vica sredi Blejskega jezera poglavitni nagibi, ki so vabili »višjo družbo« na Bled. Domači- ne in okoličane pa je otoška cerkev že dolgo ; privabljala kot božja pot. Henrik Costa je j že v letu 1848 opisal v knjižici »Spomini na potovanja po Kranjskem« znamenitosti kra- jev na tedanjem Kranjskem, med njimi Bleda in Bohinja. Z njo je seznanil mestne prebi- ! valce, kaj si je vredno ogledati, kam na izlet, kje si privoščiti počitnice. Ze sredi petdesetih let prejšnjega stoletja so tako začeli na Bled prihajati prvi gosti in so začeli graditi hotele in gostišča. Prišel je Švicar Arnold Rikli in začel s svojo metodo zdravljenja ter s tem z zdravstvenim turizmom na Bledu. Zanimanje : in obisk na Bledu sta se naglo večala, ko je : stekla železnica Ljubljana—Trbiž (1870) in za I njo še turška železnica proti Trstu (1906/8). • Premožnejši sloji bivše habsburške monarhije ; so se vedno bolj navduševali za Bled, tu so \ želeli preživljati počitnice in so začeli graditi \ počitniške vile. Do tega časa je bil Bled re- | ven po svojem videzu. Hiše so bile skromne, ' brez arhitekturnih posebnosti, brez večjega ' udobja; isto lahko rečemo tudi za takratne zgodnje hotele in gostišča. To stanje lepo opi- | še dr. Ludvik Issleib v opisu Bleda in Bohi- ; nja, ko omenja Riklijevo kopališče: »Da —; Iprišlo je prav, le da na zunaj ni nič lepega, sploh ni ob jezeru lepih vil, kot so to v Svici , ali na Bavarskem. To pa dela obalo revno. Ali se ne bi prileglo malo luksuza — to že ne \ more škodovati! To pa kaže edino Vila Ritt- mayer, le da je sredi zaprtega vrta in tako nedostopna obiskovalcem in gostom«. Najsta- i rejše vile so nastajale na najlepših legah ob 1 jezeru blizu obale. Tu so gradili najlepše vile,, ki si jih lahko ogledamo še danes, obdane z \ velikimi, lepo negovanimi vrtovi, ki so jih j posadili z eksotičnim drevjem. Nato so se po- ¦ mikali še na druga ugodna nezazidana pod- ročja kot npr. v okolico osnovne šole, v vznož- je Straže. V času med obema vojnama so gra- dili vile raztreseno po vsem Bledu, niso pa več zavzemale tako velikih površin, kakor je bilo pravilo v začetkih. Po značilnostih (način gradnje, lastništvo, uporaba itd.) moramo v gradnji počitniških vil in hiš na Bledu razlikovati starejše obdob- je do razpada habsburške monarhije, obdobje med obema vojnama in čas po osvoboditvi. Vile, nastale v prvem obdobju, so bile le- pe in velike, z več etažami in grajene ze- lo trdno v meščanskem slogu tistega časa; imele so velike vrtove, ki so ob jezeru segali vse do njegovega brega. Prva je bila zgra- jena že omenjena Rittmayerjeva vila 1853. leta. Dejstvo, da so vse zgodnje počitniške vile imele velike vrtove, je zelo koristilo zu- nanji ureditvi Bleda po osvoboditvi. Pred- stavljajmo si, kakšen bi bil videz Bleda in je- zerske obale, če bi bila posejana s številnimi majhnimi in večjimi vilami v gosti pozidavi. Teh pač ne bi mogli rušiti in odstranjevati ta- ko, kakor so v povojnem času številna privat- na kopališča, ladjišča in pristane, s katerimi je bila posejana jezerska obala. Dokler pa so vrtovi obstajali, so dajali marsikateremu do- mačinu zaslužek, ker so jih lastniki najemali za vzdrževanje vil in vrtov. Med njimi so bili Vilko in Simon Repe, Jakob Prešeren, Simon Sebenikar in Miha Tavčar-Mežanov. Ta je bil oskrbnik vsega premoženja Windischgrätzov na Bledu. V tem obdobju so na Bledu zgradi- li 86 počitniških vil. Lastniki iz širših delov habsburške monarhije (Dunaj, Praga, Trst) so bili v večini (47), preostali so bili iz Ljub- ljane in iz drugih krajev Kranjske, sloven- skega ali nemškega etničnega izvora. Toda lastništvo se je pogosto menjavalo, tako da čiste slike etničnega razmerja med temi last- niki ni ravno lahko dobiti. Počitniške vile so tedaj lastniki uporabljali zgolj za sebe, svoje sorodnike in goste. V času med obema vojnama je veliko last- nikov, ki so ostali zunaj meja stare Jugosla- vije, prodalo svoje počitniške vile novim in- teresentom; številni so bili zlasti iz Ljublja- ne, Beograda in krajev iz Vojvodine, precej manj pa jih je bilo iz Zagreba. Se vedno so se gradile nove vile in počitniške hiše, vendar na od jezera bolj oddaljenih parcelah. Toda število novih gradenj je bilo skoraj za polovi- co manjše, kakor v prejšnjem obdobju, a na- stale so v dobrih dveh desetletjih. Izmed 49 vil in počitniških hiš je bila skoraj polovica last Slovencev, povečini ljudi iz Ljubljane, druge (25) pa so bili v lasti ljudi iz drugih po- krajin Jugoslavije, le redki pa so bili tujci. : 198 . KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Značilno za gradnje počitniških vil v tem ob- dobju je bilo dalje to, da so bile vile po ve- čini mnogo bolj skromne od prejšnjih, da so bile po slogu zelo raznovrstne in praviloma niso imele večjih vrtov. Njim mnogo bolj ustreza pojem počitniška hiša (in celo hišica), kakor pa vila. Vse to samo po sebi kaže, da je bila večina novih lastnikov, ljubiteljev Ble- da, manj premožnih in da so zrasli iz skrom- nejših razmer kakor lastniki iz prejšnjega obdobja. Prihajali so večinoma iz trgovskih, podjetniških in finančnih krogov. Vsaj za zad- nji čas pred vojno pa lahko trdimo, da so se spreminjali tudi že pogledi na to vrsto do- puste van j a. Za vile iz avstrijskega časa in za čas med obema vojnama, čeprav zanje v manjši meri, velja, da so jih lastniki poimenovali z najraz- ličnejšimi imeni. Ta imena so se nato utrdila in uveljavila, da so ljudje, predvsem doma- čini te vile in hiše poznali zgolj samo po njih. Ta imena so se v manjšem številu ohranila in so v rabi še danes, večinoma pa nanje spomi- njajo le reliefni napisi oziroma pisani napisi, ki jih belež ni dobro prekril. V štirih vojnih letih so posamezni, na Bled doseljeni Nemci (zlasti trgovci, uradniki) iz Tirolske, Koroške in deloma iz Ljubljanske pokrajine pokupili del zaplenjenih počitniških vil in hiš v prepričanju, da jim bo to dokaj poceni pridobljeno bogastvo zagotovilo nem- ško orožje. Marsikakšna vila pa je dajala pro- stor raznovrstnim uradom ali je služila za stanovanje. Po osvoboditvi, še posebej od začetka šest- desetih let do danes, je Bled zajela prava ev- forija za počitniškimi hišami (le malo za po- čitniškimi stanovanji). Pospeševala jo je spr- va vsaj deloma tudi urbanistična politika lo- kalnih organov. Končno je nad evforijo pre- vladala trezna urbanistična in zemljiška poli- tika, k čemer je v zadnjem času pripomogla tudi davčna politika in so tako preprečili raz- prodajo turistično izredno dragocenega blej- skega prostora. V tem obdobju so na Bledu kljub vsemu, tudi umetno postavljenim ovi- ram, zgradili kar 146 počitniških hiš in hišic; torej več kakor v obeh prejšnjih obdobjih. (V •celi radovljiški občini pa je bilo v letu 1983 že 741 vikendov.) Počitniškemu bivanju na- menjene stavbe so v tem času rasle med sta- novanjskimi naselji, ki so povsem obkrožila stari kmečki in turistični Bled. Ta naselja, pri katerih opažamo pomanjkanje kompleksne urbanistične politike in ureditve Bleda, se raztezajo od Dob, Jarš, Dindola do Jermanke in celo Rečice. Je pa nastalo nekaj vikenda- ških naselij, a načrtovano Pod Kuhovnico je preraslo v stanovanjsko. Počitniške hiše so v tem času gradili po precej enotnejših načrtih, vrtne površine so bile v večji meri omejene in so majhne. Last- niki se po družbeni strukturi razlikujejo od lastnikov prejšnje dobe. Močneje so med nji- mi zastopani intelektualni poklici, ne manj- ka pa tudi obrtnikov in drugih. Poskušali bomo opisati najvažnejše počit- niške vile in hiše po poti, ki jo bomo začeli že pri omenjeni najstarejši počitniški vili na Bledu. Po legi je med najlepšimi sredi veli- kega parkovnega nasada prav v središču tu- rističnega Bleda. Postavil jo je v letu 1853 Kari Rittmayer, trgovec s premogom iz Tr- sta, leta 1885 jo je prisvojila njegova žena baronica Cecilija von Rittmayer, že tri leta zatem pa jo je prodala Gustavu von Pongrat- zu iz Zagreba. V letu 1926 jo je pridobil Gui- do vitez Pongratz prav tako iz Zagreba. Za- šel je v finančne težave in vse njegovo pre- moženje je prišlo nato na dražbo. To je bilo v letu 1938. Blejska občina si je pridobila prednostne pravice odkupa, saj je bilo zanj tudi precej tujih intersentov, kar bi podra- žilo odkup. Za Bled je bil odkup te vile s celotnim parkom izrednega pomena. Tedaj je padla ograja v parku in tako je nastalo spre- hajališče za domačine in blejske goste, od- prla pa se je tudi objezerska sprehajalna ste- za. Vila je imela tudi svoj vodovod za nama- kanje parkovnih nasadov. V vilo se je prese- lila Zdraviliška komisija, tu je bila tudi čital- nica vse do začetka vojne. V vojni je bil tu sedež blejske okupacijske občine z župano- vim stanovanjem. Tudi v povojnem času je bil tu sedež blejske občine. V letu 1955 so nadzidali eno nadstropje tako, da je stavba obdržala zunanjo obliko, kot jo je imela dot- lej in takšna je ostala še danes. Služi pa da- nes potrebam lokalnih organov: Krajevnemu uradu. Krajevni skupnosti in še raznim go- spodarskim organizacijam. Prav gotovo pa bi tu, na takšnem položaju, lahko služila bolj zanimivim turističnim potrebam na Bledu. Ko že obširneje opisujemo to vilo, ne po- zabimo še na zanimivost: Da bi preživljal svoj dopust res nemoteno, je Gustav von Pon- gratz svojemu arhitektu svetoval, da mora postaviti vrtno živo mejo ob cesti na taki vi- šini, da ne bi bilo videti ne ljudi ne izvoščkov, ki bi hodili, se sprehajali ali vozili po cesti, kadar bo sedel za svojo mizo v jedilnici. Le otok s cerkvico naj bi bilo možno videti z njegovega sedeža ob mizi. Ce si danes to paz- ljivo ogledamo, lahko opazimo, da je bilo to možno. Anekdota poudarja izredno lego te vile s pogledom na jezero in blejsko panora- mo. Ce gremo dalje ob jezeru pod grajsko skalo, si lahko ogledamo dve vili sredi lepih mirnih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 vrtov: vilo Muhr in nato vilo Zlatorog. Prvo je gradil graščak Adolf Muhr v letu 1892 za svoje osebje, nato pa jo leta 1908 prodal dr. Heinrichu in Mariji Luckman z Dunaja. Ta jo je zadržala za svoje letovanje vse do časa po drugi svetovni vojni, ko je prešla v druž- beno last. Vrstili so se nato razni upravljal- ci, dokler je ni Izvršni svet SRS prenesel na Zavod za varstvo divjadi na Bledu. Tu je se- daj tudi sedež Triglavskega narodnega parka (v Gradu št. 82, danes Kidričeva cesta št. 2). Svojo zunanjo podobo je spremenila, saj jo je leta 1940 zajel ogenj in so jo nato obnovili v sedanji podobi. V nadaljevanju objezerskega parka je vila Zlatorog (Grad, št. 100, danes Kidričeva c. 3), zgrajena 1896 kot je na vili ob glavi »Zlato- roga« napisano. Tudi to je postavil graščak Muhr za upravitelja svojega blejskega go- spostva. Ob jezerski obali je še kopališče s čolnarno. Zgodovina te vile v poznejših letih je bolj burna. Z nakupom blejskega gradu je prešla tudi vila v last Ivana Kende ter na- to po stečaju in prodaji Ljubljanski gospo- darski banki. Skupaj z gradom in jezerom jo je odkupila v letu 1937 Dravska banovina. Služila je letovanju, v prvi vrsti banu in nje- govi družini. V vojnem obdobju je prešla v upravo Pokrajine Koroške — »Gau Kärn- ten« —, stanovali pa so tu občasni gosti nem- ške oblasti. Takoj po koncu vojne jo je prevzelo Pred- sedstvo vlade SRS in jo uporabljalo za repre- zentačne namene, takrat kaj drugega ni bi- lo na razpolago. Tu je nekajkrat sprejel tuje diplomate tudi predsednik Tito; posebej po- memben je bil sprejem ameriškega poslani- ka ob sestrelitvi letala nad Gorenjsko dne 9. avgusta 1946. Uporabljali so jo tudi posamez- ni tuji državniki. V poznejšem času ni našla več pravega mesta na Bledu; prevzel jo je v upravljanje Zavod za gojitev divjadi na Bledu, ta pa oddal v najem Tekstilnemu združenju Slovenije. Sama narava ob jezeru je nato ponudila več možnosti za gradnjo letnih počitniških vil šele v Mali Zaki, kamor se steka tudi cesta iz vasi Rečice. Blizu ob jezerski cesti je vila Planika (Rečica št. 88, danes na Kidričevi ce- sti 8). Postavil jo je Anton Burja, kmetovalec iz Rečice za hčerko, ko se je poročila z Anto- nom Pretnarjem. Od tega jo je pridobil so- rodnik dr. Matej Pretnar, odvetnik v Trstu, pozneje v Ljubljani. Uporabljal jo je za leto- vanje pa tudi oddajanje. Ze leta 1935 jo je prodal dr. Petru Salemu, šefu obmorske sa- nitele v Splitu. Leta 1942 jo je ta prenesel na ženo Julijo in sina Petra, ki sta jo leta 1947 prodala Juliji Šilih, roj. Cop iz Ljubljane. Po begu v tujino jo je leta 1952 blejska občina dala v upravljanje Regatnemu odboru za po- trebe veslaškega športa, čemur služi še danes. Tu ima svoj sedež tudi podjetje »Kreda« iz Radovne. Na tem lepem koščku, kjer priteka v jezero še Mlinščica, je bilo v prejšnjih časih postav- ljenih več počitniških vil, pozneje tudi manj- ših hiš, ki pa so jih pozneje do danes spre- menili v stalna bivališča. Tako je hišo Rečica št. 83 (danes Zupančičeva c. št. 12) postavil Josip Žirovnik, nadučitelj v Gorjah, znan tu- ristični delavec, ki je nato živel na Bledu (od leta 1905); nato jo je v letu 1922 izročil hčer- ki Vidi Žirovnik, ta pa leta 1946 prodala da- našnjima lastnikoma Janezu in Martini Gu- far. Danes služi turistični dejavnosti. Vrtno hišico ob njej (Rečica 95 — danes Zupanči- čeva cesta št. 10) je leta 1940 odkupila Ema Aranicki, žena višjega ministrskega svetnika v zunanjem ministrstvu •— izseljenski sektor — in ji dala ime »Hišica Pupin« v spomin na Mihajla Pupina, njihovega znanca in zasluž- Hotel Petran na Bledu v začetku 20. stoletja. Hotel Petran je eden najstarejših blejskih hotelov, znan po dobri kuhinji. V njem je med drugimi obedoval knez Metternich 200 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 nega za pridobitev jeseniškega trikota Jugo- slaviji ob mirovnih pogajanjih. Tu letuje še danes. Na ti hiši meji počitniška vila, ki jo je zgradil v letu 1940 Avgust Horak, potem ko je odkupil zemljišče leta 1934 od Hansa Munka iz Zagreba. Avgust Horak je bil industrijalec v Kranju; bil je lastnik tovarne »Inteks«, po vojni pa se je odselil in počitniško hišo je prevzel Državni sekretariat za notranje za- deve SFRJ, ki z njo upravlja še danes. Služi kot počitniški dom. Ob Zupančičevi cesti št. 6 (prej Rečica št. 117) je leta 1934 postavila svojo počitniško vilo Eia Reicher, roj. Turk iz Ljubljane. Na- dela ji je ime »Elasan«. Po nemški zaplembi jo je v letu 1943 odkupil Gottfried Haring Schönber, trgovec iz Trbiža. Danes je zopet v lasti iste rodbine in služi staremu namenu. Se dalje proti Rečici je leta 1935 odkupil zem- ljišče od Pavle Landshut iz Rečice komponist in dramaturg Maks Bertuch, (prej Rečica št. 120, danes Kolodvorska cesta 23). Na Ble- du se je naselil po prihodu z Dunaja, ka- mor se je umaknil iz Nemčije po prihodu Hit- lerja na oblast, saj je židovskega rodu. Živel je tudi v Niči in mu je tamkajšnji jugoslo- vanski konzulat izdal pooblastilo za razpo- laganje imovine na Bledu. Bled je zapustil ob prihodu Nemcev, še med vojno (1942); nje- govo hišo je odkupil Nemec Adolf von Pantz. Po vojni sta jo v letu 1954 ob prodaji stano- vanjskih hiš družbene lastnine na Bledu od- kupila domačina Tončka Pretnar, učiteljica in mož Karel, obrnik z Bleda, Kolodvorska cesta 23. Rupret Krainer, lesni trgovec, je v letu 1941 odkupil stanovanjsko hišo na Zupančiče- vi cesti št. 2 (prej Rečica št. 97), ki je bila predelana iz gospodarskega poslopja. V letu 1961 jo je odkupil od dedičev Friderik Krai- ner, danes pa je od leta 1978 v lasti njegove žene Elizabete Krainer. Hiša je le delno slu- žila kot počitniška hiša; danes nima več tega namena. Na Rečici št. 79 (današnja Kolodvorska ce- sta št. 19) je Marjana Korošec postavila Zgradbo, ki jo je pozneje prevzel Josip Ko- rošec, od njega pa v letu 1928 odkupil lesni trgovec Friderik Krkoč. Zaradi težkega fi- nančnega stanja, ki je zajelo lesne prekupče- valce, jo je leta 1933 predal Mihaelu Mihor- ju, učitelju iz Ljubljane, ki jo je užival v po- letnem času. Ker je po vojni optiral za Nem- ce, je bila zgradba zaplenjena, nato pa leta 1954 prodana pisatelju Ivanu Ribiču. Danes sta lastnici Draga in Martina Ribič, hiše ni več imeti, za počitniško. Na Rečici je bilo še nekaj počitniških hiš, ki pa danes mnoge nimajo več tega značaja. Tako je zgradil v letu 1940 ruski emigrant Aleksander Solodovnik iz Beograda hišo Re- pica 151 (danes Kolodvorska cesta 45). Po od- selitvi z Bleda v Kanado jo je leta 1971 od- prodal Avguštinu Gerdenu, odvetniku iz Ljub- ljane. Na Razgledni cesti št. 6 sta v letu 1935 po- stavila počitniško hišo Miodrag Aleksič, inva- lid in solunski borec, nosilec odlikovanja Be- lega orla z meči in njegova žena Gilberta, ki jo je podedovala v letu 1980. V letih pred vojno sta se za stalno preselila na Bled, s tem pa je hiša izgubila počitniški značaj. Na Re- čiški cesti 49 (preje Rečica št. 11) je v letu 1940 postavila počitniško hišico Alojzija Ha- nuš iz Beograda. Po vojni jo je leta 1949 od- prodala Lei Engelman, nato pa so se izmenja- vali lastniki Franc in Viljem Knific, ter Ma- rija in Helma Poklukar, ki sta lastnici še da- nes. Hiša je zgubila prejšnji značaj. V Mali Zaki je še vila »Belmond«; stoji za čolnarno (Rečica št. 55, sedaj Zupančičeva ce- sta 26). V letu 1919 jo je z menjalno pogodbo pridobila Ivanka Kokalj, leta 1931 je bila pri- sojena Rudolfu Kokalju iz Ljubljane, nato pa jo je odkupila še istega leta sosednja hotelir- ka Katarina Korošec v turistične namene. Od leta 1934 do 1938 je bilo to premoženje v stečaju. V letu 1951 sta jo kupila ing. Fri- derik Krainer in Viljem Krainer vsak do ene polovice. Od 1962 so upravljali z njo dediči Matjaž, Dunja, Aleš in Marija Krainer, sedaj pa Dunja Pikula roj. Krainer. Takoj ob tej vili je v letu 1894 Ana Jamar iz Boh. Bele 34 zgradila enodružinsko hišo Re- čica št. 60 (danes Zupančičeva 20), katero je po več menjavah lastnikov — Flora Hauswel, Marija Kenda — leta 1932 pridobil dr. Jože Logar, leta 1948 pa podedovali Stana Ambro- žič in Ivanka Bohinjc. Takoj zatem, jo je od- kupil Franc Koritnik, avtomehanik z Jesenic, ki se je po zadnji vojni preselil na Bled. Na planoti nad Malo Zako sta leta 1930 do 1931 Kreuz in Helena Goldner postavila dve hiši Rečica 82 in 67 (danes pa Kolodvorska c. 35 in 37). Obe sta bili izrazito počitniški; le- ta 1937 je obe odkupil trgovec Ivan Rus, po dedovanju pa sta v lasti Jože Rusa, enega iz- med ustanoviteljev OF in bivšega podpred- sednika AVNOJ. Se danes imata isti značaj, uporablja ju skupaj z družino v počitniške namene. Na planoti nad Malo Zako je bila v letu 1936 postavljena počitniška hiša Karla Schneider ja, ki je pribežal na Bled pred Hit- lerjevo vladavino; bil je židovskega pokole- nja, žena pa Slovenka Marija Ravnikar. Po okupaciji je bila hiša na Rečici št. 119 (danes Kolodvorska c. 49) zaplenjena in podeljena »Pokrajini Koroška« in prodana Herlindi Lagger iz Trbiža. Po vojni in smrti Karla KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 201 Schneiderja je bila hiša izročena njegovi že- ni Mariji in sinu Petru. Po dolgotrajnih pravnih zapletljajih je v letu 1970 ostala last- I niča do 3/4 vdova Marija Ravnikar, stanujoča v Münchnu, ostali delež pa je bil odprodan Matevžu Košenini iz Ljubljane in solastnikom. Hiša je obdržala značaj počitniške vile. Na najlepše eksponiranem položaju na pla- noti je že ob koncu leta 1884 zgradil počitni- ! ško vilo ruski diplomat Valerius Jadowski, takrat generalni konzul na Krfu. Tu je pre- j življal marsikatere počitnice (na Rečici št. 49, ? danes Kidričeva c. 9), po prvi svetovni vojni ¦ leta 1919 jo je odkupil Vinko Jan, lesni trgo- vec iz Gorij. Leta 1933 pa jo je zasegla Ljub- ljanska Kreditna banka, takoj zatem pa od- i kupil Josip Mikuličič iz Zagreba. Vila je bila j skupaj z vrtom lepo vzdrževana in so v po- j letnih mesecih preživljali počitnice v njej , diplomati, akreditirani v Beogradu. Imela je ¦ svoje tenis igrišče. V povojnem času so jo na- ' polnile stranke, leta 1962 je bila podržavlje- na in je tudi danes ter služi le še stanovanj- skim potrebam, pa čeprav si je težko zamisli- ti lepšega položaja. Na vrtu, ležečem proti je- zeru, je bila nekoč ledenica, danes predelano i v sila dotrajano kajžico. Ta je še last dr. Fe- j liksa Mikuliča in naslednikov, ki žive v Svici in Argentini. Ce nadaljujemo pot po obali okoli jezera, si lahko ogledamo novejšo vilo ; »Sončnico« (Rečica št. 127) Kidričeva c. 10, ki sta jo zgradila bivši minister in ljubljanski župan Ivan Hribar z ženo Marijo v letu 1936. To je bila zadnja vila, zgrajena ob samem je- zeru na tako izpostavljenem položaju. Med vojno je bila zaplenjena, leta 1942 jo je od- j kupil lesni trgovec iz Trbiža Kari Lagger. Po \ vojni jo je pridobila Marija Hribar, žena Iva- | na Hribarja, po njeni smrti pa nasledila hčer- ka dr. Zlatica Hribar. Zaradi zasedenosti s strankami jo je le redko uživala v poletnem času. Zato se je v letu 1972 odločila in jo pro- dala območni vodni skupnosti Kranj in Zvezi i vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana. Tu je j danes Limnološka postaja Bled. { Ko se iz Velike Zake vračamo proti Bledu, j sledi na pobočju kot prva vila, nekdaj last j Marije Kesler, (Mlino št. 85, danes Kidričeva i cesta 11). Zgradili so jo v letu 1905. V letu | 1940 je to vilo s pašnikom okoli nje prisodila ; svojim hčerkam Miri Cop, Ani Zupančič, Ve- ri Albreht, vse iz Ljubljane in Slavi Svarc iz Beograda. V letu 1941 je bila zaplenjena po okupatorskih oblastnikih, takoj po vojni pa vrnjena bivšim lastnicam. V letu 1963 so se po dedovanju povečali deleži Zupančičeve in ; Albrehtove, po smrti omenjenih pa so si pre- j moženje podelili arh. Marko Zupančič, prof. ', dr. Andrej Zupančič in dr. Jasna Kmetova, i vsi iz Ljubljane. Tu je bil poletni dom Otona \ Zupančiča, tu je preživljal počitnice, obisko- vali pa so ga številni slovenski kulturniki, saj skoraj — da ni bilo slovenskega pisatelja, sli- karja tistega časa, ki ne bi bil gost v tej lju- beznivi hiši. Malo dlje v gozdu stoji počitniška vila z manjšo hišico na dvorišču. Postavila jo je Marija Fröhlich iz Ljubljane. To je bilo leta 1898 (Mlino 74, danes Kidričeva cesta 12). V letu 1919 jo je odkupil dr. Arnold Fröhlich, zobozdravnik z Dunaja, ter je tu s svojo dru- žino preživljal počitnice vse do druge sve- tovne vojne. Po vojni je prešla v družbeno last, leta 1954 jo je prevzelo v upravljanje Društvo slovenskih književnikov, v zadnjih letih pa Društvo muzealcev Slovenije. Prav tako v gozdu je vila »Ak« (Mlino št. 91 — danes Kidričeva cesta 14), zgrajena le- ta 1895. Postavil jo je Anton Kokalj, ki je s svojo družino živel v Gradcu, sledil mu je njegov sin Anton, nato pa jo je leta 1935 po- daril Mariji Wutschnig, roj. Kokalj. V letu 1954 je bila dodeljena Hotelu Toplice, nato pa z menjalno pogodbo v letu 1964 Julijani Molnar, bivši hotelirki na Bledu, v zameno za stanovanje v hotelu Toplice. Leta 1969 sta jo podedovala Franc in ing. Aleksander Mol- nar ter prodala leta 1978 Republiškemu se- kretariatu za notranje zadeve, zadržala pa za sebe še vrtno hišico z garažo (Mlino št. 91 — danes Kidričeva cesta 14). Delček jezerske obale sta dr. Andrej Ferjančič, državni posla- nec in podpredsednik avstrijskega parlamen- ta na Dunaju in njegova žena Julija, operna pevka, odkupila v letu 1895 od Antona Man- deljca iz Mlina št. 2 in zgradila vilo »Mirni dol« (Mlino, št. 66, Kidričeva cesta št. 18). Po smrti Andreja Ferjančiča so njegov delež po- dedovali žena Julija, sin Srečko in hči Ana por. Pirgo. Obiskovali so jo v poletnih mese- cih. Leta 1941 je bila zaplenjena, vrnjena 1947, ko jo je odkupilo Predsedstvo vlade FLRJ in jo vključilo v kompleks »Vile Bled«. Pri zadnjem obnavljanju vile lela 1971 so jo zaradi vlažnosti porušili. Nazivali so jo tudi »Rankovičeva« vila, saj je bila njemu name- njena. Tu že pridemo do dvorca, ki ga je v letih 1883 do 1885 postavil na proštijskih oto- ških njivah knez Ernest Windischgratz za po- letni počitek, obiskovali pa so ga tudi v zimi. Po prvi vojni ga je odkupil kralj Aleksander v letu 1922; tu je bila letna rezidenca »Suvo- bor«. Ze naslednjega leta jo je podaril ženi kraljici Mariji. Dvorec so v letu 1937—1938 porušili zaradi gradnje novega, ki pa so ga dokončali šele v letu 1947 kot reprezentančni objekt Predsednika Republike, v lasti FLRJ; leta 1962 ga je prevzel Izvršni svet SRS. Pri podeljevanju gradbenega dovoljenja za prvotni dvorec so sodelovali takratni blejski 202 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Župan Anton Wester, Johann Mallner in Lov- ro Poljanec, graditelja Windischgrätza pa je zastopal Franz Richter v. Neumann z Dunaja in ing. Ernest Köbler, ki naj bi pripravil tu- di vse načrte. Ta je tudi vodil gradbena de- la, ki so jih izvajali v lastni režiji s svojimi delavci (namreč zidarji, tesarji, kamnoseki), le težake so poiskali na Bledu. Zal so vse li- stine, načrti, obračuni in pa fotografije v zve- zi z tem dvorcem pogoreli v gradu Haasberg pri Planini. Le še malo podatkov hranijo v Trstu pri upraviteljih sedanjega Windisch- gräetzovega premoženja. V območju Vile Bled je danes tudi vila »Draga« (Mlino št. 108 — danes Kidričeva c. 21), ki jo je v letu 1931 postavil Drago Mihajlovič iz Beograda. Med vojno je bila zaplenjena, leta 1947 pa jo je odkupilo Predsedstvo vlade SFRJ ter jo vključilo v območje Vile Bled. Na Mlinem (danes Mlinska cesta št. 34) na razgledni točki nad vasico je v letu 1939 po- stavil svojo počitniško vilo Ference Allen Shone, takratni tajnik angleškega poslanika v Beogradu. Po vojni je prešla v družbeno last, leta 1965 pa jo je odkupil Ivan Fabjan e Bleda in je izgubila svoj počitniški značaj. Tik ob zidu, ki obkroža Vilo »Bled«, je bila v letu 1908 zgrajena počitniška vila »Kajti- mar« Dora Arnolda iz Trsta, ki jo je leta 1917 prodala Josipu Tribuču iz Gline pri Ljubljani, ta pa leta 1928 Ani Kramer, ženi direktorja »Jutra« dr. Alberta Kramer j a. Le- ta 1938 je bila prisojena dr. Albertu Kramer- ju, upokojenemu ministru in senatorju. Vila (Mlino št. 90 — pozneje Kidričeva cesta 17) je prešla v letu 1941 v last nemškega okupa- torja, odkupil pa jo je leta 1943 Wahta La- kony, poročnik iz Berlina. V letu 1946 je pre- šla v družbeno last in bila ob izgradnji vile »Bled« porušena skupaj s kopališčem. Ze zunaj obzidja ob cesti, ki vodi okoli je- zera, je v letu 1925 zgradil počitniško vilo (Mlino št. 103 — danes Kidričeva cesta 19) Mihajlo Protič, višji uradnik iz Beograda. Le- ta 1941 je bila vila zaplenjena po nemški ob- lasti, a 1954 jo je odkupil Mirko Stebih, us- lužbenec Železarne. Po njegovi smrti je osta- la v družinski lasti. Lepo število počitniških vil bomo našli v smeri proti središču Bleda ob jezerski obali in na nadjezerski planoti z lepim razgledom na jezero z otokom. Vrstile so se kar od biv- šega hotela Petran dalje. Leta 1904 je Ivana Klinar postavila vilo »Marija« (Mlino št. 69) in jo leta 1910 podarila Otu Ketteju, dežel- nemu vladnemu koncipientnemu praktikantu v Radovljici in njegovi ženi Elizabeti. Leta 1919 jo je odkupila Pavla Roblek, žena blej- skega lekarnarja, 1920 pa Eliza Tominšek — soproga ljubljanskega odvetnika. Po zaplem- bi med vojno so jo leta 1949 porušili zaradi rekonstrukcije ceste. Enako usodo je dožive- la sosednja vila »Melita« (Mlino št. 45), ki sta jo zgradila leta 1878 Franc in Uršula Sou- van, veletrgovca iz Ljubljane. Leta 1904 je bila prisojena Urši Souvan, a leta 1922 so jo dobili dediči Marjana Kumpa, Franc Souvan, dr. Robert Souvan in Brigitte Souvan. Takoj zatem jo je odkupil Rafael Thaler, veletrgo- vec iz Škofje Loke, 1932 podaril ženi Tereziji, a ta nekaj let pozneje Meliti Tomič, roj. Tha- ler. Po vojni je bila po zaplembi porušena. Kot počitniška vila je bila dalje zgrajena hi- ša Mlino št. 5 (danes MUnska cesta 1), posta- vil pa jo je Cajetan Freiherr Lazarini, leta 1888 jo je podaril Cristini Lazarini iz Ljubljane. Leta 1891 jo je odkupila Matilda grofica Bla- gaj-Ursini. Do takrat je res služila lastnikom za poletni čas, po nakupu Dragotina Repeta leta 1897, pa je postala trgovska in stanovanj- ska hiša, kar je še danes. Na povišani planoti nad obalo in obstoječo jezersko cesto omenimo kot prvo vilo, ki jo je začel graditi leta 1925 dr. Teodor Verbicki iz Beograda. Po zaplembi v vojnem času jo je leta 1954 odkupil in dogradil Anton Er- man z Bleda, Kidričeva cesta 20. To je tudi današnja hišna številka (prejšnja Mlino št. 106). Danes služi počitniškim potrebam. Ru- dolf Groschel iz Trsta je v letu 1907 postavil vilo MHno št. 88 (danes Cesta Gorenjskega odreda št. 2). Leta 1920 jo je podaril svoji ženi Heleni, roj. Suthova, ta pa leta 1921 pro- dala Ivanu Zupanu iz Velikega Mengša. Leta 1922 je že last Franca Vekača, veletrgovca iz Ljubljane. Leta 1923 jo je odkupila internacio- nalna kopališčna in hotelska delniška družba z začasnim sedežem na Bledu. Tu naj bi ime- la svojo igralnico na Bledu. Leta 1928 jo je pridobila na dražbi Marija Vokač, žena ve- letrgovca iz Ljubljane. Po zaplembi v vojni so jo dediči Franc Vokač, Malči Skapin, An- tonija Kamušič in Josip Ogrinc odprodali Predsedstvu vlade SFRJ. Od 1962. leta je v upravljanju Uprave zgradb, uradov in zavo- dov LRS v Ljubljani, danes je v njej upra- va vile »Bled«. V sosedstvu je leta 1906 zgradila vilo Ade- la Skaberne (Mlino št. 87, danes Cesta Go- renjskega odreda št. 1). V letu 1927 je bila prisvojena Avgustu in Milanu Skabernetu, ve- letrgovcema iz Ljubljane, v vojnem času je bila zaplenjena in jo je leta 1943 kupil Ernest Schönberg. Ko je bila po vojni vrnjena biv- šim lastnikom, so jo leta 1953 podedovali do polovice Bogomila Skaberne, od leta 1962 last ing. Gregorčiča, ostalo polovico pa Marko in Miha Skaberne. Vila še danes služi počit- niškim potrebam. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 203 i Windischgrätzov dvorec, v času med obema vojnama kraljev gradič Suvobor Ob Jezernici je iz kmečke hiše Jakoba Paz- lerja iz leta 1866 in Josipa Prežlja iz leta 1889 po večji obnovi v letu 1920 postavila počitni- ško vilo Josipina Mondekar, trgovka iz Zag- reba (Mlino 61 ali danes Cesta svobode št. 43). Po zaplembi v letu 1945 in odkupu leta 1954 je prešla v last solastnikov Janeza Kunčiča, Andreja Zumra in Kati Potočnikove. Seveda je S tem izgubila počitniški značaj. Na prostrani livadi ali bolj parku nad ob- jezersko cesto je leta 1910 Josipina Hromek začela graditi, naslednje leto Ana Hronek roj. Supova, dokončala vilo Mlino št. 93 (danes ce- sta Gorenjskega odreda 3), še isto leto je vilo odkupil Rudolf Schuchard, industrijalec iz Trsta. Po prvi svetovni vojni leta 1921 so jo pridobili Teodor in Herman Schuchard iz Leipziga ter Friderika Baucela iz Trsta, na- slednje leto pa jo je odkupil Franc Vokač, veletrgovec iz Ljubljane, in nato leta 1930 Eleonora Sverljuga, dvorna dama kraljice Ma- rije in žena finančnega ministra dr. Stanka Sverljuge. Zunanjost in notranjost vile je opremil naš mojster Jože Plečnik. Po vojni jo je v letu 1952 prevzela z menjalno in darilno pogodbo v celoti z obsežnim parkom vred Akademija znanosti in umetnosti Slovenije, To vilo so uporabljali v počitniške namene; danes pa za potrebe počitniškega doma. Ob jezerski obali proti središču Bleda je leta 1878 Janez Skale iz Ljubljane postavil vi- lo Mlino št. 1 (danes Cesta svobode 35). Leta 1894 sta odkupila to posest Josip in Terezija Lenče iz Ljubljane, nato pa je bila med vojno zaplenjena. Leta 1947 sta jo podedovali Pija Likovič in Mihaela Oražem, ki sta jo odproda- li tovarni Tomos za počitniški dom. Hišniško hišo (Mlino 86, danes Cesto Gorenjskega od- reda 33) pa je odkupil leta 1959 univ. prof. dr. Leo Savnik, za njim dedoval sin Boris, štu- dent medicine iz Ljubljane, v letu 1980 pa od- kupila Margareta Zakonjšek-Rupnik iz Ljub- ljane. Pod sedanjim počitniškim domom Tomos je bila na tej cestni ožini zgrajena na sami oba- li še vila »Terezina« (Mlino št. 3). Bila je last j istih lastnikov kot zgornja vila. Porušili so j jo kot prvo zaradi rekonstrukcije ceste na j Mlino. Na zemljišču sredi parka pod Stražo je v j letu 1871 Jeanette Pongratz iz zagrebške ve- i je Pongratzov postavila vilo — lahko bi rekli j celo dvorec (Zeleče 26; danes Ulica narodnih herojev št. 10). Leta 1878 je prešla v last ve- likašu dr. Ritterju von Pongratzu, velepo- sestniku z gradu Komenda na Štajerskem. Tu je večkrat letoval znani hrvaški slikar Vlaho Bukovac. Na njegovih potretih so vidni de- tajli iz vrta te vile. Leta 1931 je bila vila pri- sojena Mariji Pachta, veleposestnici z gradu Komenda. Po vojni je prešla v družbeno last v letu 1948, nato pa leta 1950 v upravljanje Slovenija ceste za potrebe počitniškega do- ma. ; Vili je pripadalo tudi gospodarsko poslop- i je s hlevom. To v medvojnem času ni več slu- i žilo svojemu namenu; zanj je skrbel eden ; najstarejših blejskih čolnarjev Matija Ambro- ; žič, takoj po zadnji vojni so poslopje zaradi j predvidene gradnje blejske obvoznice poru- šili. Na samem pobočju Straže sredi lepih goz- dov je leta 1895 Roza S. Vok iz Ljubljane postavila vilo Zeleče št. 41 (danes pod Stra- žo 1). Leta 1918 je pripadla Janezu Voku Col- lim, kapetanu korvete iz Budimpešte. V med- vojnem obdobju leta 1924 jo je odkupil dr. Gustav Holik, primarij iz Domažlic na Ce- i škem, leta 1935 pa Matilda T. Svoboda iz ; Prage. Tik pred drugo vojno jo je odkupila j 204; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Jula Molnar, lastnica hotela Toplice, vendar je ni nikoli uživala niti ni bila ta pogodba priznana. Vila je v medvojnem času služila po večini turističnim namenom. Danes uprav- lja z njo hotel Toplice in služi za stanovanja njegovih delavcev. Na posebej izpostavljenem položaju nad je- zerom je v letu 1870 zgradil Kajetan Frei- herr v. Lazarini vilo Mlino št. 72 (danes Ce- sta svobode št. 31) imenovano »Villa Bella« ali »Beli dvor« in gospodarsko poslopje (Mli- no št. 65, Cesta svobode št. 29). Vilo je na- sledila nato Kristina v. Lazarini iz Ljubljane. Sledil je nakup solastnikov Janeza Veitzer z Dunaja, a nato je celotno premoženje odku- pil zasebnik Arthur Retti iz Trsta, eden naj- bogatejših ljudi v bivši Avstro-Ogrski. V letu 1922 so posest nasledili solastniki Mercedo Retti-Marsanich, Anemarija Retti, Antonija Ubaldini Torreferma ter Sergij in Ivana Ret- ti Marsnache. Iz te družine izhaja tudi slav- na filmska igralka Claudija Marsani! V po- letnih mesecih so zahajali na Bled, postavili pa so okoli vsega posestva tudi kamnit zid, ki nosi ob vhodu letnico »1870«. Pod vilo na obali jezera je bilo ladjišče z leseno lopo. V le- tu 1930 je vilo odkupil ljubljanski trgovec in tovarnar Ivan Bonač. Ta je osebno ni užival, temveč oddajal v najem članom diplomatske- ga zbora na Bledu. Med vojno je bila zaple- njena, nato vrnjena Ivanu Bonaču in leta 1948 ponovno zaplenjena. V letu 1953 jo je upravljalo Predsedstvo vlade LRS. Tu je ne- kaj časa imelo svoje prostore v poletnem ča- su ministrstvo za zunanje zadeve. Leta 1953 jo je prevzel v upravljanje hotel Toplice, ki jo ima še danes, a služi pisarniškim potrebam. Na skalnem jezerskem obrežju ob predoru je v letu 1894 zrasla hiša Zeleče 45 (Cesta svobode 22). Postavil jo je Primož Zontar iz Grada, nato pa so se vrstili številni lastniki od Petra Zontarja leta 1896, Friderika Olifčiča iz Bohinjske Bele, Jakoba Peternela do ene polovice, Selima Trdina vse le po eno leto, nato pa 1906 Melanija Luckmann z Javornika in 1919 Herbert Luckmann iz Ljubljane. Leta 1921 pa jo je kupil Avgust Praprotnik, bančni direktor iz Ljubljane, znan zlasti iz okupacij- skega obdobja v Ljubljani, naslednje leto jo je podaril svojemu sinu Avgustu, ta pa 1956 zaradi prezadolženosti svoji materi Frančiški Drenovec, ki jo je prodala 1969 Gostinskemu podjetju »Ljubljana«, pač za potrebe počitni- škega doma. Na poti proti središču turističnega Bleda ob jezerski obali sta bili počitniški vili Zeleče 11 in 12. Obe sta bili porušeni tik pred zadnjo vojno oziroma takoj po njej. Zgrajeni sta bili leta 1871; zgradila jih je Marija Fichtenau iz Zagreba. Leta 1885 sta bili prisojeni solast- nikom Louisi Ruff, Ani Jeloušig v. Fichtenau in Mariji Jeloušig v. Fichtenau. Veliko vilo so imenovali »Vila Fichtenau« in tudi že v prvih letih oddajali turistom. Leta 1892 je od- kupila to premoženje Matilda Hrovatin iz Ljubljane-Polja, že leta 1901 pa je lastnik po- stal Maksimilijan Fischer, cesarski svetnik v Tbilisiju, a za njim je vse podedovala njegova žena dr. Zdenka Fischer, pozneje poročena Lisenko. Leta 1940 je eno odkupila Dravska banovina zaradi regulacije objezerske ceste in jo porušila. Vrtno vilo imenovano »Ermi- taž« pa je prevzela Uprava za ceste LRS in jo porušila 1949. leta. Le čez cesto so leta 1886 postavili za Matil- do Georgevit de Apadia vilo v Želečah št. 11 (danes Cesta svobode 27). Leta 1922 sta jo odkupila dr. Josip Ažman in dr. Karel Kuhelj, oba odvetnika iz Ljubljane. Njima je bila za- plenjena v letu 1947. Leta 1954 sta jo odkupili Zdenka in Hermina Dolinar, po letu 1974 pa podedovali kot solastniki Hermina Dolinar, ter sinova Dušan in Darko. S tem pa ni imela več počitniškega značaja. Ko smo se okoli jezera povrnili proti sredi- šču Bleda omenimo, da je bila na obali zgra- jena tudi vila Zeleče št. 14. Zgradil jo je leta 1888 na zemljišču Marije Peternel Franc Mur- nik, leta 1898 pa jo je pridobila Justina Mur- nik in jo leta 1933 podarila Leopoldu Stuchly- ju. Ta je že v času pred prvo vojno živel v tej vili in od tega časa je ni mogoče več imeti za počitniško. V letu 1937 je bila podarjena Ediju in Anici Stuchly, leta 1939 pa jo je od- kupila Dravska banovina in porušila. Ob glavni prometni cesti nasproti današnji Festi- valni dvorani je stala hiša Grad št. 25. To je postavil 1867 do 1869 Gustav Toenies, eden večjih gradbenikov v Ljubljani. V letu 1889 so razdelili premoženje na Gustava, Adolfa, Viljema in Emila, pozneje leta 1913 so ostali lastniki Gustav, Viljem in Emil. Po raznih delitvah so bili lastniki v letu 1923 Viljem Toenies, industrijalec v Ljubljani, Rudolf, inž. in arhitekt, Marjana Pernar, žena polkovnika v Celovcu, Štefanija Harter, žena inženirja na Dunaju in Emil, tovarnar in arhitekt v Ljubljani. Vilo so uporabljali za počitnice; že v prvih letih pa so jo med prvimi oddajali tudi gostom. Leta 1930 je to lepo posestvo v središču Bleda ostalo v lasti Gustava Toeniesa in Friderika Kornbauerja. V tem času je hiša pogorela, nato pa je celotno zemljišče z obalo in na obeh straneh ceste odkupila Tila Vovk, lastnica pensiona Mon Plaisir, ki mu je Toe- nieseva hiša zakrivala pogled na jezero. Ob jezeru na posebej izpostavljeni lokaciji je leta 1868 Marija Grumnig postavila vilo Grad št. 77 (danes Cesta svobode št. 18). V letu 1889 jo je podarila dr. Alfonzu Moscheju, znanemu odvetniku v Ljubljani, ki je imel KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 205 zasluge za blejski turizem pri postavitvi Zdra- viliškega doma in je branil tudi blejske čol- narje v boju proti lastniku jezera A. Muhru. Nato sta jo leta 1902 podedovala Vera Valen- ta pl. Marschturm, žena profesorja in zdravni- ka, ter Emil Mosche, pravnik iz Ljubljane. Le- ta 1922 je postala lastnica Vera Valenta, roj. l5losche in bila vse do časa po vojni, ko je po- stala vila družbena last. Leta 1952 jo je pre- vzelo Vojno podjetje za ugostiteljstvo in turi- zem »Sloboda« Bled. To je vilo tudi obnovilo ob stari zunanji podobi, saj je veljala za eno najbolj razkošnih vil na Bledu (Astoria). Nasproti vile »Valenta« je pod cerkvijo sv. Martina leta 1874 Vincenc Pavlic postavil vilo Grad št. 77 ali 81 (danes Cesta svobode št. 16). V letu 1884 jo je kupil znani ljubljanski zdrav- nik dr. Ludvik Jenko. Z izročilno listino so si v letu 1911 podelili to premoženje na dr. Lud- vika Jenka, Miljutina Jenka, dr. Eleonoro in Anico Jenko. Po številnih pravnih poslih, de- litvah in daritvah je med drugimi solastniki bila tudi znana zdravnica dr. Jolanda Jenko za njo pa njena hčerka dr. Jenko-Goryer. Le- ta 1977 je vila postala last Janeza Jerala in midi. Marka Lebernika, oba iz Ljubljane. Vi- la vse do danes služi le počitniškim potre- bam. S tem smo zaključili sprehod ob obali je- zera in si ogledali počitniške vile, za katere so si bivši lastniki zagotovili najlepše lokacije, ki jih na Bledu premorejo. Sedaj se napotimo še na območje osnovne šole in Pod Stražo — tja, kjer so si številni ob- čudovalci Bleda, ki niso imeli sreče, da dobe svoj prostor ob jezeru, izbrali prostor za svo- je počitnikovanje. Prvo območje, kjer so že od prvih začetkov turizma na Bledu radi naseljevali tujci tako iz tujine kot naše dežele, je bilo sredi kmečkega naselja Zeleč in v podnožju Straže. To je bilo sicer kaj blizu jezera in turističnega središča, pa vendar še sredi mirnega okolja. In to je bilo mnogim pogodu. Ce se napotimo od hotela Lovec proti Ze- lečam, proti vznožju Straže, je v začetku vila Dobrota (Zagorice št. 63, sedaj Cankarjeva ce- sta št. 5). Postavil jo je leta 1907 na zemljišču Jožeta Ažmana iz Zagoric št. 33 Anton Szelay iz Ljubljane, leta 1925 pa odkupil Ciro Ka- menarovič, ravnatelj Jadranske banke iz Ljubljane. Ker je bil doma iz vasi Dobrota v Črni gori, je vilo po njej tudi imenoval. Za- radi konkurza je prešla v last Kmečke hranil- nice v Ljubljani, v letu 1940 pa sta jo odku- pila Evgenija Nikolajska in inž. Sergije Adri- janov, po poroki je bila prisojena Evgeniji Ad- rijanov. Leta 1956 jo je odkupil Izvršni svet AP Vojvodine. Uporabljajo jo v počitniške namene. Malo dalje je vila (Zagorice št. 64, Cankarjeva cesta št. 7), katero je v enakem slogu zgradila leta 1907 Marija Stefanelli iz Gradca, nato pa jo je leta 1912 odkupil Eme- rik Mayer, veletrgovec z Gradca. Po prvi sve- tovni vojni je bila prisojena Anemariji Ste- fanelli v. Prenterhoff Hohenmauer iz Gradca. Leta 1923 jo je odkupila Ljudmila Mankoč, zasebnica iz Trsta, nato pa leta 1923 Zora Ma- ric, žena industrijalca iz Zagreba. Na vrtu so postavili še hišico za osebje. Na začetku vojne je prešla v last okupatorja, nato pa jo je po- dedovala Blanka Glumac, hčerka Zore Maric. Ta je svojo polovico prodala, druga polovica pa je bila nacionalizirana. Leta 1954 so jo od- kupili Olga Pernuš do ene polovice, ostalo pa je pridobila delno po zamenjavi delno po od- kupu Marjana Pernuš, ki jo je podelila hčerki Marjanci in zetu Božu Benediku. Tako je po- stala stanovanjska hiša. Takoj zatem je vila (Zagorica 65, sedaj Cankarjeva cesta št. 9), zgrajena v letu 1906, postavila pa jo je Erna Eisl z Dunaja, leta 1922 jo je odkupil Jernej Fintar, bančni ravnatelj iz Ljubljane. Zaradi konkurza jo je pridobila Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice. Ze leta 1941 jo je odkupi- la Danijela Ceč; okupatorska oblast jo je nato zaplenila v letu 1942. V vojni pa sta jo odku- pila Alfred Ruda, fotograf iz Ljubljane in Cita roj. Kinz. Leta 1945 je bila vrnjena prvotni lastnici Cečovi, nato pa leta 1953 zaplenjena. Po zamenjavi jo je od blejske občine prido- bil Janez Pretnar z Bleda, nato pa jo je leta 1958 prodal OLO Zrenjanin v počitniške na- mene. Na nasprotni strani ceste je vila (Zeleče št. 32, sedaj Cankarjeva cesta 4), ki jo je zgradil Janez Manner, avstrijski častnik iz Ljubljane; leta 1893 je bila prisojena Ani Manner in 1920 prodana dr. Alojzu Praunseisu, zobozdravniku iz Ljubljane. Leta 1928 sta jo odkupila Kosta in Zorka Arsenic iz Zagreba, leta 1931 pa Iva- na Strojanšek, roj. Vrabec, trgovka iz Ljub- ljane. Ko je bila med vojno zaplenjena po nemški oblasti, jo je odkupil Viljem Schwic- kert, priseljenec iz Gorice. Po vojni leta 1947 je po zaplembi prešla v družbeno last, a po zamenjavi jo je pridobila Antonija Ambro- žič, nato pa leta 1978 po dedovanju inž. Mar- jan in Ruža Solar. Danes služi stanovanjskim namenom. Dalje od tod je vila Svoboda (Zeleče 37 — danes Cankarjeva cesta 8), ki jo je zgradila leta 1892 Josipina Svoboda, leta 1895 prisvoji- la Viljemini Svoboda. Po dogovoru so jo leta 1940 pridobili kot solastniki Marija Svoboda, Ana Hetmenczyk, roj. Svoboda in Berta Hein- rich, roj. Svoboda iz Salzburga. V tem času je služila turističnim potrebam, saj je bil tu pen- sion »Svoboda«. V letu 1946 je prešla v druž- beno last. Na vrtu je bilo manjše poletno po- slopje (Zeleče 13 — Cankarjeva cesta 16), ki sta ga v letu 1954 odkupila Franc in Amalija 206 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Ravnik po letu 1975 pa je postal lastnik po de- dovanju Franc Ravnik. Obe hiši služita sedaj stanovanjskim potrebam. V smeri proti vaškemu jedru nekdanje va- si Zeleče je Marija Baumgartner, roj. Valen- ta, zasebnica iz Ljubljane, zgradila leta 1900 vilo (danes Zeleška c. 25) na zemljišču, ki ga je odkupila že Ivana Pokorn od želeškega kmeta Simona Kežarja. V letu 1911 je prešla v roke firme Kari Kauschegg, katere naslednik je bila firma Schneider-Verovšek, znana vele- trgovina z železnino iz Ljubljane. Od nje jo je 1919 odkupil Jurij Verovšek, leta 1936 pa na- sledila žena Matilda Verovšek, roj. Frančič. V letu 1943 jo je po zaplembi odkupila Gisela Kossau iz Ljubljane; do leta 1969 so se me- njavali lastniki Jurij Verovšek, Marija Koro- šec, Anica Rustja, Elizabeta Faganel in Adal- berta Jakopič kot solastniki. Le delno služi še danes za počitniške namene. Takoj ob meji Verovškove hiše je bila leta 1930 zgrajena vila Sevenard (Zeleče št. 63, da- nes Zeleška cesta št. 21), postavila sta jo Alek- sander in Margareta Sevenard. Služila je za- tem gostinskim namenom v letu 1944 pa jo je prevzela Margareta Wendt, ki se je po voj- ni izselila v ZDA. Posamezna stanovanja so bila razprodana (1969) Dragomiru in Stevu Joksiču, Ljudmili Cirman-Smilji Guiquem- pois-Bruxelles (1978) in leta 1979 Mariji Ko- kalj z Bleda. Tako služi sedaj le stanovanj- skim potrebam. Na obsežnem zemljišču, kjer stoji danes po- nosni Golf hotel in delno tudi hotel Kompas, sta bili sredi obsežnega parka dve razkošni vili. Z izrednim pogledom na jezersko pano- ramo Bleda je bila zgrajena v letu 1888 po- čitniška vila (Zeleče št. 33, pozneje Zeleška cesta 4), ki jo je zgradil Viljem Himmelbauer z Dunaja. V letu 1918 jo je nasledila njegova žena Margareta. Ta se je leta 1919 ponovno poročila in prejela ime Barthoty de Geneve. V letu 1920 je vilo odkupil dr. Egon Stare, od- vetnik in javni delavec iz Trsta, pozneje Ljub- ljane. Vila je imela še gospodarsko poslopje z garažo (Zeleče 33 a, pozneje Zeleška cesta 2). Po vojni je vse premoženje prešlo v družbeno last in so objekti služili stanovanjskim potre- bam na Bledu. Ob gradnji hotela Golf in Kompas so obe stavbi leta 1979 podrli. Na vrtu te vile je bil tudi znameniti vod- njak s toplo termalno vodo. Po vojni so še vrtali okoli tega studenca in iskali za toplej- šimi vrelci. Delno so v tem uspeli. Danes je še videti ta studenec med obema hoteloma. V letu 1983 so zaradi gradnje porušili še vilo »Savico« (Zeleče 22, pozneje Zeleška ce- sta 1). Sredi res obsežnega parka, ki naj bi služila kot depandansa hotela Golf. To vilo je zgradil Emerik Mayer, veletrgovec iz Ljublja- ne v letu 1888; v lasti te družine je bila vse do zaplembe leta 1946. V poznejših letih je služila raznim upravnim potrebam Bleda, ob koncu tudi hotela Golf. Lepo število počitniških vil so zgradili ob robu kmetijskih površin v smeri proti Straži, izredno lepega prostora za poletno dopusto- vanje. Začnimo pri vili Straža, kjer sta v letu 1899 kupila svoje zemljišče Anton in Fani Vr- hunc pa ga v letu 1912 podelila Slavomiru Vr- huncu in Frančiški Holzapfel, roj. Vrhunc, ta- krat v Bratislavi. Postavila sta pravo poletno hišo (Zeleče 48, danes Pod Stražo št. 11), ki pa sta jo že leta 1913 podala Berti Machek, hčerki feldmaršala Macheka iz Ljubljane. Le- ta 1921 jo je ta prodala grofici Angeli Auer- sperg iz Ljubljane. Nato so se zvrstili lastniki Kristina Sitar, Emil Navinšek, brivski moj- ster iz Ljubljane, končno sta jo odkupila leta 1928 Rudolf in Etelka Rosenberg, veletrgovca z moko iz Sombora. Seveda je bila v letu 1941 zaplenjena, leta 1942 pa jo je odkupila Erika Clement, uradnica socialnega skrbstva za pod- ročje Gorenjske (NSV). Takoj po vojni je bi- la vrnjena bivšim lastnikom, ki pa sta umrla v taboriščih kot Zida in leta 1957 jo je prev- zel sin Nikola Rosenberg, sedaj stanujoč kot farmar v Johanesburgu. Od njega jo je ku- pila Fani Brišček, upokojenka z Bleda; stav- ba sedaj čaka na rušenje zaradi dotrajanosti, poleg nje pa raste že nova. V sosedstvu je vila Lipa (Zeleče 51, danes Pod Stražo št. 10). Vrsta lastnikov se je zvr- stila od 1899 dalje, ko je tamkaj odkupil zem- ljišče Mihael Jammar, a leta 1911 zgradila hi- šo Marija Jammar, roj. Müller, iz Boh. Bele. Zaradi zadolženosti je vilo prevzela Ljubljan- ska posojilnica, leta 1917 pa odkupil tukajšnji lekarnar Hugo Roblek, že 1918 pa Nikola Pet- rič z Boia v Dalmaciji in nato 1922 Ivan Fre- lih, višji računski svetnik v pokoju iz Ljublja- ne. Leta 1929 je vilo kupila Anka Polak, žena industrijalca iz Tržiča, nato pa leta 1940 pode- lila Zorki Jeremič iz Beograda. V vojnem ča- su jo je zaplenila nemška okupacijska oblast, v letu 1961 pa odkupila Adolf in Anica Zve- gelj z Bleda, vendar je po letu 1962 Adolfovo polovico pridobila Rozi Zvegelj. Danes služi za stanovanjske potrebe lastnikov ter oddaja- nju turističnih sob. Le malo dalje pod vznožjem Straže je vila (Zeleče 42, sedaj Pod Stražo št. 9), last Mari- je Kusturin s predkupno pravico midi. Vladi- mira Kreča. Tudi tu se je zvrstila vrsta last- nikov od Nikolaja Tuška iz Mlinega v letu 1896, Ivane Tušek leta 1912, po darilu leta 1913 France in Albin Tušek iz Celovca. Leta 1917 jo je odkupil lekarnar Hugo Roblek, a že 1919 je prešla v last Julija Trunka, župni- ka iz Borovelj, 1920 pa Antona Lavrenčiča, prokurista Kreditne banke iz Ljubljane. 1923 jo je prisvojil Artur Jakše, prokurist Slaven- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 2071 vila Savica Emerlka Ma- yer j a, trgovca iz Ljublja- ne, podrta leta 1982 ske banke iz Ljubljane in 1930 podedovala že- na Ana Jakše. Leta 1934 jo je odkupil odvet- nik dr. Vladimir Kreč iz Ljubljane. Po zap- lembi v medvojnem času so jo bivši lastniki ponovno pridobili v letu 1945. Majhna počitniška hišica je tudi Pod Stra- žo 8. Tu so bili lastniki: 1899 Frančiška Ver- hunc iz Ljubljane, leta 1917 Ivan Kenda, ho- telir Z Bleda, hišica je bila zgrajena šele leta 1918, ko se je tega lotil Emil Forkapič, nad- komisar državnih železnic, ki se je preselil na Bled. Leta 1919 jo je odkupil Anton Kehrer, vladni tajnik iz Sarajeva, sicer pa vladni uradnik z Dunaja. Po zaplembi leta 1946 jo je odkupila 1965 Vlasta Reja, roj. Krofta, in dr. Dušan Reja, načelnik Centralnega higienske- ga zavoda iz Ljubljane. V letu 1982 jo je po- dedovala Marija-Vlasta Reja. Služi pa še da- nes letovanju. V sosedstvu je vila Savica (Zeleče št. 55, da- nes Pod Stražo 7 in št. 44, danes št. 6). V letu 1899 je zemljišče odkupil Ignac Pokorn iz Ma- ribora, nato pa 1908 postavila počitniško vilo Ivana Pokorn, ki je pridobila zemljišče po po- daritvi. V letu 1917 jo je odkupila Angela Weiss, žena zobozdravnika iz Ljubljane. Po zaplembi po okupatorju sta jo odkupila leta 1943 Hieb in Elizabeta Theiss; oba priseljena iz Južnega Tirolskega. Po zaplembi leta 1947 pa sta tako počitniško hišo kot vrtno zgradbo odkupila leta 1954 Miloš Polak in Ivanka Až- man. Danes je ena kot druga stanovanjska zgradba. Sedaj pa smo že pri skoraj najstarejših po- čitniških vilah na Bledu. Tu je vila »Erika« (Zeleče 47, danes Pod Stražo št. 5), ki jo je zgradil Alfonz Freiherr v. Zois v letu 1871 in jo leta 1891 podelil Egonu baronu Zoisu v. Edelsteinu. Se isto leto jo je odkupil blejski hotelir Ernest grof Aichelburg iz Trsta. V le- tu 1917 je prešla v last lekarnarja Huga Rob- leka, nato pa slede številni lastniki: leta 1918 dr. Anton in Gina Kodre z Boia v Dalmaciji, 1919 Ivana Lechner iz Črnomlja, 1921 Alojz Lentz iz Ljutomera, 1925 Dragica Grossman, prav tako iz Ljutomera, potem pa leta 1931 Ivan Kunaver, trgovec iz Ljubljane, ki jo je še istega leta podaril Alojzu Jankoviču, po- sestniku iz Ljubljane. V letu 1943 je bila za- plenjena, 1945 pa vrnjena Alojzu Jankoviču, v letu 1979 jo je za njim in Samom Jankovi- čem podedovala Meta Bonicella, roj. Janko- vič, doma iz Bergama v Italiji. Se danes služi počitniškim potrebam družine. Prav v enakem slogu zgrajena je malo da- lje pod Stražo vila Ciklama (Zeleče 35, danes Pod Stražo 4). Tudi to je leta 1880 postavil Alfonz Fr. v. Zois, od leta 1891 vse do leta 1917 je bila deležna enake usode kot vila Eri- ka, ko jo je odkupila Ida Škof, trgovka iz Ljubljane. V letu 1939 jo je prevzela Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico, leta 1940 pa odkupilo podjetje I. Knez iz Ljubljane. Leta 1942 je zapadla pod zaplembo, po vojni se vr- nila v staro last nato pa so se vrstili družin- ski lastniki: 1955 Lea Knez, 1958 jo je po da- rilu pridobil Tomo Knez, ta pa še istega leta prodal Narodnemu odboru okraja Zrenjanin, ki upravlja z njo še sedaj za počitniške po- trebe. Med vojno sta jo v letu 1943 kupila pri- seljenca Stanislav in Anna Kunz iz Ljublja- ne. Prav pod Stražo je še ena novejših pravih počitniških hišic, zgrajena leta 1936. Zgradila jo je Marija Soklič, roj. Torkar iz Sela, dejan- sko pa je bil njen lastnik Franc Soklič. Leta 1941 jo je prodal industrijalcu Vladu Savčiču 208, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 in Dimitriju Miškovicu, oba iz Beograda. Le- ta 1954 je odkupil zaplenjeni del M. Savčiča od LOMO Bled, drugo polovico pa od D. Mi- škoviča v letu 1955 univ. prof. inž. Karel Ko- šak iz Ljubljane. Ta hišica (Zeleče št. 72, se- daj Pod Stražo št. 3) je še sedaj prava počit- niška hišica. Na nasprotni strani ceste na Stražo sta še dve vili, ki jih štejemo med najstarejše na Bledu. To sta vila Edelweis-Planinka (Zeleče št. 30, danes Zeleška cesta 30) in vila Grille (Zeleče 29, danes Zeleška cesta 16). Zgradil ju je v letu 1874 Kamilo grof Aichelburg in jo leta 1905 podelil Ernestu grofu Aichelbur- gu, ki je živel v Trstu, in ženi Evgeniji Aichel- burg, ki je to posestvo leta 1921 v celoti po- dedovala. Se isto leto je prisvojil obe vili Leon baron Baillou in njegova žena Josipina, naslednje leto pa je to odkupil Anton Korit- nik, trgovec in hotelir hotela Slon v Ljublja- ni. V letu 1941 je bila posest zaplenjena in prodana Erwinu v. Ritter Mehlenu. Po vojni je bila povrnjena Antonu Koritniku in sta si jo po letu 1963 porazdelila dr. Niko Koritnik, ki prebiva v Italiji in inž. Anton ml. Koritnik iz Ljubljane, ki je v celoti lastnik vile »Gril- le«. Prva vila služi stanovanjskim namenom, druga pa le za dopuste. V drugi smeri pod Stražo, tam kjer pope- lje cesta proti Dindolu in kamnolomu, ponov- no srečamo eno najstarejših vil na Bledu, vi- lo Ključe (Zeleče 23, danes Zeleška cesta 30). Od leta 1874, ko jo je zgradila Serafina gro- fica Weisersheim, se je zvrstilo precejšnje šte- vilo lastnikov. Po njej je leta 1905 postal last- nik Rudolf grof Weisersheim, tajni svetnik in poslanik Avstro-Ogrske v Madridu. Od leta 1921 do 1939 SO se vrstili lastniki Matilda Georgewitsch, roj. Pongratz, leta 1936 so si jo pridobili Lili Habig, grof Segur Carbanec, roj. Georgewitsch, Janka Späth de Apadia, ki je živela v Argentini, in Irma Turkovič, vse na- slednice Georgewitsch. Leta 1942 in 1953 so bili zaplenjeni deleži Irme Georgewitsch in Janke Späth, medtem ko je 1/6 posesti Guida Georgewitscha iz Ormoža odkupila občina Bled v letu 1957, ker je bilo dokazano njego- vo sodelovanje z NOV. Leta 1954 sta to vilo v celoti odkupila Pavel in Marija Ferjan, upo- rabljajo pa jo v stanovanjske in turistične na- mene. Novejša vila je zrasla v letu 1937 na zemlji- šču, ki ga je Aleksandra Iljin iz Beograda od- kupila od Jožeta Berca iz Zeleč. Vila je do- bila številko Zeleče 76, danes Pod Stražo 29. Aleksandra Iljin je bila soproga inž. Iljina, so- delavca francoske firme Batignol, ki je gra- dila železnice in železniške mostove pri nas. Bili so ruski emigranti. V letu 1942 so vilo podarili Gregorju Mitkiewitschu, prav tako ruskemu emigrantu. V povojnem času je bila leta 1947 zaplenjena in je po zamenjavi prešla v last Anke Verlič iz Ljubljane. V letu 1964 so jo odkupili Nada Bohte iz Ljubljane in so- lastniki Zvonimir Bohte, Melila Milavec ter Eva Greisamm Boeck, zasebnica z Dunaja. Danes je v lasti akademika inž. Staneta Kra- šovca. V bližini je leta 1933 začela graditi po- čitniško vilo ruska emigrantka Dara Grajev- ska iz Beograda (Zeleče št. 79 — danes Pod Stražo št. 27). Se nedokončano je podedovala leta 1949 Terezija Engelman iz Ljubljane, za njo pa Ivan Mesnjankin, zasebnik iz Beogra- da. Dokončal jo je Friderik Kovše, živino- zdravnik na Bledu. Za njim so jo podedovali njegova žena in otroci. Seveda služi danes sta- novanjskim potrebam. Ob vznožju Straže so v poznejših letih zras- le še številne vile. Tako je leta 1933 zgradila Marija Pollak, žena veletrgovca z moko iz Ljubljane, vilo v Zelečah št. 68 (danes Pod Stražo št. 18). Vilo so v dobi okupacije zaple- nili, po vojni pa jo je leta 1958 odkupila Zve- za kompozitorjev iz Beograda, leta 1971 pa mesto Beograd za svoj počitniški dom. V istem letu je v bližini zrasla vila (Zeleče 71, 5anes Pod Stražo 20), ki jo je zgradila Anto- nija Reich, žena lastnika ene prvih kemičnih čistilnic iz Ljubljane. Pred vojno jo je pode- lila svojima otrokoma Antonu, ki je padel v partizanih, in Majdi, leta 1971 jo je podedova- la hčerka Majda Reich, por. Scarabelli, z bi- vališčem v Milanu. Vila še danes služi počit- niškim potrebam. Leta 1932 je Rija Podkrajšek iz Ljubljane, urednica ženskega lista »Zena in dom«, — v lasti njene družine je bila tudi Delniška ti- skarna v Ljubljani — postavila vilo Zeleče št. 67 (danes Cankarjeva 21). V medvojnem času je bila vila zaplenjena, odkupil jo je Ri- hard Schmitt leta 1944 ter se vanjo začasno tudi vselil. V povojnem času je začasno pre- življala v njej družina Rija in Emil Podkraj- šek, danes pa jo v počitniške namene upo- rablja hčerka Jana in Frane Milčinski-Ježek. Večja vila Zeleče št. 43 (danes Cankarjeva cesta 17) je zrasla prav tako v tem okolišu pod Stražo leta 1896; zgradila jo je Otilija Russiak iz Ljubljane, a že leta 1902 jo je od- kupil lesni trgovec Vinko Hudovernik iz Ra- dovljice, leta 1906 pa Marija Klimek z Bleda. Leta 1916 so jo prodali Antonu Jelencu iz Lo- gatca, 1929 pa jo je odkupil Jože Podobnik, preglednik finančne kontrole v Ljubljani, ki se je semkaj tudi preselil. Od leta 1952 je v lasti hčerke Mihaele Seljak, ki sedaj živi v Novi Gorici. Vila tako služi deloma počitni- škim namenom pa tudi turistični dejavnosti. Na isti cesti (Zagorice 88, danes pa na Can- karjevi cesti 3) je leta 1919 odkupil počitni- ško hišo dr. Mihajlo Rostohar iz Ljubljane in jo leta 1928 prodal Tereziji Tertnik in Meti KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 209. Megler iz Ljubljane. Po zaplembi med vojno je po vojni prešla v last Mete Megler, po njej so jo leta 1969 podedovali Reso Sitar, Mi- lan Sile in Miha Šepec; uporabljajo pa jo za poletno bivanje. Malo proti središču kraja je v letu 1933 po- stavil svoj počitniški dom dr. Fran Minar, zdravnik specialist in žena Jela iz Ljubljane. Vila je imela št. Zagorice 113, danes ulica Na- rodnih herojev 3. Med vojno jo je odkupil 1943 Adelaid Moro, roj. Stacul, po vojni pa jo je leta 1953 podedovala žena Jela Minar, roj. Rocco, za njo pa leta 1967 hči Jela Nedeljko- vič, roj. Minar, živela pa je v Johanesburgu. Po njeni smrti leta 1974 je vilo podedoval mož Branko NedTeljkovič. Vila služi danes v stanovanjske namene. V bližnji okolici, Zagorice št. 84, danes Pla- ninska cesta 1, sta v letu 1937 Anton in Ange- la Oven, oba iz Ljubljane postavila manjšo hišico, katero je v počitniške namene odku- pila leta 1940 Nina Mitkievič, žena novinarja iz Beograda. Po zadnji vojni je prešla v druž- beno last in leta 1954 sta jo odkupila Franc Vrevc in Silvester Mlakar iz Gorij. Slednji je odstopil naslednje leto svoj del Francu Vrev- cu, leta 1981 pa sta za njim hišico podedovala Jože in Jernej Vrevc. Na začetku vasice Zagorice ob poti v Ribno je v letu 1906 takratni gradbenik Josip Hro- nek zgradil bogato počitniško vilo imenovano »Generös« (Zagorice, št. 46, danes Ribenska cesta 4) z gospodarskim poslopjem (Ribenska cesta 2). Zgrajena je v slogu, katerega je še večkrat uporabil na Bledu gradbenik Hronek. Leta 1911 je bila prisojena ženi Ani Hronek, leta 1916 pa Francu Rusu, nadučitelju in žu- panu, ter Ivanu Pretnarju. Ze naslednje leto jo je odkupil Josip Bergman iz Ljubljane, a 1926 Ana Ristič, roj. Popovič, žena trgovske- ga zastopnika iz Beograda. Po zaplembi v voj- ni so jo leta 1946 podedovali Svetozar, Zaha- rija in Vojislav Ristič. V povojnem času je bila namenjena le stanovanjskim potrebam, ter danes delno služi tudi turističnim name- nom. Dalje po cesti proti Ribnemu je v letu 1937 Ferdo Palovec, dentist iz Ljubljane, odkupil od Rozalije Kovačič hišo Zagorice št. 121 (da- nes Ribenska cesta 26). Po zaplembi med voj- no je v letu 1952 prešla v last Božene, Ljerke in Zdenke, por. Piorettet Palovec. Hiša še danes služi počitniškim potrebam teh dru- žin. V medvojnem času so se s pozidavanjem že začeli širiti na obronke Bleda in segali tudi na njivske površine. Tako so rasle ob cesti na Koritno kar tri počitniške hišice, grajene za prodajo interesentom. Tako je prvo (Zagorice 115, danes Koritenska cesta 2) kupil Ivan Po- korny, lekarnar z Bele Cerkve, leta 1936 jo je odkupila Simona Margarette iz Beograda, leta 1942 pa dr. Zdravko Nižetič (tega leta je bila opravljena le vknjižba, kupljena je bila pred vojno). Po zaplembi med vojno jo je od- kupila Hilda Zois, uradnica tukajšnje okupa- torske uprave. V povojnem času jo je kupil dr. Vito Lavrič, univerzitetni profesor iz Ljub- ljane. Hišica je danes stalno naseljena. So- sednjo je leta 1932 odkupil dr. Gliša Stojšič, odvetnik iz Beograda. Po zaplembi med voj- no jo je takoj leta 1947 odprodal Milki Bo- gataj, leta 1982 pa podedovala Elizabeta in Rajko Bernik. V povojnem času ta hiša (Za- gorice 109 — danes Koritenska 4) ne služi po- čitniškim potrebam. Drugo hišo (Zagorice 110, danes Koriten- ska cesta 8) je leta 1935 kupil Aladar Menzer, odvetnik iz Vršca. Med vojno jo je po zaplem- bi odkupila dr. med. Ane Marie Balitsch iz Maribora. Po vojni jo je leta 1949 po zaplem- bi dobil v zamenjavo Miha Tavčar iz Mlinega 110, ta pa jo je leta 1953 odprodal Maksu in Zori Rostohar. Za počitniške namene po vojni ni več služila. Le malo dalje je leta 1935 Gita Killer zgra- dila počitniško vilo, modernejšo in dokaj raz- košno z bazenom v vrtu (Zagorice 117, danes Koritenska cesta 32). V povojnem času (1950) je bila vila zaplenjena v korist Predsedstva vlade SRS. Po treh letih jo je prevzel v uprav- ljanje hotel Toplice, leta 1974 pa so jo dali v zamenjavo Jerku Rusu za zgradbe in zemlji- šče za umetno drsališče. Le redko kje je bila kaka počitniška hiša postavljena zunaj okoliša, kjer so takšne vile gradili. Vendar so bile tudi izjeme. Tako je leta 1936 postavil hišo dr. Ivan Pire, zdravnik fz Ljubljane v Zagoricah 127 (danes Koriten- ska cesta 17). Po zaplembi v vojnem času so jo podedovali nasledniki Ivica Pire, dr. Nasta Pirc-Delak in Marjan Pire. Leta 1973 pa so jo kupili Gvido in Karolina Lešnik iz Boh. Bele. Tedaj je izgubila tudi počitniški značaj. Območje, kjer so se razširile počitniške vile poleg jezerske obale in območja pod Stražo je bilo tudi okoli osnovne šole. Zakaj prav tam? Verjetno zato, ker je bilo tam več prostora med vasmi Zagorice in Grad, ni pa bilo tu boljših kmetijskih površin. Tam je zraslo kar precej lepih, večjih počitniških vil, pač na zemljišču, ki so ga prodajali blejski kmetje. Pojdimo po vrsti. Med prvimi je zrasla leta 1909 vila Marije Blinc z Dunaja (Grad 167, Mladinska cesta 5). Leta 1941 jo je dobila v dar dr. Marta Blinc, profesorica kemije iz Ljubljane. V medvojnem času, ko je bila za- plenjena v korist nemškega rajha, jo je od- kupila Helena Putzi iz Grünwalda v Italiji. V letu 1948 je prešla v družbeno premoženje, nato jo je dobil za zamenjavo Janez Zvab iz Mlinega po razlastitvi njegove hiše ob vili 210 ¦ KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Bled. v letu 1954 so jo podedovali Jerica, Jo- žica in Terezija Zvab. Ko so jim njihovo sta- ro hfšo vrnili, je vilo na Mladinski cesti od- kupil hotel Toplice, od tega pa leta 1975 pod- jetje Inženiring. Nasproti te danes poslovne zgradbe je vila »Titania« (Grad 148, danes Mladinska cesta 4). Zrasla je leta 1906, gradila sta jo Erwin, ofi- cir iz Zolieva in Antoinetta Golias, ki sta jo leta 1917 prodala Luizi in Henriku Golias z Dunaja. V letu 1955 sta jo pridobila inž. Hen- rik in Marija Golias iz Ljubljane, ki jo imata s solastniki vse do današnjih dni. Kot njihov sosed je v letu 1904 zgradil svojo vilo v Gradu 137 Valentin Golias, mornariški oficir iz Pu- Ija. V letu 1905 je dokupil sosednje zemljišče in postavil vilo Bajtico, da bi jo oddajal go- stom v sezonskem času. Po prvi vojni se je preselil na Bled, tu užival pokoj, v letu 1957 pa jo je podedoval njegov sin dr. Janko Go- lias, višji diplomatski uradnik in konzul v predvojni Jugoslaviji. To vilo (na Mladinski cesti 2) pa uživa le v poletju. Vilo »Bajtico« (Grad 152, danes Črtomiro- va cesta 3) je leta 1930 odprodal deželnemu sodniku v Gradcu dr. Rudolfu Roger ju. V po- vojnem času, ko si jo je priboril nazaj, je vilo leta 1948 podaril Olgi Wurner, tukajšnji učite- ljici. Po njeni smrti jo je podedoval dr. Ru- dolf Roger, a jo takoj prodal Polonci Kovač in Metki Prelovšek, obe iz Vovkove družine iz Ljubljane. Te so jo uživale le v počitniške na- mene, nato pa 1979 prodali Idi Kovač, s čimer je izgubila počitniški značaj. Hišo v Gradu 111 (danes Črtomirova cesta 7) je gradila Valentina Golias z Dunaja v le- tu 1894. Deset let pozneje jo je kupil zanimiv človek, profesor in mornariški oficir linijske plovbe na Reki Karlo Muis. Učil se je slikar- stva v Parizu, tam obubožal in se po nakupu naselil na Bledu. Leta 1936 je to hišo kupil Rajko Gradnik, nadučitelj in šolski nadzornik na Bledu, skupaj z ženo Cirilo Cerne. S tem je hisa izgubila počitniški značaj. Na isti cesti spodaj je vila Maja (Grad 156 sedaj Črtomirova 6) iz leta 1919, ki jo je po- stavila Zdenka Sire, roj. Pire iz Kranja, leta 1931 jo je kupila Jožefa Weber, nato pa leta 1938 Julka Bajloni in Milan Mesarevič iz Beo- grada. V vojni je bila zaplenjena, odkupila pa sta jo leta 1944 Otto in Roza Schlopak iz Tro- mosula. Po vojni je bila vrnjena naslednikom lastnikov prof. Milevi Bajlon, ki jo je poda- rila leta 1961 Julki Skerlj, roj. Mesarevič, iz Beograda. V lepem parku in gozdičku je bila tam, kjer je danes vzgojno varstvena ustanova (Grad 149, danes Trubarjeva cesta 7), v letu 1907 zgrajena vila »Marie«, last Pranza Bergauerja in žene Marije, trgovcev iz Trsta. V letu 1913 je bila le še v lasti Marije Bergauer, nato pa jo je izročila Elli, Marii Greenham in Helgi, por. Winkler. Ostala je v lasti teh družinskih članov vse do začetka druge svetovne vojne. Po vojni je bila vila podržavljena; uporabljali so jo kot stanovanjsko zgradbo, dokler je niso obnovili za otroški vrtec. Ob tem vrtcu je vila Triglav (Črtomirova C. 9, preje Grad 104). Leta 1906 jo je postavil ljubljanski veletrgovec Franc Kollman, last- nik tudi Kollmanovega gradu v Ljubljani. Leta 1909 je bila prisojena Jenny Muck-Orlo- vi iz Aleksandrije. Leta 1917 jo je odkupil inž. Dušan Sernec skupaj z ženo Gabrijelo, roj. Hanuš. Inž. Sernec je bil tedaj ravnatelj De- želnih elektrarn Kranjske, pozneje večkratni minister, ban in ob koncu še kraljevski na- mestnik. Po zaplembi med drugo vojno jo je zopet pridobil leta 1946. Od leta 1952 so so- lastniki vile Gabrijela, Saša, dr. Boža por. Logar in Tatjana por. Avšič-Sernec, po mate- rini smrti pa samo njene hčerke. Med prvimi počitniškimi vilami na tem ob- močju, ki je pred prvo svetovno vojno v ce- loti služilo gostom in lastnikom teh vil, je bila vila Grad 136 (danes Mladinska cesta 3). Last- nica je bila Adalbertina Kastelic, učiteljica iz Novega mesta. Leta 1917 jo je kupil dr. Bru- no Pollaco, vojaški šef zdravnik, ki je bil do- deljen vojaškim enotam bolnice v hotelu Tri- glav in Evropa. Kot zdravnik v zdravstveni ekipi je spremljal prestolonaslednika Ferdi- nanda v Sarajevo. Imel je velik smisel za kme- tijstvo, zato je nakupil veliko zemljišč ob hiši in okoli nje. Sam se je dosti ukvarjal z njim in, kot pravi izročilo, uporabljal pri tem tudi okrevajoče bolnike. Po letu 1949 je bilo vse premoženje podržavljeno, zgradbo je odku- pil Franc Arh, kmetijsko zemljišče pa je pre- vzelo tukajšnje kmetijsko posestvo Ekonomi- ja Bled, danes KZ Jelovica, Radovljica. V medvojnem času je v zaledju teh vil zrasla v letu 1930 vila Podhorn, imenovana po lastnici Amaliji Podhorn iz Ljubljane iz družine ljubljanskega industrijalca Ivana Bo- nača (Grad 206, danes Trubarjeva c. 5). Vila je zelo reprezentančna ter je že v medvojnem času služila predsedništvu vlade, med drugim so tu občasno stanovali tedanji predsedniki dr. Milan Stojadinovič, Dragiša Cvetkovič in drugi. Tak pomen je obdržala tudi med voj- no, ko je prešla v last Pokrajine Koroške, do- deljena pa je bila Upravi v Obersalzbergu in jo je upravljal Martin Bormann vse do konca vojne. V povojnem času je bila vrnjena bivši lastnici, na razpolago pa je bila diplomatskim zastopstvom, ki so v povojnem času prebivali v času počitnic na Bledu. V letu 1960 jo je kupil Jugoslovanski rdeči križ za dopustniške namene, leta 1965 Iskra-Kranj, leta 1976 pa gradbeno podjetje SGP Gorica za svoj počit- niški dom. Temu služi še danes. Bivša lastni- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 2111 ca je za to vilo zgradila v letu 1961 počitniško hišo za svojo družino. Ob glavni cesti, ki je vodila v naselje Grad in nato dalje proti Rečici in Gorjam, to je na današnji pomembni blejski prometnici Pre- šernovi cesti, je zraslo večje število počitni- ških vil, res ne reprezentančnih, vendar še danes pomembnih, ker leže ob tem zanimivem predelu Bleda in ker so danes vse že stano- vanjske hiše blejskih občanov. Ce se povzpnemo od jezera proti Gradu, pri- demo do vile »Bellevue«, ki je bila zgrajena v letu 1898 (Grad 115, danes cesta Svobode št. 3). Zgradila jo je Marija Klimek, posestni- ca z Bleda, nato jo je leta 1911 prodala Hugu Retliju, ki je prebival v Rovinju, bil pa doma na Dunaju, ter Atanaziju in Luizi Retli, oba z Dunaja. Ob koncu Avstro-Ogrske je tudi ta vila prišla pod nadzor takratne slovenske vla- de. Ze leta 1920 so solastninski del Anastazi- ju in Luizi Retli izbrisali in ga vpisali na ime Ludvika Budischovskega, tovarnarja iz Treb- če na Moravskem. Lastniki so se nato še me- njavali. Ze leta 1931 jo je kupil tržaški trgo- vec Silvio Ludovico Pollacco. Sam jo ni uži- val, saj je bila po večini oddana v najem sta- novalcem. Leta 1938 jo je kupila domačinka Mara Vovk-Poščič ter jo preuredila v pen- zion. Ker je bila po možu Ivanku Poščiču italijanska državljanka, je vila leta 1949 pre- šla v družbeno last. V njej so uredili (1956) zdravstveni dom a leta 1966 jo je odkupilo trgovsko podjetje Živila iz Kranja, ki z njo upravlja še danes. Le malo dalje je večja počitniška vila (Grad 213, danes cesta Svobode št. 6) iz leta 1876, last slavnega blejskega rojaka in matematika profesorja Jožeta Plemlja. V njej je preživljal počitnice vsa leta med obema vojnama in po vojni do svoje smrti. V letu 1966 jo je podaril hčerki Nadi, poročeni z inž. Kajetanom Kav- čičem, po njeni smrti leta 1966 je postal mož edini lastnik, a po njem leta 1980 Franc in Pavel Kavčič ter Ivanka Poljanšek. Danes služi ta vila kot počitniška hiša članom Društ- va matematikov, fizikov in astronomov, v njej pa je tudi spominska soba, posvečena bivše- mu lastniku matematiku Josipu Plemlju. Na njo meji družinska vila »Mon Repos«, zgrajena v letih 1918 in 1920, last Riharda Pallierja iz Budjejevic na Poljskem (Grad 157, Prešernova cesta 37). Leta 1927 jo je po- dedovala Luiza Pallier, roj. Kotar iz Prage. V povojnem času je prešla v družbeno lastni- no, v letu 1954 pa jo je odkupil Martin Pere, delavec z Bleda. Tako je postala stanovanj- ska zgradba. Blizu nje je v letu 1919 dr. An- ton Gerzinič iz Ljubljane zgradil svojo po- čitniško hišo (Grad 158, Prešernova cesta 35). Leta 1931 jo je odkupila Tila Vovk, lastnica poleg stoječega penziona »Mon Plaisir«-Me- žaklje. Leta 1948 jo je podelila Metki in Polo- ni Vovk, obe iz Ljubljane, vsaki do polovice. Leta 1962 pa so jo prodali dr. Janku Pompe- tu, profesorju in njegovi ženi Ani roj. Savnik. Helena Izmajlova, roj. Springer, žena indu- strijalca z Užic, je zgradila hišo Grad 194 (Pre- šernova cesta št. 29). Pozneje jo je namenila v turistične namene. V medvojnem času je res služila kot penzion, po vojni jo je leta 1960 prodala Istrski komunalni banki in štedionici v Pulju, ta pa leta 1963 Elektroprivredi Beo- grad kot počitniški dom. Nad to zgradbo je zasebnica Valy Andrette iz Ljubljane posta- vila večjo počitniško vilo, vilo Nelly (Grad 187, Prešernova cesta 27), ki je prav tako nato služila kot pension. Zaradi zadolženosti jo je lastnica leta 1938 prodala Frančiški Novak, ženi tovarnarja iz Radovljice. Med vojno je bila zaplenjena, a jo je po osvoboditvi prido- bila nazaj. V letu 1946 jo je podelila hčerki Štefki Savnik, roj. Novak. Slede nato spre- membe lastništva: nakup Ivice in Frančiške Goričan iz Ljubljane vsaka do polovice, leta 1958 jo kupi Socialni zavod za zavarovanje v Pulju, a v letu 1960 je prešla v last Državne- ga sekretariata za narodno obrambo kot po- čitniški dom. V naselju počitniških vil je Valentina Go- lias z Dunaja zgradila v letu 1899 družinsko vilo — danes vila Jova (Grad 205, danes Čr- tomirova cesta 5). Ze leta 1904 je hiša menjala lastnika. Odkupil jo je že znani Karlo Muis, profesor in mornariški linijski poročnik z Re- ke, ki je preživljal tu težke trenutke zaradi finančnih težav in jo je moral v letu 1934 pro- dati lekarnarju Jovanu Teodorovicu iz Daru- varja, ki je tudi sicer odkupil tu na Bledu več zemljišč. Tik pred vojno je vilo kupila Ida Legat, roj. Šturm iz Polja, po njej jo je leta 1977 podedoval sin Tine Legat in leta 1978 Štefan Široka, filigranist z Bleda. Vilo »Danica« (Grad 105, Trubarjeva cesta 6), je postavila že leta 1897 Marija Skale iz Ljubljane, žena direktorja Ljubljanske klav- nice. V letu 1922 so lastništvo podelili Pavli, Janku in Danici Skale, leta 1924 sta Janko in Danica Skale pridobila še nekaj deležev. Vila je nato leta 1930 postala v celoti last Da- nice Skale. Zaradi zadolženosti je postala 1936 last Dravske Mestne hranilnice, še istega leta pa Prometnega zavoda za premog dd. Ljub- ljana. V vojnem času jo je kot zaplenjeno od- kupila Hilda Franti, roj. Horner. Po vojni so se lastniki menjavali: leta 1947 je postala Katja Vrečko, leta 1951 Angela Marošan in končno jo je 1969 odkupil Elektro Žirovnica, Moste. V istem okolišu je nastala tudi počitniška hišica (Grad 146, Trubarjeva cesta 4), ki sta jo v letu 1906 zgradili Pavla in Marija Skale iz Ljubljane, vsaka do polovice. Leta 1917 212, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 sta jo prodali Elzi Tominšek iz Ljubljane. Po zaplembi med okupacijo jo je leta 1943 odku- pil Hermann Schwickert, priseljenec iz Gori- ce. V letu 1951 sta jo podedovali dr. Zora Po- lak-Tominšek in Vlasta Tominšek. Vse pre- moženje dr. Zore Tominšek, sta si po letu 1977 pridobili arh. Sonja Tominšek in midi. Tadeja Tominšek, obe iz Ljubljane. V času med obema vojnama so se lotili vprašanja počitniških vil tudi tako imenova- nih Vrhunčevih in farovških njiv, to je zem- ljišče, kjer stoji danes Vojno počitniški dom z okolico. To zemljišče je bilo do takrat ne- pozidano razen gornji greben tega zemljišča, ki pač ni bil primeren za kmetijsko obdela- vo. Tam je v letu 1911 zgradila hišo dr. Matil- da Eder, žena zdravnika dr. Ricarda Edra, ki je delal v Riklijevem naravno zdravstvenem zavodu. Znano je namreč, da Arnold Rikli ni bil zdravnik, za svoje zdravstvene kure pa ga je moral nastaviti. O tem problemu je bilo veliko razprave v tistem času okoli Riklija. Po letu 1925 SO premoženje (Grad 176, danes Prešernova cesta 54) podelili še na dr. Marijo Eder, na vsakega po eno tretjino. Leta 1930 je hišico odkupila Marija pl. Agič iz Zagreba. Ti so jo zadržali v počitniške namene do danes, ko sta lastnika Draga Marovič in Marjana Horvat vsaka do ene polovice. Pod to hišico je zrasla v času med obema vojnama leta 1934 hiša Grad 207 (Prešernova cesta 58) v lasti dr. Ade Broh in prof. Milke Broh. Med vojno sta se umaknili z Bleda, hišo pa je kupil v letu 1942 Hans Steiner, uradnik na tukajšnjem deželnem svetu (Landratu) v Radovljici, kjer je skrbel tudi za ribištvo in lov v vojnem času. Po vojni je bila hiša vr- njena Adi Broch, od katere jo je leta 1953 kupil dr. Miroslav Hribar, profesor medicine in žena Tomica iz Ljubljane, leta 1966 pa po- dedovala žena Tomislava Hribar, ki je vilo 1. 1984 prepustila otrokoma dr. Miši, por. Ka- bine in dr. Primožu Hribarju. Na grebenu je še večja vila, ki jo je v letu 1901 postavila Agnes von Hempel iz Gradca (Grad 129, Prešernova cesta 60). Po prvi sve- tovni vojni jo je leta 1919 podarila dr. Jožefu Joschu iz Celovca. V letu 1922 sta jo kupila dr. Mihael in Karolina Truden, roj. Skulc; uživala sta jo v poletnem času, sicer pa živela na Dunaju. Po njuni smrti sta jo podedovala univerzitetna profesorja dr. Milko in Gojmir Kos ter Pavla Primožič z Bleda, že leta 1963 pa odkupili Marija Heine, Agneza Kersnik in Ema Gregorio. Vila še danes služi počitniškim namenom. Okoli osnovne šole, kjer je zraslo toliko po- čitniških hiš, kakor smo že deloma spoznali, sta postavili v letu 1919 Emilija in Evgenija Forkapič iz Zagreba hišo Grad 173 (Črtomiro- va cesta 4). Zaradi finančnih težav jo je od- kupil Venceslav Kubelka, korvetni kapetan iz Ljubljane. Po letu 1938 je pripadla ženi Aleksandrini Kubelka in njeni hčerki, tik pred vojno pa jo je kupil zagrebški obrtnik Domi- nik Vrbanc. Sledili so nato lastniki: Mir j ana Križ, roj. Vrbanc (1961), pa Pepca Resman iz Ljubljane (1964), končno pa leta 1976 Milivoj in Terezija Pobor, gostilničarja iz Lesc. S tem je tudi ta vila zgubila počitniški značaj, še posebej po celotni predelavi in obnovi. Ob osnovni šoli je v letu 1901 zrasla hiša Grad 122 (Prešernova cesta 30), zgradila jo je Olga Muys, roj. Heinricher, vdova bibliote- karja Gottfieda Muysa iz Ljubljane, doma iz Crefelda v Severni Nemčiji. Po smrti v letu 1922 — pokopana je na Bledu — jo je zapu- stila dr. Franu Spillerju Muysu, okrajnemu glavarju in pozneje odvetniku v Ljubljani. Med vojno je po zaplembi prešla z nakupom v last šolskega nadučitelj a na Bledu Sebastia- na Jerolitscha. Po vojni sta jo leta 1960 od- kupili Marija in Ivanka Sparovec z Bleda ter leta 1982 pa postala solastnica še Nuša Lobni- kar, s tem pa je izgubila počitniški značaj. V tem okolišu omenimo še dve novejši vili. V letu 1932 je postavil počitniško hišo Mirko Stepič, veletrgovec z vinom iz Ljubljane (Za- gorice 103, danes Črtomirova cesta 12). Med vojno je bila zaplenjena, odkupila sta jo inž. Gustav Tönies in žena Herta, roj. Hungerer. Po vojni so jo vrnili bivšim lastnikom in da- nes je v lasti Mare Stepič, roj. Sterk, ter Bre- de in Mirka Stepiča. V njeni bližini je leta 1935 začel z gradnjo počitniške hiše Mihael Rihard Rubinstein iz Merana. Hiša (Zagorice 125, danes Trubarje- va cesta 9) je bila med vojno zaplenjena, nato pa sta jo leta 1954 odkupila Jože in Jelka Zu- pan ter gradnjo tudi dokončala. Ob glavni beljski prometnici je zgradil svo- jo hišo (Grad 139, sedaj Prešernova cesta 26) v letu 1906 Benedikt Lergetporer, priznani kartograf, ki se je priselil na Bled iz Tirolske in se ovekovečil pri odkrivanju Vintgarja. Za njim je postala lastnica hiše Marija Lerget- porer, podedovala pa jo je njena hči Berta Lergetporer (1918), ki se je za stalno naselila na Bledu. V letu 1947 pa sta podedovala vse to premoženje Metka in Robert Vodička, hi- ša pa je že preje izgubila svoj počitniški zna- čaj. Le malo dalje je bila počitniška hiša Grad št. 35 (Prešernova cesta 8), zgrajena v letu 1909. Postavil jo je Anton Rogač z Bleda. V letu 1918 pa jo je kupila v počitniške namene Otilija Zupane iz Welsa. V poznejših letih so se za stalno naselili na Bledu. V povojnem ča- su je hiša prešla v družbeno last, a jo je po letu 1954 odkupil Jože Kapus, po vojni pred- sednik blejske občine. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 213 Zunaj okoliša pri osnovni šoli so posamezne počitniške hiše zrasle tudi raztresene po Gra- du. Na hribu, kjer se cesta prevesi proti Re- čici, je leta 1911 Ivana Ebenwein kupila hišo (Grad 28, Grajska cesta 17). V letu 1918 jo je odkupil Theodor Schön, bančni uslužbenec iz Sofije, ki je živel v Zagrebu. Uživali so jo za počitnice, dokler je leta 1949 ni odkupil Jo- sip Petan, hotelir iz Zagreba. Leta 1948 so jo odkupile sestre Marija, Ivanka in Antonija Sparovec iz Lipnice, potem pa so jo leta 1960 prodale Počitniški zvezi Slovenije. Ta jo upo- rablja za počitniški dom. Po vrtu te hiše je speljana kratka sprehajalna pot na Blejski grad. Le malo nižje od te je bila že v letu 1845 zgrajena hiša Grad 32 (Grajska cesta 40). V poznejših letih so se vrstili kot lastniki: 1882 Janez Marolt, 1912 midi. Janez Marolt, leta 1915 pa jo je prevzela Mestna hranilnica v Ljubljani. V letu 1916 jo je za svoje počitni- ške potrebe odkupil Ciril Koch, magistralni svetnik in mestni arhitekt iz Ljubljane. Poz- neje leta 1926 je zapuščino prevzela Marija Koch in solastniki. Dalje jo je odkupila Slava Sušnik, roj. Koch, iz Ljubljane (1931). Leta 1943 jo je pridobil Friderik Janša, leta 1949 pa Slava Janša, preje Koch, ki je leta 1960 polovico premoženja predala sinu Jožetu. V letih 1963, 1972 in 1981 so Janši prodali dele hiš Veri Adlešič, Ivici Pire, dr. Nasti Pirc- Delak in Bogdanu Suligoju. Se danes hiša slu- ži počitniškim potrebam. Na Selišah, po domače pravijo tam tudi na »Čukih«, je leta 1911 postavil letno hišico — po zgledu Riklijevih barak — Pavel Rikli. Le- ta 1919 jo je odkupil Jurij Trunk skupaj z drugim Riklijevim premoženjem, še istega leta je lastnik postal dr. Adam Hafter, leta 1925 Tila Vovk (Grad 166, danes Sehška cesta 2). Tu je zasilno stanoval naš slikar Matija Ja- ma. Leta 1950 jo je kupila Persida Kraljic, go- spodinja iz Zemuna, od nje pa 1959 Nikolaj Sčavina, ki jo pretežno uporablja za stanova- nje in gostišče. Krajši čas je služila počitništvu tudi hiša Grad 168 (danes Partizanska cesta 49), ki jo je postavil leta 1909 Matevž Friller z Grada, lastniki so pozneje bili dr. Mihael Truden, Karolina Truden, Anton Schulz in od leta 1928 midi. Sabina Bole. Leta 1930 jo je kupil Rajko Turk, znani poslovnež iz Ljubljane, ki jo je uporabljal le za počitnice, nato pa za- menjal z Ljudmilo Piber, ženo pleskarja iz Bleda. Hiša je ostala v lasti njegovih nasled- nikov. Tako smo prišli z našim opisom do kraja. Iz njega sledi, da so se v dobi turističnega razvoja polnila s počitniškimi vilami in hiša- mi ozemlja in prostor vseh petih blejskih starih vasi. Mnoge danes ne služijo več prvot- nemu namenu in so se prelevile v stanovanj- ske zgradbe. Najnovejših, povojnih počitni- ških hiš in hišic v opis zavestno nismo vklju- čevali, ker po svojem videzu in lokaciji niso niti blizu tako izrazite in pomembne, kakor opisane. Toda poudariti je treba: vse so moč- no vplivale na urbanistično podobo kraja in njihovo zlivanje hkrati s hoteli, gostišči in drugimi turističnimi in športnimi objekti s starimi kmečkimi jedri blejskih vasi v pojem svetovno znanega letovišča — mesto Bled. OPOMBA Viri za to razpravo so glede na število podat- kov tako obsežni, da jih ne gre naštevati in citi- rati v podrobnostih. Zato navajamo le poglavitne fonde. Ti so: Gradbeni arhiv občine Bled; Kata- strske mape k. o. Bled, Želeče in Rečica; Zemlji- ška knjiga občinskega sodišča — enota Radovlji- ca, k. o. Bled, Želeče, Rečica; Hišna numeracija občine Bled iz leta 1961. , 214 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 ČOLNARJI IN IZVOSCKI NA BLEDU BOŽO BENEDIK Čolnarji in izvoščki na Bledu so zrasli iz potreb blejskega vsakdanjega življenja. Se danes, čeprav postajajo v vedno večji meri turistična znamenitost, ni povsem prešla nji- hova stara vloga in pomen. Po času nastan- ka se obe dejavnosti, ki sta v nekem smislu blejska posebnost, bistveno razlikujeta, če- prav služita, na splošno vzeto, prevozu ljudi, turistov, čolnarji na blejski otok, izvoščki za prijeten izlet okoli jezera ali v bližnjo okoli- co. Pojav blejskih čolnarjev je treba posta- viti daleč v zgodovino, izvoščki pa so na Ble- du pojav modernega časa in posledica turi- stičnega razvoja. Vzroke za pojav čolnarstva na Bledu je iskati v dejstvu, da je bila ta dejavnost v preteklosti povsem in je še danes v veliki me- ri povezana z vasjo Mlino in njenimi prebi- valci. Začetek te stoletne dejavnosti je treba postaviti še v čas uveljavitve fevdalizma na blejskih tleh. Tedaj je nastala tudi zemljiška posest proštije na Otoku, kjer je stal še sta- rejši cerkveni objekt. To gospostvo je imelo prav Mlino v svoji posesti in ob tej vasi tudi gospodarsko jedro svojega gospostva. Za os- krbo otoka, tamkajšnje cerkve in duhovnika, za prevoz ljudi in dobrin so bili vsekakor za- dolženi podložniki z Mlina, od koder je bil najbližji dostop na blejski otok. Čolni so po- stali nujna povezava kopnega z otokom. Z razvojem trgovine je prek Mlina (in Zazera) tekla tudi dovolj važna prometna pot proti Bohinju in dalje, ki je posredno vabila ver- nike v cerkev sv. Marije na Otoku, ki je po- stala romarski kraj. Ne smemo pri tem pre- zreti, da je jezero vabilo blejske podložnike samo po sebi, saj so imeli na njem razne služ- nostne pravice. Z razvojem turizma v 19. sto- letju pa se je priključil vsem starim motivom še nov vzrok za poživitev čolnarstva. Danes si turističnega Bleda ne moremo zamisliti brez blejskih pletenj in čolnarjev. Ko so briksenski škofi leta 1859 blejsko po- sest z jezerom prodali podjetniku Viktorju Ruardu, so se lastniki večkrat menjali. Blej- sko posest so Ruardi prodali dunajskemu tr- govcu Adolfu Muhru (1882), potem ga je kupil blejski hotelir Ivan Kenda (1919). Leta 1937 je posest na dražbi pridobila Zadružna gospo- darska banka, od nje pa je jezero z gradom vred odkupila Dravska banovina. Ko je po- stal lastnik jezera A. Muhr, je prišlo do spo- ra s čolnarji, ker je začel uveljavljati svoje lastniške pravice, proti starim navadam in pravicam čolnarjev. V posebni pritožbi na blejsko občino je leta 1893 začel uveljavljati lastninske zahteve in hotel izničiti pravice do izkoriščanja jezera, ki so jih imeli Blejci. Od čolnarjev pa je po svojem odvetniku Mundi iz Ljubljane zahteval, da priznajo njegovo lastništvo nad jezerom in da si za lastno od- škodnino in z njegovim dovoljenjem prido- be pravico za čolnarsko dejavnost. Njegove zahteve so sprožile silovit odpor pri čolnar- jih, ki jih je bilo tedaj 19, vsi iz Mlinega. Ra- zumeli so jih kot omejevanje starih pravic. Domačini so 22. marca 1893 kot odgovor na Muhrovo zahtevo poslali blejski občini svojo pritožbo, v kateri so poudarili, da je bilo blej- sko jezero že od nekdaj dostopno vsakomur, da nikoli ni bilo treba prositi graščaka za opravljanje pravic in da »biser kranjske de- žele« res ne more priti v izključno last enega človeka, kar bi bila velika nevarnost za Bled. Predlagali so, naj se pooblasti odvetnik dr. Alfonz Mosche iz Ljubljane, ki je bil lastnik vile ob jezeru, da sodniško doseže starodav- ne pravice domačinov. Protest so podpisali Janez Mainar, A. Verhunc, Jakob Peternel, Janez Dolar, Anton Hudovernik, Anton Vovk, Matej Jeklar, Josip Jeklar, Jožef Slibar, Jožef Ažman, Janez Valant Thierman za Valtrini j a. Na seji občinskega odbora 26. marca 1893 so bili zelo odločni in složni; skenili so, da z Muhrom ne bodo barantali ali se pogajali. Je- zero je javna vodna pot za vsakogar, saj so to pravico uživali že nad 30 let. Za ta sklep so glasovali vsi člani občinskega odbora ra- zen zastopnik A. Muhra Tomažin Sušteršič in župnik Janez Razboršek, ki ni bil pooblaščen zastopati cerkev. Posebej so sklenili, naj se odvetnik Mosche pooblasti, da zastopa pravice blejske občine. Sledila je tudi splošna akcija prizadetih in je prišlo do nekakšnega ljudskega shoda, kjer so ljudje razpravljali o svojih jezerskih pra- vicah. Na razpravo o tem (24. junija 1893) so po pošti ali z vročilnico povabili 57 strank: vse občinske odbornike, viriliste, vse čolnar- je, ki so tedaj imeli pletnje, in blejske po- sestnike, ki so ob jezeru ali na njem uživali razne pravice. Verjetno je vse to vplivalo, da je A. Muhr v nadaljnjih pogajanjih nekoliko popustil in pri- pravil besedilo posebnega dogovora z občino Bled, ki ga je poslal v slovenskem jeziku in so ga na blejski občini tudi brez vsake spre- membe sprejeli. V tem dogovoru je A. Muhr privolil v služnostno uporabo blejskega jezera za kopa- nje, pranje, drsanje, napajanje, izplakovanje, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 215 I zajemanje vode, jemanje ledu za ledenice, ki i SO v blejski občini in če se pri tem ne poško- j duje obala. Lastniki zemljišč bi imeli za vse j večne čase pravico, da imajo enako število ! čolnov kakor doslej, plitvic za prevoz romar- j jev pa toliko, kolikor je v prilogi zapisanih ; upravičencev. Ce kdo ne bi plačal zakupnine, izgubi pravico do pletnje. Te pravice so ne- ločljivo vezane na nepremičnine in le s pre- nosom posesti pridejo na novega lastnika. Za nove lastnike pa velja, da morajo prositi, pod- pisati dogovor in plačati zakupnino. Lastniki hotelov Mainar, Luisenbad, Petran, Ambro- ! žič lahko uporabljajo čolne za pridobitne na- i mene, vendar le zase in svoje goste. Čolne \ lahko uporabljajo in se z njimi vozijo lastni- ; ki zemljišč, njih zakupniki, pa tisti, ki z nji- : mi skupaj žive ter njih gosti, ne smejo pa jih prepuščati za denar drugim osebam. Seveda se v dogovoru navajajo še druga ] določila. Tako lahko lastniki čolnarne, tera- i ise, ladjišča, kopališča in salonov uživajo to za \ vse večne čase, vendar jih ne smejo spremi- njati, povečevati in na novo postavljati brez i dovoljenja jezerskega lastnika. Ograj ob oba- \ li ni dovoljeno postavljati, če bi s tem motili ; ribolov; pravico ribolova ima le lastnik in njegovo osebje, pač v skladu s takrat veljav- nim ribiškim zakonom iz leta 1888 in dežel- i nim zakonom iz leta 1890. Občina Bled je po i dogovoru imela pravico postaviti kopališča \ ob jezeru. Določila niso veljala za župno cer- > kev na otoku, ker se bo z njima sklenil po- : seben dogovor. Vse te pravice ,ki jih ta dogovor daje, je bilo možno v bodoče tudi zavarovati z vpisom v zemljiško knjigo. Stroške bi moral seveda plačati vsak upravičenec sam, za čolnarje po spisku od 1 do 19 pa se je zavezal plačati stroške A. Muhr sam. Vse te pravice so bile dedne. Na seji občinskega odbora blejske občine : so 7. marca 1894 razpravljali o tem predlogu \ graščaka A. Muhra in ga tudi v celoti osvo- \ jili. Iz tega bi mogli sklepati, da so že prej v medsebojnih pogajanjih dosegli soglasje. 8. aprila 1894. leta so nato na Bledu sveča- no podpisali pogodbo, ki je bila sestavljena v | slovenskem in nemškem jeziku. j Omenimo naj ob tem še, kdo in kakšne pravice so pridobili nekateri drugi prebival- ci Bleda, ki so imeli svoja posestva ali go- Benedlkt Lergetporer, Blejski čoln — labod (ok. 1908). Iz zapuščine fotografa Augusta Bertholda iz Ljubljane 216 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 stinske obrate na jezerski obali. Hotel Pet- ran, ki je bil takrat v lasti Viktorja Klinarja, je pridobil pravico za 5 različnih čolnov, ko- libo zanje, kopališče, verando, pristajališče, obrežno zavarovanje, prostor za pranje in 1 čoln za Mlino št. 44. Franc in Antonija Am- brožič v Zelečah sta pridobila pravico za po- stajališče, kopališče, kolibo za čolne in pro- stor za pranje. Janez Mallner je imel pravico za pokrito verando, dve postajališči za čolne in obrežno zavarovanje zgradbe, kopel na je- zeru s tremi ležišči, kolibo za čolne, perilni- co ; njemu bo pozneje pripadla tudi Mayerje- va koliba za čolne. Gustavu Valtriniju v hote- lu Luisenbad pa se prizna pravica do 10 čol- nov, navadnih s podladjem, 4 plitvice, dve te- rasi, salon dveh prostorov za pranje, ene ko- libe za čolne in 1 plavarnice. Poleg tega so dobili pravico še Helena Mandeljc, Mlino št. 50 za pristajališče in zavarovanje, Margareta Medja iz Zeleč, za Mlino št. 47 za verando, je- zersko teraso, postajališče in perilnico. He- lena Zvegelj iz Zeleč za plitvico, podobčina 1 čoln, in Anton Vovk iz Grada za 1 čoln. Ko že govorimo o mlinskih čolnarjih naj omenimo še to, da je že v avgustu 1892 Alojz Zerovc iz Milnega št. 20 kot gospodarski na- čelnik vasi zaprosil na takratni občini, da se zaradi varnosti dovoli prevoz na otok iz Mli- nega le od ladjišča pri kapelici pod Windisch- grätzovim gradom (sedaj vila Bled). To po- stajališče je srenjsko, le žandarmerija naj pa- zi, da se bo tako tudi vozilo. Blejski čolnarji so imeli tudi več težav z blejsko občino ali Zdraviliško komisijo ali, bolje rečeno, ti z njimi. Vprašanja so bila prevozne cene, nji- hovo obnašanje in podobno. Vendar so to kmalu uredili; čolnarje bolj disciplinirali in vpeljali večji red v njihovo poslovanje. Ze v letu 1907 zasledimo prvo tarifo o vož- nji po jezeru, spopolnili pa so jo s provizor- nim cenikom 14. julija 1911. Napisan je bil v slovenskem in nemškem jeziku, določal pa je 21 cen z vseh mogočih strani obale na otok in nazaj, tako Mlino-otok 1 kr. Hotel Mall- ner-otok in nazaj 1,2 kr itd. Ponoči so bile cene za polovico višje. Vsak čolnar je moral imeti cenik nabit v čolnu in svojo številko, vsak vozač-čolnar je moral biti dober plava- lec in vešč veslač. Določila, ki bi bila še da- nes zelo primerna in koristna in ki jih danes ne moremo pokazati uporabnikom teh uslug. V poznejših letih so še večkrat razpravljali o čolnarjih, njihovih pravicah in dolžnostih. Ta- ko so v letu 1912 opozorili čolnarje zaradi po- našanja pred gosti, leta 1920 so določili no- vemu času primerno tarifo za čolnarje in fija- karje, ki so jih v letu 1928 in 1938 na novo postavili. Ponovno so reševali pritožbe zaradi obnašanja čolnarjev do gostov, določili koli- ko oseb lahko vozijo in uvedli posebne števil- ke za posamezne čolne zaradi evidence. Skoraj pa bi mogoče pozabili omeniti ali reči še eno ali dve besedi o samih čolnih »pletnjah« kakšne so bile, kje so jih izdelova- li in kako vozili. Kakšne so danes pletnje vsi vemo, saj si jih lahko vsak čas ogledamo. Pletnje imajo po 18 sedežev s platneno ostreš- nico, ki varuje gosta ali proti soncu pa tudi rahlemu dežju. Današnje pletnje so dolge 6,40 m, le dve sta daljši za okoli 50 cm, kar se kaj hitro opazi na vodi, vse pa lahko na- lože isto število (18) oseb. Glede obtežitve imajo pletnje kot znak črto na zunanji strani plovila. Ta je okoli 5 cm pod robom čolna in le do te črte je lahko pletnja v vodi, torej le toliko je lahko obtežena. Stare pletnje v pr- vih časih so bile le malo drugačne. To lahko vidimo na starih slikah: niso imele ostrešni- ce in so bile dosti večje. Poleg slik govore o starih pletnjah še posamezna pričevanja. Ta- ko je pravila Antonija Ambrožič, da so plet- nje imele prostora za okoli 35 oseb, enako nam je rekla Katarina Mandeljc, danes po- ročena Plemel. Živela je v ZDA in je v letu 1972 zadnjič obiskala domovino. Rajko Grad- nik pa, ki je zbral veliko koristnih podatkov o življenju na Bledu, je v nekih zapiskih ome- nil, da so bile stare pletnje tudi 18 do 20 m dolge, široke okoli 2,5 m in so imele široko ravno dno. Kadar so prevažali kak večji to- vor, so zvezali po dve skupaj, kakor naredi- jo še sedaj. Seveda so pletnje vozili večino- ma le moški, saj ni ravno lahko voziti polno pletnjo v vetru ali v težjih vremenskih raz- merah. Vendar so vozile pletnje in romarje na otok tudi žene. To nam dokazujejo izvir- ne fotografije Burje Reze iz Rečice. Po ust- nem izročilu pa lahko izvemo, da sta čolnari- li te pletnje tudi po dve osebi, moški in žen- ska. In kdo je delal pletnje na Bledu? To so bili čolnarji domačini. Kot prve omenjajo po- datki Janeza Zumra in Janeza Cvenklja, oba iz Mlina; za njima je bil najbolj znan Jože Bijol in njihovi nasledniki se še danes lotijo izdelave pletnje. Pletnje je izdeloval tudi An- ton Stare st. iz Rečice, ki je kupil model za pletnje na sejmu v Gradcu, danes pa sta mojstra pletenj na Bledu samo še Janko Po- lak in njegov sin Janez. Ob nevarnosti konkurence so čolnarji, če- prav med seboj včasih v navzkrižju, složno nastopali. Ko se je 1923 pojavil na jezeru mo- torni čoln, last Avgusta Praprotnika, lastnika letne hiše ob predoru na cesti na Mlino, so povzdignili glas vsi blejski čolnarji. Menili so, da morajo glede na svoje pravice tudi oni od- ločati o tem, ali je dovoljeno uporabljati mo- torni čoln na jezeru, ali ne. Služijo si nam- reč kruh s prevozi gostov in izletnikov po je- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 217 1 Seru in bi motorni čoln ogrožal njihov zaslu- i žek. Motorni čoln ni zdržal dolgo, saj se s tem ni strinjal tudi takratni lastnik jezera Ivan Kenda, češ jezero je premajhno za motorni čoln, prav tako pa dela veliko škodo ribjemu ; zarodu. Se danes vožnja motornih čolniv po i jezeru praviloma ni dovoljena (le ob regatah). i Čolnarji so reševali med seboj razna svoja I vprašanja. Tako npr. spor o vrstnem redu v , pristaniščih, kdo ima prednost, kdo je upra- : vičen stati na prvem mestu. Ze leta 1936 so podpisali (22 čolnarjev) dogovor o turnusu voženj po jezeru. O podobnih dogovorih je večkrat slišati tudi v poznejših letih. Tako o turnusu kdo in kdaj lahko stoji v pristanišču pod Kazino, pri Zdraviliškem parku, vedno : pa je moral biti po eden na voljo na Mlinem in v Mali Zaki. V ;zvezi s tem je bila stara navada blejskih čolnarjev, ki je danes ni več. Na križevo procesijo so čolnarji vozili na otok in nazaj vernike brezplačno. Izumrla je že pred letom 1938; tedaj je kronist v »Cerkve-j nem listu« zabeležil, da je ta navada pov- sem opuščena. Starih navad in običajev čol- narjev je še več in prav bi bilo, da bi jih etnologi zbrali in opisali. Po osvoboditvi se je stanje v zvezi s čol- narji na Bledu spremenilo. Predsedstvo vlade LRS je v avgustu 1948 izdalo odločbe o iz- brisu služnostnih pravic na Blejskem jezeru. -V kratkem rečeno je bila vsebina naslednja: za neobstoječe se razglase vse bodisi nevknji- žene pravice na jezeru kot npr. ladjišča, ko-, pališča, ute, jezerska vodna vozila (ladje, čol- : ni, pletnje)kakor tudi kakršnekoli predpra-1 vice uporabljati jezero. Blejsko jezero je sploš- * no ljudsko premoženje kot vsaka javna vo- i da in more kot javna komunikacija služiti i uporabi vsakogar. Na podlagi te odločbe so prenehale služnostne pravice čolnarjev do nji-i hovih »pletenj«. Posledica tega je bil tudi iz-, bris teh jezerskih pravic v zemljiški knjigi, i Bile so namreč vpisane, kakor smo že ome-( nili, na podlagi pogodbe med blejsko občino i in takratnim graščakom A. Muhrom. Z izpi- j som iz zemljiške knjige tudi ni bilo več pra- \ vice vožnje po jezeru. , Hkrati se je v prvih povojnih letih menja- i lo tudi gledanje na opravljanje obrti, kamor i moremo šteti tudi čolnarjenje. Ker je turizem < vendar zahteval svoje, je skrb za prevoze po i jezeru prevzelo na novo ustanovljeno Komu-i nalno podjetje »Grajsko kopališče«. To pa sel je znašlo pri tem v težavah, samo ni imelo I pletenj, lastniki pa jih niso hoteli prodati.) Sčasoma so čolnarji le popustili, dajali so plet- nje v najem, nekateri so jih tudi odprodali ali pa so za podjetje sami vozili z njimi. Graj- i. sko kopališče je tako le organiziralo prevoz j po jezeru in na zunaj ni bilo opaziti kaj nove- j Pletne so vozile tudi ženslte (na slilil Terezija Burja, silita je posneta pred prvo svetovno vojno) ga, posebnega. Seveda pa so nastale težave z odplačevanjem, obračuni, pa tudi čolnarji ni- so mirovali, saj so hoteli, da bi se jim prizna- lo izvrševanje te vrste obrti. In so uspeli. Naj- prej je dobil obrtno dovoljenje Leopold Bijol iz Mlinega, ki je bil na otoku »mežnar«. Za njim so uspeli tudi drugi, celo tisti, ki so pletnje prodali »Grajskemu kopališču«, veči- noma so jih odkupili nazaj. Poslej je dolga le- ta prevoz turistov na otok potekal v teh okvi- rih več ali manj nemoteno. Završalo pa je v prvih dneh junija 1973. leta. Ko so se bližala h koncu dela na obnovi otoka, so na Zavodu za pospeševanje in razvoj turizma, ki je ta dela vodil in tudi plačeval, začeli razmišljati, kako spraviti več obiskovalcev na otok in s tem povečati dohodke. Sklenili so, da bodo kupili dva manjša motorna čolna na elektri- čen pogon. Čolna je izdelal čolnar Stanislav Zmitek iz St. Fužine v Bohinju, motorje pa so dobili v Avstriji v Gmundnu, edini tovrst- ni tovarni v Evropi. Skupaj s pletnjami bi mogli prepeljati v eni sezoni okoli 100.000 obiskovalcev, za katere so mislili, da jih bo privabil obnovljen otok. V prvih dneh junija sta dva takšna čolna, od katerih vsak lahko vkrca po 22 potnikov, splavala po Blejskem jezeru. Blejski čolnarji, nad 20 z obrtnimi dovoljenji, so se čutili živ- ljenjsko ogrožene. Bilo je dosti razprav in na- zadnje zelo drastičen odgovor čolnarjev. V soboto 2. junija popoldne so izvlekli svoje čol- ne na obalo pred Zdraviliškim domom, jih zvezali z verigami, da bi preprečili stavko- kaze, ker vsi ravno niso bili za stavko. Jezero je bilo naenkrat prazno, obiskovalci tako iz- letniki kakor tudi gosti, ki jih je v prvih dneh junija že bilo precej na Bledu, so začudeno gledali, kaj se dogaja. Vozila sta le motorna čolna od Kazine proti otoku in nazaj. Zavr- šalo je po Bledu, bili so številni komentarji, tudi v tisku so se pojavile prve vesti o tem nepričakovanem ukrepu čolnarjev. 218 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Čolnarji so imeli seveda več sestankov, oz- račje je bilo kar precej naelektreno. Zbrali so se pri Tonetu Svetini in ga kot prebivalca Mlina in kot »svojega človeka in pristaša« prosili za pomoč. Res je napisal lepo uteme- ljeno pritožbo na radovljiško občino, v kateri je navedel še posebej folklorni značaj teh čolnov-pletenj za Blejsko jezero, dalje gmot- ni položaj čolnarjev, katerim je čolnarjenje pomenilo dodaten vir dohodka. Hkrati pa je izrazil pripravljenost čolnarjev v bodoče so- delovati pri določanju cen, postajališč ter vo- ženj na otok. S prošnjo so se podali na obči- no, kjer so takoj 4. junija v večji delegaciji dosegli, da bo Zavod za pospeševanje in raz- voj turizma dobil z odlokom pravico le do dveh čolnov, ki pa bosta vozila po naprej ob- javljeni relaciji Park Hotel-otok in nazaj. Pletnje so še isti dan popoldne zopet zaplule po jezeru. Seveda so še večkrat nastale težave zara- di cen, pravzaprav zaradi postajališč za mo- torne čolne in še kaj. Prišlo pa je tudi do ne- sporazuma med TD Bled in čolnarji. Društvo je ukinilo sekcijo čolnarjev, češ da ni mož- nosti za pravo sodelovanje, kar vsekakor ni v čast domačim čolnarjem. Menjajo se nam- reč generacije, starejše zamenjujejo mlajši, ki pa ne kažejo preveč razumevanja za skup- ne blejske turistične težave. Vendar naj pou- darimo, da v blejskem turizmu brez čolnar- jev ne gre in upamo, da bodo še dolgo po- življali Blejsko jezero, zadovoljevali goste in izletnike, kazali pa tudi več volje in vneme za vse blejske turistične težave in sodelova- nje tudi sebi v korist. In kakšno je stanje danes? Ce si ogledamo obrtni register na radovljiški občini lahko vi- dimo, da je danes na Bledu 24 čolnarjev. Od teh jih ima 9 redno obrtno dovoljenje, 15 pa malo obrt. Konec pa je popolne prevlade čolnarjev z Milnega. Največ jih je še vedno od tam in to 13, zunaj Bleda imajo to obrt trije, s področja ostalega Bleda pa osem. To Med blejskimi flakarji je Franc Kežar kočljažil še pri devetdesetih letih stanje skušajo sami in na občini tudi obdr- žati, nič kaj radi ne podeljujejo te obrti, ker sodijo, da za to ni krajevne potrebe. Koliko izletnikov in gostov prevozijo letno po blej- skem jezeru? Po obisku na otoku se da do- biti dokaj točna številka. V letih 1967 in 1968, ko otok še ni bil obnovljen, so jih našteli 34.820 in 24.980, v letih 1969 in 1970 jih sploh niso šteli, ker so takrat otok obnavljali. Pozneje se je obisk zelo hitro dvigal. Tako so leta 1971 našteli na otoku 57.193 ljudi, naj- večji obisk je bil dosežen leta 1975 — 107.596, le nekaj manj pa leta 1977 — 107.324. Torej je obisk presegel načrtovana pričakovanja. Imeli so prav tisti, ki so menili, da bo kruha za vse dovolj, za čolnarje in motorce. Izvoščki in avtoizvoščki so se na Bledu v nasprotju s čolnarji, ki imajo dolgo tradicijo, pojavili hrati z razvojem turizma. Prve vesti o izvoščkih imamo že pred izgradnjo železni- ce Ljubljana—Trbiž, ki je stekla leta 1870, to- da mimo Bleda. S postaje Lesce je bilo treba goste in obiskovalce, ki so se hoteli izogniti peš hoji, prepeljati na Bled s kočijami. Prav tako je bilo, ko je stekla turška železnica pro- ti Trstu; s postaje Bled—Jezero je bil zopet potreben prevoz. Pod vplivom tega se je de- javnost izvoščkov tedaj zelo povečala. Vožnje za zabavo okoli jezera, izleti v blejsko okoli- co (Vintgar itd.) pa tudi razna nujna pota, so v času, ko še ni bilo avtomobilov ali jih je bilo še malo, pospeševali njihovo dejavnost. Pomen izvoščkov in njihova vloga v promet- nem in turističnem pogledu je bila velika vse do večje uveljavitve avtobusnega prometa in razširitve osebnih avtomobilov. Od tega časa dalje in še posebej v zadnjem četrt stoletja pa so obdržali vlogo in pomen le še v turizmu na Bledu samem; redke so postale vožnje na vlak ali na daljše izlete. To vidimo tudi po številu izvoščkov: še med obema vojnama jih je bilo 36, po drugi svetovni vojni le še povprečno 20. Izvoščki so bili nekdaj tudi zu- naj Bleda v Lescah, Poljčah, na Brezjah, v Bohinjski Bistrici, povsod kjer se je razvijal turizem. Do danes so se ohranili samo na Bledu, mogli bi reči tudi kot turistična po- sebnost. Izvoščki so prevažali goste in izletnike spr- va v zapravljivčkih, kolesljih, ki jih se sre- čujemo ponekod na blejskih kmetijah, kjer so obdržali konje. Iz njih so se morda razvi- le kočije — ali pa so se uveljavile pod zuna- njim vplivom, po mnenju nekaterih tudi pod vplivom A. Riklija, ki jih izvoščki na Bledu uporabljajo še danes. Razlika je le ta, da so starejša kolesa z železnimi obroči v zadnjih desetletjih zamenjala kolesa z gumo. Le red- ke kočije so še zadržale izvirne železne. Po- sebne težave se sedaj pojavljajo z izdelavo ali KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 2191 popravilom kočij. Sprva je nove kočije na Bledu izdeloval le Jože Ulčar z Gmajne, naj- večkrat pa SO jih kupovali v Šentvidu ali Ši- ški. Na Bledu jih je do nedavnega izdeloval še Ivan Janša, kolar v Zagoricah, ki pa je to obrt že opustil. Sedlarska dela na kočijah še vedno opravlja Anton Rihtaršič z Zagoric, kovaška pa opravi kovaški mojster Joža Ka- pus, tudi iz Zagoric. Danes novih kočij ni mo- goče več dobiti, z veliko prizadevnostjo se dajo stare le obnoviti. Premožnejši so imeli bolj udobna, reprezentančna vozila t. i. »lan- dauerje«, ki so bili odprtega in zaprtega tipa. Imela sta jih npr. Jože Bere z Zeleč in Jože Repe. Za prevoze s postaje Lesce pa so neko dobo uporabljali večje kočije, nekake »avto- buse« s konjsko vprego. Poglejmo še opremo, ki so jo imeli in jo še imajo konji ter kočije. Konjska oprema ali »gešir« po domače sestoji iz komata, rukre ali pasov, ki jih ima konj za vprego, uzde, vajeti, voža, plašnice, ki pa se ne upo- rabljajo več. Kočija ima pok, kjer sedi ko- čijaž, ki le redko pusti na pok katerega od gostov. Za goste je velik tapeciran sedež za dve osebi, preoblečen običajno z rdečim ža- metom, nasproti teh sedežev pa je zasilni sedež »notsic« prav tako preoblečen. Kočija je opremljena z velikima blatnikoma, s stop- nicama (»fustrit«), ima dve večji fijakarski laterni, zavore ali »žlajf«, kolesa pa so kot smo že omenili danes po večini že gumijasta. Vsaka kočija ima še streho za primer dežja, pa pokrivalo za noge v primeru mraza. H kočiji spada še bič (»gajžlja«) z usnjeno kitko in »cofom« na koncu ter odeja vedno izvirno zelene barve, kakršne je danes le stežka do- biti. Ta se uporablja za pokritje konja — pa tudi gostov ob hladnem vremenu. Nekaj fija- karjev ima tudi še sani ali »šlite«, ki so jih uporabljali pozimi. Danes se le redko vidijo, ker je vse več soljenih cest. S tem je ta ro- mantična vleka odpadla, kar je za zimsko sezono velika škoda. S »fijakarijo« se je lahko ukvarjal vsakdo, le da je imel kočijo in konja. Ker Blejci niso imeli kaj prida polja in jim to ni zadostovalo za preživljanje, so se morali oprijeti postran- skih zaslužkov, še posebej velja to za male kmete in kajžarje. Tako so eni začeli s fija- karijo, drugi s čolnarjenjem, oboje pa je bilo kaj tesno povezano s turizmom, tretji s pre- važanjem lesa in drugim poslom. Ti so imeli tudi več časa v poletnih mesecih, medtem ko so bili večji kmetje zaposleni z obdelovanjem svojega polja. Kočije so si nabavili povečini starejši ljudje, v starosti od 40 do 60 let. Vsi so to opravljali poleg svojega glavnega po- klica, povečini skoraj izključno kmetijstva. Danes se je v tem pogledu le malo spreme- ,nilo. S to obrtjo se ukvarjajo sedaj tudi mlaj- ši in tudi večji kmetje, seveda le moški, ki so si pridobili za to potrebno dovoljenje. Ta so pred prvo svetovno vojno izdajala okrajna glavarstva, pozneje okrajna načelstva (oboje v Radovljici) in v povojnem času najprej Okrajni ljudski odbor v Radovljici in sedaj občinski organi. Pri izdajanju dovoljenj so bili strogi. Pred izdajo je bilo treba predložiti potrdila, da je prosilec pošten, da ni nagnjen k pijači in da še ni bil kaznovan. Sele v tem primeru so izdali koncesijo, kot so takrat imenovali, oziroma po današnjem »mala obrt«. Seveda je moral imeti kočijo in konja, kar je bila precejšnja investicija, posebej še za malega kmeta ali kajžarja. Omenimo še nekatera izmed pravil kočija- žev na Bledu. Franc Kežer je prevažal goste, še ko mu je bilo 90 let, skupaj pa je fijakaril .kar 71 let. Najraje je vozil okoli jezera. In ko mu je avtobus pokvaril kočijo, ko mu je bilo 91 let, je moral prenehati z vožnjo; nihče mu ni mogel popraviti okvar. Med dru- gimi starimi izvoščki omenimo še Mežane, Pogačarje, Ulčarja, Jakovca itd. Zlobni jeziki so večkrat natolcevali nekdaj in še danes, da so moški radi postajali v senci in čakali na goste. Tako se jim ni bilo treba znojiti v vro- čini na soncu ob delu na njivi ali košnji. Morda je bilo na tem malo resnice, vendar ob večjih delih na polju tudi kočijažev ni bilo na njihovih postajališčih. Danes se še vedno radi spominjajo raznih hudomušnosti. Stojišče, lijer so čakali na goste, je bilo za izvoščke vedno in je še danes zelo pomembno. Prav zato so večkrat prišli v navzkrižje z občinski- mi možmi. Zakaj? Ze od nekdaj stojišča za izvoščke niso bila najbolj čista in se je od tam širil smrad v okolico. Zato lahko čitamo v starih zapiskih občinskih sej na Bledu še daleč pred prvo svetovno vojno, da so jim predpisovali, kako morajo čistiti in kako s karbolejem večkrat dnevno polivati stojišča in s tem preprečevati smrad. Točno predpiso- vali so jim tudi, kje so lahko stojišča. Na Bledu so bila v prvih časih stojišča pri hotelu Petran na Mlinem, na križišču pri Park ho- telu, kjer so danes taksiji, pri »Križu« ali da- nes pri Festivalni dvorani in postaji Bled—je- zero. Ta stojišča jim je dodeljevala občina na občinskem svetu ali pa so sami odkupili pra- vico uporabljati neko zemljišče za stojišče. Ta so bila vedno tam, kjer so bili košati kostanji (potrebni zaradi sence, ki so jo iskali tako konji kot tudi sami vozniki. Med obema vojnama jim je stojišča točno odrejalo okrajno načelstvo v Radovljici s po- sebnim pravilnikom. V njem je bilo to dolo- ločeno tako za Bled, kot za Bohinjsko Bistri- co, Lesce, Otoče in Brezje. Postajanje na teh 220 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Blejski taksisti in avtobus pred hotelom Park (med obema vojnama) stojiščih je bilo dovoljeno le za izvoščke iz določenega kraja. Sami še niso smeli ureje- vati lastnih stojišč. Danes imajo na Bledu sto- jišče samo pri Festivalni dvorani. Tam imajo iskano senco in lepo skrbe za čistočo, v nepo- sredni bližini pa tudi ni gostinskega lokala, ki bi mu to bilo v nadlego. Sem so jih pre- gnali s stojišča na križišču Park Hotela, ker so menili da tja pač ne spadajo. Zelo pomemben je bil za izvoščke turnus na posameznih postajališčih. Tega so določali sprva z medsebojnim dogovorom, pozneje pa je bila to stvar njihove organizacije Zdru- ženja izvoščkov in avtotaksijev na Bledu. Po- imensko so imenovali vse izvoščke, ki so bili določeni za vsako postajališče in njihov vrstni red. Turnus je veljal, če so se na stojišču pojavili izvoščki do osme ure zjutraj. Kdor je ta čas zamudil, se je pač moral uvrstiti ka- kor je prišel. Po vsaki opravljeni vožnji se je moral postaviti na zadnje mesto. Tako gost ni mogel izbirati med izvoščki, temveč je mo- ral vzeti tistega, ki je bil na vrsti. Tako je urejeno še danes. Tega reda so se trdno držali, tako da so bili prepiri med njimi res prava redkost. V okviru svojega združenja so pri- pravljali tudi tarife, vendar o vsem tem še pozneje. Izvoščki so bili dobro organizirani. Se precej pred prvo svetovno vojno so izdelali svoj »Red« v slovenskem in nemškem jeziku (1907) in ga natisnili v posebni knjižici. Zani- miva so bila njegova določila. Morali so biti lepo oblečeni, obriti, ter posebna zanimivost, nositi klobuk. Med vožnjo izvošček ni smel odzdravljati, se ne odkriti, z nikomer govoriti ter gledati le naprej v smeri vožnje. Tega običaja se še danes drže po večini skoraj vsi izvoščki na Bledu, kar lahko preizkusimo. Z gosti morajo biti prijazni in ljubeznivi in jim odgovarjati na njihova vprašanja. V tem »Redu« so bile točno opredeljene nji- hove dolžnosti, pravice in navade, običaji. O pravi organiziranosti izvoščkov pa lahko go- vorimo šele med obema svetovnima vojnama. Kot prvo so ustanovili »Zadrugo izvoščkov na Bledu« s sedežem na Bledu in izdali pravila, tiskana v posebni knjižici. Zal ta knjižica ni- ma letnice, kdaj so jo natisnili. Bilo pa je to po vsej verjetnosti okoli leta 1924. Ker so jo pozneje preimenovali še v »Zadrugo izvoščkov in avtotaksijev« na Bledu, ko se je začelo pojavljati vedno več avtotaksijev in avto- busov. Ze leta 1931 so nato ustanovili »Zdru- ženje obrtnikov« na Bledu, poimenovali pa so ga »Združenje izvoščkov in avtotaksijev« s sedežem na Bledu. Pravila tega združenja so sprejeli na skupščini 13. novembra 1932 na Bledu. Ta njihova organizacija ni obsegala le Bleda, ampak je zajela še Brezje, Radovljico, Bohinj, Jesenice in Dolino tja do Dovja in Kranjske gore. Vse, kar je vezano na navade in pravila izvoščkov, so vnesli v Pravilnik v letu 1933, pozneje pa v predelanega, iz leta 1936, ki ga je potrdila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Tako organizi- rani so nato delovali do začetka druge sve- tovne vojne in še po njej tja do leta 1947. V povojnem času so imeli svojo sekcijo, ki je bila včlanjena v Turističnem društvu Bled, njihov predsednik pa je bil član upravnega odbora društva. Danes sloni njihovo poslo- vanje bolj na medsebojnih dogovorih, še po- sebej glede cen, določanja turnusa in posta- jališč. Danes so evidentirani izvoščki pri ra- dovljiški občini kot imetniki »male obrti«, toda Združenje obrtnikov radovljiške občine jih ne vodi v svoji evidenci. Pri vseh uslugah so cene pomembne, posebno še pri turističnih uslugah, saj je vsak gost želel vedeti, kaj bo plačal za prevoz. Tako je bilo nekdaj, tako KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 2211 je tudi danes. Moramo pa priznati, da so bili glede cenikov mnogo bolj precizni, kakor so danes. V ceniku najvišjih cen so bile že zgo- daj določene cene za vse vožnje po Bledu in okolici; skupaj 28 voženj v različnih smereh. Tako npr. za vožnjo okoli jezera, po samem Bledu, po blejski okolici od kolodvora Bled— jezero in Lesc dalje v Radovljico, Brezje, Po- kljuko, Gorje, Zasip, Vintgar, celo do Bohinj- ske Bistrice in jezera, do Jesenic in še druge kraje v bližnji in daljni okolici. Cenik je upo- števal cene za dnevne in nočne vožnje za eno- vprežna in dvovprežna vozila, za dve ali štiri osebe, za vožnje v eno ali obe smeri; posebej je bilo predpisano, koliko je bilo treba plačati za čakanje, za dodatek ob nočnih vožnjah od pol devete ure zvečer do šeste ure zjutraj. Od osebne prtljage ni bilo treba plačati, pač pa za večjo. Prav tako je bilo treba plačati za na- ročeno vožnjo, ki ni bila pravočasno odpove- dana. Za vse vožnje, ki jih cenik tarife ni za- jel, je veljal medsebojni dogovor. Z enovprež- nim konjem so lahko prevažali največ 3 ose- be, z dvovprežnim pa največ pet. Za tretjo in peto osebo je bil predpisan poseben dodatek. Vsak izvošček je moral imeti cenik pri sebi, da ga je na zahtevo gostov pokazal. Danes so v tem pogledu kočij aži dosti bolj površni. Ce- nike je v času pred prvo svetovno vojno po- trjevala Deželna vlada v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa okrajno glavarstvo oziroma po pooblastilu Dravske banovine in mnenju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter iZdruženja izvoščkov okrajno načelstvo v Ra- dovljici. Tarife za vožnje so bile objavljene v vseh vodičih, tiskali so jih tudi posebej, da so bile na razpolago v zadostnem številu. V po- vojnem času je bilo z določanjem cen precej drugače. Najprej so jih postavljali v sodelo- vanju in dogovarjanju njihove sekcije ter upravnega odbora Turističnega društva; v zadnjem času, ko ni več sekcije, cene postav- ljajo sami po medsebojnem dogovoru. Objav- ljajo jih v Turističnih blejskih informacijah, vendar ne tako precizno kakor nekoč. Koči- jaži so bili nekdaj in so tudi danes obdavčeni pavšalno. Kočije so morali registrirati in vsa- ka kočija je prejela svojo evidenčno številko. V povojnem času so na priporočilo MLO Bled želeli pridružiti združenju kočijažev še čol- narje, da bi tako povezali obe sorodni turistič- ni dejavnosti na Bledu. Vendar se jim to za- voljo odpora čolnarjev ni posrečilo. Organizi- ranost blejskih kočijažev je prenehala leta 1947, ko je vodil njihovo združenje predsed- nik Franc Kežar iz Zeleč št. 3, tajniške posle pa opravljal Viktor Pogačar, ki je poskrbel tudi za arhiv organizacije. Danes je funkcija kočijažev na Bledu precej drugačna kakor v prvih letih po osvoboditvi, med obema sve- tovnima vojnama in še prej. Danes jih gosti in izletniki iščejo le za krajše vožnje in za zabavo. Toda kljub temu niso odveč in pre- pričljivo pestri j o blejsko turistično ponudbo in utrip. Zato jih na Bledu podpirajo, da ta zanimiva in izvirna turistična atrakcija ne bi izumrla. To še tem bolj, ker so se izvoščki znašli pred konkurenco avtomobila. Avto- mobili in avtobusi so od uveljavitve dalje bi- stveno posegali v turistično življenje vsakega turističnega kraja pa tudi Bleda, kjer je bil pionir tega razvoja Anton Jerina, ki so ga na Bledu vsi poznali. Ze pred 62 leti je prišel na Bled kot 26 let star mehanik, bil prvi šofer blejskih avtobusov, nato pa popravljal avto- mobile kot mehanik do zadnjih let življenja (1980). Najraje se je loteval motociklov in bi- ciklov, ki jih že nihče ni hotel popravljati. Na Bled je prišel iz Gorice, kjer so ga kot 17-let- nega fanta oblekli v avstrijsko vojaško suk- njo, pa je pobegnil na italijansko stran in ta- ko prišel v ujetništvo. Po koncu vojne se je izučil za mehanika v Gorici in Ljubljani, leta 1922 je že bil na Bledu. Njegovo ime je po- vezano z začetki avtobusov na Bledu in Go- renjskem. Prav on je vedel o tem največ povedati. Potrebe turizma na Bledu po prvi svetovni vojni in pa oddaljenost kraja od železniških postaj Lesc in Bled-Jezera, ki je bil takrat za turizem še pomembnejši, so silile v to, da je treba misliti na nabavo avtobusov in uve- ljavitve taksi službe. Do leta 1920 je bila povezava Bleda s postajama vzpostavljena le z izvoščki in avtobusi s konjsko vprego — kot smo jih že spredaj imenovali, nato pa se že pojavijo prvi avtomobili. Leta 1923 se pri- javi na Bledu prva »Avto družba«, kjer se je Jerina zaposlil in dobil prvi avtobus. Bil je firme »Saurer« s polnimi gumami in karbid- nimi svetilkami. Vozil je domačine in goste na postajo v Lesce, kar je bilo za tiste čase pravi dogodek in velik napredek. Sele pozne- je (1930) sta bili s povečanim razvojem tu- rizma ustanovljeni na Bledu dve družbi: »Alp-Avto«, ki je vzdržala vse do začetka zadnje vojne in »Albus«, ki je že po nekaj letih propadla, njeno premoženje pa je odku- pila konkurenčna »Alp-Avto« družba. Ta je nato kupila že sodobnejše odprte avtobuse s 16 sedeži, posebej primerne za izlete. In tako je Jerina začel voziti goste na razne izlete, kakor je sedaj splošno v navadi. Največ vo- ženj je bilo v Bohinj, na Pokljuko, v Kranj- sko goro in na Vršič. Vozili pa so s tistimi izletniškimi avtobusi tudi na Veliki Klek v Avstriji, še več v Postojnsko jamo. Trst in celo v Benetke. Takšen izlet je trajal 2 dni. V sezoni so vozili goste, po sezoni tudi doma- čine, ki so radi zapravili kak dinar, prislužen 222 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 V sezoni. In o tem je še danes ohranjenih več veselih zgodb. Redno linijo pa so vzdrževali na postajo Lesce-Bled in Bled-Jezero. S po- nosom se je Jerina spominjal nakupa novega avtobusa znamke »Mann« s 36 sedeži, ki je bil daleč naokoli najsodobnejši in so mu ga povsod zavidali. Ko so se že vpeljali avtobusi, so tudi ne- kateri posamezniki nabavili stare avtomobi- le, da bi z njimi prevažali goste, bolj redko domačine, na vlak ali tudi na izlete. Kdo je bil prvi avtoizvošček na Bledu, se Jerina ni spominjal več. Toda leta 1927 jih je že bilo več: Zdravko Ambrožič, Stanko Ažman, Jože Avsenik iz Begunj, Janez Kapus, Polde Per- nuš, Lojze Jarc, Jože Kogoj iz Sp. Gorij in drugi. Vsi so imeli po navadi stara odprta vo- zila, največ firme »Daimler-Benz«, »Fiat«, »Chevrolet« pozneje pa tudi večje stare Bui- cke, ki SO bili zelo vzdržljivi in kar je bilo še važneje, zelo prostorni. Avtoizvoščkov je bilo vedno več in že v prvih 30 letih jih je bilo samo na Bledu 24. Vsi so imeli dovolj dela, saj je le redek gost prišel s svojim avtomobi- lom. To je bila razlika od danes. Več je bilo avtoizvoščkov na Bledu in Go- renjskem kotu, bolj se je kazala potreba po njihovi organiziranosti — takšni kakor so jo že imeli izvoščki. Povezovala naj bi ves ra- dovljiški okraj. Prvi občni zbor so avtoizvošč- ki sklicali v gostišču »Finžgar« na Brezjah 3. maja 1931 in ker ni bilo ob napovedani uri potrebnega kvoruma, so čez pol ure začeli z izrednim občnim zborom. Prevzeli so pravila izvoščkov zase in avtobusne lastnike ter usta- novili »Združenje izvoščkov in avtotaksijev« na Bledu (13. novembra 1932). Za prvega predsednika so izvolili Leopolda Pernuša z ^ Bleda, v letu 1935 pa je prevzel te posle Franc Kežar, najstarejši izvošček z Bleda, taj- niške posle je po Slavku Repetu prevzel Vik- tor Pogačar (1936). Takšna je bila organizi- ranost vse do let po osvoboditvi, ko so se iz- voščki in taksisti zbrali 7. aprila 1966 v hote- lu Lovec in sprejeli takrat medse še čolnarje na željo in predlog MLO Bled. Vendar je bil to zadnji občni zbor združenja, saj je zamrlo zaradi spremembe predpisov, drugačnih po- gojev in oblik organiziranosti in tudi takrat- nih potreb. V zadrugi, dokler je obstajala, so reševali vprašanja postajališč, turnusa na teh postajališčih, posameznih voznikov in šušmar- jev. Priznati je treba, da dokaj učinkovito. Postajališča so bila vedno pomembna, saj so bila tista v središču Bleda ali na kolodvoru bolj donosna od drugih. Zato so si postajali- šča med seboj porazdelili in vsak je moral biti enkrat na dobrem, drugič na slabšem. Ve- liko burje je bilo s privatnimi postajališči ho- telov. Ti so imeli možnost dobiti več voženj. Tudi tisti, ki so imeli po dva avtomobila, ni- so smeli imeti nobenih prednosti, le eden je lahko bil na turnusu. Vsa postajališča so mo- rali sami vzdrževati in plačevati tudi visoke najemnine. Sušmarjenja je bilo že takrat pre- cej. Takšni, ki niso imeli dovoljenja ali, kot so Tekli, koncesije — dovoljenja ni bilo mogoče dobiti brez pristanka zadruge; seveda so bile tudi protekcije — za katero je bilo plačati 1500 din, so večkrat vozili, prevzemali vožnje na Pokljuko in druge izlete. Jerina se je kaj dobro še spominjal sporov in težav, ki so jih že takrat imeli s posameznimi taksisti, ki so pač hoteli vedno nekaj svojega, predvsem pa več zaslužka, saj sezona je bila kratka, živeti pa je bilo treba vse leto. Zato tudi borba za kruh. Vožnja z avtom po zalede- nelem jezeru je bila že pred drugo vojno prava atrakcija. Na sliki taksist in urar Zdravko Ambrožič KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 223 1 Tudi pri avtotaksijih je bil problem cen zelo občutljivo vprašanje. Cene so jim pred- pisovali na okrajnem načelstvu v Radovljici po takratnih predpisih obrtnega zakona; tam so izdajali tudi obrtna dovoljenja po poprejš- njem mnenju zadruge. Poznamo takšne tari- fe za Bled, Bohinj, Jesenice. Tudi v njih lah- ko zasledimo več preciznosti, kakor smo jih vajeni danes. V cenah ločijo dnevni in nočni čas, to je od 21. do 6. ure ko se zviša tarifa za 30'"/o, dalje vožnje v eno smer ali tudi za vrnitev in seveda za odmor in ali je vozilo 4 ali 6-sedežno, za prtljago in za posebne vož- nje. Takšne tarife so sprejeli leta 1935, 1938, 1939. V ceniku so bile navedene točne cene tudi za vse izlete iz turističnih središč v oko- lico po vsej Gorenjski. Kot že omenjeno, je združevala ta zadruga (poleg izvoščkov) avtotaksije z Bleda, Begunj, Lesc, Kranjske gore, Brezij, Jesenic in Moj- strane. V zadrugi so imeli izvoščki in taksiji vsak svoj odsek, teh je bilo 47. Poleg tega še dve avtobusni družbi na Bledu, po prene- hanju »Albusa« le še eno, zato pa je nastala nova »Triglav« v Bohinju. Poleg Antona Je- rina, ki je umrl 1980. leta, je med starimi taksisti omeniti še Lojzeta Jarca, ki je vozil taksi 50 let, in Ludvika Berca iz Zeleč. Povoj- ni čas je prinesel taksistom povsem spreme- njene pogoje. Stari avtomobili so postali ne- uporabni, tudi predvojnih šoferjev-taksistov je ostalo manj, povojno pomanjkanje benci- na in razširjen avtobusni promet so opravili fivoje. Pozneje pa je raslo število osebnih av- tomobilov in tudi gostov z avtomobili je bilo vedno več. Zato so se potrebe po avtotaksi- stih vse bolj zmanjševale. Bled se je tedaj ponašal pravzaprav le z enim, ki ga ne sme- mo prezreti. To je bil Anton Vidic-Tinček, po- pularen tako na Bledu kot po vsej okolici. V zagati je bil vedno pri roki, bil je znan po svoji ustrežljivosti; delal je vse do 1969. le- ta. Sele po sedemdesetih letih so se nekateri posamezniki lotili tega posla. Vendar jih na Bledu ni bilo več kot dva, tri. Več jih je bilo v njegovi okolici. Sedaj vozijo potnike naj- več na vlak, letališče, bolnico, manj pa na izlete. Za zaključek naj rečemo: kakor so se me- njali časi, tako so se spreminjale tudi potre- be in navade, toda čolnarji, izvoščki in taksi- sti so se vedno znali prilagoditi in dajati tu- rističnemu Bledu svoje usluge. OPOMBE Za razpravo sem uporabljal predvsem vire v naslednjih fondih: Zapisniki sej občine Bled do leta 1941. — Arhiv občine Bled za povojno ob- dobje, ki se hrani v Radovljici (občina). — Obrt- ni register občine Radovljica. — Zapisniki sej Zdraviliške komisije. — Zapisniki občnih zborov in sej Zadruge izvoščkov in avtotaksijev od leta 1931 dalje. — Zapisi po pripovedi Antona Jeri- na, Franca Kežarja, Ludvika Berca, Alojza Jar- ca in Jožeta Burje, vsi z Bleda. — Prim, šs Zvezda Delak seminarska naloga, 1976. BARON SCHWEGEL V SVOJIH SPOMINIH FRANC ROZMAN Med redkimi Slovenci, ki so v času Avstro- Ogrske stopili na diplomatsko življenjsko pot, zavzema Josef Schwegel eno najuglednejših mest. Ko so mu blejski občinski odborniki le- ta 1901 izroči diplomo častnega občana, so v njej poudarili, da je bila to »najsrčnejša že- lja vseh Blejcev«, čeprav je takrat že kroži- la legenda o čudnem večernem svetlikanju na zamočvirjenih travnikih vzhodno od Grimšč, od dvorca tega imenitnega gospoda, velepo- sestnika, voditelja nemške stranke velepose- sti na Kranjskem in enega njenih najvplivnej- ših predstavnikov v monarhiji. Svetlikanje naj bi bile blodeče duše tistih kmetov, ki so ob gradnji bohinjske železnice izgubili svoje posesti. Ta legenda je bila živa še nedavna in j v mojih otroških letih zvečer v tisto okolico otroci nismo radi zahajali. Pomembno mesto, ki ga je Schwegel za- vzemal v političnem življenju monarhije v njenih zadnjih štiridesetih letih, pa opravičuje j našo zvedavost, saj je bil Schwegel naše gore ; list, kljub temu, da je svoje poreklo vsaj v \ političnem smislu zatajil. j Ostal pa je vešč slovenskega pisanja nema- i ra nič manj kot marsikateri tedanji sloven- i ski politik. Na večer svojega življenja je ok- i tobra 1911 (nekaj manj kot tri leta pred smrt- i jo) v svoji vili v Voloski dokončal svoje na i pamet napisane spomine, po njegovih bese-1 dah napisane na željo njegove žene. Te spomi- i ne je naslovil z Rückblicke auf mein Leben in i 224: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 obsegajo 128 strani gosto tipkanega rokopisa. Njegova pranečakinja gospa Gertrude Schwe- gel mi je njegovo avtobiografijo ljubeznivo dala na vpogled in v soglasju z ostalimi so- rodniki tudi dovolila, da jo uporabim, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Tu naj omenim, da je vsa njegova zelo obsežna koresponden- ca in ostala literarna zapuščina, ki jo v teh spominih Schwegel večkrat apostrofira, žal uničena, ker jo je njegov nečak Ivan Krizo- stom Svegel sežgal, češ da ne more nikomur več koristiti, kot je zapisala v svojem pismu Sveglova življenjska sopotnica Marija Sancin v pismu dr. Ernstu Rutkowskemu 1. junija 1965, že po smrti Ivana Svegla. Na ta način smo žal izgubili izredno bogat privatni arhiv, ki bi bil pomemben ne le za slovensko, am- pak širšo avstrijsko zgodovino. Politična bio- grafija Josefa Schwegla doslej še ni bila na- pisana, čeprav bi jo vsekakor kazalo narediti glede na njegov pomen v političnem življenju monarhije. Pričujoči prikaz ima zgolj ta na- men, da prikaže Schweglovo življenjsko pot kot nam jo je zapustil sam Schwegel in lahko služi le kot iztočnica za nadaljnje raziskova- nje njegovega življenja in dela. V ocenjeva- nje in komentiranje se nisem spuščal, ker bi to zahtevalo ne le temeljit študij, ampak tu- di mnogo več prostora. Baron Josef Schwegel se je rodil 29. febru- arja 1836 v Zgornjih Gorjah pri Bledu v hiši pri Dorniku, kjer je njegov oče imel kramari- jo in gostilno. Oče Johan je izviral iz Krnice, mati pa je bila Trpinčeva z Bohinjske Bele. Očetov bratranec Zemva s Pokljuke je bil oče dveh znanih avstrijskih visokih oficirjev, in sicer generala infanterije Johanna Schemue in feldmaršallajtnanta Blasiusa Schemue, ki sta v naši vojni historiografiji tudi še zelo neopažena.i Nekaj let po Josefovem rojstvu so si Schweglovi zgradili hišo v Zgornjih Gor- jah pri Balohovih. V družini se je rodilo se- dem otrok, pet sinov in dve hčeri. Josefov starejši brat Andrej je bil zdravnik,^ starej- ša sestra Mina je ostala skupaj z bratom Mar- tinom na kmetiji in je bila nekoliko literar- no nadarjena, saj je objavila v Zori pod psev- donimom Milica S. dve slovenski pesmi. Oče je vse otroke poslal v šolo na Koroško, An- dreja v Celovec, ostale pa v Beljak, da so se naučili nemščine, povabil pa je tudi koroške- ga Nemca v Gorje, da se je naučil slovensko.^ Schweglova sestra Jera se je 1862 ali 1864 poročila z nekim Vodnikom iz Šiške, ki je bil sorodnik Valentina Vodnika.* Jeseni 1843 je dal oče Josefa v osnovno šolo v Beljak. Otrok ni znal besedice nemško, vendar je po letu dni tako pozabil materinščino, da se ob začetku počitnic z materjo ni mogel sporazumevati.^ Dva razreda osnovne šole je nato nadaljeval v Ljubljani, tam je hodil tudi v gimnazijo in je bil gojenec Alojzijevišča. Med profesorji omenja v spominih Petruzzija, Metelka in Dežmana, med sošolci pa Levstika, Stritarja in Svetca.^ V času njegovega šolanja je Josip Marn ustanovil dijaški list Danica, kjer je bil sodelavec tudi Schwegel. V teh letih je sode- loval tudi v Slovenski daničici, Slaviji, Zori jugoslavenski. Novicah, Slovenskem glasniku, Slovenskem prijatelju. Slovenski bčeli in Zgodnji Danici.'' Po lastnih besedah se je na Bledu mnogo družil s Tomanom, bil na hrani pri licejskem bibliotekarju Kastelicu, stano- val pa je pri Dežmanu, s katerim je hodil na botanične izlete, v hribe in mu pomagal pri prepariranju eksponatov za Rudolfinum. Člo- veške ribice, hrošče in metulje je spoznaval skupaj s Ferdinandom Seidlom, obnašanju v meščanski družbi pa se je privajal v hišah Rudeža, Schmidta in Baumgartnerja.^ Po končani gimnaziji mu je brat Andrej omogočil, da je bil sprejet na vojaško medi- cinsko akademijo, istočasno pa s priporočili grofa Hohenwarta in Icnezoškofa Wolfa tudi na orientalni akademiji.^ V dilemi med obe- ma študijema se je odločil za slednje in ostal na orientalni akademiji kot cesarski štipen- dist v letih 1854—59. Tu je bil njegov sošolec kasnejši ambasador v Atenah Gustav Kosjek, najverjetneje tudi Slovenec.^" Julija 1859 je opravil izpit za konzularnega pripravnika v zunanjem ministrstvu in bil dodeljen avstrij- skemu generalnemu konzulatu v Aleksandri- ji. Decembra 1859 je odplul iz Trsta in na parniku spoznal svojo kasnejšo ženo, tedaj 11- letno Marijo von Batistti di San Giorgio.V Egiptu je svojo začetno diplomatsko dejavnost opravljal deset let, od konca 1859 do začetka 1870, ko je bil imenovan za konzula v Cari- gradu. Med kolegi, ki se jih spominja, bi uteg- nila biti Demšar in Sajovic tudi Slovenca. Službovanje v Egiptu ima Schwegel za svo- ja najlepša doživetja. Tu je bil ob gradnji Sueškega prekopa in je od Port Saida do Is- mailije spremljal tudi cesarja Franca Jožefa ob njegovem obisku. V letih službovanja je obiskal Grnji Egipt in Sinaj.^^ Januarja 1868 se je v Aleksandriji poročil in si privoščil šestmesečno poročno potovanje po Nemčiji, Angliji, Svici, Franciji in Italiji. Kmalu na to, leta 1869, je kupil dvorec Grimšče na Rečici pri Bledu.1* Zaradi svojih dobrih zvez z di- rektorjem dunajskega Creditanstalta je Schwegel ustanovil avstro-egiptovsko banko in bil zaradi vestnega konzularnega dela leta 1869 ob navzočnosti cesarja Franca Jožefa, ki je prišel na slovesnosti ob odprtju Sueškega prekopa, povzdignjen v baronski stan. V ča- su bivanja v Egiptu se je ukvarjal tudi z geo- grafskimi raziskavami v Abesiniji in v po- rečju Belega Nila, leta 1860 pa je objavil v Bleiweisovih Novicah potopis o poti iz Trsta KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 225 v Aleksandrijo. Na njegovo iniciativo so priš- li številni staroegiptovski spomeniki na Du- naj, med njimi tudi štirje granitni monoliti, ki stoje v Kunsthistorisches iVIuseumu.^' Vrhu- nec njegove diplomatske dejavnosti pa je bil ob obisku cesarja v Egiptu. Ob tej priložnosti je imel Schwegel velike organizacijske ob- veze. Tedaj je spoznal številne ljudi iz visoke družbe in diplomacije kot npr. Beusta, An- drassyja, Plenerja, admirala Tegetthofa, kas- nejšega kralja Friedricha Pruskega, pa tudi iz gospodarskega in bančniškega sveta, kar vse mu je kasneje zelo koristilo. Po Schweglovih besedah je bil premeščen v Carigrad, da bi uredil slabe razmere na tamkajšnjem konzulatu. To mu je v kratkem času tudi uspelo. Mnogo se je spet ukvarjal s trgovskimi posli, ustanovil trgovsko zborni- co, avstro-ogrsko diplomatsko kolonijo, mno- go storil za šolstvo te kolonije in uspešno so- deloval z dalmatinskimi mornarji, ki jih je bilo po njegovih besedah tedaj v Carigradu veliko. Zavzemanje za rumelijsko železnico pa mu je prineslo hudo nasprotovanje Kolo- mana Tisze.i' Pomemben je bil Schweglov delež pri organizaciji svetovne razstave na Dunaju leta 1873. S pripravami je začel že spomladi 1871, ko je bil na Dunaju in je do- segel, da so mu zaupali, da je povsem neod- visno in po lastnih zamislih organiziral ori- entalni oddelek, ki je obsegal magrebske de- žele, Egipt, Turčijo in vso Azijo z Japonsko in Kitajsko. Zaradi razstave je spomladi 1872 zapustil mesto generalnega konzula v Cari- gradu in se ves posvetil razstavi, za katero je osnoval velik urad na Dunaju z ekspozitura- mi v Carigradu, Smirni in Bejrutu. Tudi po razstavi je njegov pripravljalni odbor nada- ljeval z delom, da bi utrdil avstrijske komer- cialne in industrialne interese in iz njega se je kasneje razvil orientalni muzej, zanj so različne države darovale številne umetniške predmete. Na Schweglovo iniciativo so napra- vili ogromen relief Bosporja in dve veliki karti otomanskega cesarstva s poudarkom na tamkajšnjih kulturah, za kar je na pariški svetovni razstavi dobil posebno diplomo.!^ Orient je bil za Schwegla izziv tudi v njego- vih političnih razmišljanjih, saj je hotel spodbuditi avstrijske gospodarske in politič- ne interese na vzhodu in je zagovarjal kot je sam dejal penetration pacifique du Balcan jusque au de la de Mitrovica.^" Marca 1873 je za Schwegla prišlo po njego- vih besedah povsem nenapovedano imenova- nje za vodjo trgovskopolitičnega oddelka v zunanjem ministrstvu, postal pa je tudi dvor- ni svetnik.21. Grof Andrassy si je o njem očit- no ustvaril zelo ugodno mnenje in to ne le ob organiziranju svetovne razstave na Dunaju, ampak tudi ob njegovi siceršnji konzularni Baron Schwegel leta 1912 dejavnosti. Odslej je sedem let služil zunanje- mu ministru Andrassyju, na katerega je ohra- nil kar najbolj lepe spomine. Schweglovo službovanje je bilo zelo raznovrstno in za to dejavnost ni opravljal le konzularnih zadev, vodenje orientalne akademije, ampak v veliki meri tudi politične zadeve Bližnjega in Dalj- njega vzhoda. Njegov oddelek je dobival ved- no večji politični pomen, kar pa je bil tudi rezultat zunanjepolitičnih dogodkov tistih let. Po Schweglovih besedah mu je Andrassy če- dalje bolj zaupal in mu je v vseh zadevah pu- ščal proste roke, kar je privedlo tako daleč, da je bil v zadnjih letih na tem mestu faktič- ; no skupni trgovinski minister, mesto, ki po dualizmu sploh ni bilo predvideno.22 Baje je bil Andrassy mnenja, da bi v dualizmu morali predvideti določbo, po kateri bi morala biti ; trgovina in promet enotno organizirana, tako kot zunanje zadeve in vojska. V tej misli mu i je Schwegel gotovo pritrjeval, saj piše, da je i Andrassy točno vedel, kako strogo zastopa Schwegel mnenje o skupnem gospodarskem prostoru monarhije in kako se je ob vsaki priložnosti boril proti separatističnim intere- som enega ali drugega dela monarhije.^^ Sim- patije do Andrassyja tako o politiku kot o človeku in delavcu je Schwegel izrazil s top- 226] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 limi besedami tudi v svojih spominskih za- pisih.2* V teh letih velikih uspehov v službi je Schwegel doživel zapovrstjo nekaj hudih dru- žinskih udarcev. Leta 1872 mu je umrl oče, 1874 starejši brat Andrej ki je umrl v du- najski blaznici za boleznijo, ki jo je dobil za- radi sepse v prosekturi, najhuje pa ga je pri- zadela 1875 smrt šestletne hčerke, ki je umr- la za davico, edinega otroka, katere smrti ni nikoli prav prebolel. Ob tej smrti je težko obolela njegova žena, ki se ji je zdravje vrni- lo šele čez mnogo let.^s Z nemiri v Bosni in Hercegovini 1876 se je avstrijska diplomacija začela ponovno in še bolj dejavno ukvarjati z vzhodnim vpra- šanjem. Schwegel je tedaj in ves čas živ- ljenja zastopal mnenje, da mora Avstro- Ogrska prav na Balkanu iskati svoje inte- resne sfer, ker je bilo po njegovem mnenju zaradi dualizma nemogoče računati na ko- lonije, ker ogrska polovica monarhije ni hotela dovoliti, da bi se skupne zadeve raz- širile nad določila sporazuma iz leta 1867. To je Schwegel občutil na lastni koži, ko si je prizadeval, da bi za milijon kron dobil za monarhijo kolonijo na severnem Borneu, pa zaradi nasprotovanja Madžarov ni mogel do- biti denarja. Ze v času službovanja v Egiptu je skušal za Avstrijo dobiti področje na so- malijski obali, vendar so se mu samo po- smehovali. Zato je usmeril vse svoje moči na Balkan, zato je pomagal pri ustanovitvi eksportne akademije, ki je tudi imela namen penetracijo na Balkan. Po Schweglovem mnenju je bila usoda Avstrije odvisna od Balkana, zato je že 1876 zastopal mnenje, da mora Avstrija zasesti Bosno in Hercegovino, da bi zavarovala Dalmacijo, vpliv nad Egej- skim morjem pa bi ji dala le osvojitev stru- miške kotline. Ker so bili interesi v Albaniji že pod avstrijsko kontrolo, je Schwegel mi- slil tudi na nekakšno priključitev Srbije, kar bi omogočilo odločujoč vpliv na Bal- kanu.^2 V spominih tudi piše, da je Andrassyju večkrat govoril na podoben način, ta pa je večkrat sprejel rešitve v tem smislu. Schwe- gel je sam imel zemljevid, na katerem je ruski poslanik Novikov potegnil razmejitve- no črto interesnih sfer na Balkanu, ki je bila identična s Schweglovo.Schweglova na Bal- kan usmerjena politična filozofija, poznava- nje razmer na vzhodu in dobri odnosi, ki so mejili že na prijateljstvo z Andrassyjem, ki ga je tudi obiskal na Bledu, so Schweglu omogočili, da je na berlinskem kongresu igral zelo važno vlogo, po lastnih besedah je sodeloval na vseh sejah, ki so se tikale Avstro-Ogrske, teh pa je bilo največ. V ne- kem nemškem časniku so ga označili za čol- niček na tkalnem stroju. Počasi je na po- gajanjih spodrinil barona Haymerleja in uži- val vedno večje Andrassyjevo zaupanje.^« Bil je tudi kot edini civilist član komisije za določitev meja, ki jih je začrtal berlinski kongres. Za zasluge na kongresu je bil odli- kovan in z 42 leti je postal najmlajši tajni svetnik v monarhiji. O njegovi dobri pouče- nosti govori tudi privatno pismo bratu Mar- tinu, ki ga je pisal iz Berlina 16. julija 1878 in v katerem je povsem osebne stvari ter skrb za gospodarjenje na kmetiji v Gorjah še nekoliko politično zabelil. »Urlaubarji so vsi noter poklicani, ker cesar okrog 40.000 soldatov na noge postavi, da država ne bo brez varuha, ako bi zdaj v Berlinu se mir ne sklenil. Sol&tov se bo pa vendar nekaj nucalo, ako bomo mogli marširati v Bosnijo, ktero potlej ne bomo več iz rok pustili. Tega pa nikar govoriti drugod.«^9 Po kongresu je Schwegel začel delati v komisiji treh skupnih ministrstev za novo zasedeni pokrajini Bosno in Hercegovino, ki ji je načeloval minister za zunanje zadeve. Schwegel je bil imenovan za njegovega na- mestnika in jo je tako dejansko vodil. Leta 1879 se je Andrassy umaknil kot mi- nister za zunanje zadeve in njegovi demisiji je hotel slediti tudi Schwegel, vendar ga je Andrassy prepričal, da naj še nekaj časa ostane na svojem mestu. Schwegel je spo- znal, da je izgubil svojo največjo zaslombo. Andrassyjev naslednik je postal Haymerle, s katerim se nista od berlinskega kongresa več dobro razumela. Haymerle pa je imel tudi drugačen stil ministrovanja, ki Schweglu ni ustrezal. Zato se je odločil, da se bo ob prvi priliki poslovil od državne službe. An- drassyjev odhod je Schwegla zelo prizadel in sam pravi, da se je ob povratku s ko- lodvora, kamor so ob odhodu na njegovo posestvo v Tarabas pospremil Andrassyja, počutil kot bi se vrnil s pogreba."* Da so nastopili drugi časi, je Schwegel lahko zelo hitro občutil. Najprej je Haymerle imenoval za šefa komisije za Bosno in Hercegovino Kallaya, sam Schwegel pa ni dobil nobenega napredovanja, tudi ambasada v Bernu, za katero so govorili, da jo bo dobil, se mu je izmaknila.'! Schweglu se je zdel primeren trenutek za odhod ob glasovanju za dispo- zicijski fond, ki ga je predložila Taafferjeva vlada in glasoval je proti. Taaffe, ki je Schweglu menda hotel ponuditi mesto mi- nistra za trgovino, je ob tem glasovanju zahteval od Haymerleja, da naj Schweglu nemudoma svetuje, naj vzame enoletni do- pust. Schwegel je namig razumel in se po- slovil od državne službe.'^ Po dvajsetletnem službovanju v državni službi se je za Schwegla začelo drugačno življenje. V službi je dosegel velike časti in uspehe, le minister ni nikoli postal. Zdaj KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 227 se je v političnem življenju posvetil parla- mentarni dejavnosti in od 1879 do 1905 je zasedal klopi v parlamentu kot zastopnik kranjskega nemškega veleposestva, odtlej pa je bil dosmrtni član gosposke zbornice. Pri- vatno se je začel intenzivno ukvarjati s svojo posestjo, saj si je v času službovanja, pred- vsem z zastopstvi v različnih bankah in s skrbnim in varčnim upravljanjem svojih fi- nanc ustvaril lepo premoženje. Leta 1869 je za zmerno ceno kupil posestvo in dvorec Grimšce na Bledu in poleti 1880 ga je začel preurejati. Dela mu je opravljala Kranjska stavbna družba, vodil pa jih je Michelangelo Zois. Svoje posestvo je začel z nakupi za- okrožati, tako da je kmalu dokupil parcele, ki jih je baron Grimschitz odprodal. Tako je kupil parcele na Pokljuki, Dolgem brdu. Novo vas, velik gozd na Pernikih, žago in kovačijo v Grabčah in Kapneku.^^ Njegovo posestvo je po obsegu in gospodarskem po- menu postalo eno največjih na Gorenjskem in je merilo okrog 500 hektarov. Takoj po vstopu v parlamentarno življenje je Schwegel postal član ustavoverne stranke, ker pa je glasoval proti vojnemu zakonu, je izstopil iz stranke in bil nekaj časa brez-stran- kar, torej divji, glasoval pa je za opozicijo. Nato pa je pristopil h Coroninijevemu klubu. Ob volitvah 1883 je imel na Kranjskem do- ločene težave, ki mu jih je povzročal baron Apfaltrern, vendar sta mu pomagala prija- telj Deschman in knez Carlos Auersperg, da je bil vendar izvoljen. Pristopil je k združeni nemški levici, kjer je veleposest predstavljala desnico. Postal je član gospodarskega odbora, imel pomembne trgovinskopolitične referate, sodeloval pri debatah o deželni obrambi, pro- metnih zadevah i. p.^* Omeniti je, da je Schwegla zelo cenil Kasimir Badeni, ki ga je tudi obiskal na Bledu in ga pred uvedbo jezi- kovnih uredb, ki so povzročile tudi njegov padec, poklical na zaupno konferenco na Du- naj, ki sta se je poleg Badenija in Schwegla udeležila tudi pravosodni minister grof Gleis- pach in koroški deželni predsednik grof Goes. Na tej konferenci je Schwegel svetoval Bade- niju, naj odredb ne objavi, dokler ne dobi soglasja obeh nacionalnih strank na Češkem. Tega nasveta pa Badeni ni upošteval.y spominih Schwegel tudi piše, da je o Badeni- jevi krizi v njegovi korespondenci veliko ma- teriala, ki prav fotografsko odslikava potek krize.Zares škoda, da je ta material in ostala pisna ostalina uničena. Ko je bil usta- novljen parlamentarni klub nemških velepo- sestnikov, je bil Schwegel do leta 1905 njegov predsednik. V času Thunove vlade se je Schwegel odločno boril za nemško stvar ob obnavljanju sporazuma z Ogrsko za poveča- Baron Schwegel z ženo baronico Battisti I 2281 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 nje madžarskega prispevka, kar je po hudih bojih avstrijski strani tudi uspelo. Zelo odlo- čilno vlogo je imel Schwegel pri gradnji že- leznice Salzburg—Trst, saj je bil predsednik parlamentarnega odbora za železnice. Ta projekt pa se je ujemal tudi z njegovimi stra- teškimi pojmovanji vloge Avstrije. Po njego- vih besedah je bil najbolj ponosen v svojem političnem delovanju prav na dve stvari, ki sta podpirali avstrijski prodor na jug in vzhod, prvo je delo in prizadevanja za okupa- cijo Bosne in Hercegovine, drugo pa turška železnica.Tako kot ves parlamentarni klub ustavoverne veleposesti je bil tudi Schwegel hud nasprotnik splošne voliline pravice, za katero je smatral, da Avstrija nanjo še ni dovolj pripravljena in zrela. Menil je, da bo- do z njo ogroženi interesi nemštva, velepo- sesti pa še posebej, pač pa bo prišla v parla- ment socialna demokracija, ki jo je imel za sovražnico obstoječega reda in srednjega sta- nu, ki mu je bil temeljni opornik kulturnega napredka. Schwegel pravi, da sta klub in on osebno ta boj častno izgubila, vendar se mu zdi, da so mu nadaljnji dogodki v parlamen- tarnem življenju pokazali, da je imel prav.^^ Njegovo zadnje politično dejanje v državnem zboru je bil boj za nemški volilni okraj Ko- čevje, ki ga je dobil s pomočjo Poljakov, ki - so mu dejali, da so zanj glasovali, misleč, da je ta mandat rezerviran zanj.^^ Schwegel je bil tudi poslanec kranjskega deželnega zbora, in sicer od leta 1882. Ta man- dat, tudi tu je zastopal veleposest, je po last- nih besedah prevzel le zaradi državnozborske- ga. Sicer pa pravi, da ga ni vzel rad, ker se je hotel izogniti nacionalnim konfliktom. Ob tem je seveda moral razčistiti svoj odnos do slovenstva in slovenskih strank. To razčišče- vanje je zapisal tudi v svojih spominih. Ta- kole pravi: »Rojen sem bil kot otrok sloven- skih staršev in svojega nacionalnega izvora nisem nikoli tajil, čeprav nisem nikoli dvomil, da so moji predniki nemšega pokolenja in da je večji del prebivalstva Gorenjske, po- sebej področje briksenške in freisinške škofije sčasoma samo zamenjalo svojo materinščino s slovenščino, ohranilo pa je do današnjega dne svoj nemški karakter v navadah in običajih. V mladih letih, med šolanjem v Ljubljani, sem sledil struji leta 1848 in močno zabredel v nacionalne vode. Toda vso svojo vzgojo, že od Ljublja- ne v večjem delu, kasneje pa izključno, dol- gujem nemškim učiteljem in vzgojiteljem. Ta vzgoja in izobraženi krogi, v katerih sem kasneje živel daleč od doma in brez duhovne- ga kontakta z njim, sta mi slovenstvo odtujili. Vendar nisem bil nikoli nasprotnik upravi- čenih nacionalnih stremljenj Slovencev, samo da nisem ne mogel ne hotel prerezati vezi, ki so me vezale na nemško kulturo, ki se ji imam zahvaliti za najboljši del moje izobraz- be ter vzgoje in vedno sem bil prepričan, da je slovenski narod neupravičeno in v svojo škodo hotel pretrgati svoje povezave z zahod- no kulturo, ki se ji ima toliko zahvaliti in ki bi mu lahko njegovo kulturo in bodočnost najbolj zavarovala in se je začel povezovati z vzhodom. Zato sem se zavedal, da mi bodo očitali renegatstvo, vendar sem skušal vedno storiti vse, da bi kar najbolj služil kulturnim in gospodarskim interesom svoje ožje domo- vine.«^'' Tako je Schwegel vseskozi ostajal trd, uporen in dosleden borec nemške vele- posesti in sploh nemške stranke na Kranj- skem. Na njegov predlog je bil Detela imeno- van za deželnega predsednika, medtem ko sam ni hotel postati podpredsednik. Kmalu po Deschmannovi smrti se je zavzemal za re- organizacijo Rudolfinuma in mu pripravil nov statut, ki pa je ostal le na papirju. Zavzemal se je tudi za univerzo v Ljubljani, kjer naj bi bila predavanja v slovenščini in nemščini. Največ pa je storil za gradnjo železnic. Poleg načrtov in gradnje turške železnice je bil zelo dejaven tudi pri gradnji dolenjske železnice, pa tudi železnic Ljubljana—Kamnik, Kranj— Tržič, ki je imela v načrtu tudi predor pod Ljubeljem in povezavo s Koroško. Pri gradnji železnic so mu veliko pomagala osebna po- znanstva s prometnim ministrom Gutten- bergom, Wittkom in Wrbo. Zaradi teh zaslug je postal Schwegel častni meščan Novega me- sta, Ribnice, Kočevja, Tržiča, Jesenic in Bele peči, za organiziranje pomoči ob potresu 1895 pa tudi Ljubljane. Njegov boj za nemški mandat v Kočevju smo že omenili, boj, ki ga je dobil po zaupnih dogovorih v notranjem ministrstvu. Sodeloval je tudi pri formulira- nju binkoštnega programa nemških nacional- cev, v katerega je prišel le malo predelani tekst njegovega dokumenta o zaščiti nem- štva na Kranjskem. Poleg političnega delovanja se je še naprej udejstvoval tudi na gospodarskem polju. Med drugim je bil predsednik nižje avstrijske eskomptne banke, predsednik Kranjske grad- bene družbe in član odbora Kranjske hranil- nice. Materialno je postal povsem neodvisen, kar si je vedno želel in imel za enega živ- ljenjskih ciljev in poleg Grimšč je kupil hiši na Dunaju in v Ljubljani, v Voloski pa mu je arhitekt Fabiani postavil vilo, kamor je za- hajal po nekaj mesecev na leto. Baron Schwegel je umrl 16. septembra 1914 v svojem dvorcu na Bledu, žena pa ga je pre- živela za celih devetnajst let in umrla v Vo- loski leta 1933, kjer je tudi pokopana. Tako je sicer doživel začetek prve svetovne vojne, ki je povsem podrla njegov svet, ki ga je po- magal graditi, v katerega je verjel in mu ne- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 229 omajno služil. Bil je gotovo predstavnik tiste liberalne nemške smeri v avstrijskem politič- nem življenju, ki je verjela v liberalizem leta 1848 in Ui jo je po nastopu dualizma čas pre- hitel. Neomajno je verjel v Avstrijo, v nem- štvo, prepričan je bil, da je močan srednji sloj tista družbena sila, na kateri mora sloneti država. Prepričan v vlogo Avstrije na vzho- du, v veliki gospodarski prostor, se ni kaj pri- da ukvarjal z mislimi na nacionalne boje in nacionalnega preporoda narodov v monarhiji verjetno sploh ni mogel razumeti, saj niso šli v kalup njegovega načina mišljenja. j OPOMBE 1. Rückblicke auf mein Leben, str. 1—2 (od- slej citiram RaL).— 2. Slovenski biografski leksi- kon, iii, str. 740. — 3. RaL, str. 5—6. — 4. RaL, str. 7. — 5. RaL, str. 9. — 6. RaL, str. 10. — 7. Slovenski biografski leksikon, iii, str. 250, gl. tudi C-von Wurzbach, Biographisches Lexicon der Kaiserthums Österreichs, xxxii, str. 354 do 357. — 8. RaL, str. 11. — 9. RaL, str. 11—12. — 10. RaL, Str. 12. — 11. RaL, str. 13. — 12. RaL, Str. 14. — 13. RaL, str. 15. — 14. RaL, str. 17—18. — 15. RaL, Str. 19—20. — 16. RaL, str. 24—25. — 17. RaL, Str. 26—32. — 18. RaL, str. 32—35. — 19. RaL, Str. 38—39. — 20. RaL, str. 40. — 21. RaL, Str. 42—45. — 22. RaL, str. 47. — 23. RaL, str. 49—50. — 24. RaL, str. 50—52. — 25. RaL, str. 56. — 26. RaL, Str. 59—63. — 27. RaL, str. 62—63. — 28. RaL, Str. 63—67. — 29. Pismo je v lasti dr. Žige Voduška, ki se mu za vpogled in dovoljenje za uporabo najlepše zahvaljujem. v zadnjem času je izšlo še nekaj korespondence o Schweg- lu. Tu naj omenim Ernsta Rutkowskega Briefe und Dokumente zur Geschichte der öster- reichisch-ungarischen Monarchie, i. Der Verfas- sungstreue Grossgrundbesitz 1880—1899, Ver- öffentlichungen des Collegium Carolinum Band 51/1, Oldenbourg Verlag, München, Wien 1983, 796 str., kjer je objavljenih deset Schweglovih pisem knezu Karlu Auerspergu, Josephu Marli Baern- reitherju in grofu Karlu Stürgkhu kot tudi Schweglov Referat über nationalpolitische For- derungen der Deutschen in Krain. Eno pismo Schwegla Petru Graselliju je objavil Marjan Drnovšek v Arhivski zapuščini Petra Grassellija 1842—1933, Gradivo in razprave 6, Ljubljana 1983 na str. 270. Med novejšo literaturo pa govo- ri o Schweglu tudi Harald Bachmann, Joseph Maria Bearnreither (1845—1925). Der Werdegang eines altösterreichischen Minister und Sozialpo- litikers, Neustadt a. d. Aisch 1977. — 30. RaL, Str. 77—78. — 31. RaL, str. 80. — 32. RaL, str. 80—81. — 33. RaL, str. 86. — 34. RaL, str. 98—99. — 35. RaL, Str. 101. — 36. Prav tam. — 37. RaL, str. 104—105. — 38. RaL, str. 106—107. — 39. RaL, Str. 107. — 40. RaL, str. 108—109. NARODNOOSVOBODILNI BOJ NA BLEDU Kronološki oris FRANCE BENEDIK Ob nemško-italijanskem napadu na Jugo- slavijo so odšle planinske enote iz Bohinjske Bele na položaj, tako da v okolici Bleda ni ostalo nikakršnih večjih enot. Vse, kar so te enote lahko storile v kratkotrajni aprilski vojni 1941. leta, je bilo to, da so minirale most preko Save vzhodno od Bleda.i Ze sredi aprila so se pričeli vračati mobilizirani vojaki deloma v uniformah, deloma v civilnih oble- kah. Svoje orožje, kolikor so ga prinesli s se- boj, so v glavnem pometali v jezero, od koder so ga kasneje mladinci veliko rešili.^ Na Bled so najprej vkorakale italijanske vojaške enote, ki pa so se po enem dnevu že pričele umikati, saj so 20. aprila Bled že zasedli Nemci in pri- čeli v skladu z vnaprej pripravljenimi načrti zasedati posamezne vile in hotele.^ Bled je postal središče nemške okupacijske oblasti na Gorenjskem. V hotelu Toplice je imel sedež šef civilne uprave za Gorenjsko Franz Kut- schera, ki je svoje posle na Gorenjskem pre- vzel šele 30. aprila 1941. Na Bledu je imel poleg tega svoj sedež tudi višji vodja SS in policije generallajtnant Ervin Rösener, ki pa je po kapitulaciji Italije premaknil sedež svo- jega štaba v Ljubljano. Poleg tega je imel svoj štab na Bledu komandant varnostne policije in varnostne službe s poveljstvom gestapa, ki je med drugim upravljal tudi zapore v Be- gunjah. Svoj štab na Bledu je imel od poletja 1941 tudi poveljnik nemške redarstvene poli- cije. Na Bledu je bil tudi sedež drugih ob- veščevalnih, vojaških in polvojaških usta- nov, med drugim urada za utrjevanje nem- štva. Za zavarovanje vseh teh ustanov in uradov so bile na Bledu stalno — do konca vojne — razmeščene številne varnostne sile, ki so se kasneje pogosto vključevale v boje 230 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 proti partizanslcim enotam ali pa jim je bil Bled samo izhodiščna točka za boj proti par- tizanom.* Takšna je bila tudi njegova središč- na lega glede na Bohinj, Pokljuko in Jelovico. Zlasti v letih 1941—1943 so Bled obiskali mnogi visoki nacistični funkcionarji iz Berli- na. Čeprav so sedež šefa civilne uprave za Gorenjsko že v pozni jeseni 1941 prenesli v Celovec, so drugi nacistični uradi, v katerih so bili tudi koroški nacisti, ostali na Bledu. Vsa ta navzočnost številnih vojaških ter policijskih in varnostnih enot je ves čas na- rodnoosvobodilnega boja narekovala specifič- ne oblike delovanja odporniškega gibanja in aktivistov Osvobodilne fronte. Kljub temu, da je bil v času pred aprilsko vojno Bled moderno letovišče in je turizem prinašal možnosti za boljše življenje, pa je bila le večina domačega prebivalstva vezana na preživljanje z vsakodnevnim zaslužkom tako v blejskih hotelih in večjih penzionih ali pa predvsem okoličani na zaslužek v jeseni- ški železarni.3 Predvsem delavci, ki so se dnevno vozili na delo v jeseniško železarno, so od sredine tridesetih let pričeli prinašati na območje Bleda tudi napredno mislenost, ki se je postopoma zasidrala med delom pre- bivalstva. Leta 1939 je Marija Mohorič orga- nizirala partijsko celico na Poljšici. Širša okolica Bleda je dala številne organizatorje naprednega delavskega gibanja in komuniste. Na to območje so prihajali posamezni vidni komunisti z Jesenic, saj so bili tod varni pred nenehnim policijskim zasledovanjem. To de- lovanje komunistov in njihovih somišljenikov z Jesenic in okolice Bleda je v letih pred voj- no pozitivno vplivalo na širjenje napredne in tudi narodne zavesti. Poleg domačinov pa so na Bledu delovali občasno tudi drugi de- lavci-komunisti, ki so bili sezonsko zaposleni. Vsa ta dejavnost napredno usmerjenega pre- bivalstva in komunistov je bila kljub moč- nim nemškim enotam osnova za pričetek na- rodnoosvobodilnega boja oziroma za odpor proti okupatorju tudi na Bledu.^ Ze 17. julija 1941. leta so blejski mladinci na pobudo Oskarja Pogačnika z Bleda in Ja- ka Bernarda s Koritnega (oba sta bila že v ilegali) izvedli na Bledu veliko trosilno in na- pisno akcijo. Po vsem naselju so raztresli šte- vilne letake s pozivom na upor proti okupa- torju. Na stolpu kopališča so razobesili za- stavo z zvezdo ter zastavo s srpom in kladi- vom; zastave so bile obešene tudi na neka- terih zgradbah. Po naselju so bili nalepljeni lepaki s pozivom na odpor, lepaka sta bila nalepljena na sedežu civilne uprave in na sedežu gestapa. Cesta z Bleda proti Lescam pa je bila popisana s protinemškimi in revo- lucionarnimi gesli ter porisana s srpi, kladivi in rdečimi zvezdami.'' Nemci so to akcijo pri- pisali komunističnemu spletkarjenju, vendar je imela med prebivalstvom v času nemškega izganjanja Slovencev in splošne negotovosti velik odmev, verjetno največji do konca voj- ne .Negativen odmev med prebivalstvom Ble- da pa je povzročila ustrelitev petih talcev 28. 8. 1941 v Spodnjih Gorjah kot maščevanje Nemcev za ustreljenega blockleiterja Ulčar- ja.8 Ob pripravah na vstajo je bilo jeseniško okrožje KPS razdeljeno v tri rajone. Komu- nisti z Bleda in okolice ter Bohinja so bili povezani v rajon Bled.^ Glavna naloga članov KPS je bila organiziranje vseh oblik odpora in organiziranje vseh naprednih Slovencev v OF in odhod v ilegalo. Na Bledu je prvi odšel v ilegalo Oskar Pogačnik, že ob pripravah na vstajo pa v oktobru 1941 še Alojz Knaflič, vendar sta oba padla.i" Odbor OF, ki je bil ustanovljen že poleti 1941, pa je imel nalogo oskrbovati prve partizanske skupine oziroma čete. Odbor je deloval vse do oktobra 1941, ko so Nemci aretirali člane odbora OF: Bo- risa Bema, Ludvika Bema, Boža Benedika, Janka Rusa, Jožefa Ulčarja, Stanka Vrhunca, Alojza Knafliča,* Antonijo in Angelo Knaflič. Po enomesečnih zasliševanjih so jih izpustili domov, razen Janka Rusa in Alojza Knafliča, ki sta bila poslana v taborišče Krieselsdorf.i^ Po vrnitvi iz begunjskih zaporov so sicer po- novno pričeli z delom za narodnoosvobodilno gibanje, vendar se je tedaj glavnina partizan- skih enot že zadrževala nad Selško dolino in je bilo treba ponovno pričeti iskati pretrgano povezavo.12 V tem času so se namreč že pri- čele priprave na decembrsko vstajo. Ob pri- pravah načrtov za vstajo v blejski kotlini je bil sam Bled izključen, saj zaradi vojaških, policijskih in drugih enot ni bilo nikakršne možnosti, da bi tam vstaja uspela, vstaja v Gorenjsko-Bohinjskem kotu pa je slučajno sovpada s prihodom novega gauleiterja dr. Friedricha Rainerja na Gorenjsko in s pri- hodom novih policijskih enot po zmagah Can- karjevega bataljona v Selški dolini.i^ Po neuspehu decembrske vstaje in nemški zimski ofenzivi je sledila še množična areta- cija aktivistov. Vsako delo je bilo onemogo- čeno, saj so še tisti aktivisti, ki so ostali na terenu, prenehali z delom, ker je bilo prebi- valstvo zaradi surovih nemških represalij (iz- ganjanj in množičnega streljanja talcev) silno prestrašeno in niso imeli moči, da bi se vklju- čevali v kakršnokoli obliko odpora proti oku- patorju. Prav takšne razmere so bile v za- četku in v sredini leta 1942 tudi na Bledu. Tisti čas so nacisti po množičnem izgonu več kot 50 družin z Gorij napravili načrt za nemški kolonizacij ski otok v tem delu • Krajani Bleda v spomin na ta dogodek praznujejo 17. julija svoj krajevni praznik. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 231' Gorenjske; naselili več kot 70 Nemcev iz Južne Bukovine; narodnosvobodilni boj je že čez leto dni onemogočil uresničevanje na- cističnega načrta. Ves okupatorjev teror in njegova propa- ganda pa nista zlomila volje do odpora. Kljub nepovezanosti je sredi leta 1942 pričela na Rečici delovati ilegalna ciklostilna tehnika in na samoiniciativen način lomiti okupatorjevo propagando. Od konca pomladi 1942 do mar- ca 1943 je v hiši Novakovih delovala tehnika, ki jo je vodil Franc Lakota, pomagala pa sta mu Mirko Lakota in Jože Novak. Poleti 1942 pa so nekaj časa razmnoževali tudi v hiši gostilne Zrimc. Rezultat dela tehnike so pred- vsem trosilni lističi, ki so se poleti 1942 po- javili na Bledu — prav v času priprav na nemško poletno ofenzivo proti gorenjskim partizanom.i* Za pripravo te ofenzive je na- vodila napisal sam šef nemške policije Hein- rich Himmler in je 2. julija 1942 prispel na Bled poveljnik, nemške redarstvene policije, generalpolkovnik Kurt Daluege. Po končani nemški ofenzivi in njihovi raz- glasitvi, da je Gorenjska pomirjena, so na- cisti »podelili« prebivalstvu Gorenjske nem- ško državljanstvo na prekhc. Po teh ukrepih so se pričeli nacisti pripravljati na mobiliza- cijo Slovencev na Gorenjskem za nemško de- lovno in vojaško službo. Da bi se takšni nem- ški cilji preprečili, je bilo potrebno izpeljati partizansko mobilizacijo. Za te naloge naj bi skrbeli politični delavci in aktivisti na terenu. Iz Gorenjskega odreda so bili poslani posa- mezni borci z nalogo, da obnovijo ali posta- vijo na novo ogrodje političnih organizacij na terenu.15 Za območje Bleda je bil obnovljen oktobra 1942 gorenjsko-blejsko-bohinjski ra- jon in imenovani so bili tudi člani rajonskega komiteja. V tem rajonu je za Bled odgovarjal Anton Ambrožič-Božo. Spomladi 1943 se je izločil iz tega skupnega rajona še rajon Bo- hinj, kasneje pa se je iz rajona Gorje—Bled izločil še rajon Ribno.V okviru takšne orga- nizacijske sheme se je od jeseni 1942 razvi- jalo delovanje političnih organizacij. Delo prvih političnih delavcev je bilo silno težav- no, saj je bilo prebivalstvo pod vplivom nem- ških represalij. Iz zapisnika rajonskega komi- teja KPS Gorje-Bled 10. 7. 1943 lahko razbe- remo, da so bili v rajonu le trije člani KPS, da ni bilo nobenega odbora ZKM (Zveze ko- munistične mladine), da pa so bili postavljeni trije odbori ZSM (Zveze slovenske mladine), trije odbori SPZZ (Slovenske protifašistične ženske zveze) in osem odborov OF (NOO), mobiliziranih je bilo 70 oseb — od tega jih je pet dezertiralo.!'' Vzroke za takšno stanje lahko najdemo predvsem v povezavi s tem, da je bil Bled center nemške oblasti in parti- zanske vojaške enote še niso bile tako močne, Tovariš Perme, komandant mesta Bled, ob osvoboditvi govori prebivalcem da bi lahko s posameznimi vojaškimi akcijami dvigale moralo prebivalstva. Samo politično prepričevanje pa v začetku leta 1943 še ni moglo roditi vseh zaželenih uspehov, saj se prebivalstvo še ni otreslo vse- ga strahu in se niso želeli povezovati v različ- ne organizacije, vojni obvezniki pa so v mno- gih primerih zaradi slabe terenske organizaci- je in bojazni pred represalijami še odhajali v nemško vojsko. Prva enota, ki je z diverzant- skimi akcijami posegla v neposredno bližino Bleda, je bila minerski vod Triglav Gorenjske- ga odreda, ki je jeseni 1943 večkrat miniral progo v neposredni bližini Bleda.Kljub nem- škim grožnjam so se organizacija KPS in dru- ge množične organizacije uspešno razvijale v celotnem rajonu Gorje—Bled. Cez poletje so bile ustanovljene partijske organizacije in odbori NOO (OF) na Rečici, v Mlinem in na- selju Bled-Grad. Rečica in Bled-Grad sta dobila tudi ilegalni imeni. Rečica se je ime- novala Hrastnik, Bled-Grad pa Sonja IIP Medtem ko sta odbora na Rečici in Bled- Grad delovala ves čas do konca vojne, pa je zaradi izdaje sredi julija 1944 prenehal de- lati odbor v Mlinem. Nemci so obkolili vas in aretirali 37 (po nekaterih podatkih 39) akti- vistov in jih odpeljali v begunjske zapore. Od teh zaprtih so Nemci 17 aktivistov poslali v različna koncentracijska taborišča. V tabo- 232 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 rišču Mauthausen so umrU Janez Heberle, Av- gust Kocjančič, Miha Mandelc, Franc Sever in Andrej Vovk, Ti tovariši so bili tudi organi- zatorji in vodje političnega dela v Mlinem.^o Vodstvo narodnosvobodilnega gibanja si je silno prizadevalo, da bi na Bledu pridobilo kar največ domačinov za sodelovanje v raz- ličnih množičnih organizacijah predvsem za- radi zbiranja podatkov o stanju na Bledu, vo- jaških enotah itd. Ti aktivisti so kot pomož- no osebje, kurjači, snažilke ali nižji uslužben- ci, redno pošiljali podatke o stanju nemškega vojaštva in policije na Bledu. Enega takih obveščevalcev Avgusta Kocjančiča so odkrili in aretirali, nato so ga odpeljali v taborišče, kjer je umrl, a delo je kljub temu teklo na- prej.Eno od mnogih poročil iz konca leta 1943 navaja takšnole stanje: V Park holetu je 40 gestapovcev, 20 policistov in 40 orožnikov. Imajo več policijskih psov. Na Mlinem je 290 policije, ki so nastanjeni v garažah za Suvoborom. V okolici Bleda so skoro v vsaki vili nastanjeni orožniki in policisti, ki skr be za varnost Bleda. Na Bledu in okolici je okrog 500 orožnikov, ki pa so samo za varnost Bleda in če se v okolici kaj pripeti, gredo takoj na pomoč.22 Zanimiv pa je tudi drugačen primer: v dogovoru s hišnikom, ki je skrbel za vilo Ma- ric, so borci VOS in aktivisti iz vile odnesli orožje, obleke, unilorme in vse uporabne predmete. V vili so bili nastanjeni uradniki državne tajne policije. Hišnik je z družino odšel v partizane.23 Partizanske enote so se najbolj približale samemu Bledu maja 1944, ko sta se na tem področju zadrževali Prešernova in Gradniko- va brigada. Drugi bataljon Gradnikove bri- gade je napadel žandarmarijski postojanki v Spodnjih in Zgornjih Gorjah. Napad na po- stojanko v Spodnjih Gorjah ni uspel. Pre- šernova brigada je napadla postojanki v Rib- nem in Koritnem in jih uničila. Napadi so bili usklajeni v noči od 28. na 29. maj 1944. Nem- ci so poskušali posredovati z Bleda, vendar so bili zavrnjeni.2* Ti napadi niso neposredno vplivali na sam Bled, pač pa je to pomenilo veliko moralno spodbudo za domače politič- ne delavce. Nacisti so uvideli, da tudi na sa- mem Bledu niso več varni. To se je kazalo zlasti s številnimi diverzantskimi in sabotaž- nimi akcijami, kar je bila lahko edina oblika neposrednega boja na Bledu. Te akcije so vnašale nemir med nemške posadke. Februar- ja je bila na Rečici požgana žaga in skladišče lesa, v začetku marca je bil pred hotelom Jekler razstreljen tovorni avto, konec maja je bila požgana žaga na Bled-Jezeru, sredi maja je bila uničena telefonska povezava med Bledom in Koritnim, junija je bila minirana bencinska črpalka pri garažah gestapa, ki je bila popolnoma uničena, poškodovane pa so bile garaže in delavnica. Najuspešnejšo akcijo je izvedel v noči od 8. na 9. julij 1944 miner- skosabotažni vod Gorenjskega odreda z mi- niranjem Park hotela. Porušeni sta bili 2 nad- stropji, kuhinja in skladišče, večje število Nemcev pa je bilo mrtvih. Nemški vojaki so se znesli nad nedolžnim Janezom Lampetom, ki je spal v sosednjem skednju. Po nečlove- škem mučenju so ga ustrelili pred hotelom in ga pustili ležati še dopoldan naslednjega dne.25 Julija je bil miniran tudi transformator pri tovarni vezenin, pogosti so bili napadi na električne in telefonske drogove ali pa na- padi na posamezne nemške vojake, oficirje in uradnike. Prav tako pogosti so bili napadi na železniško progo in železniške naprave na po- staji Bled—Jezero ali v njeni neposredni bli- žini. V letu 1944 je prijavljenih s strani nem- ške policije 12 takšnih napadov.^s Tudi politično življenje se je lažje odvi- jalo pod vtisom okrepljene vojaške dejavnosti. Pojavila se je nova nevarnost, sredi leta 1944 se na Bledu prvič pojavi tudi domobranska propaganda, saj so bili raztreseni letaki z do- mobransko vsebino, vendar domobranci na Bledu niso ustanovili svoje postojanke, verjet- no zaradi tega, ker to nacistom ne bi bilo prav, in so le občasno prihajali na Bled.^'' Razmere na Bledu so bile problematične, ker ni bilo mogoče mobilizirati z večjo vojaško enoto, zaradi tega se je pojavila potreba, da se na Bledu ustanovi mestni odbor OF, ki bi lahko izpeljal tudi mobilizacijo strokovnega kadra (zdravnikov, zobozdravnikov, lekarnar- jev, tehniškega osebja itd.), čeprav je Bled sredi leta 1944 dal že 80 partizanov. Zaradi potreb po mobilizaciji kadrov sta se 16. septembra združila okraja (rajoni so bili preimenovani v okraje) Gorje-Bled in Ribno v nov okraj Bled, ki je bil razdeljen na tri sektorje, območje Bleda je bil sektor Stol. To je pospešilo, da se je v začetku oktobra 1944 formiral tudi mestni odbor OF, ki je lahko poročal, da so se razmere na Bledu pri pre- bivalstvu izboljšale in da je večji del pre- bivalstva naklonjen narodnoosvobodilnemu •gibanju. Reakcija oziroma domobranci imajo zaslombo le še v pridobitnih krogih, ki še ra- čunajo, da bo prišlo do preloma med zavez- niki. V poročilu o mobilizaciji je navedeno, da je bilo oktobra mobiliziranih na Bledu 35 ljudi, med njimi vsi člani KPS, ki so bili sposobni za vojsko.^s Potrebe po mobilizaciji so bile ves čas večje, z druge strani pa je bilo potrebno organizacijo političnih organiza- cij kar najbolj približati ureditvi po končani vojni. Zaradi vseh teh potreb je prišlo v za- četku decembra 1944 do združitve okrajev Bled in Bohinj v en okraj Bled—Bohinj. To je bilo v času, ko so Nemci na Bledu že pričeli KRONIKA CASCP-S ZA SLOVENSKO KRAJEVrCO ZGODOVINO 22 1934 233 dodatno utrjevati svoje postojanke, kopati strelske jarke in nameščati žične ovire. Pri tem delu so uporabljali zapornike iz Begunj.2» Glavne naloge, ki so jih tedaj opravljali akti- visti, so bile še vedno mobilizacija, mobilizaci- ja žena in mladine, množična obveščevalna služba, kampanija v zvezi z amnestijo in kam- panija »vse za našo vojsko«. V kampaniji »vse za našo vojsko« oziroma pri zbiranju mate- riala so na Bledu dosegli zelo velik uspeh, saj so nabrali največje količine materiala v ce- lotnem okraju — zaloge so bile torej le še velike.^" V zaključnem obdobju svoje oblasti na Bledu so Nemci postopoma pričeli odvažati z Bleda arhive in se pripravljati na evakua- cijo, neprestano se je večalo število vojaštva, ki so bili na Bledu v času zadnje sovražne ofenzive ali pa so se ustavljali med premiki različnih vojaških enot. Sredi marca 1945 se pojavijo tudi domobranci, ki so svojo posto- janko osnovali v Jaršah in patruljirali po bliž- njih vaseh in širili svojo propagandno litera- turo, vendar nad prebivalstvom niso izvajali nikakršnega nasilja. Ob pripravah na osvoboditev je bila naloga aktivistov na Bledu, da bi na kakršenkoli na- čin onemogočili rušenje ali poškodovanje po- sameznih objektov. Se naprej so opravljali obveščevalno službo, posamezniki pa so bili tudi parlamentarci o pogajanjih za vdajo. Borci komande mesta Bled so že 8. aprila zavzeli in uničili nemško postojanko v Spod- njih Gorjah. Do začetka maja so z občasnimi vpadi v smeri proti Gorjam in Radovni sku- šali zavarovati komunikacije za umik, saj frontalni napad partizanov zaradi velikega števila vojaštva na Bledu ni bil mogoč. Nemci so vzpostavili utrjeno obrambno črto od blej- skega gradu do Zasipa, kjer je prihajalo do spopadov in minometnih obstreljevanj med borci komande mesta Bled (nemški vojaki, ki so prebežali k partizanom) in nemško voj- sko, ki je bila na Bledu. Nemcem na Bledu je bila 8. maja 1945 ponujena predaja, vendar so jo zavrnili in se čez noč umaknili. Na Bled so prispele 9. maja enote komande mesta Bled. Kljub temu, da je bil Bled center nemške okupacijske oblasti na Gorenjskem, je prebi- valstvo Bleda kljub težkim pogojem mnogo pripomoglo k zmagi nad nemškim okupator- jem in k zmagi revolucije, to priča tudi veliko število žrtev, saj je žrtvovalo svoja življenja 72 prebivalcev Bleda. OPOMBE 1. Ulčar Ciril, Kronika Bleda, Arhiv Gorenjske- ga Muzeja (poslej Arhiv GM), fase. 10. — 2. Tone Svetina, Rdeči sneg Triglava, Kronika Narodno- osvobodilnega boja v Blejsko-Bohinjski kotlini 1941—1945 (poslej Tone Svetina Kronika), Bled- Bohinj 1970, str. 5. — 3. Tone Ferenc, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 do 1945, Maribor 1968, str. 143—151. — 4. Ulčar Ciril, Kronika Bleda, Arhiv GM, fase. 10. — 5. Boj pod Triglavom, Gorje pri Bledu, 1966, str. 9—13. — 6. Boj pod Triglavom, str. 47—76, Tone Svetina, Kronika, str. 8—11. — 7. Zbornik do- kumentov in podatkov o narodnoosvobodilni voj- ni jugoslovanskih narodov, VI. del, knjiga 1 (po- slej Zbornik dokumentov), str. 329. — 8. Arhiv GM, plakati ustreljenih talcev. — 9. Franc Kono- belj-Slovenko, Jeseniška dolina leta 1941, Jeklo in ljudje. Jeseniški zbornik I, Jesenice 1964, str. 368. — 10. Arhiv GM, Življenjepisi padlih borcev. — 11. Arhiv GM, begunjske zaporniške knjige. — 12. Ulčar Ciril, Kronika Bleda, Arhiv GM, fase. 10, Tone Svetina, Kronika, str. 13. — 13. Ivan Jan, Dražgoška bitka, Ljubljana 1971; Karawanken- botte, št. 35, 17. 12. 1941. — 14. Ana Benedetič, Partizanske tehnike in tiskarne na Gorenjskem, Kranjski zbornik, Kranj 1970, str. 33. — 15. Do- micili v slovenskih občinah, Ljubljana 1977, str. 187. — 16. Arhiv GM, ftsc. 3. — 17. Arhiv GM, fase. 2. — 18. Zbornik dokumentov VI/8, str. 130, VI/9, str. 14, 56. — 19. Arhiv GM, fase. 2. — 20. Arhiv GM, begunjske zaporniške knjige, življenjepisi padlih borcev. Tone Svetina, Kro- nika, str. 47. — 21. Arhiv GM, življenjepisi. — 22. Zbornik dokumentov VI/9, str. 195. — 23. Zbornik dokumentov VI/10, str. 456. — 24. Zbor- nik dokumentov VI/14, str. 123—125, 132—133. — 25. Arhiv GM, fase. 6. — 26. Zbornik doku- mentov VI, knjige 10—16, poročila o sabotaž- nih in diverzantskih akcijah. — 27. Arhiv GM, fase. 4. — 28. Arhiv GM, fase. 6. — 29. Arhiv GM, fase. 17. — 30. Arhiv GM, fase. 6. — 31. Arhiv GM, fase. 17. — 32. Boj pod Triglavom, str. 417—423. — 33. Arhiv GM, življenjepisi pad- lih borcev. 234 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 VRHUNSKE PRIREDITVE NA BLEDU SO BILE V SAHU IN VESLANJU BOŽO BENEDIK Na Športnem področju ima Bled dolgo tra- dicijo, ki sega še v čas Avstro-Ogrske, ko je bil precej dejaven Sokol in ta tradicija se je med obema vojnama nadaljevala. Po drugi svetovni vojni so se poleg orodne telovadbe razvili tudi nekateri drugi športi, zlasti igre z žogo: nogomet, vaterpolo, danes je vidno od- bojkarsko moštvo pa hokej. Omeniti je tudi nekdanje plavanje, kegljanje na ledu, ki ima najbrž najdaljšo tradicijo, pa golf in konjeni- ški šport. Predvojna tradicija smučanja se je nadaljevala in dosegla vrh v enem najvidnej- ših smučarskih skakalcev Božotu Jemcu, pa še nekaj jih je potrkalo na vrata državne re- prezentance. Po organizaciji vrhunskih šport- nih prireditev pa nedvomno prednjačita dva športa, in sicer veslanje in šah. Blejska vesla- ška proga je postala cenjena v vseh medna- rodnih krogih in velja po tehnični plati za drugo najboljšo na svetu, takoj za luzernsko na Rotseeju, po naravnem okolju pa jo še prekaša. Na drugi strani pa je bil Bled pri- zorišče nekaterih velikih šahovskih priredi- tev, kjer mu gre v slovenskem merilu prav gotovo prvo mesto. Do prve pomembne prireditve, ki pa je bila vrhunska, je prišlo jeseni 1931, ko je bil na pobudo prof. dr. ing. Milana Vidmarja, na- šega vodilnega šahista v času do druge sve- tovne vojne in znamenitega elektrotehnika, velik mednarodni šahovski turnir v hotelu Toplice. Vidmarjevi pobudi je prisluhnila blej- ska Zdraviliška komisija. Dravska banovina in blejski hotelirji, ki so vzeli pod streho vsak po nekaj šahistov in njihovih spremlje- valcev, ostale stroške pa so si omenjeni trije organizatorji porazdelili. Milan Vidmar je bil tedaj eden najmočnejših šahistov na svetu in posrečilo se mu je, da je zbral 14 resnično močnih šahistov na čelu s tedanjim svetovnim prvakom Aleksandrom Aljehinom. Edino nje- govega najresnejšega konkurenta Kubanca Capablance ni bilo med udeleženci, zato pa so prišli Bogoljubov, Nimcovič, Spielman, Tar- takower, Flohr in seveda Vidmar ter mladi up slovenskega šaha mojster Vasja Pire, prav tedaj rekonvalescent po operaciji. Turnir je bil dvokrožen, na njem pa je premočno zma- gal Aljehin, kar 5,5 točke pred drugouvršče- nim Bogoljubovem. Vidmar je s Švedom Stoltzem, Američanom Kashdanom in Cehom Flohrom delil solidno 4.—7. mesto, čeprav je veliko remiziral, medtem ko je bil Pire zad- nji. Turnir je bil velika športna prireditev in je vzbudil veliko pozornost domače in tuje javnosti. Sahisti so bili zadovoljni z bivanjem v hotelu Toplice, ki je bil renoviran in je prav tedaj dobil svojo današnjo podobo, in s pogoji igranja v jedilnici hotela, čeprav je npr. Nimcoviča zelo motilo fotografiranje, glasnejše govorjenje gledalcev in celo spreha- janje šahistov med mizami. Ob turnirju so se ohranili nemško pisani epigrami neznanega avtorja, ki so na humorističen način ocenili slehernega igralca. V Studijski knjižnici v No- vem mestu (kdo ve po kakšnem čudnem nak- ljučju prav tam) pa je ohranjen tudi nemško pisani zaključni govor zmagovalca Aljehina. Med drugim je povedal, da se mu »je turnir, ki je za mnoge predolgo trajal, zdel prav glede na posebne lepote kraja, še mnogo pre- kratek«. Ocenil je, da je bil blejski turnir prvi spopad med starejšo in mlajšo generacijo ša- histov po prvi svetovni vojni. Med mlajšo ge- neracijo je štel Stoltza, za katerega je dejal, da ima izreden kombinatorni talent, Kashdana je označil za igralca s suho, razumarsko igro in s premalo ustvarjalne fantazije, Flohra je imel za najbolj nadarjenega, pa preveč ne- premišljenega in prenervoznega ter končno našega Pirca, ki mu je obetal še velike uspe- he. Vsi štirje, danes že pokojni, so kasneje dosegli lepe mednarodne uspehe, čeprav v sam svetovni vrh nobeden med njimi ni spa- dal. Do naslednjega šahovskega dogodka na Bledu je prišlo šele čez 18 let, ko sta se v mali dvorani Park hotela v prijateljskem dvoboju leta 1949 pomerila naš Vasja Pire in takrat zelo močni Nizozemec dr. Max Euwe, ki je bil 1935—37 tudi svetovni prvak. Pol dvoboja je bilo na Bledu, pol pa v Ljubljani, končal se je pa neodločeno 5 : 5, kar je bil za Pirca pomemben uspeh. Ze naslednje leto je bil ponovno v Park ho- telu precej močan mednarodni turnir 16 igral- cev, ki se je končal z dvojno argentinsko zmago. Prvi je bil Najdorf pred Pilnikom. Po- memben prodor je napravila mlajša genera- cija jugoslovanskih šahistov, med katerimi je bil Fuderer četrti, Ivkov pa 5—6. Naša tedaj najboljša šahista Gligorič in Trifunovič se turnirja nista udeležila, spet pa je bil zelo skromen Pire z enajstim mestom, ostala dva udeleženca turnirja 1931 Stoltz in Tartako- wer pa sta bila šele 12. in 15. Res vrhunsko šahovsko srečanje je bilo leta 1959, ko so turistični in šahovski delavci Ble- da in Ljubljane sprejeli organizacijo turnirja kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo. Na štirikrožnem turnirju se je merilo osem igralcev, med katerimi je bil tudi Jugoslovan Gligorič, nastopil pa je tudi tedaj uveljavlja- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 235 I joči se Boby Fischer, ki se je na turnir kva- lificiral leto prej v Portorožu. Turnir je bil v spodnjih prostorih Kazine in je organizacij- sko lepo uspel. Turnirsko je zmagal Mihail Talj, kar dve točki pred večno drugim roja- kom Keresom. Gligorič je delil peto in šesto mesto. Na Bledu je bilo pol dvoboja, četrtina pa v Zagrebu in četrtina v Beogradu. Kandidatski turnir je privabil na Bled mno- žico vrhunskih šahistov in novinarjev z vsega sveta in organizatorji so že začeli tkati vezi za velik mednarodni turnir, ki naj bi ga orga- nizirali ob 30-letnici prvega blejskega vele- turnirja. Neumorni in uspešni organizator je bil tedanji tajnik Šahovske zveze Slovenije blejski rojak Ernest Kapus, ki je ostal v do- mačem kraju skoraj neznan in neupoštevan kot je to pač stara in preizkušena blejska na- vada. Kapus je dal pobudo za gradnjo nove dvorane, ki so jo potem na Bledu do turnirja, ki je bil od 2. 9. do 4. 10. 1961 po načrtih ing. ; arch. Ivan Spinčiča tudi zgradili. Prizadev- nim organizatorjem je uspelo pripraviti res močan turnir, zadnji res velik turnir na Ble- ; du. Zbralo se je 20 vrhunskih šahistov in to i je bil eden najmočnejših turnirjev po drugi ; svetovni vojni. Spet je zmagal Talj, med na- šimi pa se je lepo uveljavil mladi Bruno Par- ma, ki mu je le pol točke zmanjkalo do naslo- va velemojstra, kar je pa že čez dve leti do- ! segel. Nestor slovenskih šahistov Vidmar si- ; cer ni več igral, bil pa je sodnik turnirja. Bled je tedaj dejansko mesec dni živel s šahom in za šah. Turistična sezona se je podaljšala, vre- me je bilo ves čas lepo, vzdušje med udeležen- ci pa zelo prijateljsko. Med trajanjem turnirja j so bile za šahiste in njihove spremljevalce i organizirane razne prireditve in izleti, med katerimi bi se izlet v Vintgar skoraj tragično i končal, saj je Trifunovič padel v sotesko in; bil je pravi čudež, da se je rešil iz vrtincev ob slapu. Zaključna tabela veletur- nlrja leta 1931 s podpisi udeležencev 236 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Udeleženci turnirja kandidatov za naslov svetovnega prvaka v šahu leta 1959 To pa je bil tudi vrhunec šahovskih tekmo- vanj na Bledu. Leta 1965 je bil sicer še dvoboj med Ivkovom in Larsenom ter Taljem in Por- tišem v okviru kandidatskih dvobojev, več- krat so bila organizirana še moštvena tekmo- vanja, med drugim tudi finale za Titov pokal, pa mladinsko prvenstvo Jugoslavije in pr- venstvo Jugoslavije za članice. Zadnji večji turnir je bil del Vidmarjevega memoriala, ki je bil na Bledu junija 1979, potem pa nič več. Zadnja leta v Sloveniji sploh ni več pomemb- nejših šahovskih turnirjev. Kronist je zabeležil prve veslaške priredit- ve na Bledu — seveda z navadnimi športnimi čolni že leta 1905. Takrat so namreč podelili posebne medalje za najboljša mesta. Te pri- reditve je smatrati le bolj kot družabne manj pa kot prave športne, ki smo jih vajeni danes. Ob vse večjem razvoju turizma na Bledu so blejski turistični delavci kmalu doumeli po- membnost jezera tudi za veslaške prireditve. Odločili so se za organizacijo državnega pr- venstva v tridesetih letih. To je bil za tiste čase kar zahteven podvig, saj je bilo nanovo postaviti naprave, ki jih je takšno tekmova- nje zahtevalo. Ni pa bilo še dovolj izkušenj o tem. Postavili so novo čolnarno v Veliki Zaki, tam je bil tudi start, cilj pa je bil vse do 1953 pred Park hotelom, kjer so bile v parku pred hotelom tudi tribune za gledalce in častne go- ste. Teh ni manjkalo, saj je bilo tekmovanje pod pokroviteljstvom kraljice Marije, udele- žili pa so se ga številni častni gosti. Tekmo- vanje so pripravili domači športni delavci, na pomoč pa so jim priskočili še iz Ljubljane. Po- sebnost tega prvenstva je bila presenetljiva zmaga rečnih pred morskimi klubi. Od slo- venskih klubov je sodeloval edino Ljubljanski športni klub. Tega pa sta zastopala Joško Medved in Marko Bleiweis v dvojnem dvojcu. V čolnu »Gad« sta bila prvi dan tretja, drugi dan na mednarodni regati pa sta po vodstvu na 750 m morala odstopiti. Domačini so na- stopili v navadnih čolnih v dodatnem pro- gramu. Priznati je potrebno, da je domače športne delavce spodbudil poznani veslaški delavec Mario Lušič iz Sibenika. Ta je letoval na Bledu in Blejsko jezero se mu je zazdelo kot izredno primerno za veslaška tekmovanja. Saj bi se veslači končno le rešili morskih va- lov! Za te svoje namere je pridobil kmalu domačine, takratne delavce pri Veslaški zvezi Jugoslavije, posebej pa je podprl to njegovo zamisel ing. Ježek iz Ljubljane, dočim so z več poznavanja veslaškega športa priskočili na pomoč še ing. Jakov Despot, Andra Zeželj, in Kaliterna. Veslaška zveza Jugoslavije je s pismom 17. oktobra 1930 obvestila Medzvezni odbor X. olimpiade v Zagrebu, da je pri nas med 13 veslaškimi klubi pod št. 3 vpisan Športni klub Bled z veslaško sekcijo poleg ostalih sekcij. Tajnik takratnega kluba je bil ing. Janko Jan- ša. Vendar pa so prizadevanja, nadaljevati z veslaškimi prireditvami na Bledu pojenjala, prav verjetno, ker na Bledu samem med do- mačini ni bilo ljubiteljev te športne zvrsti, ki bi bili posebej nagnjeni s tem nadaljevati. To je povzročilo precejšnjo škodo, saj je čolnarna v Veliki Zaki začela propadati, morali so jo odstraniti in prodati za druge potrebe, pa tudi vse ostalo, kar so si takrat pripravili je propadlo. Za nekaj časa je bilo veslaških pri- reditev na Bledu konec. Na novo pa je vznikla ta misel v povojnem času. Posamezniki, ki so poznali Bled še iz leta 1930, so se sestali na prvem povojnem državnem prvenstvu v Dubrovniku leta 1948. Tu pa je padla misel, naj bi oživeli Bled za večja veslaška tekmovanja. Zastopnikov iz Bleda ni bilo, podprli pa so ta predlog člani ljubljanskega športnega kluba. In v letu 1949 so na Bledu že začeli z vrhunskimi veslaškimi tekmovanji. Takrat je bilo prvo državno pr- venstvo Jugoslavije na Bledu. S tem pa se je začela pot Bleda v veslaški svet. Blejska veslaška proga je bila takrat še brez vsake opreme, brez objektov, zato je bilo treba hitro misliti kako stezo opremiti za večja mednarodna tekmovanja. Blejska obči- na je naročila investicijski program z lokacijo vseh potrebnih objektov. Pripravil ga je ta- kratni blejski načrtovalec ing. arh. Marjan Sorli. Dvoje njegovih zamisli je bilo odločil- nih: Čolnarna z vsemi objekti naj bo locira- na v Mali Zaki na tamkaj zamočvirjenem travniku, progo pa je obrniti tako, da bo start pred Park-Hotelom, to se pravi v središču Bleda in cilj v zalivu v Zaki, kjer so naravne možnosti za ciljne naprave in tribune. Loka- cijsko je Sorli problem rešil najbolje — saj so to pozneje priznali vsi veslaški strokovnja- ki, ki so obiskovali naš Bled ob vrhunskih KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 237 veslaških prireditvah. Vsi pogoji za razvoj ve- slašTcega športa so torej bili podani, posebno še ko je bila v letu 1949 ustanovljena na Bledu veslaška sekcija v sklopu Športnega društva »Gozdar«, trener pa je postal Zvonko Jirasek. S tem je bil tu zagotovljen razvoj veslaškega športa. V letu 1950 so bila na programu prva med- narodna tekmovanja — mednarodne regate, ki poživljajo Bled že petintrideset let. Inicia- torji so bili po večini športni delavci iz Ljub- ljane in vodstvo takratne Veslaške zveze s se- dežem v Beogradu, privabljali pa so tudi do- mačine, predvsem športne in turistične delav- ce iz Bleda. Ti naj bi v bodoče prevzeli inicia- tivo in tako je tudi bilo. Ko je v letu 1954 prevzel Veslaško zvezo Slovenije Boris Koci- jančič, jo vodil do svoje smrti 1968, obenem pa tudi Regatni odbor na Bledu, je v sodelova- nju s športno-turističnimi dejavniki vznikla misel o organizaciji evropskega veslaškega pr- venstva za moške in ženske na Bledu. Predlog je bil podan v letu 1954 na kongre- su Mednarodne veslaške zveze — FISA — v Amsterdamu, dokončno pa sprejet na kongre- su 1955 v Gentu, potem, ko je predsednik FISA g. Gaston Mulleg obiskal Bled in si ogledal vse možnosti organizacije takšnega vrhunskega tekmovanja. V letu 1954, ko je bil doma že sprejet sklep o kandidaturi, so na Bledu začeli pospešeno s pripravami — to je s postavitvijo naprav in objektov, ki so za takšno tekmovanje potrebni. Že takrat pa je bila pri vseh na Bledu prisotna misel, da je postaviti čimveč stalnih objektov, ki naj bi nam služili vsa naslednja leta tako za prire- ditve kot za razvoj veslaškega športa. Tako je bila postavljena nova prostorna čolnarna z garderobami, tribune, start s 6 štartnimi me- sti, pontoni za pristajanje čolnov, blejska ob- čina pa je podelila za namene veslaškega športa počitniško vilo »Planinko« v Mali Za- ki. Le ciljni stolp in pa označba veslaške ste- ze sta bila še provizorna, veliko pa so si po- magali še z raznimi šotori. Na prvenstvu je sodelovalo 22 držav pri moških in 13 pri ženskah, ki so tokrat na Ble- du sodelovale šele tretjič na evropskih prven- stvih. Predsednik FISA g. Gaston Mulleg iz Svice je ocenil, da je bilo to do takrat najlep- še in najbolje organizirano evropsko prvenst- vo — podobno oceno pa so izrekli tudi drugi udeleženci, posebej tekmovalci in zastopniki tiska. Hrvoje Macanovič, eden naših nastarej- ših športnih novinarjev, je v primerjavi s ta- kratnimi olimpijskimi igrami v Melbournu v Avstraliji dal vso prednost Bledu in organi- zaciji evropskega prvenstva. V letu 1962 so tudi v veslaškem športu na- domestili evropska prvenstva s svetovnimi. Prvo je bilo tega leta v Luzernu. Ko so si ju- goslovanski predvsem pa slovenski veslaški delavci ogledali to prvenstvo, se jim je kmalu porodila misel, da bi že drugo takšno prven- stvo imeli na Bledu. Tako so se najpreje na Bledu pogovorili, da se spuste v boj za kandi- daturo in na kongresu v letu 1963 v Köben- havnu je Bled v trdi konkurenci z Münchnom in Duisburgom zmagal — torej II. svetovno prvenstvo je bilo v letu 1966 na Bledu, ven- dar le za moške — saj za ženske v tistem ča- su svetovnih prvenstev še ni bilo. Organiza- cija svetovnih prvenstev je bila vsekakor zahtevnejša kot prej evropska. Tega se je kaj dobro zavedal organizacijski komite, ki ga je ponovno vodil Boris Kocjančič, sekretar pa prav tako Božo Benedik ob sodelovanju števil- nih veslaških delavcev v prvi vrsti z Bleda, pa Ljubljane, Splita, Zagreba in Beograda. Ob obisku novega predsednika FISA Thomasa Kellerja v letu 1963 na Bledu, ki je sicer po- znal Bled še kot tekmovalec iz leta 1956, je bil pripravljen podrobni načrt o vseh pripravah, res da ob upoštevanju najskromnejših mož- nosti. Saj finančni položaj takrat pri nas ni bil najbolj ugoden, pa še vrsta takšnih in podob- nih prireditev se je zvrstila prav istega leta. Prireditelji so se zavedali, da so potrebne Blejski osmerec — najuspešnejša veslaška ekipa Bleda. Slika je iz leta 1962 238 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 Številne investicije za izgradnjo veslaškega centra na Bledu in se s tem izogniti izredno dragim provizorijem, ki pa še ne zagotavljajo res kvalitetne organizacije. Tako so postavili novo ciljno hišo s prostori za sodnike, merilne naprave, in spikerje ter postajališče za izmenjavo sodnikov, dalje ka- belske zveze med startom, čolnarno in ciljem z zadostnim številom zvez, kjer naj bi bilo vključeno tudi ozvočenje vsega ciljnega pro- stora, okolice čolnarne in startnega okolja, da- lje je bila postavljena nova zgradba s teraso ob čolnarni za pisarniške potrebe, sestanke, z restavracijo. To je bila ena največjih pridobi- tev, ki naj bi zlasti služila v poznejših letih za vse vrste podobnih prireditev. Adaptirana je bila dalje še stara klubska hiša, okolica čol- narne prijetno urejena, vse garderobe pa opremljene tudi s toplo vodo. Vse te investi- cije je skrbno vodil Vlado Janežič, veliko je bilo njegovih zamisli takrat pa vse do današ- njih dni. Med začasnimi investicijami pa so bile najbolj pomembne poleg provizornih hangerjev, tribun, pošte, kabine za radio ko- mentatorje, novinarske tribune na samem je- zeru zaradi komentatorskih mest za televizij- ske reporterje. Pojavila se je na tem prven- stvu še televizija in prav ta medij je bilo po- trebno še posebej izkoristiti v propagandne namene za blejski turizem. Seveda so bili ta- kratni prenosi črno-beli, vendar so imeli ve- lik odmev v svetu. Prenosi so šli v 19 držav — skupaj 48 ur, postavljeno je bilo sedem kamer, navzočih pa je bilo 26 domačih in 32 tujih ko- mentatorjev. Vse službe na samem tekmova- nju, ki je trajalo od 8. do 11. septembra 1966 so delovale res nemoteno. Gledalcev je bilo na finalnih tekmah 17.322 s 6500 vozili, vendar je bil promet vzorno organiziran, tako da kakšnih posebnih zastojev ni bilo čutiti. Nekaj težav je bilo z nameščanjem tekmovalcev, gledalcev in novinarjev, saj se blejske hotel- ske kapacitete v tem času niso povečale. Zato so tekmovalcem nudili po večini počitniške domove. Skupaj pa so našteli v teh dneh tek- movanja 30.902 nočitev od tega 27.559 gostov. Kot posebnost je omeniti izredno veliko zanimanje vseh vrst medijev, saj je bilo sku- paj 345 novinarjev iz 22 držav, poročila o na- šem svetovnem prvenstvu pa so bila objavlje- na v 425 časopisih in revijah. Najdaljši tele- gram je obsegal 1338 besed, najdaljša zveza 97 minut, najdaljši prenos pa štiri ure v ZRN. Na II. svetovnem prvenstvu je sodelo- valo 524 tekmovalcev s 135 čolni iz 31 držav. Opazovalci pa so obiskali Bled še iz Vichy-ja, Mehike in Kanade, da bi si nabrali izkušnje o tukajšnji organizaciji, saj so se prav tam pripravljali na večja tekmovanja oziroma na olimpijske igre (Mehika). Ocene in priznanja ob koncu svetovnega prvenstva so prihajale od vseh strani. Vsi so bili edini v tem, da je tekmovanje potekalo enkratno, organizacija je bila do kraja dodelana. V veslanju so se začeli vse bolj uveljavljati tudi mladinci, malo pozneje tudi mladinke. Želeli so si mednarodnih tekmovanj in med ostalim tudi eno prireditev svetovne razsež- nosti. Na Bledu so se kaj kmalu navdušili nad takšnim mladinskim tekmovanjem, posebno še, ker so bila vsaj v tistem času še manj zahtevna, niso bila potrebna kakšna večja vlaganja — saj je bilo že vse tu — pa tudi organizacijski štab je bil na voljo po večini doma, le manj jih je bilo vabiti iz ostalih veslaških centrov. Organizacijski komite je prevzel takratni predsednik Veslaške zveze Slovenije Franček Mirtič, ogrodje pa so tvorili člani blejskega Regatnega odbora. Na novo je bilo postaviti le start na 1500 m, odločili pa so se tudi za postavitev manjše novinarske tribune — zi- dane, z večjo teraso vrh tribune. Verjetno pa je bila to ena manj posrečenih rešitev v te namene, saj se dosedaj ni pokazala kaj prida koristna, razen ob slabem vremenu. Na II. mladinskem prvenstvu FISA je sode- lovalo 522 mladincev - veslačev iz 22 držav. Čeprav je bilo to tekmovanje v dneh 26.—31. 7. 1971, torej v glavni turistični sezoni, ni bilo posebnih težav. Veslaška zveza Jugoslavije je na pobudo njenega takratnega predsednika admirala Ljube Trute na kongresu v Montrealu pred- ložila kandidaturo za organizacijo 8. svetov- nega prvenstva za leto 1979 na Bledu. Obseg te prireditve je bil toliko bolj obsežen, ker je bilo potrebno prevzeti ženske, lahke veslače in moške. Program je tako trajal kar od 28. avgusta do 9. septembra 1979. Organizacijski komite, ki ga je imenovala Veslaška zveza Jugoslavije in pa Telesna kul- turna skupnost Slovenije je prevzel tedanji sekretar za notranje zadeve Janez Zemljarič, podpredsedniki so bili Ljubo Truta, Metod Ro- tar, ing. Polda Pernuš, Ante Mahkota, sekre- tariat pa je vodil Božo Benedik. Kot smo že omenili je bil program obsežen, zahteven, za- to je bilo potrebno več vlaganj in priprav. Postavili so ob sedanjih objektih v Mali Zaki zgradbe za ambulante, tehnične pisarne in dodatne garderobe. Največ težav je povzro- čala postavitev starta na 1000 m, ki ga je bilo prestavljati dnevno, ki pa mora biti lociran prav tam, kjer je jezero najširše. To je zahte- valo drago štartno napravo. Urejeno pa je bilo parkirišče ob čolnarni, obnovili so tudi staro zgradbo, čolnarno, pontone. Vsi drugi objekti so bili provizorni kot tribune, enako je bila postavljena novinarska tribuna na je- zeru in pa številna komentatorska mesta za radijske in televizijske komentatorje, pove- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 239 I čanje pontonov za podeljevanje medalj in podobno. Več pa je tokrat bilo napravljenega na ko- munalni ureditvi. Od tega pa je Bledu tudi nekaj več ostalo. Tako so rekonstruirali ce- sto iz Mlinega do Velike Zake, uredili obalo v Veliki Zaki in ob tribunah, podprli s svoji- mi sredstvi položitev kabla do stanovanjskih blokov na Rečici in s tem omogočili ostvariti telefonsko omrežje v tej vasi. Na pobudo or- ganizacijskega komiteja je prišlo do obnove blejske »Kazine«, to pa je bilo dobrodošlo pri- rediteljem, za lepši zunanji izgled Bleda pa so olepšali zunanjost posameznih zgradb, že- lezniške postaje Bled-Jezero, središče Bleda pa tudi okrasili tako, da je Bled dostojno sprejemal številne tuje goste. Tega zadnjega svetovnega prvenstva na Bledu se je udeležilo 970 tekmovalcev — 176 lahkih veslačev, 279 žensk in 515 moških s 273 čolni iz 34 držav. Poudarimo še številen obisk zastopnikov tiska, radia in televizije, saj se jih je zbralo na Bledu 320 (188 tujih), slika Bleda pa je v slikovitih barvah potovala po svetu — po vsej Evropi, ZDA in Kanadi ter Japonski. Ti prenosi so bili seveda še po- sebnega propagandnega pomena. To pa je poleg tekmovalnega pomena še posebej bila želja prireditelja. Predsednik FISA Thomas Keller je takole menil ob vpisu v spominsko knjigo hotela Toplice: »Svetovno prvenstvo 1979 na Bledu je bilo za vse udeležence ne- pozaben življenjski doživljaj. Organizacija je bila dobra, vremenske prilike čudovite, boji izredni. Se enkrat se je izkazal hotel Toplice kot glavni sedež EISA«. Podobna priznanja pa so prihajala zlasti še v strokovnem vesla- škem tisku. Na kratko smo opisali le največja veslaška tekmovanja. Poleg imenovanih pa so bila še številna državna prvenstva — le v tem obdobju do leta 1978, 12-krat. Prvomajske regate so se vrstile od leta 1960 dalje, prva tekmovanja mladincev v troboju Koroška— Julijska Krajina—Slovenija od leta 1958 da- lje, ki pa se je leta 1967 razširil še na Istro— Benečijo in Dunaj. Številna so bila slovenska prvenstva, pose- bej pa so kvaliteto teh regat povzdignili tro- boji med Avstrijo, Zvezno republiko Nemčijo in Jugoslavijo. Prav Jugoslavija je prva na- vezala športne stike po tej vojni z ZRN in v letu 1950 je bil prvi tak troboj, ki se še danes nadaljujejo v razdobju dveh let. V istem letu pa so začeli na Bledu z mednarodnimi regata- mi. Teh se je zvrstilo dosedaj od 1950 že 30 — te so v vseh letih razen v času vrhun- skih prireditev. Kakšna razlika je bila med prvimi regata- mi in današnjimi časi, se lepo vidi v spominih znanega veslaškega delavca Vincentica, ki je zapisal, da so bili veslači in funkcionarji na- stanjeni v barakah s pogradi v treh nadstrop- jih z navadnimi slamaricami, odeje pa so ves- lači morali prinesti s seboj. Hrano so organi- zirali po klubih kakor so vedeli in znali, v glavnem pa je bila to suha hrana, ki so jo klubi prinesli s seboj. Tvegan je bil tudi pre- voz čolnov, saj je prišel v poštev edino pre- voz z železnico do postaje Bled - Jezero, od tam do bližnje Zake pa so čolne veslači pri- nesli na rokah. Zaradi slabih prometnih po- vezav in pomanjkanja vagonov je pot do Bleda trajala tudi 48 ur in čolni so prispeli neredko v prav slabem stanju. Blejci pa so poleg organizacij imeli velike uspehe tudi v tekmovalnem pogledu. Leta 1949 je bilo ustanovljeno športno društvo Gozdar z veslaško sekcijo in 1951 so blejski veslači prvič nastopili ter na državnem pr- venstvu v Vukovarju dosegli v ženskem čet- vercu tretje mesto. Najuspešnejša generacija je začela v četvercu s krmarjem leta 1959 be- ležiti prve uspehe. Peter Klavora in njegov brat Boris, danes uveljavljena trenerja v Ka- nadi, sta vnesla v klub dotlej neznan entuzia- zem in nove metode treninga po nemškem vzorcu, ki je temeljil na celoletnem delu, s poudarkom na dviganju uteži in teku. Tomaž Guzelj, Darko Tolar, Jaka Potočnik, Jože in Ludvik Bere, Franc Koželj, Stanko Slivnik, Alojz Dornik, Alojz Colja in drugi, so postali ogrodje potem znamenitega blejskega osmer- ca. Ze leta 1961 je ekipa osvojila državno ekipno prvenstvo za mladince v Splitu. Leta 1962 je osmerec že dosegel vrhunske rezultate in prvič premagal državnega članskega prva- ka splitskega Mornarja. Visoki splitski ves- lači niso mogli verjeti, da so jih premagali precej nižji in navidez slabotni Blejci. Leta 1963 je blejski osmerec zmagal na vseh do- mačih prireditvah, na evropskem prvenstvu v Köbenhavnu pa so dosegli četrto mesto. V letih 1964—66 je Peter Klavora postal zvezni trener za veslanje in osmerec se je po njego- vih konceptih precej spreminjal. Zraven so prišli še Veko Skalar, Slavko Janjuševič in Marko Mandič, tako da je svoje največje us- pehe dosegel kot kombinirana ekipa, kjer pa so bili vsaj štirje člani vedno Blejci. Nikoli ne bo povsem jasno koliko je bilo odstopanja in taktiziranja do ostalih klubov, borba za mesta v čolnu je bila huda in govorjenja ter sporov precej. V letu 1964 je osmerec zma- gal na regali v Luzernu, dosegel bron na evropskem prvenstvu v Amsterdamu, potem pa sta prišli dve razočaranji. Kljub favorizi- ranosti in zmagi nad nemškim osmercem iz Ratzeburga, ki je bil takrat najboljši, so blej- ski fantje na olimpijskih igrah v Tokiu za- sedli le najbolj nesrečno četrto mesto, torej brez kolajne. Se mesto nižje pa so padli na svetovnem prvenstvu na Bledu 1966, kjer so 240 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1984 hoteli pred domačo publiko popraviti izgub- ljeno iz Tokia. Peto mesto je sicer lep uspeh, toda za to generacijo je bil to grenak poraz. Dolga leta trdega treniranja niso izpolnila vseh pričakovanj in tedanja generacija se je povečini razšla. Z zamenjavo generacij je prišlo sicer do odmevnih uspehov novih ves- lačev predvsem v mladinski konkurenci, ven- dar dosežkov tiste generacije ni bilo več mo- goče doseči. Se dva dogodka naj bi omenili — proslavo 40-letnice in 50-letnico veslanja na Bledu. Ob obeh obletnicah leta 1971 in 1981 so na Bledu podelili priznanja vsem tistim, ki so številna leta sodelovali na teh prireditvah in žrtvovali svoj prosti čas, seveda pa tudi tistim, ki so dosegli vrhunske rezultate v veslanju doma in v svetu. V letu 1971 je bilo podeljenih 45, v letu 1981 pa 58 priznanj. UDK 949.712 Bled »06/09« Pleterski Andrej, mag., raziskovalni sodelavec na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, Novi trg 5, 61000 Ljubljana, YU Zupa Bled. Interpretacija Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 110—118^ cit. — Avtor obravnava nastanek župe Bled kot terltorlalno-upravne enote novo- naseljenih starih Slovanov. Prikaže njen gospodarski, populacijski in druž- beni razvoj ter razloži nastanek zgodnjefevdalne staroslovanske razredne družbe. Zupa Je bila uničena v tretji četrtini 10. stoletja. V njenem sre- dišču Je bilo oblikovano kraljevo posestvo, ki pa je kmalu razpadlo. Večino ga Je leta 1004 dobdl briksenški škof Albuin. UDK 7(497.12 Bled) Höfler Janez, dr., izredni univerzitetni profesor, Oddelek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12 61000 Ljubljana, YU o umetnostnih spomenikih srednjega veka v Blejskem kotu Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 19S5, str. 132—142, cit. 49 V razpravi avtor obravnava umetnostne spomenike srednjega veka v Blej- skem kotu (arhitektura in stensko slikarstvo), na podlagi sedanjega stanja spomenikov, izsledkov konservatorskega raziskovanja in pričevanja arhiv- skih virov, ter Jih poizkuša tudi zgodovinsko in umetnostnozgodovlnsko opredeliti. UDK 904(497.12 Bled) Knific Timotej, dr., asistent. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, 61000 LJubljana, YU Arheološki zemljevid Blejskega kota v zgodnjem srednjem veku Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 99—110. cit. 56 Regionalni arheološki zemljevid izraža, poleg naselitvene (dis)kontinuitete (vertikalni pogled) in relativnih odnosov med najdišči (horizontalni po- gled), tudi razmerje med človekom In naravnimi danostmi v zaključeni geografski, historični ali ekonomski enoti. V Blejskem kotu ima to raz- merje dva poudarka: na biotopu — na soočenju najdišč z geološko zgradbo, tlemi in reliefom — in na zgodnjem srednjem veku. Mikroreglonalno ar- heološko preučevanje Je ugotovilo staroslovansko naselitveno jedro In obrobje ter Izluščilo dve pomembni sestavini kolonizacije — varnost in za poljedelsko obdelavo primerna zemljišča. UDK 347.236(497.12 Bled)»10/17« Gestrin Ferdo, dr., redni profesor FF v pokoju 61000 Ljubljana, Gestrinova 1, YU Bled v fevdalni dobi Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 119—130, cit. 50 V 11. stoletju Je na blejskem ozemlju nastalo nekaj zemljiških gospostev, med njimi tudi Jedro najpomembnejšega — gospostva briksenških škofov. Njegovo središče Je bilo ozemlje okoli blejskega jezera, kjer so imeli škofje posest v tamkajšnjih vaseh. Fevdalni odnosi, ki so se precej hitro uveljavili v 11. stoletju niso imeli nekih posebnih značilnosti. S prodorom blagovno denarnega gospodarstva na prelomu v novi vek kmetje vse bolj posegajo v neagrarne dejavnosti (trgovina, tovorništvo, fužinarstvo, ogljar- stvo, drvarstvo). Na povečan pritisk zakupnikov, ki upravljajo gospostvo, odgovarjajo s pritožbami in upiranjem (1515, 1635). Okoli srede 16. stoletja se je v ožjih blejskih vaseh precej uveljavila reformacija. Za 17. stol. je značilno pospešeno nadaljevanje socialnega razslojevanja prebivalstva. Podložniški položaj so s spremembo začasnih zakupov v dedne, z razde- litvijo srenjske zemlje in nejevoljniškim patentom Izboljšale šele reforme 18. stoletja. Izvleček M. S. UDC 7(497.12 Bled) Höfler Janez, Ph. D., Full Professor, Department of Art History, Faculty of Philosophy, Ašlcerčeva 12, 61000 Ljubljana, YU On the Middle Ages Art Monuments in the Region of Bled Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp 130—142, cit. lit 49 In his paper the author discusses the Middle Ages art monuments in the region of Bled (architecture and wall-painting) on the basis of both the present condition of the monuments as well as the results of the conser- vational research and the evidence of the archival sources. At the same time the author attempts a historical and artistic evaluation. UDC 949.712 Bled»06/09« Pleterski Andre], M. A., Research Assistant at the Institute of Archaeology The Scholarly Research Centre of the Slovene Academy of Arts and Sciences Novi trg )5, 61000 Ljubljana, YU The "Zupa" of Bled. An Interpretation Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 110—118, cit. The author discusses the foundation of the župa of Bled as a territorial- administrative unit of the newly setted Old Slavs. The author also presents the development of its economy, population and society and explains the beginning of the early feudal Old Slavic class society. The župa was destroyed in the third quarter of the 10th century. In its centre a king's estate was formed but it soon disintegrated. The major part of it went in 1004 to the Brixen bashop Albuin. UDC 347.236(497.12) Bled »10/17« Gestrin Ferdo, Ph. D., Retired Full Professor 6100O Ljubljana, Gestrinova 1, YU Bled in the Period of Feudalism Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 119—130, cit. 50 In the 11th century a few landed properties were formed on the territory of Bled, among them also the most important one belonging to the bis- hops of Freising. It centre was the territory around the lake of Bled for the bishops owned land in the neighbouring villages. The feudal relations, fairly quickly established in the course of the Uth century, bore no specific characteristics. With the break-through of the economy where goods were exchanged for money on the verge of New era, farmers started to reach more and more intO' non-agricultural activities (trade, transport, forging, charcoal-making, forestry). To the increased pressure of tenants who actually managed the property, they answered with complaints and rebellions (1515, 1635). Somewhere in the middle of the 16th century Reformation was getting more and more influential in the villages around Bled. The following century Is characterized by an Increased social stra- tification of the population. The position of subjects was improved only with the reforms of the 18th century when temporary, lease was changed into hereditary, when parish property was distributed, and when a new patent was issued which gave the peasants their personal freedom. UDC 904(497.12 Bled) Knific Timotej, Ph. D., Department of Archaelogy, Faculty of Philosophy, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, YU An Archaeological Map of the Region of Bled in the Early Middle Ages Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 99—110, cit. 56 The regional archaeological map shows besides the (dis)continuity of settlement (a vertical view) and the relative relations among the findings (a horizontal view) also the relationship between man and the natural environment in a closed geographical, historical or economic unit. In the region of Bled this relationship is characterized by two accents: on the biotope — 1. e. the confrontation of the findings with the geological structure, ground and relief — and on the early Middle Ages. The micro- regional archaeological investigation discovered an Old Slavic settlement core as well as the margins and it also exposed two important components of the colonization — safety and ground fit for agriculture. UDK 630(497.12 Bled)»18/19« Smolej Igor, mag., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU Prispevek k zgodovini blejskih gozdov Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 145—154, cit. 78 Prispevek obravnava zgodovino gozdov in gozdarstva na Pokljuki in Me- žaklji v obdobju od začetkov urejenega gospodarjenja z gozdovi v prvi polovici 19. stoletja do začetka 20. stoletja. Prikazati skuša stanje in razvoj gozdarstva (gozdnogospodarskega načrtovanja, pridobivanja gozdnih dobrin, vzgoje gozdov) v odvisnosti od naravnih razmer, vplivov drugih gospo- darskih dejavnosti (kmečkega gospodarstva, železarstva, lesne predelave, trgovine) in njihovih potreb po lesu, oglju, gozdni paši in drugih gozdnih dobrinah. UDK 82.081:903(497.12 Bled):929 Mahnič Joža, dr., Izr. prof. na akademiji za glasbo v Ljubljani 61000 Ljubljana, Cesnikova 28, YU Bled in književnost Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 172—182, cit. 36 Razprava zajema čas od razsvetljenstva do leta 1945, in sicer avtorje, ki so bili na Bledu rojeni ali so ga opisovali, med njimi Je bilo tudi nekaj tujcev. Vse avtorje so pritegnile izjemne naravne lepote tega kraja in okolice, mnogi so se ukvarjali tudi z značajsko tipiko prebivalcev in z raznimi razgibanimi zgodovinskimi dogodki. Prenekateri pesniki in pisatelji so v okolju Bleda obravnavali razna filozofska, etična ali domovinska vpraša- nja ali podajali kar svoje osebne, čustvene ali nazorske Izpovedi. V estet- skem pogledu imamo seveda opraviti s kaj različno kvaliteto od resničnih umetnin prek pomembnejših del do Ijudsko-vzgojnlh proizvodov. UDK 314(497.12 Bled)»1869/1910<. Fischer Jasna, dr., višja znanstvena sodelavka, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, YU Populacijski razvoj in socialna struktura okrajnega glavarstva Radovljica med leti 1869 In 1910 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 142—145, cit. 5 V razpravi je s pomočjo objavljenih uradnih statističnih podatkov, zbranih z ljudskimi štetji v letih 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910 prikazana stopnja go- spodarskega in družbenega razvoja okrajnega glavarstva Radovljica v zad- njih desetletjih 19. stoletja in letih do prve svetovne vojne kot je odslikana po podatkih avstrijske poklicne statistike. Analiza nam pokaže nekatere posebnosti, ki jih ne zasledimo v razvoju slovenskega narodnostnega ozemlja. Počasnejša Je rast števila prebivalstva. Dokaj hitro pada delež prebivalstva, ki se je preživljal z agrarno dejavnostjo, s tem pa hkrati raste predvsem delež prebivalstva, ki se je preživljal z obrtjo in industrijo ter je znatno višji kot na slo\enskem narodnostnem ozemlju. UDK 7.047.1 + 779(497.12 Bled) Kambič Mirko, mag., raziskovalec, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Aškerčeva 12, 61000 LJubljana, YU Bled na starih slikah Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 154—171, cit. 52 Avtor obravnava številne starejše upodobitve Bleda v slikarstvu, grafiki in fotografiji. S skrbno analizo motivike prehaja v širše zaključke o po- menu blejskih upodobitev. Nekatere slike so nastale kot vizualni dokument o blejski posesti In o razvoju naselja. Mnogo slik je nastalo iz likovnih pobud zaradi naravne lepote kraja. Del sHkovega gradiva se veže na pre- bujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti. Del motivov ima značaj turistične propagande. Gradivo služi lahko za Izdelavo kompletne evidence slik z motivi Bleda. Avtor predlaga formiranje kabineta blejskih upodo- bitev in postavitev spomenika Janezu Puharju (1814—1864) izumitelju foto- grafije na steklo. UDC 82.081:908(497.12 Bled) :929 Mahnič Joža, Ph. D., Associate Professor at the Academy for Music in Ljubljana 61000 Ljubljana, Cesnlkova 28, YU Bled and Literature Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 172-182, cit. 36 The paper discusses the period from the Enlightenment up to 1945; it includes the authors who were either born at Bled or who simply descri- bed it — among them there were also some foreigners. All of them were attracted by exceptional natural beauty of the place and its surroundings, many of them dealt with the character characteristics of the inhabitants as well as with many a vivid historical event. Several poets and writers discussed various philosophical, ethical or national issues or they simply presented their personal, emotional or conceptual views in the beautiful atmosphere of Bled. As regards the aesthetic quality of literary works, ther ar of course true works of art as well as important works and those meant for public education. UDC 630(497.12 Bled)»18/19« Smolej Igor, M. A., Slovene Institute for forest and wood culture Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU A Contribution to the History of the Forests of Bled Kronika, a Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 145—154, cit. 78 The article presents the history of forestry and forests on the Pokljuka and the Mežaklja in the period starting with the beginnings of forest ma- nagement from the first half of the ninettenth century until the beginning of the twentieth. It attempts to present the condition and the development of forestry (that is forest planning, acquiring forest goods, forest culti- vation) as it depends on the natural circumstances, the influence of other economic activities (like peasant economy, production of iron, wood processing, trade) as well as their needs as regards wood, charcoal, forest pasture and other forest goods. UDC 7047.1 + 779(497.12 Bled) Kambič Mirko, M. A. Researcher Scholarly Institute of the Faculty of Philosophy Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, YU Bled on Old Photographs Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 154—171, cit. 52 The author discusses a number of older reproductions of Bled in painting, graphich arts and photography. On the basis of detailed analysis of motives he makes conclusions as the importance of these reproductions. Some pictures and photographs were taken as a visual document about the landed property of Bled and the development of place itself. Several of them were a result of artistic impulse owing to the natural beauty of the place. A certain portion of the pictorial material is related to the awakening and strenghtening of the Slovene national consciousness. Some motives have the character of tourist propaganda. The above mentioned material could be used in order to make a complete record of pictures with Bled as the main motive. The author suggests the foundation of a cabinet of various representations of Bled as well as the setting up of a monument of Janez Puhar (1814—1864) who invented the glass plate photo- graphy. UDC 314(497.12 Bled)»1869/1910« Fischer Jasna, Ph. D., Senior Research Assistant, The Institute for the History of Labour Movement, 6100O Ljubljana, Trg osvoboditve 1, YU The Development of Population and the Social Structure of the Administrative District of Radovljica Between the Years 1869 and 1910 Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, PP. 142—145, cit. 5 On the basis of the published official statistical data provided by the census in the years 1869, 1880, 1890, 1900 and 1910, the author presents the degree of economic and social development of the administrative district of Radovljica in the final decades of the 19th century and in the years preceding World War I. An analysis reveals certain pecularities that are not to be found in the development of Slovene national territory. The population-growth is slower. The part of the population which made its living by way of agriculture decreases fairly quickly while the opposite trend is obvious with that part of the population which lived on trade and industry and which was considerably higher than on the Slovene national territory. UDK 728.37(497.12 Bled)»18/19« Benedik Božo, pravrailj v pokoju 64260 Bled, Cankarjeva 7, YU Počitniške vile so bile ponos blejskega letovišča Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 197—213, cit. — Avtor na podlagi podatkov gradbenega arhiva občine in zemljiške knjige sodišča v Radovljici ugotavlja nastanek in razvoj počitniških vil na Bledu, ki so nastajale od srede 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Iz- gradnja vil lepo prikazuje kako mondeno letovišče je bil Bled, kakšna je bila struktura lastnikov, kar je vplivalo tudi na ostalo turistično klientelo In pomeni tudi vpogled v zgodovino slovenskih in tudi drugih višjih kro- gov, tako industrialcev, bankirjev, kot tudi visokih uradnikov in politikov. UDK 929 Schwegel J. Rozman Franc, dr., višji znanstveni sodelavec, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja 61000 Ljubljana, Trg osvoboditve 1, YU Baron Schwegel v svojih spominih Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 223—229, cit. 40 Avtor na podlagi doslej nenbjavljenih spominov barona Josefa Schwegla in ob upoštevanju literature obravnava življenjsko pot in politično delova- nje tega pomembnega politika druge polovice preteklega stoletja. Njegovo politično delovanje kot diplomata, državno-in deželnozborskega poslanca in blejskega rojaka je bilo doslej v slovenski historiografijl le bežno omenjano. UDK 338.48(497.12 Bled)»18/19« Zorn-Janša Olga, višja predavateljica, Pedagoška akademija v Ljubljani 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16, YU Zgodovina blejskega turizma od začetkov do leta 1941 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 182—196, cit. 53 Bled spada med zgodnja turistična Jedra na Slovenskem. Mednarodni slo- ves mu je nedvomno pridobil Švicar Arnold Rikli, ki Je že v 50. letih 19. stoletja tu ustanovil zdravilišče, uvedel posebne metode zdravljenja in o tem tudi sam veliko pisal. Od 70. let dalje pa prihaja vedno več gostov iz monarhije ne le na zdravljenje, temveč predvsem na počitnice v lepo oko- lje. Med obema vojnama se Bled uspešno razvija, le turistična publika se Je precej spremenila. K ugledu in slavi Bleda pripomorejo tudi razna diplomatska srečanja, ki postanejo tu precej pogosta. Poleg hotelov in penzionov Je bilo mogoče dobiti sobe tudi pri mnogih privatnikih, razvi- jati se je pričel še zimski turizem, uspešno Je delovala Zdraviliška komisija, toda druga svetovna vojna Je ta razvoj močno zavrla. UDK 656.65 + 656.121.2(497.12 Bled) Benedik Božo, pravnik v pokoju 64260 Bled, Cankarjeva 7, YU Čolnarji in izvoščki na Bledu Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 214—222, cit. — V članku Je prikazan zgodovinski razvoj čolnarjev (pletnarjev) in izvošč- kov na Bledu in to od začetkov do današnjega dne. Oboji pomenijo poseb- nost Bleda in njihov razvoj je prikazan deloma na arhivskih virih, deloma na spominih krajanov, ki se ukvarjajo s tem poslom. UDC 929 Schwegel J. Rozman Franc, PH. D., Senior Scholarly Assistant Institute for the History of Labour Movement, Trg osvoboditve 1, 6IOO0 Ljubljana, YU Baron Schwegel In his Memoirs Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 223—229, cit. 40 On the basis of the so far unpublished memoirs of Baron Josef Schwegel as well as on the basis of other sources the author presents the life and political activity of this important politician of he second half of the previous century. His political activity as a diplomat, state deputy and a member of parliament has been so far mentioned but briefly in the Slovene historiography. UDC 728.37(497.12 BIed)»18/19<. Benedik Božo, retired lawyer 64260 Bled, Cankarjeva 7, YU Holiday Villas Were the Pride of Bled Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3 April 1985, pp. 197—213, cit. — On the basis of the data from the architectural archives of the Bled commune and the land-register of the court of Radovljica, the author traces the beginnings and the development of holiday villas at Bled; the first ones were~Built in the middle of the 19th century and the process continued unitil the beginning of the World War II. The building of villas at Bled proves that the place was a holiday resort for high society; it also reveals the structure of the owners which influenced also the rest of the tourist clientele. And finally, it offers an insight into the history of Slovene and other high circles, such as the industrialists, bankers, high officials and politicians. UDC 656.65 + 656.121.2(497.12 Bled) Benedik Božo, retired lawyer 64260 Bled, Cankarjeva 7, YU Boatmen and Cabmen at Bled Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 214—233, cit. — The article presents the historical development of boatmen and footmen at Bled from the beginning up to nowadys. Both are characteristic of Bled and their development is partly shown by way of archival sources and partly by memories of local people who are stUl in the business. UDC 338.48(497.12 Bled)»18/19« Olga Zorn-Janša, Senior lecturer Pedagogical Academy of Ljubljana, Kardeljeva ploSčad 16 61000 Ljubljana, YU The History of Tourism at Bled From the Beginning until 19« Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 182--196, cit. 53 Bled is one of the early tourist resorts in Slovenia It owes its internatio- nal fame to a Swiss named Arnold Rikli, vho established a healing spa on the spot already in the fifties of the nineteennth century and introduced special methods of healing about which he also wrote a great deal. From 1870 on more and more guests from the Monarchy are coming not only for health but mostly to enjoy their holidays in the beautiful surroundings. In the period between the two world wars Bled developed a great deal, only the tourist population changed a great deal. Various diplomatic meetings, which became fairly frequent, also contributed a good deal to the reputaUon and fame of the place. Apart from hotels and boarding-hou- ses, rooms were also available in private houses; winter tourism began to develop, the health resort commission was active, but the outbreak of the World War II checked the development very much. UDK 794.1.093 + 797.12.093(497.12 Bled) Benedik Božo, pravnik v pokoju 64260 Bled, Cankarjeva 7, YU Vrhunske prireditve na Bledu so bile v šahu in veslanju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 234—240, cit. — V članku je prikazan historlat velikih šahovskih turnirjev, ki jih je Bled priredil v zadnjih več kot petdesetih letih In ki so ga uvrstile med vrhun- ska zbirališča svetovnih šahovskih mojstrov. Na drugi strani pa so bile še bolj vrhunske prireditve v veslanju, ^a katere Ima Bled edinstvene pogoje. Ob tem pa je prikazan tudi razvoj veslanja na samem Bledu, športa, v katerem so Blejci dosegli svoje največje uspehe. UDK 940.534.971.2 Bled Benedfk S-rance, Gorenjski muzej, Tavčarjeva 43 64000 Kranj, YU Narodnoosvobodilni boj na Bledu (Kronološki oris) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 32, št. 2—3, april 1985, str. 229—233, cit. 33 Avtor v strnjeni obliki oriše razmere na Bledu v času nemške okupacije in prikaže glavne faze v razvoju narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je ob vrsti nemških okupacijskih ustanov in številčno močnih nemških poli- cijskih in vojaških enotah razvijalo v izredno težkih pogojih. Kljub temu so si ilegalne in protlokupacijske akcije neprekinjeno sledile vse od julija 1941, Bled pa je z več kot 80 aktivnimi borci v različnih partizanskih enotah In 72 žrtvami pomembno pripomogel k osvoboditvi Gorenjske in zmagi narodnoosvobodilnega boja na slovenskih tleh. UDC 794.1.093 + 797.12.093(497.12 Bled) Benedik Božo, retired lawyer 64260 Bled, Cankarjeva 7, 61000 Ljubljana, YU Top-Ievel Entertainments at Bled in Chess and Rowing Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 234—240, Cit. — The article presents the history of great chess tournements which took place at Bled in the last fifty years and which placed It among the top meeting-places of world chess players. On the other hand, Bled was the site of top-level rowing competitions. Along with this, the development of rowing at Bled itself is presented, rowing being the sport In which the sportsmen of Bled achieved their greatest success. UDC 940.534.971.2 Bled Benedik France, The Museum of Gorenjsko, Tavčarjeva 43, 64000 Kranj, YU The National Liberation Movement at Bled (A Chronological Survey) Kronika, A Magazine for Slovene Local History, 32, No. 2—3, April 1985, pp. 229—233, cit. 33 The author gives a condensed survey of the circumstances at Bled during the time of the German occupation and presents the main phases in the development of the national liberation movement; the latter developed in extremely difficult conditions as a results of a series of German occu- pational institutions and numerically strong German police and army forces. Inspite of this, illegal and anti-occupational actions followed one after another from July 1941 on. With more than 80 active fighters In various partisan units as well as with 72 victims. Bled contributed a great deal to the liberation of Gorenjsko and to the victory of the national liberation movement on the Slovene territory. spoštovani! SLOVENSKA MATICA LJUBLJANA bo letos izdala v svoji Redni zbirki izbrane razprave enega najpomembnejšiii slovenskih zgodovinarjev Milka Kosa pod naslo- vom SREDNJEVEŠKA KULTURNA, DRUŽBENA IN POLITIČNA ZGODOVINA SLOVENCEV. Gre za razprave, ki posegajo na področje razvoja slovenskih mest in poljedelstva v srednjem veku, nekatere so razrešile pomembna vprašanja slovenske politične in teritorialnopolitične zgodovine. Nekaj razprav bo hkrati ponazarjalo Kosovo delo na področju pomožnih zgodovinskih ved. Kosovo delo bo spremljala študija Boga Grafenauerja o avtorjevem življenju in delu, k posameznim razpravam pa bodo napisane tudi potrebne opombe, ki bodo pokazale razmerje dela Milka Kosa do sodobnega stanja slovenskega zgodovinopisja o teh vprašanjih. Za znanstvene delavce in ustvarjalce bo prav tako zanimiva obsežna študija Antona Trstenjaka ČLOVEK BITJE PRIHODNOSTI. Delo s tem naslovom pomeni avtorjevo kvintesenco ustvarjalnega dela. Intencija knjige je zaokrožen obseg psiholoških dognanj o človeku in zato nujno — po notranji logiki stvari — zaobjema biološke (pravzaprav fiziološke) plasti človekovega bitja, nadalje filozofski uvid ter kulturno- zgodovinsko obzorje pojava, ki nosi ime »človek«. Poleg omenjenih dveh knjig iz programa 1985, ki jih boste lahko kupili po članskih cenah v Matici, ki so bistveno nižje od knjigotrških, pa ima Slovenska matica na voljo še .naslednje knjige: Pleterski-Ude-Zorn : Koroški plebiscit 750.— din L. Crmelj: Med prvim in drugim tržaškim procesom 300.— din F. Fister: Arhitektura slovenskih protiturških taborov 500.— din A. Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel Južnih Slovanov Avstrije 640.— din F. Baš: Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju 1500.— din I. Komelj : Gotska arhitektura na Slovenskem 700.— din Z. Kumer: Ljudska glasbila in godci 490.— din V. Meiik: Volitve na Slovenskem 480.— din I. Hribar: Moji spomini I. del 950.— din I. Hribar: Moji spomini II. del 1200.— din J. Vošnjak: Spomini 680.—din F. Petek: Spomini koroškega politika 380.— din F. Koblar: Moj obračun 450.— din F. Kos: Izbrano deio 620.— din Knjige lahko po članski ceni dobite v iprostorih Slovenske matice, Trg osvoboditve 7/1, aH po ipošibi. SLOVENSKA MATICA { LJUBLJANA i Razprave v tej številki so napisali:. Timotej Knific, Andrej Pleterski, Ferdo Gestrin, Janez Höfler, Jasna Fischer, Igor Smolej, Mirko Kambič, Joža Mahnič, Olga Janša-Zorn, Božo Benedik, Franc Rozman, France Benedik Izdaja Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije Iz Wagnerjeve upodobitve Bleda