Ubila »"k četrtek. C«na m. J« 3 K II lilo. (7.t Nemčl|o 3 K 60 vin., <■ Ameriko In drog« tuja drlava t K tO tln.) Poiameina itevllke tc pr»- - _ (tajajo po 10 vlo. - Slovenskemu ljudstva y pouk in zabavo. Splil Id doplal ■< potlllato: Urcdnlitfa .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ullct it. 2. Naročnina, reklamacije In laicratl pa: Upravnlitvu .Domoljuba", Ljubljana ---Kopitarjeva ulica ti. t ■ Steu. 11. V UnUlnd, dne 18. marca 1909. Leto XXII. 0 Bosni. Bosna Hercegovina sta zdaj trajno od našim asariem. Malo manj nego dva ilijona ljudi jc s tem prišlo pod njegovo ilast. Vsi ..nvorč hrvaški ali srbski jezik, ie našem i. kakor vsi vemo, tako podo-en, da sc - ivenec in Hrvat lahko raz-meta med s«.hoj. Ločijo se pa po veri: itoličanov, :\i se štejejo za Hrvate, je obro JI med sto; mohamedancev, |x>-imcev tistih nesrečnih kristjanov, ki so »d Turkom zavrgli Kristusovo vero in iz Dbiikažeijiinsti sprc.:eli turško, je okrog Pod sto; pravoslavnih razkolnikov, kise tejejo k Srhom, pa tnalo manj nego polo-ica. V gospodarskem oziru so pa razmere opolnoma različne. Tu jc moliamedanski eleposcstnik. ki se imenuje aga ali beg, ikorekoč neomejen gospodar v deželi. ;en'lia jc / malimi izjemami njegova; iistjan je njegov tlačan, ki mu mora da->» povprek tretjino vsega, kar pridela, sak lahko izprevidi, da je v takih razmah gospodarski napredek nemogoč, lonamedancc je len; saj mu tudi ni treba »Ki; zanj se poti njegov tlačan, ki mu v osni pravijo kmet. Ta se pa tudi neče evec truditi; saj vč, da čim več bo pri-pi. temveč ho spravil aga ali beg zase. thv" 83,11 SV0)' gospodar, more Ie težko ! ,,a Posodo, in če dobi, mora plače-1 ogromne obresti. Aga ali beg dobi v Bosni posojilo po 6 od sto; kmet vedno plačevati najmanj po 12 od inro' iSe |iri tcrn njegove razmere ne »ejo zboljšati, da ne more misliti, kako , opravil pohištvo, poskrbel za boljše je napravil si boljše orodje, je pač 111110 kot heli dan. in Hercegovina nas je silno oli l ' koliko naših sinov gnije tam 'Kl so prelili svojo kri, ko si je naša država stopiro za stopnjo morala priboriti v hudih bojih! Samo ti boji so nas stali nad 000 milijonov kron, izmed katerih je naša državna polovica plačala nad 400 milijonov kron, Ogri pa še 200 milijonov ne. To pa še ni vse. Ko je naš cesar proglasil vlanske jeseni, da je odslej Bosna in Hercegovina popolnoma njegova, je nastala velika zmeda. Grdo so se obnašali l.alii. Rusi. zlasti pa Angleži. Nevarno je bilo. da ne nastane velika vo;ska. Zato se je naša vlada začela s Turki pogajati, češ, če bodo Turki zadovoljni, potem tudi drugi ne bodo mogli ugovarjati. Turki so zahtevali dva in pol milijona funtov (po našem nad 50 miljonov kron); in naša vlada ie bila s tem zadovoljna. Potemtakem bo treba plačati zopet veliko vsoto, ki je bo prišlo dve tretjini na nas, ena tretjina pa na Ogre. Zdaj bi pa Ogri radi Bosno in Hercegovino kar zase imeli. Izmislili so si ta-le načrt: Bosanski kmetje se morajo odkupiti od mohamedanskih vlastelinov. To je neobhodno potrebno. Zato je pa seveda treba poskrbeti, da dobe kmetje posojila. ki bodo ž njimi izplačali age in bege in jih pomalem vračevali. Pri nas je vzela to reč svoj čas država v roke. Eno tretjino so plačali tlačani, eno dežele, eno država. V Bosni in Hercegovini pa hočejo, naj kmetje vse sami plačajo, in vrh tega bi radi dali zasebnim špekulantom celo reč v roke. Ogrski judje so osnovali v ta namen banko in bosanska vlada ji hoče dati posebne pravice. Kmet;e bi dobili pri tej banki denar na posodo; jamčila bi zanj tudi dežela; vrh tega bi vse poizvedbe banki zastonj izvrševali uradniki. Ko bi se to zgodilo, bi dobili Ogri vso deželo v roke. Age in begi, ki so- že zdaj zelo zadolženi, bi kmalu zapravili odkupnine; kmetje bi pa ne tnogli plačevati svojih letnih odplačil in boben bi pel. Banka b: dobivala zemljo v svojo last in bi jo oddajala tujim, seveda najprej madjarskirn naseljencem. Vrh tega bi pa, kakor se že zdaj vidi. hrvaške in srbske izobražence, advokate in zdravnike tiščala v odvisnosti. ker bi jim dajala raznovrstne službe ali zastopstvo. Škoda bi bila nezmerna. Naša poslanca dr. Šusteršič in dr. Krek sta se že v prešnjem zasedanju uprla v odboru za Bosno in Hercegovino, ogrski umazani nakani. Danes teden je pa dr. Šusteršič v državnem zboru, takoj v prvi redni seji, z nujnim predlogom stopil pred državni zbor in neusmil;eno razkrinkal nameravano ogrsko banko in ošibal postopanje bosanske vlade. Zahteval je od naše vlade, naj se odločno postavi po robu. Bilo je res lepo, ko se je cela zbornica vzdignila za dr. Šusteršičev predlog, in ko je tudi avstrijski finančni minister obljubil, da bode vlada storila svojo dolžnost. Dr. Šusteršič je s svojim predlogom zedinil zbornico; in ne samo mi, marveč cela Avstrija mu mora biti zato hvaležna. Temu pa dodajamo še eno misel: Naj se izvrši kmečki odkup v Bosni kakorkoli, gotovo 'e, da bo tam zemlje mnogo na prodaj, in sicer za nizko ceno. Bilo bi zelo dobro, ko bi tudi naši rojaki na to mislili. Na vse strani bi bilo prav, ko bi se naših ljudi, ki danes nosijo prodajat v Ameriko svoje moči, oprijela misel na Bosno. Če se že morajo izsePevati, naj gredo doli, kier si morejo takorekoč doma z umnim gospodarstvom ustvariti lepe domačije v korist sebi in celemu narodu. Političen prejled. DRŽAVNI ZBOR. Slab začetek. Češki radikalci so bili s svojo obstrukcijo povzročili, da je bil državni zbor zaključen. Do 10. marca,* kc so se zopet odprla poslancem vrata državne zbornice, se ni njihova jeza prav nič polegla, temveč ie še celo narasla, ker so jih na Češkem sodnijsko preganjali zaradi >,vele-izda;e«. Pričakovati ie tedaj bilo. da bodo takoj v prvi seji državnega zbora dali duška svoii iezi na Binerta. Ko so ministri stopili v dvorano, so jel i češki radikalci razgrajati in psovati zlasti Binerta in notranjega ter pravosodnega ministra. Dasi jim ostale češke stranke niso pomagale kričati, je vendar bilo vpitje tako glasno, da ni bilo moči razumeti niti besedice iz govora starostnega predsednika Funke.ia. Predsedstvo. Poslanec Funke nato določi, naj se vrši volitev predsednika in podpredsednikov. Za predsednika državne zbornice je bil izvoljen, kot je bilo pričakovati, nemški krščanski socialec Pataj z 237 glasovi. Slovanska .iednota« je volila Čeha dr. Pacaka, ki je dobil 103 glasove. — Za podpredsednika je bil izvoljen kot zastopnik Jugoslovanov v aržavnozborskem predsedstvu Hrvat dr. Laginja, član »Jugoslovanske zveze«. Binert govori. Ministrski predsednik Binert je v prvi seji poskuša! govoriti, a češki radikalci so zagnali tak krik, da ga ni bilo mogoče razumeti, dasi je govoril celo uro. Ministrski predsednik je govoril zlasti o zunanjem položaju. Dejal je, da je nova vlada prevzela svojo službo v resnem in težavnem času. Turčiji smo plačali Bosno in Hercegovino drago, a vendar ne predrago, ker nam je sedaj zagotovljena mirna posest teh dveh dežela. Vsled sporazuma s Turčijo je upati, da se bomo tudi s Srbijo lažje pobotali. Avstrija želi. da se spor mirno poravna in da se dogovarja s Srbijo samo; pripravljena je podati svoji sosedi prijateljsko desnico, ako Srbija obljubi, da ne bo segala v avstrijske pravice in avstrijsko posest. ! Zavarovanje proti nezgodam. Takoi v prvi seji so poslanec Roškar in tovariši predlagali splošno in obvezno zavarovanje proti vremenskim nezgodam. Predlagatelj opisuje silno bedo kmečkih posestnikov vsled raznih uim. Državne podpore nikakor ne morejo olajšati te bede. Tako bode kmečko prebivalstvo več let čutilo slabe posledice lanske suše. Zato ie dolžnost vlade, da vendar že enkrat predloži načrt zakona za zavarovanje proti nezgodam s pomočjo državnih prispevkov. — Vlada je predložila tudi več postav, ki niso prišle v razgovor zaradi zaključenja državnega zbora. Med njimi je poslovnikova izprememba, priklopitev Bosne in Hercegovine, proračun, jezikovni zakon, splošno zavarovanje postava proti pijančevanju, italijansko vseučilišče in drugo. Bosanska banka. »Domoljubovi« bravci vedo, da ustanovi Mažari v Sarajevu kmetiško banko ki bo spravljala prislužek trdih rok bosanskih kmetov v globoke žepe budim-peštanskih madžarskih Židov. Madžarski ministrski predsedn.K Vekerle n minister za Bosno. Burian. sta čisto na tihem m za hrbtom avstrijske vlade vse uredila in pri-praviia - in v našem parlamentu ni padla niti besedica o tem. Zasluga, da je opozoril našo vlado na Madžare, ki so hoteli na ta način Avstrijo gospodarsko izpodriniti iz Bosne, gre našemu dr. Susteršiču. ki je v drugi seii državnega zbora, dne 11. su-šca utemeljeval svoj nujni predjog o madžarski banki v Sarajevu. Dr. Šusteršič je opozarjal na dolžnost avstrijskega parlamenta. da spregovori v tako važni zadevi odločno besedo ter naroči vladi, nai pazi na avstrijske koristi v Bosni. - Nujni predlog dr. Šusteršiča je bil enoglasno sprejet. VELEIZDAJAVCI. Pri zagrebški pravdi proti Srbom, ki so obdolženi veleizdaje, sta bila do sedaj zaslišana glavna obtoženca, brata Adam m Valerijan Pribičevič. Srbi se zagovarjajo zelo spretno in državnemu pravdniku se bo težko posrečilo jim dokazati, da so pripravljali upor proti naši vladajoči rodo-vini in silili pod zarjavelo žezlo srbskega Petra, dasi ie že iz dosedanje razprave jasno, da popolnoma nedolžni hrvaški Srbi niso. Obtoženca na glavna vprašanja sodnega predsednika ne odgovarjata in venomer zahtevata, naj se zasliši glavna priča Nastič, ki je vso veleizdajniško zadevo spravil na dan, češ. da mu bosta dokazala. da je lagal. SRBIJA MOLČI. Ko so velesile posredovale v Belgra-du, da bi preprečile vojsko, ki se je boje. ter opomnile Srbijo, naj bo mirna in naj ne izziva Avstrije, je srbski zunanji minister dr. Milovanovič odgovoril dne 10. sušca vsem poslanikom v Belgradu nekako tako-le: Srbi:a ne namerava izzvati vojske z Avstrijo, ampak hoče ostati z njo v prijateljskem razmerju, kakor zahtevajo avstrijske in srbske koristi. Srbija neče odločevati o usodi Bosne in Hercegovine, ker je prepričana, da je to stvar evropskih velesil. Zato ne zahteva sedaj Srbija od Avstrije nikakih odškodnin, niti zemljiških, niti političnih, niti gospodarskih, temveč zaupa v modrost in pravičnost velesil, ki bodo uravnale njeno razmerje do Av-strre. Srbija je torej odgovorila jako previdno. I rdi, da hoče ostati mirna, da si ne zeli vojske in da ne zahteva sama od Avstrije ničesar — a vendar ne odtiehuje m ne jenja stegovati rok proti Bosni Pravi, da ne zahteva nikakih odškodnin. Toda obenem izjavlja, da izroča vso zadevo v roke velevlasti. ki naj pri skupni konferenci določijo, kaj ji gre. Sama si ne upa pomoliti Avstriji pesti pod nos, temveč se skriva za ruski, angleški in francoski hrbet in iz varnega zavetišča zmerja. Ko se snide mednarodna konferenca - si misli m se tolaži bo že dobra naša mam e Rusi:a poskrbela, da bo Avstrija tepei a pomagal bo stric Anglež - in ako cn al v.mo najbolj poceni Toda Avstrija neče konference, ker se bosensko vprašanj S če samo nje in Turčije, ki je sp^etefa ceJo in sedai molči. Kaj torej Srbiji mar nafc kupči;a in čemu konferenca? Avstrija je morala biti na lasnem, Ho- tela je dati Srbiji priložnost, da brez ovin" kov pove, kaj hoče: mir ali vojsko rj priložnost se je ponudila ob sklepanju tr govinske pogodbe. Srbija je sedai, ko ie od vseh strani obkoljena in nima nikjer poti do morja, popolnoma navezana na avstro - ogrsko mejo: kadar se ta zapre jc srbska trgovina obsojena na smrt. Tu je torej kazalo prijeti Srbijo. Zato je naš poslanik grof Forgač dne 6. t. m. naznanil srbski vladi, da Avstrija ne more ponovi-ti trgovske pogodbe s Srbijo, ki poteče I aprila, dokler Srbija ne izjavi, da želi živeti z Avstrijo v miru. — Sedai ie na Sr-1 biji. da odgovori. Toda Srbija molči kot grob. Preteklo ;e že deset dni. odkar čakamo jasnega odgovora, a dosedaj ga še ni. Srbija bo morala ali naravnost odgovoriti, da se odpo-veduje vsem upom na Bosno, in potem bo mir. Ali se bo zopet sklicevala na mednarodno konferenco in tedai se začne brezobzirna trgovinska vojska, v kateri bo Srbija trpela silno škodo. Ali bo odlašala nekaj časa z odgovorom, se med tem skrbno pripravljala za vojsko potem se bo uresničilo prerokovanje onih nesrečnih prerokov, ki trdijo, da more samo kri spraviti Avstrijo in Srbijo. Vse je napeto, vse težko pričakuje, kake vesti nam prinese brzojav iz Belgrada, ki se še vedno živahno oborožuje, rožlja s sabljami in ob-orožire ruske prostovoljce, ki so prihiteli pomagat Srbom v vojski proti Avstriji. V najbližjem času bo kocka padla in Rok daj. da bi nc odločila za vojsko! RUSIJA POSREDUJE. Za kar Srbiji v prvi vrsti gre, je pot do morja, ker je to edin način, da reši svojo trgovino; sedaj je čisto odvisna od Avstro - Ogrske, in kadar se zapre naša meja, zastane v Srbiji vsa kupčija. Ker pa ni veliko upanja, da bi Srbija dobila pot preko Bosne k morju — skuša Rusija pomagati Srbiji na drugi način. Rusija namreč sedaj kupuje za Srbijo Novi pazar. ki ga je Avstrija vrnila Trčiji, ko si je priklopila Bosno. Toda turški zunanji minister neče o tem veliko slišati, ker ve, da bi se Avstriji zelo zameril, ako bi prodal Novi pazar, ki ga mora Avstrija vsled pogodbe s Turčijo varovati. bolgarija. Pogajanja med Bolgarijo in Turčijo ne gredo prav od rok. Turki postajajo vedno bolj trdi in zahtevajo sedaj mesti) 125 milijonov že 135 mijijonov odškodnine. Kakor je videti bodo Bolgari plačali svojo neodvisnost z lepimi denarji. volitve v italiji. V Italiji so se izvršile državnozbor-ske volitve za katoličane dosti ugodno-Medtem ko so imeli prej v državnem zboru samo tri krščanske socialiste, bo njihovo število sedaj po ožjih volitvah naraslo na 20. Toda vpoštevati je, da so katoličani postavili lastne kandidate samo tam, kjer so bili popolnoma gotovi zmage ali kjei , bila nevarnost, da zmaga brezverski andidat. sicer so pa volili kandidate Smernih strank. in LISTEK. Zadnji dnevi Jeruzalema. (LUCIJ FLAV). godovlaskl roman. - SpUal J. Splllmano D. J \ (Dalje.) ŠESTO POGLAVJE. V Neronovem cirkusu. I Ob jutranjem svitu tirajo vojaki jet-,jke v veliki Neronov cirkus, v čigar pri-iju je prostora za stotine jetniških ce-jc v svojo veliko nejevoljo ni Tigelin liel sinoči nobene nadaljne žrtve v svoje anke; to tolaži zlasti Lucija, po čigar pri-adevanju ie bilo mnogo rimskih kristjanov rešenih nedvomne pogube. Vkljub temi koraka skoro docela obupan poleg Peni 7. zvezanimi rokami čez Zmagoslavni ' ost proti Vatikanu, kjer se dviga orjaki cirkus, ki sta ga sezidala KaHgula in Jeron. Tribun je sanjal nedavno o povsem drugačnem izprevodu po veliki ipijski cesti. Pogum, moj sin!« ga vzpodbuja ča-titljivi starček na njegovi desnici. »Potim, nastopili smo pot zmage! Sedaj še e umeš mojih besedi; nekoč pa boš hva-žen Bogu, da te je pripeljal na to pot! križem do zmage!« i Tukaj na vrtu Agripine in v cirkusu, katerega nas peljejo, je nekako pred remi leti umrlo najstrašnejše smrti na totine vernikov za Gospoda Jezusa,« še-eta Peter sam pri sebi kakor v premišlje-anju. ()ni-le veliki steber, ki se dviga edi tekališča, je bil takrat osvetljen od rvavih žarkov .živih bakelj'. Ob njego-em vznožju je izdahnilo neštevilno žr-v. Toda po kratkih hipih trpljenja so bili Prejeti kot mučeriiki v večno veselje in eličastvo. Zdaj pojo že tretje leto zrna-oslavno alelujo, njihova radostna pesem e utihne nikdar.« j Nato jame pregibati svoje ustnice v (»reči molitvi in reče čez nekaj časa s : valežnim pogledom proti nebu: »Zdaj se 0 izpolnila beseda Gospodova: ,Kadar <>š star. boš raztegnil svoje roke in drugi ■ ho opasal in odpeljal, kamor ne boš lio- V resnici: meso omahuje in ne mara L tnda duh bo zmagal z močjo Gospo-ovo!« Ko se posvetijo prvi žarki jutranjega • . Ica> dospejo jetniki do cirkusa. Tigelin, 1 stopa prvi, pripomni pikro Luciju Fla- No, tribun, le naglej se zdaj solnca, eoa in cvetočih vrtov tu kroginkrog! a'brž preteče precej časa, preden te zo-,'j °«sije blagodejno solnce in se nasr-<« svežega zraka — ako te ne sreča pa-' ; j" se ne odločiš izročiti svoje ljubke -strice mogočnemu Neronu, s čimer bi i Manovii njej in sebi srečno in veselo bo-nost' Mar li ni tako? Prav, vsak ie svoje sreče kovač! Sicer pa dobimo deklico bodisi tako ali tako v svoje roke!« Tribun ne odgovori ničesar. Načelnik cesarjeve telesne straže se mu ne zdi vreden besede. Nato stopijo jetniki skozi velikanska vrata v obokano dvorano, ki služi za stražnico. Tigelin brž zašepeče ječarju nekaj besedi, nato se zaničljivo prikloni in odide. Ječar Tigrin, širokople-čat in godrnjav orjak, ki je izgubil v boju z nekim germanskim hrustom leVo oko, sedi s svojimi tovariši ravno pri zajtrku. »Ti krščanski psi ne dado človektr niti po dnevu niti po noči miru. Kmalu ne bo več prostora za te pravične in svete roparje in morilce! Halo, Ganij, daj mi še enkrat vrč, sicer mi paglavci izpijete vse, preden se vrnem!« vpije razkačen Tigrin. Nato pritisne posodo k svojim debelim ustnicam in jo v trenutku izpije do dna. Ko premotri z edinim očesom posamezne jetnike, pripomni: »No, prav vsakdanja krščanska golazen! Skoraj niste vredni, da vas vržem pred zverine! — Ta starec je torej kolovodja onih bedakov, ki molijo osla kot boga? Zaradi te prednosti zasluži posebno celico! Njegove kosti so bile nekoč morda še precej trdne, zdaj so pa že prerahle za krvavi spopad na bo- 1 jišču!« »Prijatelj, upam. da sem še vedno dosti čil in krepak, da umrjem na križu!« prijazno odgovarja sivolasi starček. »Vidiš spaka, kako ga veseli smrt na križu! Vendar moram priznati, da se mi zdi križ najsramotnejša smrt, kar jih je pri nas Rimljanih v navadi. To me uči izkušnja! Ce te zgrabi kak gladni lev in te naglo pohrusta, kaj je to kaj posebnega? Resk, resk, — in stvar je opravljena. Tudi če se smodiš in pališ na grmadi, ne traja dolgo. Ampak bičanje, da leti od tebe sce-fedrana koža, ko te pribijajo na križ in visiš ondi zapuščen cele dneve in noči! No, hvala lepa za tako lepo počeščenje! Ce se ti pa, starec, vkljub temu cedijo sline po tej smrti, naj bo — tvoja prošnja bo uslišana! Sicer mi bo kdo očital, da ne , privoščim svojemu varovancu tega veselja!« Nato prične enooki Tigrin opazovati tribuna. »Pri Herkulu — ni napačen junak! Lahko se bo spoprijel z najmočnejšim gladiatorjem! Tudi kristjan?« »Ne,« odgovori Lucij, »saj vidiš, da sem tribun! Zahtevam, da me pelješ pred rimskega pretorja! Tigelin, ta nesramni lopov, me je zavratno napadel v moji lastni hiši in me pripeljal semkaj! Tudi če se je zgodilo to na povelje cesarjevo, pokazati hočem, da je še trohica pravice pri rimskih sodnikih!« »Da. da, vrli tribun! Zdaj lahko miruješ s svojim jezikom, dokler te ne postavijo pred sodnike, ako sploh še kje bivajo. No, sicer pa mislim, da te vsemogočni načelnik pretorijancev in božanski cesar rada rešita tega truda, ker sta tvoja sovražnika. Jasno je, da posteljem tako me-hkopernatemu ptičku v posebni kletki. Ganij, prižgi baklje! Pojdimo!« Tigrin sveti jetnikom po obokanih hodnikih, ki se vlečejo v več nadstropij ravno pod mnogoštevilnimi vrstami ka- menitih sedežev cirkusovih. Zadnji stopa Ganij. »Najprej moramo pokazati kristjanom numidijske zverine in druge prijazne goste, s katerimi se bodo morali seznaniti!« pripomni ječar. »Glejte, živali so že zavohale svoj plen; kajne, prijetne sanje za vas kristjane?« Potem jih pelje v podzemeljske prostore, podobne močnim kletem, kjer ima zaprte divje živali in posveti v vsak brlog s svojo ^bakljo. Tu zarenči jezno dvoje pantrov'in zbeži pred lučjo od železne ograje na svoje ležišče. Ondi se postavi velikanski kosmatinec iz severnih dežela na svoje zadnje noge in pokaže svoje zobovje. Divji tur brusi svoj rog ob tla in se pripravlja za sovražni napad. Za vsako zver ve Tigrin prikupljivo besedo in ji pokaže jetnike, njene bodoče sovražnike. Ko dospe do numidijskega leva, strese slednji svojo mogočno grivo in zarjove tako divje, da se polasti gledalcev groza in jim gre skozi mozeg in kosti. »Dobro, prijatelj, izvrstno si nas pozdravil!« se smeje Tigrin, dočim misli Peter na ,rjo-večega leva', pred katerim je tako pogosto svar" svoje vernike. Ne daleč od bivališča krvoločnih zveri porine ječar Lucijeve služabnike v temni in nizki piostor. Tribun jim daje upanje, da bodo kmalu rešeni iz tega strašnega kraja; vsi so mu hvaležni, toda mnogo bolj jih potolaži beseda Petrova, ki jim obljublja pomoč Kristusovo in plačila večne zmage. Petra samega tirajo v posebno celico. »Samo nekaj časa boš tukaj!« pripomni enooki Tigrin, »potem dobiš drugo stanovanje, mamertinsko ječo, kakor mi je rekel načelnik pretorijancev.« Ko sname starčku z rok železne vezi, položi Peter svojo desnico na tribuna, rekoč: »Zdravstvuj, moj sin! Molim tudi zate in sem prepričan, da ti Bog zaradi tvoje pobožne matere podeli svojo milost! Vrni mu jo z ljubeznijo do svojih bratov! Mir s teboj!« »Ali še ne bo konca?« sili ječar. »Skoraj si upam trditi, da si tudi ti kristjan!« se jezi nad tribunom. ko zapira vrata. »Pri vseh bogovih! Moral bi postati kristjan, ko gledam njihovo čudovito potrpežljivost in tvoje sirovo ravnanje!« odgovori Lucij. »Haha, prav tako se jim godi, kakor si sami želijo in kakor mi ukaže božanski Neron! Zdi se mi, da jim napravlja krvava smrt in njene muke prav posebno veselje! Ali nisi videl, kako so starcu od veselja žarele oči. ko je govoril o smrti na križu?« »Videl sem! Čudovito in neumljivo!« odgovori Lucij. »Sama čarovnija! Na svojih skrivnih sestankih dobivajo meso malega otročiča in kdor zavžije le en grižljaj, je takoj voljan pretrpeti vsako muko. Tudi žene in deklice niso dosti boljše!« (Dalje prihodnjič.) Razgled po domovini Našim dopisnikom! Kol.kor b:-!: pr> d:ra . Domoljub. v vedo- večjem številu v razne kraje r.aše s.'venske ze:r..:e :r. Ja.ee preko njenih meja. tJ-llko več ;e_ tistih. ki pošiljajo vanj dopise in poročila iz sv:jega d::načega kraja. T; r.as > •"'..' veseli, ker je to iasr.: zr.arr.ertje prebttje in napredka. Kar r.as pa ne vešči:, ie :•:•. da so ti dopisi prevečkrat ie zbirka oseb- h az. raz I 5»' Za: j Je c:sto Kratka. da ~ raaela *::d: vse -i~r:;e r-ez ? vdr:sa Društvene vest: borno prinašali le v Dru- C. ' iu: Tak tliuba«, ker je tam pravi prostor zanje, pamo v listu dobiti prostora za že važnejše in koristnejše reči. Upa- Deželnozborske volitve na Koroškem. za kandidate. D 4da': s j :'-neli~$l":■ sarr.: enega zastopnika v deželni zb rr. z >" čit Z J . j . ^!:. -. j . . •srecr.t s.-;rpanet:tu v -oljšo zmago.ako store V splo&ni skupini za volivni okraj mesto DoSavkr^berS %'lezSa Ka^la?^ spod Franc Oratenauer. državni r •. .slane; in posestnik na Brdu. Volitve za tc sknpino bodo v sredo 24 t m morebitne ožje volitve 27. t. m. V kmečki sknoini-II. Za v ;-:ra* Vel k:vec-D-.briava^ grebinjski župan g. Florijan Ellers-do rte r. p sestnik v Ravžu. III. Za vo-Ln: :=: vi Vsled posebnih M- :'«:..::er kandida-• '. zaledno pa b--le: zv est pristaš za kandidata naše de. val. Vsled tega r -j..\ za kandi-■ '.■ i d Vende. po-Vi* Oh -lici. — Pridite oiišče. Nemški libe-r. rtaktesramne^imi volih kandidatov, ki Liberalci kranjski :j:di v p sta ple-e'o. T: dobri kat l.čani ne poznajo ne ožjih, rie cerkvenih zapovedi. Kvaternc na •azjo zms Nar lern domu V Nar d j: :ia in šlr ko opisujejo ta postni ples. katerega so počastili »dobri kristjani Hribar, Tavčar, dr. Triller, dr. N val-: :: Ktte-z. Človeku se mora gabiti, ako posluša hinavsko govorjenje liberalcev. ki se na shodih ponašajo s svojim kr-ščattstv m. d-'."ta žive pa uprav pagansko. Na :e 'iman ce ne boste ujeli naših mož. ker vas le predobro poznajo. V Kostanjevici na Dolenjskem je bil 1'beraltti - : d. Na r. ern je govori! mlad: Žerjav iz Ljt:b;jane. Fant je prišel komaj z ' 'traja .z š -'e in že hoče vse vedeti. C -'.t: s. ::: rart ie tistim kmetom, ki so prišli na shod in poslušali tega fanta, ki je govoril tako ostudno n. pr. o klerikal-^ oltarje, in zapeljujejo h krivi r-r:?er .tt '•breVttje;-- itd. V Litiji se je ta m.adtč še na prsa r.lkel in se bahal. da :e pa :e že pokazal svojo IZ vd Ze- -t - j . _ t: o a •tel. da podpiše vse, ""•"r verskem vprašanni. bil Žerjav urednik lista -Omla--^no vanj dopisoval. Ta list vovim uredništvom in je •r'--lj brezversk:h časo-;1 Boga in sramoti! kato-vsejtjene -,brede. Sedaj tt: "če tega lista hoditi po aezen in učiti našega kmeta. Žalostno, preza.r.st"-. da se najdejo senrntja še za-s epljenci, ki gredo na take shode, kakor-sne s* Kujejo liberalci, ki so že neštevil-;..-;ra: dokazal', daso najhujši nasprotniki vere in kmeta. Narod se hvali, da *e • ec udeležencev na shodu iz St. Jer- rP'1 I Jo n ■ c r '■ ; » - . - °>u 'O nast možje. smo Dre-prtcani. Razdelitev krmi!. Iz Doslanskih krogov se nam p:še: Nekatera županstva so se prav malo zanimala za vladne razglase i"a Ff-^V* Z2 knriia P° znižani Mm. In čudno da so ta županstva večinomav liberalnih rokah. Tako piše Po- Vid nad Cirknico: Pri na. ljudje večinoma niso vedeli da se dobe tud: otrobi in koruza po znižani cenk Naš župan je oglasil samo sebe za m kvintalov otrobov in pa še tri druge za I stotov, Vsi ostali živinorejci niso dobili •:::: pest sena ali otrobov. Enake nered n osti so se godile drugod. Županstvo Se" n žeče n. pr. je odposlalo naročilo šele : svečana, torej dober mesec prepozno Vse prošnje je vlada seveda zavrnila, Isto se je zgodilo s prošnjami iz Dolenje'vasi pri Senožečah in drugih občin. Zato opo. zarjamo in prosimo svoje zaupnike: Ne p -šjljajte poslancem novih prošenj! Ustre-gli bi radi vsi. ko bi vedeli, kje naj dobe r kritje izdatkov. Kakor čujent . je vladni kredit že davno prekoračen in vlada vsled tega zavrača že nad 14 dni vse zapoznele prošnje. Osemdesetletnico svojega rojstva je praznoval dne 1.3. sušca gospod Josip Zelen, posestnik v Senožečah. Bilje več let senožeški župan, od leta 1895 do 1901 tudi deželni poslanec. V sv -jih mlajših letih je mnogo dopisoval v Blei\vei-sove Novice« in bil vedno vri narodnjak, prava kraška korenina. Se m::- go let! Vlom v Ljub!jani. V Bahovčevo trgovino z moko sta vlomila minoii teden dva iz zagrebških zaporov ubegla V-tika Ju-rj Franetič in Jožef Rukavina. Policijski stražnik Kotnik ie čul nek rop« t iz trgovine priha ati. Obvestil je takoj še drugega stžanika, ki sta prisluškovala. Zbu-d !a sta gospodarja in ko sta obvestila Se druge stražnike, so šli v trgovini' ter našli ■ d. vlomljeno Wertheimerjevo blagajna Vel ka luknja je bila zavrtana vanjo. Tička sta pobegnila v podstrešja, od tu dalje po strehah v hišo g. kateheta Smrekarja. To so ju dobili stražniki okoli 6. urt zjutraj, kjer sta ležala skrita v podstrešni shrambi. Izročili so ju sodišču. Novice iz Amerike. Č. g. msgr. Buh Se :e vrnil incd svoje župljane v Ellv. Minn. Bil je jako slovesno sprejet. — Kot s t sin župnik v Hittklev pride župnik J; Stffrer iz Elly. Minn. — Umrla je v Clevelandu Slovencu Andrej Pelanti soproga Helena, doma iz Lož pri Starem trgu. -Poroči! se je v Clevelandu J. Pire iz Grahovega pri Cerknici z gdčno. Malko Spec. — Umrla je v Clevelandu Slovenka Ma-rna Bladnik. stara 22 let. Slovenska zmaga v Trstu. Pri 'itvi v cenilno komisijo za osebni daveK III. skupine četrtega, petega iti šestega predmestnega okraja so zmagali slovenski kandidatie. — Smrt strastne kadilke. Iz R1!' • .-ta pri Celovcu poročajo: 72-Ietna umi t•'vljena delavka tobačne tovarne M. Oral ie bila strastna kadilka. Te dni je s tlečo e:gareto v ustih zaspala v postelji, f0' stelja se je vnela in starka se .ic v dim« zadušila. Protestantje na delu. V Ljubljani bivi več let krivoverski pridigar Anton (-1,ra' ska. Drugega posla nima ta mož. da prestavlja iz nemškega v sloveiisent razne brošure ter jih razdeluje po mest cziroma razpošilja po deželi. Zadnji ca so zopet njegovi pristaši razdeljeval ali P1 t„ take V protestantskem duhu pisane f nr / napisom: »Življenje gospoda S eJ Zusa Kristusa po sv. Lukežu«. Srja.no občinstvo, ker mnog. ne ve-H ° od prihajajo te knjige da so pro-estantovskega izvora m zato katohča-lom prepovedane. Nazadovanje socialne demokracije. Pri dopolnilnih volitvah za nižje-avstruski deželni zbor je nazadovala socialna de-Sacija za 1562 glasov v III. okraju. n,dj v rdeči trdnjavi, v Favoritih, so na-adovali za 705 glasov. Sploh je povsod ocialna demokracija nazadovala, docim n krščanski socialci napredovali. Med nemškim delavstvom se že jasni. Upamo, di tudi Slovenci ne bodo zaostali in pokazali da ne trpijo internacionalne komande. K uspel'« pa naj pomaga krščansko-soci-alno časopisje in naša organizacija. Vera — privatna stvar. Prizivno sodišče v Riom je obsodilo socialno-demo-kraškega župana Roberta Bergenghena, ker je vrgel iz cerkve križ, na 500 frankov globe. Dal je tudi iz cerkve odstraniti župnika. Vsled tega je bil obsojen radi zlorabe uradne oblasti in radi motenja hišnega miru. Oj, ti socialisti! »Klerikalna strahovlada«. Na zadnjem shodu v Ljubljani se je Kristan pri-dušal nad dunajskimi krščanskimi socialci, ker so dali zapreti »svobodno šolo«, v kateri so učili verouk neizprašani učitelji, forej popolnoma upravičeno. No, ne pisali bi mi o tem, če bi imeli rdečkarji pri tem čisto vest. Toda- mi spomnimo Kristana le na njegove brate na Francoskem. Kaj so vse tam počenjali s katoliškimi šolami?! Aii je to svobodno? Ali se tako razumeva, da je vera privatna stvar? Tako je, kadar vlada socialna demokracija! Laž, korupcija in terorizem na vseh koncih in krajih. Potem pa še gospodje upije-jo o klerikalni vladi in o rimskih hlapcih. Tako hinavsko znajo zavijati. Proč z njimi! Primite se za svoj nos gospod Kristan. Smrtna kosa. Na Viču pri Ljubljani je umrl gostilničar in posestnik gospod A. ki ie bil rojen 1. 1875. v Ljubljani Pristojen v Radoljico. Izdajal se je po štajerskem za usmiljenega brata. Pobiral Je tu in tudi po Kranjskem darove za novo cerkev na Brezjah ter vse porabil za-se. . L. S. je priredila zadnji čas zopet »ec shodov po deželi. Na Mirnu sta govorila deželna poslanca dr. Lampe in dr. «jec. Na Selu pri Ljubljani se je vršil shod pod vodstvom deželnega poslanca ! Dimnika. Na tem shodu sta govorila dr. Krek in dr. Rožič. — V Cerknici sta govorila zadnjo nedeljo dr. Lampe in dfžav-in poslanec Oostinčar. — V Preddvoru sta govorila poslanca Jarc in Zabret. Kakšne namene imajo liberalci, ki so začeli zopet prirejati shode po deželi, je povedal eden izmed stebrov štajerske liberalne stranke. Ta je govoril v neki gostilni gornjeradgonskega okraja, da ko bo »Narodna stranka«, bolje rečeno liberalna stranka, prišla na površje na slovenskem Štajerskem, ko bode podjarmila Kmečko zvezo, bo najpreje pregnala kaplane in župnike. Pregnala bo sploh vse, kar je katoliškega, vpeljala svobodno šolo, delovala za ločitev zakona itd. Ljudstvo sedaj zopet vidi, kake namene imajo liberalci v resnici, če ravno vedno trdijo, da niso prati veri. Mi pa jim moramo pri prihodnjih volitvah pokazati, da bode še precej časa minulo, predno bodo prišli na površje. Naše geslo in delo bodi: proč z Narodno stranko, ki trosi verski in narodni razpor med naše ljudstvo. Dotični gospod, ki je tako mastno govoril, pa naj premisli, da ne bode nikoli na površju. On povsod govori proti naši stranki, ki je na versko-narodnem stališču, a naš denar mu je vedno po godu. če bi mu ga kar cele žaklje nosili. Tako piše »Slovenski Gospodar«, glasilo štajerskih katoliških kmetov. Prav iste namene imajo tudi kranjski liberalci. Za živinorejce. Deželni odbor je ske-nil, da bo podpiral nakup plemenskih bikov na sledeči način: Živinorejske zadruge, ki hočejo nabaviti bike-plemenjake, se obrnejo do deželnega odbora, ki prevzame za nakup polovico stroškov, polovico pa mora plačati dotična zadruga. Deželni odbor tudi plača potne stroške enemu odposlancu zadruge. Posamezniki, ki si žele nabaviti bikov-plemenjakov, dobe od dežele eno tretjino cene. Nabavljanje se bo vršilo tako, da pojde deželni živinorejski nadzornik kot posvetovalni strokovnjak in voditelj z živinorejci. Takim potovanjem se lahko pridružijo tudi drugi živinorejci, ki hočejo nakupiti krav. Pri tem se bo pazilo na to, da se goje same pasme, ki so dotičnim krajem primerne. Iz deželne službe. O. Jak. Legvart je sprejet v deželno službo kot deželni mlekarski in živinorejski nadzornik. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo, da se deželni mlekarski in živinorejski nadzornik plačuje od države. V Adlešičih v Beli Krajini je 4. t. m. ogenj vpepelil hišo Mikota Vardijana ter svinjake in hlev. Škoda je občutna. V ljubljanskem frančiškanskem samostanu je umrl pretekli teden frater Daniel Glagovšek, star 56 let. Naj počiva v miru! Društvo »Abstinent« je imelo 5. t. m. dobro obiskan občni zbor. Društvo ima vsak teden predavanje v prostorih kršč. socialne zveze v »Unionu«. Tudi po deželi je priredilo več predavanj. Za društvo se kaže zadnji čas vedno več zanimanja. Duhovniške spremembe v celovški škofiji. V Rabelj je šel za provizorja O. Ciril Goričan, kapucin iz Celovca. V Kot-maroves je šel za provizorja. ker je žup- nik Rotar zbolel, provizor Franc Vuk iz Blač na Zilji. Za vajeniška zavetišča se je zavzel v seji dež. odbor s tem, da je naročil svojemu obrtnemu referentu, da izdela načrt, po katerem bi se organizirala taka zavetišča polagoma po celi dežeii. Obenem se je dovolila »Društvu rokodelskih mojstrov«, ki že vzdržuje tako zavetišče, podpora 600 K. Štajerske deželnozborske volitve so že razpisane. Razglas je z dne 28. feb. Zato bodo imeli v splošni skupini vsi tisti volivno pravico, ki so dne 28. februarja že eno leto v enem in istem kraju prebivali in ki so 24. febr. že 24. let stari. Volivni dnevi so sledeči: 7. maja splošna skupina (ožje volitve 14. maja); kmečke občine 17. maja (ožje volitve dne 22. maja, event. 27. maja; pri dveh mandatih so namreč mogoče dvojne ožje volitve); 24. maja trgi in mesta (ožje volitve 28. maja in 2. junija). Veleposestvo in trg. obrtni zbornici ne prideta za nas v poštev. Žrtev alkohola. Iz štajerske Slovenske Bistrice poročajo: Dne 8. t. m. so pili v neki tukajšnji gostilni v Šolski ulici kmetje iz Pohorja, med njimi je bila tudi žena Terezija Legat. En kmet reče, da gre stavit, da ne more Terezija Legat spiti en liter žganja v petih minutah. Žena je bila zadovoljna s stavo in res izpila liter žganja. Takoj na to pa se je zgrudila na tla. Spravili so jo v bolnišnico, kjer je čez četrt ure umrla. O to nesrečno žganje! Pasja steklina brez konca in kraja. Kljub strogim odredbam ponavljajo se slučaji pasje stekline, posebno po okolici Ljubljane, kjer so se dognali v zadnjem času slučaji na Brodu, v Besnici, Vodma-tu, na Laverci. v Št. Vidu in Sostrem. Ker se bolezen širi le po ugrizu od živali do živali, pripisovati je v prvi vrsti malomarnosti pasjih lastnikov, da se ta nevarna bolezen ne more zatreti. Poživljamo iz novega, da vsakdo pazi na svoje živali, posebno pa na pse in mačke ter se briga za nje. Vsako sumljivo obolenje naznani naj se županstvu ali orožnikom, izpolnjujejo naj se strogo uradne naredbe kontu-maca, da se tako prepreči lastna in tuja škoda in nesreča. Store pa naj tudi županstva in javni organi svojo dolžnost! Posestnjki, ki se ne bodo po tem ravnali, bodo najstrožje kaznovani. Za usmiljena srca! Dva otroka, eden star 20 dni, drugi 13 mesecev, sta ravnokar izgubila mater; oče je v največji revščini in ni nikogar, ki bi ju sicer vzel v oskrb. Ali bi se našlo kako dobro srce, ki bi hotelo enega ali drugega izmed teh otrok vzeti za svojega ali kako drugače pomagati v tej stiski? Vsa tozadevna pisma na upravništvo »Slovenca«. Domači živinozdravnik (spisal Dular), po katerem se v zadnjem času zelo povprašuje, je izšel v novem predelanem in pomnoženem natisu in ima višjo ceno od dosedanje, velja namreč s poštnino vred 1 K 80 h. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Občinski zakon za Kranjsko, izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, je izšel rav- nokar v novem šestem natisu in se dobi v »K a t o i i š k i B u k v a r n i« v Ljubljani. Cena s poštnino vred 1 K 35 Iv vezana knjiga 1 K 90 h s poštnino vred. »Boj za slovensko vseučilišče« je naslov knjižici, ki jo je izdala te dni Slovenska dijaška zveza«. Ker je pisana knjižica kolikor mogoče poljudno in vsakemu razumljivo. bodo gotovo z veseljem segali po njej posebno člani naših organizacij- tembolj. ker je tudi cena naravnost malenkostna. dasi obsega knjižica blizu petdes.: strani. Posamezen izvod stane namreč mo 30 h, a če se naroči vsaj deset izve ^ ■ skupaj, stane izvod le po 20 h. Dosič; mamo o tako važnem vprašanju, : -ravno slovensko vseučiliško vpr..-. r nobene knjige za ljudstvo, iz te k:.... . . se vsakdo natančno pouči, zakaj mo svoje vseučilišče v Ljubljani ::: ki-.: neprecenljive vrednosti bi bilo za ves si -venski narod. Trikrat smo že imeli svoje vseučilišče v Ljubljani, a ravno tolikokrat smo ga tudi že izgubili, toda zahteva po njem ni nikdar vtihnila. Danes pa občutimo to svojo kulturno potrebo močnejše kot kdaj prej, ker so postale razmere za slovenskega dijaka na nemških vseučiliščih naravnost neznosne. Da so razni pomisleki. ki jih ima ta ali oni proti slovenskemu vseučilišču, popolnoma neosno-vani. kakor so neosnovana očitanja in zavračanja sovražnih Nemcev, ki nam slovenskega vseučilišča ne privoščijo, ker bi nas potem ne mogli več ponemčevati kot dandanes, o tem se prepriča vsakdo, ko prečita to lepo in z navdušenjem pisano knjižico. Naj ne bo zavedne Slovenke in zavednega Slovenca, ki ne bi naročil in prečita! te knjižice in se tako poučil o jako važnem vprašanju. Danes vlada v državi ljudska volja, zato bomo pa tudi dobili svoje vseučilišče edinole, ako ga ljudska volja, ves slovenski narod zahteva. Zato naj se začne po vseh društvih in izven društev agitacija za knjižico. Združi naj se jih po deset ali več skupaj in skupno naroče knjižico pri Katoliški Bukvar-ni« v Ljubljani. — Jako dobro bo služil tudi priloženi iormular za peticijo vseučilišča našim občinskim odborom, kmečkim zvezam in društvom sploh. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da si to knjižico naroči in jo prečita! Gorenjske novice. Iz St Vida nad Ljubljano. Hranilnica in posojilnica je imela dne /. t. m. svoj III. redni občni zbor. Potrdili so se računi za leto 1908. V načelstvo sta bila poleg dosedanjih odbornikov izvoljena še Franc Vovko, kaplan, in Valentin Babnik, posestnik iz Olinice, v nadzorstvo pa poleg dosedanjih še Jožef Kregar, po-setnik in mizarski mojster v Vižmarjih. Predsednikom nadzorstva je izvoljen profesor dr. Ivan Knific; načelnik ostane župnik Valentin Zabret, podnačelnik pa Simon .luvan, posestnik in krojaški mojster. Bilanca hranilnice dne 31. decembra ISAk* ie sledeča: Hranilnih vlog je 299.1/2 kron 61 vinarjev, v deležih 416 kron, v tekočem računu s člani 6431 K 52 vin. v -ezervnem zakladu 2141 kron 59 vin. Na p >s jilih ie Uo.o73 K 38 v, v tekočem ra-tih pri Zadružni zvezi 187.670 kron. tistega dobička je v lanskem letu 1201 K vinarjev. Zaupanje v domačo hranilnico raste, lažejo sledeče Številke: N' I. uprav-•-■■- >?u '1906) se ie vložilo 87.739 K, v >> :> 169.74s K. V III. 1. (1908) 187 : - ; o7 kron. — Letos pa se je do 15. t. . : Bogomilo«, dekliško zve zo, ki je odsek »Blaž-Potočnikove ditalni ce«. Kar se je formelno ustanovilo že na občnem zboru »Čitalnice«, ustanovilo se je dejansko dne 14. marca, ko je »Cital ni« priredila javno predavanje za žene i« I dekleta. To vam je bila udeležba! 2ive priče- kako potreben je bil v Št. Vidu žen. ski odsek. Domači kaplan je govoril o žalostni zgodovini ženske pri poganskih narodih kazaje na slične nevarnosti, ki prete ženski tudi dandanes od delovanja goto-vili krogov. Odbor »Bogomile < se je i/, volil še isti dan. Če ostanejo dekleta m žene tudi zanaprej istega navdušenja, kakršno so kazale minulo nedeljo, potem je. zagotovljeno Čitalnici, nje pomlajenje, članice »Bogomile« se bodo pa tudi prepričale, da se niso zaman oklenile svoje zveze. Dal Bog, da se ne bi varali! Iz liuhlianske nkol«r*» Vič-Glince. Tukajšnja dekliška Mar,-j i na družba bo priredila 14. iu 19. siišcaob 4. popoldne v salonu g. Fr. Babnika (prej TraunhOlince št. 3 gledališko predstavos sledečim sporedom: 1. Deklamaciia. 2. Marijin otrok pred nebeškimi vrati. 3. Sv. Neža. igrokaz v dveh dejanjih. 4. Sv. Neža v nebeški slavi. (Živa slika.) Pod vodstvom gdč. učiteljice Vide Šorn se članice marljivo vadijo za to po lepi in podučni vsebini splošno priljubljeno igro. Kdor si želi koristnega in poštenega razvedrila in je radoveden, kako bodo naše nove igralke rešile svoje vloge, je vljudno vabljen k tej predstavi. Vstopnina: sedež I. vrste 1 K. II. vrste 70 v, III. vrste 40 v, stojišče 20 vin. Ker je čisti dohodek namenjen za napravo zastave Marijine družbe, se preplačila hvaležno sprejemajo. Velika Ligojna. Naš novi vodovod je bil v jeseni popolnoma dodelan in komisijsko potrjen. Vode je bilo preteklo leto v največji suši .toliko, da je zmirom Jez rezervoar tekla. Največja zahvala gre tistim vrlim možem, ki so se toliko trudili za to napravo. Seveda nas težilo še dolgovi; zato smo vložili prošnjo na deželno vlado za podporo. Sedaj dobimo tudi novo šolo, ker je bilo za otroke težavno tako daleč — na Vrhniko hoditi v šolo, zlasti v hudi zimi. Pa še eno imamo na srcu, da bi se namreč Horjulčani kmalu potrudili In Prišli z novo cesto do nas, ki bi bila bliž-mca proti Vrhniki. Ta mali trud bi bil velikega pomena za nas, posebno i»a za Hor-julčane in Vrzdenčane. Iz Štepanje vasi. V tem času kakor; smo sedaj, je bilo pri nas navadno živahno. Nedeljsko opravilo je privabilo mnogo Ljubljančanov, posebno še popoldansko solnce mnogo šetalcev v našo vas k bo- < Stran 207 .*Kt .........——■—— „emu grobu. Letos pa nemilo vreme vse Se Imamo vsaj več časa, da se po-leninio o vodovodu. Treba Je res na marin misliti in dobro prevdanti, kakor je zadnji »Domoljub«. Pa tudi, če se Seva vse, kar je bilo zadnjič napisa-pP'! v Domoljubu«, trdim jaz še vedno, E bodo vsi zadovoljni, ko bo vodovod iz-„pliaii Ali se niso ljudje pametnim nared-h n še vedno ustavljali?Ta misel o vodo-odii se že dolgo časa motovili po naših :•: "... c. -a u -- --naši som.JIjer...-:: rc •-." i Pelarju. pr; Gašre- r je naš somišljenik, b: it r a- ževal. Verjetno pa ie. da >-: "d--"--' -' " per abstinenco- ker jo pri?:r ca. -u-sopisje. Naj bodo pijanci in krokar;., a u naši strani tega ne bode. ker tak; s. : morejo prištevati k nam. Kar je značaj:;;.', ki jiin je mar krepost, trdno skupaj! Skle-nimo se vsi v močno vrsto nasproti podlemu rdečemu brezverstvu! Na Jeberci pri Medvodah se je dne .3. iebr. vdovi Mariji Smole v hlevu zadušilo 6 glav goveje živine in dva mlada prasca. Vnela se je stelja in dim je zadušil živino. Hud udarec za ubogo udovo! Iz Stare Loke. Preklicujem, kar sem govoril zoper posojilnico in hranilnico v Stari Loki. da sem premalo izpiačano dobil na svoje knjižice, ker sem v resnici vse do zadnjega vinarja prejel. — Andrej Po-renta, posestnik v Virmažah. št. 35. Z vodovodom v Stari Loki misli preskrbet. gospod nadsvetnik plemeniti s-tra. Faro in nekatere sosednje vasi, nekaj ioške in rateške župnije. Sam je ob-i.ub.; precejšen pr.spevek, ako bodo država. dežeia in udeleženci dali navaden conesek k zgradb;. Stari vodovod je za nič. ker se e prehitro delal. Ce se bo g. nadsvetnikov načrt izpeljal, si bo s tem postavil najtrajnejši spomenik v domači vasi — o da bi tudi njegova zares krasna zbirna slik m starin ostala na Slovenskem ! Starodavna božja pot v Cmgrobu se bo na vladne stroške prenovila, ker so pod beležem iine gotske slike. Ogledal s; jih je že enkrat gospod inženir Capek. Ko bo delo izgotovljeno, bo Crngrob ena najlepših stavb — ob enem pa tudi zlasti kar se iadii tiče — na;starejših gotskih stavb na Kranskem. mogoče bodo potem romarji še v obilnejšem številu pohiteli k •Materi božji, ker bo potnik v preslikani cerkvi lahko še bolj zbrano počastil nebeško Kraljico, ob enem pa tudi občudoval. kako so znaii pred stoletji krasno slikati. ko so bili ti kraji pod škofovsko oblastjo. Da. da. pod krivo palico je bilo dobro prebivati. g Iz Mekinj. V naši občini trpi več vasi na velikem pomanjkanju pitne vode m vode za živino. V vaseh Podjelše, Zduš, Mekinje je že čez 30 hiš, ki si morejo pri- skrbovati potrebno vodo le z velikimi težavami; malo število vodnjakov se kmalu p, >uši;zaf> trio raj*' mnogi teh posestnikov voz ti vodo V sodih iz oddaljene Bistrice: koliko truda iu zamude! Po zimi jih za- - o- te- šteje krog 90 duš; go- ?',. j n*.a c rodi krog 90 v vasi. Ra-• j ..: ..a;:.: :::taj: za napajanje .:; :ne i~,a.'.ano lužo. Ako kaj časa ni ■-,.-... goniti živino napajat v vas cii-e. aJf pa cefe na Bistrico, ki je triče-trt tre jiiiiipsna: predno se verne živina toimn e :.: : :;>;: Sejna; pozimi pa je tudi it; •; •; i o.:, p; ledenih potili. :uri'. >-. ib teki priliki letošnjo zimo , e u pa ie sreč 1 vol. vreden okrog 200 i-: .';. i j udje. uboga živina! Umljivo ;.. :- :a.\ern pomanjkanju živinoreja ne more uspevati! Ze smo se obrnili s pro-i::;a:::: d svo;::: poslancev vč. g. dr. Kreka in Lavrenčiča. da nam preskrbe tako potrebne vede. Prosimo še tem potoni si. c. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku ter prizadete oblasti: Usmilite se bednega kmečkega ljudstva v teh vaseh; preskr-bite j,m vode! — Tukajšnje katol slov. izobraževalno društvo priredi dne 21. su-šca ob -4. uri popoldne predstavo z zanimivim sporedom in vabi k obilni udeležbi. g Stražišče pri Kranju. Razmere v tem kraju so bile pred par leti še dokaj obupne. Tu v Stražišču imamo namreč domačo obrt, takozvano sitarijo. Doma izdelujejo cele družine iz konjske žime sita ter jih potem razpečavajo po celi Evropi. Obrt gre in je šla jako izvrstno; le žali Bog. da ljudje niso od tega nič imeli, pač pa slabo življenje, surovo zmerjanje in psovanje od strani trgovcev, ki so imeli trgovino s siti v rokah. Pred dvemi leti se je pa v tem slučaju na bolje obrnilo; ustanovila se je zadruga po prizadevanju g. Ivana Travna, ki nas ravno sedaj zapušča ter se preseli v Ljubljano k zadružni zvezi. Zadruga jako lepo napreduje, ima že 200 članov in dvoje zadružnih poslopij. Ljudje so mu jako hvaležni in nikdar ne pozabijo, kar jim je dobrega naredil. Seveda najbolj pa jezi to koristno podjetje liberalne oderuhe, ker ne morejo več odirati in paševati naše ljudi, kakor so to dejaliv prejšnjih časih. G. Iv. Travnu se pa ljudstvo iskreno zahvaljuje za njegov trud m požrtvovalnost in prepričan naj bode. da ni bilo njegovo delo brezuspešno. Bog mu tisočero povrni! S V Selcih smo obhajali od 27. svečana do 9. sušca sv. misijon. Ce pomislite, da smo ze v torek zvečer, t. j. 2. sušca. namerili snega starega in novega 1 m 85 cm in je potem še snežilo skoraj do dva metra višine, se morate čuditi, da je bil misi- ienbilP S p«80H" In kak° krasen ,,lis»°» je bil to! Res, da so gospodje misijonar« morah en dan prekiniti sč svojimi preda šSSf 56 iiU-die niso strašili orla-skega snega. - Z živino so si delali gazi in zmagali so velikana »Sneguca« kak šnega še ne pomnijo stari možakarji c kev je bila zlasti zadnje dni nabito poi!' tako da je marsikdo rekel, sedaj šele v diino. koliko nas je, če je »iara< skuna Zadnji dan se je razvila velikanska pr! cesija z velikim novim misijonskim kri žem. ki ga je mojstrsko izdelal domači p« dobar g. Josip Grošelj. Da se je misijon udeleževala tolika množica ljudstva k|ju| najneugodnejšemu vremenu, imajo glavni zaslugo čč. gg. misijonarji lazaristi Než-mah, dr. Zdešar, Klančnik, ki so s svojimi krasnimi govori ljudstvo kar elektnzirali Bog jim povrni tisočero ves trud. g Mošnje. 7. dne sušca smo imeli dva občna zbora. Naša Hranilnica in posojil-niča izkazuje za 1. 1908 prometa 167.591 K 22 v, rezervni zaklad znaša 32os K 45 v. — Tudi mlekarna je imela prav lep promet. Prejela je v 1. 1908 95.012 litrov mleka od članov, ki so prejeli zanj lepo vsoto 11.401 K 44 v. Pa še vse več bi si občina pridobila z mlekom, ko bi vsak posamezni posestnik pokazal zaupanje ter pristopil med člane. V minolem letu je štela mlekarna 78 zadružnikov s 122 deleži. Ker je zanimanje za zadrugo vedno živahnejše, upamo, da bomo h koncu leta šteli gotovo 100 članov. — Da si olajšamo delo. smo si ustanovili še tretjo zadrugo: gospodarsko Kmetijsko društvo«, ki si nabavi z drž. podporo najpotrebnejše stroje: mlatilnico, čistilnik, žago, mlin za šrotanje itd. Prihodnjo jesen nam bodo že služili in lajšali vsakdanje delo. Tudi semena si bomo nabavljali v tem društvu ter razpečavali pridelke kot sadje, fižol itd. Bog daj obilnega blagoslova! g Iz Šmarce pri Kamniku. V nedeljo, 21. m. m. so moški člani našega društva vprizorili na našem odru smeha polno igro »Čevljar«. Največ smeha sta napravila gledalcem vrla igravca g. dr. Lopnik in Blaž Trdoglav, pa tudi ostali mladi igrav-ci so pokazali, da se jim lahko brez skrbi zaupajo tudi večje in težje vloge. — V nedeljo. 21. t. m., to je po svetem Jožefu, bo-demo pa imeli zopet zanimiv program na našem odru. Obhajali bomo obletnico petdesetletnice Marijinega prikazovanja v Lurdu. Ob enem pa tudi spomin na bla-goslovljenje našega krasnega društvenega doma«. Najprvo bode poučno in našim časom primerno predavanje, predaval bo neki gospod iz Ljubljane, za tem bode drugi redni občni zbor Kat. slov. izobraževalnega društva v Šmarci, ki bode tudi jako zanimiv vsled svojega napredka v letu 190S. ter vpisovanje novih rednih in podpornih članov našega društva. Za krepost duha nam bodo pa vrla dekleta vpri-zorile krasno igro » Lurška pastirica«, k> so jo že igrale o priliki blagoslovljena našega društvenega doma. Dekleta-igralke so vse članice dekliške Marijine družbe na Homcu in naše članice. — Prijatelji našega razvoja, ki ljubite zdravega razvedrila, pridite v nedeljo v Šmarco, začetek bo točno ob pol 4. uri, da ne bo kdo zamudil predavanja. stil bomoij«t> 1909 stri* 209 notranjske novice. Idrijske novice. I žjrov Na dopise, ki jih priobčuje "liberalni »Notranjec«, ne vemo boljšega odgovora, kakor krepki - fej! Al. je to ctvanii boj, ki naj bi se bojeval med na-\|n ju oteli. G. zdravnik, ki je bil klican te dni v Zire, se ni mogel vrniti, ampak je moral prenočiti na Razpotju. Najbolj pa so obdarovani s snegom naši Vojskarji, ki ga imajo menda do dva in pol metra. Iz Spodnje Idrije. Predpustna veselica telovadnega odseka se je prav dobro obnesla. Četudi ni bilo muzike in plesa je bilo vendar vse veselo in zadovoljno. Igralci kakor igralke so svoje vloge v igri »Povišana najemščina« prav dobro izpeljali. Razven dolge, pa kratkočasile igre so bile na vrsti še druge zabave. Udeležba je bila za naše razmere jako velika. Telovadci smejo prav zadovoljni biti z uspehom in tudi z lepim zneskom okrog 135 K, ki jim ga je veselica prinesla. — Smrt je prav pridno kosila v mesecu februarjiu v naši fari. Okrog dvajset jih je pomrlo. Na pcpehiico so potegnili iz Kanomeljce mrtvega Matevža Velikajne. V noči pustnega torka, ko je šel iz gostilne je padel pod cesto v vodo in utonil. Gostilničarji bi morali biti tudi pri nas toliko previdni, da bi ne napajali take, ki ga imajo že dovolj. Občni zbor krščanskega gospodarskega društva v Idriji se je vršil 28. februarja. Iz poročila naj povzamemo le par točk. Začetkom leta 1908 je imela zadruga 541 udov, med letom je pristopilo 24 in izstopilo 11 zadružnikov, tako, da je koncem 1. 1908 štela zadruga 554 članov. Ves denarni promet je znašal 261.378 K 95 h. Čistega, dobička je bilo 9359 K 22 h. Rezervni zaklad je dosegel vsoto 15.287 K 62 h. Od čistega dobička dobivajo zadružniki 6% dividende. Iz Cerknice. n Ljudski shod. V nedeljo dne 14. sušea je priredila »S. L. S.« javen ljudski shod. Vkljub slabemu vremenu je bila udeležba naravnost velikanska. Dvorana hranilnice in posojilnice, sosednja soba in hodnik je bilo natlačeno polno. Poročala sta poslanca Gostinčar in dr. Lampe. Shod je napravil velikanski vtis. Izvedela se je tu resnica, kako se je ravnalo'pri razdeljevanju državne podpore vsled suše po- škodovanim in dokazalo se je na podlagi uradnih spisov, dobljenih od dež. vlade, da glavna krivda v naši občini zadene dosedanje liberalno županstvo, da mnogi res podpore potrebni iste niso dobili. In vendar so bili liberalci tako predrzni, da so na svojem shodu krivdo poizkušali iz-vračati na »S. L. S.«, na hranilnico in na g. Lavriča. Obširneje poročilo pride prihodnjič. Za danes priobčimo sledeči preklic, ki ga je moral dati županov nadebudni sin, da se je tem potom izognil tožbi IZJAVA. Podpisani Ernst Šerko sem na javnem shodu v Cerknici dne 28. svečana t. 1. glasno zaklical, da je g. Iva n L a v r i č , trgovec v Cerknici, kriv, da se je krma iz pomožne akcije v naši občini krivično razdelila, oziroma, razdeljevala tako, da so krmo dobili razni posestniki, ki niso potrebni, med tem ko na revnejše in potrebnejše ni nič prišlo. Iz.avljam s tem, da za to dolžitev g. Lavriča nimam nikakega povoda, da sem se pri dotičnem klicanju le prenaglil ter s tem svoj korak obžalujem. Cerknica, dne 5. sušca 1909. Ernst Šerko. Vipavske novice, n Dopolnilna deželnozborska volitev na Vipavskem. Shod zaupnikov za sodni okraj Vipava za bodočo deželnozborsko volitev je bil v nedeljo dne 7. t. m. v Vipavi. Shod je bil mnogobrojno obiskan iz celega okraja in je v sporazumu s katol. političnim društvom v Idriji soglasno proglasil kandidatom za deželnozborsko nadomestno volitev v sodnem okraju Idrija-Vipava_ dne 3. aprila t. 1. g. B o g o m i r a Perhavca, posestnika jn gostilničarja v Vipavi. Nastop gosp. Perhavca je vsem ugajal. »Kmečka zveza« za vipavski sodni okraj je kandidaturo gospoda Bogomira Perhavca takoj sporočila vodstvu »S. L. S.« Vodstvo »S. L. S. je kandidaturo gospoda Bogomira Perhavca soglasno odobrilo ter z veseljem pozdravilo, ker je prepričano, da bo vipavska doiina dobila v osebi gospoda Perhavca dobrega poslanca, ki se bo vedno potegnil za korist celega volivnega okraja. Vodstvo S. L. S. vsled tega kandidaturo tem topleje priporoča vsem volivcem, ker je bil gospod Bogomir Perhavc vedno vnet in navdušen pristaš »S. L. S.« tudi v časih najhujših bojev z nasprotniki. — Kandidat priredi tudi v idrijskem volivnem okraju voiivne shode, da se volivcem predstavi. Kraj in čas še naznanimo. Volivcem obeh krajev kličemo: Na delo za skupnega kandidata, da bo izvolitev tem sijajnejša. Gospod kandidat obljubuje, da se bo o potrebah obeh krajev informiral na licu mesta in da bo z enako ljubeznijo in požrtvovalnostjo zastopal kakor koristj vipavskega, tako tudi koristi idrijskega sodnega okraja. n Volivni shod priredi »Kmečka Zveza «rza sodni okraj Vipava prihodnjo nedeljo, dne 21. marca ob pol 4. popoldne v »Tabru« v Vipavi. Na shod pride poročat gospod deželni in državni poslanec dr. Žitnik. Zaupnike »S. L. S.« prosimo, da agitirajo za obilno udeležbo. Na shodu se Str« 210 L>omoij*i/ i**/ bo volil nov načelnik »Kmečke Zveze namesto umrlega načelnika gospoda deželnega poslanca Ivana Lavrenčiča. Pr. žitnik bo med.drugim govoril o starostnem zavarovanju in bo pojasnil, kdo je kriv, da se je državna podpora v nekaterih krajih tako čudno delila. Na shodu bo govoril tudi naš kandidat gospod Bogomir Pcrhavc. V nedeljo vsi v »Tabor Dolenjske novice. Iz ra7nlH krajev Doleniske. d Shod K. Z. za trebanjsko dekanijo. Na Mirni se je vršil dne 7. t. m. mnogo-brojno obiskan shod K. Z., na katerem sta govorila gospod dr. Lampe, deželni odbornik in g. poslanec dr. Ivan Zajec. Shod se je soglasno izrekel zoper socialno zavarovanje in prosil gg. poslance, naj upli-vajo na odpravo velikih šolskih bremen, nai se spopolni regulacija ^lirne, in protestiral proti nepotrebnim dvojezičnim napisom na Št. Janški železnici. Shod jq prišlo motit kakih sedem »žab«, ki so pa precej umolknile. k«e iili ie predsednik pozval. naj se posamezno oglase k besedi. Vsa čast pa nekaterim možem, ki so na dostojen način izrazili našim poslancem svoje mnenje. To bodo gg. poslanci tudi upoštevali. Žabe pa bodo ostale v luži. d Iz Loškega potoka. O vojski, ki se nam obeta s Srbijo, smo se preteklo nedeljo razgovarjali v društvu »Iabor . Predsednik gospod Škulj nam je predaval o Srbiji iu Bosni. Na podlagi zemljevida nam ie opisal njeno zemljepisno lego, nato pa podal zgodovino od njenega početka do danes: zgodovino, ki vsebuje skoro vedne boje srbskega naroda. Natančno pa nam je predavatelj razložil še sedanji spor Srbi ie z našo državo, ki žuga izzvati resen spopad. Nato pa še kratko zgodovino Bosne in Hercegovine. Predavanje je bilo izredno zanimivo, privabilo je izvanredno veliko poslušalcev, spoznali smo malo bližje kra e. kjer bo morda še kteri izmed naših fantov našel grob ali slavo. V Zagorju ob Savi je dne 2. marca napravila povodcnj veliko škode. Ozki potok. ki teče skozi vas. se je vsled snega zajezil in ker voda ni mogla naprej, je vdrla po vrtovih, dvoriščih, hlevih, sobah in jamah. Pokvarila je tako veliko krompirja in drugih reči. Iz Kisovca pri Zagorju ob Savi t sta se pred kratkim zgodili dve nesreči" plast zemlje je podsula Jožefa Premrl h so ga nezavestnega prenesli v bolnišnico v premogokopu pa je zmečkalo 18letneea Martina Podlogarja, ki je bil takoj mrtev Krka na Dolenjskem. Občinski odbor je zopet vpeljal davek na žganje in piVo Pameten vir dohodkov za občinsko bla-gajno. Kaj pa izobraževalna društva^" Aii bi ne kazalo, prirediti kakega preda, vanja? d Sodniiski uradni dan v Semiču, e kr. ministrstvo je dovolilo enkrat na me-«• sec sodnijski uradni dan v Semiču. Uradne ure so vsaki prvi četrtek v mesecu, in sicer od pol 9. do 12. ure dop. in od pol 2. do pol 4. ure pop. v občinski hiši, Te j prepotrebne uradne sodnijske dneve nam I je preskrbel g. Fr. Regally, dosedanji sod namestnik v Metliki. Da so bile res potrebne, dokazuje takoj prvi uradni dan 4. t m ko je bilo nad 30 strank zaslišanih v različnih zadevah. Ljudje so si vsled te dobrote prihranili veliko stroškov in časa. O. sodu. predstojnika Fr. Regalh -ja je ob otvoritvi prvega uradnega dneva prisrčno poadravil občinski zastop. GORIŠKA Lepa naprednost. V soboto 13. marca se je vršila pred goriškim vzklicnim sodiščem zanimiva razprava. Liberalni učitelj Semolič je tožil člane krajnega šolskega sveta na Drežnici pri Kobaridu, češ, da so mu v vlogi na okrajni šolski svet v Tolminu krivo očitali, da se je v šoli napram otrokom izrazil: Papež je le za n e u m n e I j u d i. Pred okrajnim sodiščem v Kobaridu so bili toženi člani krajnega šolskega sveta oproščeni. Semolič se je pritožil. V soboto 13. marca se je vršila vzklicna razprava v Gorici. Toženci so bili tudi tu oproščeni. S tem bi bila stvar končana. Toda učitelj Semolič je pri vzklicni razpravi govoril reči, na katere ne smemo molčati. Povdarjal je, da je on naprednega mišljenja in da hoče to širiti tudi med ljudstvo, ki je neumno, nemarno, nečedno in versko fanatizirano. — V Kobaridu se je tožitelju Semoliču tudi dokazalo. da je drežniška dekleta, članice Marijine družbe, zasramoval. Že tudi prej enkrat se je izrazil, da Marijine družbe niso več za moderni čas. Ta Semolič, ki je sam o sebi povedal, da je naprednjak-liberalec, psuje naše ljudstvo, ker ni liberalno, da je zato neumno in nemarno; da je nečedno, ker noče delati tako, kakor so o pustnih dneh delali liberalci, ki so se od pijanosti valjali po grapah; da je versko fanatizirano, ker še moli in v cerkev hodi ter ne zaničuje duhovnikov. Kmet, dobro si zapomni, kaj je govoril o tebi liberalni učitelj, pristaš agrarno-liberalne stranke. ..... Učitelj Semolič je pred dvemi leti v Zad-lazu pri Tominu spravil na zatožno klop in v obsodbo štiri poštene može. češ, da so mu po krivjci očitali, da je v šoli prepovedal p»zdrav »Hvaljen bodi Jezus Kri- stus«. Resnica je, da Semolič tega krščanskega pozdrava naravnost res ni prepovedal. pač pa je zahteval od otrok drug pozdrav in nc Hvaljen bodi Jezus Kristus«. To pa je precej enako! Tako dela liberalno učiteljstvo na Goriškem. Ali bomo to še dolgo prenašali? Zanimivosti iz kobariškega kota. \ K redu so imeli volitev starešinstva. Ker je več kandidatov za županski stolec, je vložena pritožba. V Sedlu popravljajo uro v zvoniku, pa se jim upira. Dve leti poskušajo, pa še ne morejo dobiti zanesljivega mojstra. Nekemu Kranjcu z Gorenjskega jc dalo starešinstvo kavcijo; pa so morali iztirjati sodnim potom, ker ni bilo ne ure. ne kavcije. Sedaj imajo pogodbo z nekim Lahom, a tudi tu je smola. Napredna čitalnica v Sedlu je zaspala. — Iz Brc-ginja jo je popihal tamošnji učitelj-vodi-telj Borštnik. Menda se jc napotil v kake bolj svobodne kraje, kjer ne bo treba z otroci moliti pred šolo in po šoli. — V Logjeh in Podbeli postavijo spomladi nova šolska poslopja. — Tam za mejo v kraljestvu laškem v Prosnidu se je zgodila nesreča. Kakor jc rečeno v svetem pismu za časa Joba, je prihrul vihar, za tem ska-la. ki je posula hišo, v kateri je bila krčma. Ubitih je bilo sedem ljudi; le en majhen deček je ostal živ od cele družine Ljudje menijo, da je to kazen. Govori se tako: Moz je bil namreč z ženo v Ameriki. Ker nista mogla dobiti dela in denarja tudi ni bilo, je mož prodal ženo nekemu Amer,kancu. Žena pa je pobrala Amer V teku np3« SC Vn,lila k Pravem» K - V teku ne se enega leta sta se vrnila dn mov z velikim premoženjem. Sedala Jak žalosten konec. - Več parov pltanih vo lov imajo ua prodaj v kobariškem Kotu. Mesarji in kupci, pridite pogledat! Iz tominske okolice. Čudne reči se gode letos v naši okolici. Poročali smo že o umoril na Lubinju in odgriznjenemu ušesu v Gabrijah. Danes moramo, žal, poročati zopet o žalostnih rečeh. Na pustne dni so našli v Polubinju v njegovi hiši ubitega znanega liberalčka-pijančka Reica. Sodili so, da je padel s peči in se ubil. Potem pa so začeli sumiti, da so mu nekateri člani lastne družine pomagali na oni svet. Ce jc to res, ali ne, se bo pokazalo. Vsekakor pa je ta družina napolnjena liberalnega duha, kar sc o drugih Polubinjcih. ki so večinoma dobri katoličani, ne more trditi. Kmalu potem se je v Zabčah pri Tominu ustrelil prekupčevalec s teleti Mat. Šorli. O njem se sicer ne da reči, kaj je bil, ker se v politiko ni vmešaval. Toda njegovi sorodniki so sami liberalci. Ker mu kot samomorilcu cerkveni pogreb ni bil dovoljen, so mu tolminski trški liberalci priredili nalašč velik pogreb, seveda brez duhovnika. Vse, kar liberalno leze iu gre, je šlo za pogrebom, misleč, da s tem demonstrirajo zoper cerkev in duhovnika. — 0 vseh teh dogodkih pa tominski liberalci poparjeni molče. Da. da, peče vas vest, če govorite o žrtvah vaših liberalnih naukov. DOPISNICA UREDNIŠTVA: Vse gg. dopisnike, ki danes pogrešajo svojili dopisov v »Domoljubu«, prosimo Potrpljenja, ker nam je prostora »manjkalo! Zobobol bolečine v krilu, e|,v/ ir„ni, „„ ,. ... ' t£a "M n«P,3 z znamko tlu trg 10 (Hrvitlko) r""r"1 p Ob odebelostl in protinu ter njih zlih nosledicah je zdravotvorni učinek prirod-ne Franc - Joželove grečice priznano brez primere, izborno pripravno za domače zdravljenje in po neprestani rabi jo bolniki radi uživajo in prenašajo kaj dobro Za vsak dan zadošča pred zajtrkom vinska kupica pogrete grenčice. __M 333—(6)_ Preklic. Razžaljive besede, ki sem jih govoril o vse časti vrednem preč g. kapelanu, Karolu Škulj-u, o priliki svatbe g. I. Benčina v gostilni jos. Mohar na Hribu, tem potom prekli-čem, skesano obžalujem in prosim imenovanega gospoda ponižno od-» puščanja LoikI potek, 13. maroft 1909. Matevž Lušln 744 1 — 1_obdnskl slugi. Neuspevajoči otroci se hitro zboljšajo, ako uživajo Scot^ tovo emulzijo. Boljšanje se pokaže že pri rabi prve steklenice Scottove emulzije Scottova emulzija je sladka kakor crtžme in jo radi uživajo in lahko prebav ljajo. Scottovo emulzijo priporočajo zdravniki vseh dežel najtopleje. »ir.1-* Cena originalne steklenice bič«m -kotfa-r&ncijikim /na- •• ga r»i»nanja. Dobi se v vseh lekarnah. 2 K 50 vin. 0 *#<* m m tK O/ermvaflo vo M te & zeleznato J{ma-Yitio $ m $ & jfc Hlgijenirtna razstava na Dunaju 1000: Državno odi.kovanje In iustm dlp ora k »lati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okropčft živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočano od zdravniških avtoritet. Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad 6000 zdravniških spričeval. J. SERRAVALLO, c. in kr. dvomi - TRST-BarkovlJe. - m & s m Ceno posteljno perje. 1 kg sivega skubl|enega perja K ?, polbelege K 280, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 0, prsnega pulia K 2, od-5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje »°3a,°."»p°.1- njene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega Inlet-nanklng-blaga, 1 pernica vel, I8u 116 cm z 2 Blazinama, velikost 81 58. napolnjena z Jako lepim mehkim perjem K 6, s polpuhom K 2 , s punorn K 24; posamezne pernice K 12. 14. 16; blazine K 3, K 3 50, K 1. Proti povzetju razpošilja poštnine prosto pri naroČilu od to K dalje. M.. Berger v Dešenlci St. 1011. Češki les. Za neugajajoce denar nazaj ali se blago zamenja. — Ceniki o 2lmnicah, odejah, prevlekah In vsem drugam F 7 7 posteljnem blagu zastonj In poŠt. proslo. 52—1 Opozarjamo cenjen« naročnike in Si-tatelje na današnji oglas nove slovenskt semenske trgovine g. Maksa Scverja v Ljubljani, ki je v deveti številki našega lista priložil oglas o otvoritvi svoje nov» trgovine. Prodaja na drobno poleg frančiškanskega mostu. Kje ie dobe najboljll poljedelski ■troji, kakor mlatilnioe, ^opeljni, 6Eetilnioe, prete za sadje I. t. d.? 1703 Edino le pri: 26-8 FR. STUPICA v LJubljani, Mar. Terezije oesta fttev. I., Valvasorjev trg i tov. 6. In zakaj: zato, ker so dotičnl stroji: Iz najboljlih tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se Istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih Izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povtod jako priljubljeni. Obračajte ie na mojo tvrdko pri nakupu atavbenlh po-trebftAin, portland-cementa, traverz, železniških lin In druge različne žeieznine In raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic 6 rjuh+15 kron Puške! Lancaster . od K 28'— Flobertpugke 8 60 PIStole . . . . 2 -Samokreil . „ „ 6- — Poprave ceno. (ilustrirani cenik franko. B 2370 F. Dušek, flpočno 123, fiflško. Leposlovni mcatčnlk »Dom In Sver stane za celo leto K 10 — Naroča se v Ljubljani. i55cm širokih, 230 cm dolgih čisto belih, obrobljenih, dobro trpežno blago, razpošiljata franko brata Lechner v Gradcu, Železna hi&a. 572 6-1 Črna obleka ostane vedno moderna. Veliko izbero več nego 200 kakovosti lepega modernega blaga imata brata Lechner v Gradcu, železna hiša, in pošiljata brezplačno vzorce na izbero 572 6-1 Pri pljučnih boleznih D 86 13-2 kašlju, katarih, oslovskem kašlju? influenci _2 predpisujejo zdravniki in profesorji priljubljeni Sirolin nRoche". SIHOLIN lajSa nagon h kašlju in vpliva na dober način pri nastopu težav prehla)«nja. Radi izbornega okusa tudi otroci SIHOLIN radi uživajo. Dobi.se na zdravniški predpis v lekarnah po K 4-— steklenica. Zahteva naj sb Izrecno SIHOLIN „HOCHE" In odvrne ponarejanja ln tako Imenovani nadomestek. J. Ue rtoetit m! ■»■• rttt/trM | Semenska trgovina MMSO SEVER, Ljubljana llblllblltfl&H li gvi ui.........^ vsakovrstna zanesljiva semena in drevesni vosek v posodah za nadrobno prodajo poleg frančiškanskega mostu priporoča po 30 v, 60 v in K 1'20. v v 2k let star, si želi službo premeniti. — Zmožen je slovenskega in nemškega jezika ter ima večletna spričevala. Ponudbe na upravništvo lista. 692 1-1 = Zatiški samostan = sprejme takoj v službo dva poštena - - - pridna, dobro izurjena - - - konjska hlapca ki se razumeta, če mogoče, tudi na 698 - - rabo poljskih strojev, z - 1-1 l ucenca se sprejmeta za čev-:: ljarsko obrt :: Ivan Rozman, čevljarski mojster, Sv. Flori-jana ul. 24, Ljubljana. 681 1-1 800 do 1000 krm mesečno morejo zaslužiti gospodje i.i gospe vsakega stanu v vseli mestih in vase i s prodajo neke patentirane novosti. Pojasnila zastonj pod Šifro »Strogo solidno- daje Haa-senstein & Vogler, fl. G. H 718 Inomost. Tel. 13.919. Tovorna za stroje in motorje Tel. 13.919. Ins. E. Ple»B & Comp, Dunaj XGII„ m\mu 8. Motori za bencin, petrolin in plin. Patentiran! motori za rudn, olje in plin (Rohol- und Sauggas-Anlagen). 12-1 Porni motori isa,„vs™ Lov omc bili Najnižje cenel Najugodnejl pogoji t jtarjeni kraj zastopniki se iščejo! 254 Vsak \ živcih bolni naj nam tai(jnaznani svoj ni slo: y in presenetili / ga bomo z dragocen i m darilom. Poslali mu bomo popolno zastonj in poštnine prosto v zaprti kuverti našo .razpravo o moderni elektrote-rapiji", ki na lahko umeven način v zanimivih "poglavjih razpravlja otemel jih modernega zdravljenja ž elektriko, vsled česar postane knjiga dragocena ne le za strokovnjake marveč tudi za širše občinstvo. Se nikdar se ni v Avstriji razširjala tako bogato opremljena knjiga brezplačne; ker pa hočemo služiti trpečemu človeštvu in opozoriti bolnike na doslej neznane blagodejne prednosti elektriškega zdravljenja, prinašamo to žrtev in smo 'uverjeni, da bo vsak rad sprejel to darilo. 11705 1-1 Vsak, kdor trpi na splošni oslabelosti živcev, bolečinah v želodcu in črevih, pomankanju spanja, glavobolu, vsak, kdor čuti, da manjka njegovemu telesu naravna elasticiteta, kdor zjutraj omamljen vstane in s strahom misli na dnevno delo, ki ga napravi nervoznega najmanjši šum, kisevstraši najmanjše zapreke, ki gainučijorevma,trganje, neuralgične bolesti, ohromelost, krči vsak naj bere to knjigo, in sodimo ler upamo da se bo navzel iz nje presenetljivih naukov. Elektroterapevtiška ordinacija Dunaj I. Schwangasse 1., Me^zanin, odd. I. 3 s. 11.3.1909. II Kupon za brezplačno knjigo. Na ® elektroterapevtiška ordinacijo na Dunaju l„ ~ Schivangasse I„ Mezzanin, odd. I. 3 s, 'Ji „. Proshn pošljite mi knjigo ..EInc Abhan- ® alunfj uber moderne Elektro-Theraule" J- gratls In franko pod zaprto kuverto N ~ Ime: II Naslov: 738 1-1 vsake vrste se proda do Velike noči pod lastno ceno. - - - Mihael Blaznik Škofjaloka. OCEHCH sprejme Iv. Kralj, mizarstvo v Tržiču, Gorenjsko. 723 3-1 PLETENINA za kmeta in gospoda košarice, koši, hrastovo dno, železna rebra, oljnato barvane vitre. Velikost se naroči po dopisnici. Cena t liter zračne mere 7 vin. — Naslov: .Pletenina1, poste-restante Turjak, Krarjsko. 679 1-1 Sprejme se takoj proti plačilu za pekarijo. Josip Škulj pekovski mojster v Cerknici. 745 2—1 Ustanovl|eno 1832. lil' / oljnate barve množino pobarvat, veliko površino, r.zpoill , '•> ">' J pn nizkih cenah Adolf Huuptmarin, Ljubljana Pr.v* ,'!n,;,i'!<" ''"""a oljnatih barv, flrneia, l„ , , Z lo?" slikarskih I ,n Pleskarskih predmetov. I "" Ctn'ki " d°'" brezP'»ino 40 do 45 metrov ostankov. Priložnostna ponudba. aMS&MPft , . denar nazaj. - B?«" K»°h?',tkalni£a ^ Platno; ™ Nachod. 16, Češko. jg_i Na Viru pri Domžalah se odda v najem gostilna in trgovina Poizve se istotam v hiši št. 3 ali pa v Ljubljani, Marije Ter. cesta št. 1, v trgovini z železnino Fr. Stupica. 190 1 Včeraj smo iskali vijolic in smo se pošteno prehladih. Nismo hoteli v šolo, pa mati tega ni trpela. .Sedaj pred predmestnim izpitom ne boste ostajali iz šole", je rekla. Dala je prinesti dva zavojčka Fatjevih pristnih sodenskili mineralnih pnstilj, vsak otrok ji h je dobil Sestero v toplo mleko, drugo pa smo kar tako poemakali. In danes zjutraj ? Kakor bi pihnil smo bili sveži in zdravi. Fageve pristne sodenice se dobivajo v vseh zadevnih trgovinah in lekarn cali za K 1-25. D 3131 11 Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: . Th. Guntzerl, Dunaj IV/1, Grosse Neugasse 17. ■■ Ugodni uspehi 1907 in 1908 ■■ Srebrna drž. kolajna Korneuburg 1908. Postavno zavarov. TENflX Postavno zavarov. Ceneje in ugodnejše kot bakreno apno ■M Od dežja se ne opere, tfi Branllno sredstvo proti drevesnim Škodljivcem. Uporablja se proti: Peronospora vltlcola, trT""1 r"s"v:,,5kc Krastam Jabolčnih, brušklntfa dreves, Boleznim kumar, Plasmopara cubensls Boleznim breskvinlb nabornic 1 deformans Tresočim boleznim borovca. Kr'"" Krompirjevi bolezni. HT^^u Dobi se samo v pooblaščeni tovarni TENflX za Avstro-Ogrsko: DR, G. HEINER & CO. preje dr. J. Schorm DUNflJ, vi 2, Jttoliardgasse štev. 69. H 507 Telefon 4077. 7"1 Prospekte, pojasnila zastonj poštnine prosto. Steckenpferd- lilijno-mlečno-milo NajmilBjše milo za kožo kakor proti pegam! Dobiva sc povsod! 20-1 332 p, „, občinstvo mesta Hran) in okolice se najvljudneje opozarja, da je „ Vipavsko kmetijsko drujtvooivorilo _ u pranju, ž?ooss-ova hisa vinotoč in zalogo vina na 1i-obno in debelo po r.ajnijjih cenah. Zasiop .Vipavskega kmetijsk. društva" v Kranju. Jos. Boilč, poslovodja. Njjccnej&a in najhitrejfta vožnja v £LxxxexxiRO ■ je s cesarskimi brzo.iarniki = „Kronprlnzessin CHcilla" 140 26-1 „Kalser Wiihelm II." - „Kronprlnz Wilhelm" „Kalser Wilhelm der GroBe". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, Ljubljana Kolodvorske ulice St. 35, nasproti stari Tlilarjevl gostilni Gospod»tt Trnovski pristan št. 14 202 13-1 Iz trgovine J. MODIC v Novi vasi pri Rakeku se razpošilja po vseh poštah jako trpežno, lepo, fino blago za inoške obleke v različnih barvah, za celo obleko 6-20 m za K 8"80; ako sc pri naročilu 2 kroni predplačila priloži. 36't 5—1 Proda se večja množina živega apna Več pove Ivan Gruden, trgovec z apnom Godič, posta Kamnik. 592 3-1 Priložnosti«' nakupi Krasna Ž8pna ura z verižico K 3 50. 30.000 komadov Vupijenih, zaraditega pošiljam i krasno ■'>>'< ur id< <"-o (ne i* ur) „Gloria" srebrno anker-rem. uro. švic kolesje z lepo gravir oklopjem, s sekundnim kazalcem In lepo pozlačeno ali pus ebr verižico natančno idočo le za K 3*50. Nadalje ponudim eno pravo pozlačeno 3«; ur idočo nnker-rem prve vrste švicarsko uro s pozlačeno verižico za 5 K-Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. Razpošilja proti povzetju J. nuHANE, SchMizer-Ohren-ExDortiiiu. 693 KRAKOV št. 48. 1 1 Neitevllno priznani in donaroill — Za neugaiaioče denar nazaj — Ljubiteljem cvetic! ---------r Za okno In vrt, po zimi in po letu cvet! Redke In začudenje vzbujajoče velikocvetne vrste begonlj, nlok sini j, kan, zlato-in srebrno listnih koladij, kal, tjeorgln, 1111), vrtnic, azalk, alpskih cvetic, fuksij, pelnr-gonij, palm, cvetic vzpenjalk, trajno grmičevje, lepotilno in plodonosno. Krasne novosti, prvovrstne, letos cvetoče, kakor tudi izredno krasni „Radu". Potrebujejo llovke. posebno dobro učijikuie razno iinojivo. Vse nenavadno ceno! Mraz ne Škoduje. Bogato ilustrovan cenik v barvali z navodilom o gojitvi zastonj I. SUZfl, PotStijn nad Orl. Češko. G St! 10—1 Samo Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daie amo 383 26—1 ED. obl. konces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane ao-stilne pri JIOOVCU" Protli revtnalizem . . trganje, celo M najbolj zasta-"J rela bolezen se naglo in zanesljivo odpravi z zavživanjem iz rasti snovij pripravljen. el-ovegr. olja jjroti protinuinrermi. Vsako drgnjenje brez uspeha. Steklenica z navodilom K 6* številna, sijajna priznanja. Cliem. Piia^ra La^oratarturu K A H L HEMMEL, Lani* Uut 109. Bavarsko. V573 26 10 r KILA seozdravl v8 dneh.Vpra-San|a z "U vinarsko znamko pod „T. 2201" na Hausensteln & Vogler Prana. H 07 (1^ Hnjboliid In naj-cenejo dobtoonja za muzikalije vsake vrste kakor harmonike, gosli, cltre, piščalke, gramofone itd po najnižjih tovarniških cenah. Dobre gosli K 4-80, 5'nO, ii —, 'i-80,7 60, lok zraven K - 80, 1 , I 40, 1 '80, 2'—. Naiboljše harmonike K 4 81, «• 0, '40, 6V0. Koncertne cltre K !!•—, 18 -, 25 -. Akord-cltre K 'i 5", 4 6 _. _ Nikak rlzlkol Zamena iIo,olJt-na aH denar n»<*J I - Pošilja proti povzetju c In kr, dvorni zaloinlk Hann- Konrad Brux i«. 877 (Čelko). llustrov. glavni katalog s 3000 slikami zastonj In franko. rabijo .FEEOLIN' Vprašajte svojega zdravnika, ni Ii »Feeolin* najboljše ko-smetično sredstvo za kožo, lase in zobe! Se tako malo čist obraz in še grše roke postanejo takoj a-lstokratično fine in lične z uporabo ,Fee-ollna*. - »Fecolin* je iz 42 naiplemenitejših in svežih zelišč prirejeno angleško milo. Jamčimo, da po vporabi ,Fee-olina' brez sledu izginejo vsaki izrastki ln gube, ogrci, rdečica itd. ,Fee-olin' je najboljše sredstvo za čiščenje las in njih ohra-njenje, prepričuje izpadanje las, plešo in bolezni v glavi. Zavežemo se povrniti denar, če bi kd-» ne bil popolnoma zadovolitn s ,Fee-olinom*. Cena kosu K 1, 3 kosi K 2 50. Pošilja M FEITH n*sl. Dunaj, 6 B., Mariahllferstr. 45; dobiva se tudi v mnog h drogerijah, parfumerijah in lekarnah monarhije. 141 3-1 Kraljevstvo Saško. Technikum Hainichen. Stroj za elektr. inžen., tehn. in poslovodje. Prva tehn. strok. šola za trgovce Prgr. zast._ SBH H 1794 Delavnice-učilnice. 6—4 ■■ Kmetje "V mm .. »v« jo Albino pred omchčnnjcm in zlomljenjem kosti, ki pret ta živini vsled suše, s pravočasno porabo Bartel -ovega klajnega apna. Nekaj dek na dan zadostuje, da se obvaruje pred to boleznijo. Poduk in cenik zastonj. Mihael Bartel & Co. Dunaj X/3 Siccardsburggasse 44. Dopisuje alovenako. '67 6—1 9 « - r, H3.*tlfi» if, -S^SLI^.B I V ub|l UKamiaki pianu;, k s,«;, izvršujem ie čez : let, posreill, it ml je, Iznajti najboljše sredltv« ca rast laa, Io je Kapllor k«. II. Isti deluje da postanejo lasje goiti dolgi In odatra-njuje prhljaj (luskine) na Klari. Cena (franko na vsako pošlo) je: 1 lonclč 3 K 60 v, 3 lončka 5 K. Treba, da al vsaka obitcH naroči. — Prosim, da se naroči ,amo od mene pod naslovom: P. Jurlfiič, lekarnar, Pakrac il. 66, Slavonija. Denar se pošlje naprti •II i poštnim povzetjem b 3142 10-1 ZavžUte St. 366. 656 2-1 vsak dan likerski kozarček dr Hommel-a Haematogen neposredno pred kosilom! Dobili boste slast do jedi, živčevje se Vfm ojači. utrujenost izgine in naglo se povrne telesni počutek. Zahtevajte pa izrečno pristni dr. Horrmel-ov Haematogen in zavrnite ponarejanja I 522 1 naročite ceniK ur i'iiit»ir«o in irebrnini, ki ga pošljem zastonj in po 3134 štnine prosto. 26 2 Velika zaloga ur, s-njo švicarskega Izdelka. Vsaka ura je natančno preizkušena In Si jamči. — Ne naročajte ur cd tujih židovskih tvrdk, ampak obrnite se na tvrdko FR. P. ZAJEC, urar io edini zas'opnik Svlcnnke l» »srne or. — L|nbl<»im, Star. (.r* li« a prodaj 50 3 t na! Eno v čirčičah pri Kranju, s 6 mernikov posetve, mali vrt, hiša, hlev, pod, klet, vse pod eno streho, z opeko krito ter šele pred 5 leti na novo sezidano. Cena temu posestvu je 5C00 K; 1000 kron ostane lahko na posestvu. Drugo posestvo je na Otočah, z velikimi gospodarskimi poslopji v precej dobrem stanu. Posetve je 22 mernikov, lep, velik sadni vrt, dva lepa travnika, en gozd, v kojem so že lepe smreke. Nobena parcela ni čez pel minut od doma. Cena temu posestvu je 12.200 K. Tretje posestvo je bolj veliko, okrog 32 oralov njiv, gozdov in travnikov; hiša in hlev v dobrem stanu. Cena temu posestvu je 12.000 K. Kdor želi natančnejšega pojasnila, naj se obrne na koncesijsko posredovalnico v Kranju, ter naj priloži znamko za odgovor. 575 3 1 0b/m/, t. v i/Kniori/ro Mate/1 ieltjo fivb/u, po ceni in na^iesl/itfo potovali na/ se ol>rntyo nSimoti^Jfm e/elxa v AJubljusu ŽColoAvors/ie ulic«20. i&aApvrstoaVc/asJiilct vrlmpjatno. Isfotam sprejemalo se dobri in zanesljivi zastopniki. Razglas. C kr. deželna vlada v Ljubljani je ugodila prošnji mestne občine Kranjske za preložitev tukajšnjih letnih semnjev, ki bodo počenši z letom 1909 vsak prvi ponedeljek majnika, septembra, oktobra, novembra in dectmbra. Ako pade na te dni kak praznik ali v mesecu novembru vseh vernih duš dan, se vrši letni semenj prihodnji ponedeljek. Vsled te prenaredbe odpadejo dosedanji letni semnji v Kranju in sicer: 25. aprila (sv. Marka), 1. avgusta (Kocijanov semenj), 21. septembra (sv. Matevž), dne 18. oktobra (sv. Lukež) in dne 11. novembra (sv. Martin). Mestno županstvo v Kranju dne 1. marca 1909. Za bolne! Za trpeče! Za zdrave! Proti še tako trdovratnim In zastarelim slučajem: revme, trganja, živčnih bolezni, glavo-inzobobola, bolečin v hrbtu In kitah, bodljajev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni, od blizu 1000 zdravnikov priporočeni takoj 2251 bolečine lajšajoči 16-1 IchtyQmentol Pater.tovan v vseh državah. Mnogkrat premovan Nedosežen po zdravilnem učinku! Uspeh iznenadenl Nad 300 zahvalnic. Edina razpošiljalnica in tovarna: kemični laboratorij lekarja S. Edelmann-a v Boho- rodczany (via Lemberg) oddelek 26. Franko se po5il|'a od 5 steklenic nadalje proti vposiatvl 6 K ali po povzetju za 30 h več, 10 Btekl franko 10 K, 25 stekl. tranko 33 K. HAMBURG • AMERIKA • LIHIE 7. najnovejšimi leta 905 in 1906 lina orli/ 9 24 Onn zgrajenimi velikanskimi parmki »fllHCllKa ,Merili Aupusta-Vicloria" fLVZ Pojasnila dafe zastopnik: z 8-12000 tonami 383 26_| ■■ M • ■ • I ■• If nln/lirn««!./. ..1 11 nn » .. Fr. Seunig, Kolodvorske ul. st. 28 Odtind Iz tlubljane vsaki pon^ ljek torek ln četrtek v tedni. POZOR! ČITJU! POZOR I Slavonska biljevina. Ta je napravljena lz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kaSlju, bolih v prsih prehlajenju v grlu, hrlpavosti, težkem dihanju! astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi Itd. 3140 10-1 fljUNUlrSlABo^fr U lov,nje izuornu, uspeh siguren Cena je franko na v8»w» «ošto zs 2 steklen cl 3 K 40 •., 3 steklenice 5 K 80 » , po povzetju ali če se oflje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pu ilja. Prosimo, da se naroča naravnost od P. JURIŠIČA, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija ) iff AnaCsillag! s svojimi 189 om dolgimi orja&kimi lorelej-Skimi lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem 10 iznaftia sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za oja6itev Iasi46a, pri mo-ftkih krepko pospešuje - ast brade in že po kratki dobi da|e lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osi-vonjem do na|višje starosti. Vsakdo si lahko do visoke starosti po rabi od gospe Ane Csillag iznajdene pomade ohrani svo|e ase goste in dolge. Nobeno drugo sred stvo nima toliko rediln.h snovi za lase, kakor pomada C s i 11 a g, ki si je po vsej pravic pridobila sveto.nl sloves, ker dame in goS bofttf' 'S7h "k l0-nCka P°made ležejo na - bolj&i uspeh, ker izpadanje las Doneha i, novM^i^T «""»°'n°ma in poganjati novi lasie. Ta uspeh dokazuje mnogo tisoč iz vsega sveta dospelih priznalnih p."sem ker e resnica venfia uspeh. SU^O-l) Lonček stane: 2 K, 4 K, 6 in 10 K. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iT tvomice Ana Csillag, Dunaj I , Graben štev. 14. kamor je naslavljati vsa naročila. Ml||| a.11 Douiiftttih 1909 Straa 215 r Zalotta 8Vei>« vmli Ivksmtsh apneno-iel«ni sirup. Ta (e ie 39 let uveden, zdravniško i k uš s n in priporočen. Izborno sredstvo K tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje f in vzbuia slast. Pospešuje prebavo in reditev. Cona steklenici K 2'SO, po pošti 40 vin. več *a »vitek. Harbabny-jev okrapljenl Sarsaparila-sirup. Ze 34 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakor tudi nervozne bolesti. Cena steklenici 2 K, po pošti 40 vin. več za zavitek. 2849 14-4 Dr.Hellmann-ooa lekarna „zur Barmiierziskeit" (H;My-!eu naslednik) DiKK?!r v ztlopl pri gg lekara. v Ljubljani, Beljaka, Celju Celovcu. Črnomlju, Nov Mastu, Reki, 8ovodnju, St. Vitlu, Trbižu, Trstu. v»|ik«vci-, Volžperku In Audrljeveču Težkoče v želodcu, kakor tudi glavobol, omotico, gorečico. zaprtje, motenja v prebavi, pomanjkanje teka itd. se čudovito naglo odstranuo, le se le malo časa rabijo že mnogo let najbolje preizkušene Brady-jeve kapljice za želodec. Bradyjeve želodčne kapljice mogočno zbujajo prebavila, pospešujejo slast, zabraniujejo prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico ln škodljivo vretje in so priznano izbor no sredstvo. Izdeluje se samo v lek. ,Prl kralju Ogrskem«, Dunaj I, Fleischniarkt 1/387, kjer je6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 5 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis 3019 3 Josip Kordin Ljubljana, Pred škofijo št. 3 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih Pl kakor detelje, velikanske pese in korenja za krmo, vseh vrst trav, travnišnice, jesenske repe, solate, kuhinjskih zelišč in :: kmetijskih semen po nizkih cenah. :: Poštnim potom se izvršujejo naročila točno in solidno. :: 256 12-1 MOD! , —. ln Iranko mfj 9 Teliti ilnatrorani • J« oanik z lind 3000 podobami ur, zlttl-ff \ * ni op, srehmint - " A " itd. Prva tovarna C ur v BrUxu '-. It. 936 (Celko) Hanns Konrad C. In kr. dvorni znloinlk. Pra*a Sflturaka. nik. ank.-romon. ara, \stom Koskopr K ft'—, U komadi K 14'—. Kcgistr. Adlcr-Boskopfnik. auk.-rcin. oniK7'— PraTa srebrna rem. n a K 8 40. Nikak riaiko ! Zaraona dovoljena 28SS aH denar nazaj. «0 7 TrDunilhe in mahovne s členi in pregibalne brone Eno«ia dvorezni jekleni plugi valjarji h pločevine z obročki, zvezdni in CambrMge valji 255 se Izdelujejo v prima Izborni settavi pri '6—1 N, Mnyfnrtii & Co, mChSTml Ilustr. ceniki zastonj in franko. Izurjeni zastopniki se iščejo. pczcr! podjetje! pezer! — Slavnemu občinstvu se priporoča = dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovinam FRANC SOUVAN, SIN ■ v stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 I 5B a = v Ljubljani. = , (1 — ■ ■ i—IIII1M............ II—lllll ■■»■■II ■ — —— i— ■ ■— taaajuuu^ Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.405. • F • c h registrovana zadruga z neomejeno zavezo 52 Tlastnem zadružnem domu~ v Ljubljani je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad na Dunajski cesti štev. 18 K 65,000.000 — obrestuje hranilne vloge po 41/2% brez vsakega odbitka rentnsga davka, kateresa plač je posojilnica sama za vložnike. Jurijema tudi vloge na tekati račun v zvezi s Čekovnim prometom In jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad..........K 17,000.000--. Poso:u|e na zemljiSCa po 5'/4°/o z 1 Va°/o na amortizacijo ali pa po 5'/-°/o brez amortizacije; na meniCB po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. Uradne ure: vak dan od 8. do 12.in od 3. do 4. ure, Izven nedeij in praznikov. Ponudimo vsako poljubno množino: zarezane strešnike prve vrste zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, samotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d. F. P. VIDIC & KOMP. LJUBLJANA. Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno. 490 1 Izborno kofenino ■■ - ^ -j^-- - r —..i zložna, cena in varna Cunard Line vožnja s H 2927 Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Slavonia 17.marca 1909, Ultonia 30. marca, Pannonia 17. aprila, 1909. IzLiverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta), dne 20. marca, 17. aprila, 8. maja, 29. maja 1909, Mauretania 3. aprila, 24. aprila, 15. maja 1909. Pojasnila in vozne karte pri Hndrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Skupna rezerva sklepom 1907 čez stotisoC kron. Upravno premoženje sklepom 1907 3,600.000 kron. Zadružnikov čez 550. filtrom posojilnica reg. zedf. i neom. zavezo v Liuhljr-nl pisarna na Kongresnem trgu št 15 nasproti nunske cerkve obrestuje hranilne vloge po % % t. j. K 4-75 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 34]8 j Uradne ure od B. do 12. ure doooldne in od 3 do 6. ure popoldne. TekočI račun v Avstro-ogrski banki v Ljubljani. Račun poStne hranilnice št. 49086. Telefon št. 135. Odlikovano. Ustanovi). 1870. Vse vrste lovskih pušk, dvocevk, risanic, tro-cevk, samokresov, se kupi najceneje z najvišjim poroštvom naravnost od tovarne orožja flnton Sodia Borovlje, Koroško. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. 1289 Na)cen. nakup češkega posteljnega perja 5 kg nov., dnhrccfg. sivega skubljenega, brez pra n, K 9-10; boljši K 11-80 i S kg dobrega napol belega K16; belo mehko, K 23-50; 5 kg snežnobelo, mehko K 28.-, K 30.-, K 34. -, K 36; S kg snežnobel ne-oskublj. K 23.-, K 26'-, K29-—;puh siva K310, bel a 1- HO. snežnobel a K 5-80 in K 6-10 pol kg. l>o5iljatev franko po povzetju. Sme se zamenjati in nazaj vzeli proti povračilu poštnine. Pri naroČilu sc prosi za natančen naslov 1VRNA POLHTSCHEK Janovltz a. d. flngel 16 pri Klatovu, češko. — — __„ b 23~i3-T~~" Sanatorij dr. Jaklin, Plzen za kilne , peracije, Prosptkt. H (69 (1) --—- -".^lain Gramofone dovršene kakovosti od 75 kron višje, dovršene ploče (slovenski samospevi, čveterospevl, zbori »Glasbene Matice', Foer-sterjevi i. t. d., godba naj boljših orkestrov) prodaja za 4 kro^e eno z dveina komadoma A.Casa$rande v Ajdovščini. 536 3_, (surov molin) 572 6 1 št. 181 št. 191 št. 201 št. 1001 št. 2001 št. 3001 vinar 39 46 48 45 50 59 vs 78 cm široko. Najboljše, kar mogoče Dobavljata, najmanjše naročilo 30 metrov, brata Lechner, Gradec, Železna hiša, franko. — Pošiljajo se radevolje tudi vzorci. Vsak poskus popolno zadovolji. Za I i kron!! 572 6-1 100 cm dolg, za II K 115 cm dolg-, za 12 K 125 cm dolg razpošiljata brata Lechner v Gradcu na vse strani lop dežni plašč s kapuco, držalom in nahrbtniki iz zajamčeno pristnega nepre močnega t i r o 1 s k o - e r 1 i n š k e g a lodna za gospode in dame. 10.000 kron nagrade golobradoem in plešastim. Pristni ilunsk/ .Mos-balzum" jc pro-vzrocil, da jc zrasla brada in lasje tekom s dni. Mladi In stari, gospodje in gospč uporabljajo ,Mos-balzam", da jim r.iste brada, obrvi in lasje, ker jc uCenj. dokaz, da jc .Mos-balzam" edino sredstvo moderne znanosti, katero tekom S— II tlni vsled vplivanja na brbončlce provzroCl, da prlcno lasje takoj rasti. Neškodljivost je zajamčena. - 10.000 kron v gotovini-- plačamo volobradcu aH plešastemu ali imajočemu redko lasovje, ki Je brezuspešno uporabljal .Klos-balzam šest tednov. NaSa tvrdka je edina, ki da tako jamstvo. Zdravniški opisi m priporočila. Svarimo nujno pred ponarejanji. - Poizkus z VaSIm „Mos-bal-zamom" se |e obnesel. Tekom K d™ i /1 In ■»,. ...n, I .. i., , r -F I i C Iflllll. sie o novi asje. Izpadali s > ""»ua-Dnlz," vsakomur,_____ _____ — „ balz." so pričeli lask rasti nos fin S0 "as""» gola mesta: po 3teden, uporabi „Mos-gade 5. Kodanj. - / zora/ /0s«aJwLf?„?J,stl ',« ><^1. GspdC. M C. Andersen, Mg. Vester-Narcica w „S '■" K„ ,)iskr- Pošiljanje proti prejplaCI ali povzet|U. Mir ManoriM.i Nar"Cil « Pn največji spec. trgovini na svetu: 69'li-' mu^-magasinei. Lopenhagen 470. DBnemarK (D.oPisnic? franki™« z 10 vm. znam- kami, pisma s 25 vin.)