< ČITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. — d O— Matter Settaaabtr ZHk. 184« at the Put Offlee At N«w York. N. I, Act •! Cmutmi »f March Srd. 187». ZA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivate... ' 1 !C 'GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (izrzem&i sobot, nedelj in praznikov ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 78 — Štev. 78 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, TUESDAY, APRIL, 21, 1942 — TOREK, 21. APRILA, 1942 VOLUME L. -^LETNIK L. LAVAL SE ZAVZEMA za NEMČIJO VČERAJ JE PIERRE LAVAL PREVZEL FRANCOSKO VLADO TER JE FRANCOSKEMU NARODU PO RADIO REKEL, DA MORE SAMO PRIJATELJSTVO Z NEMČIJO REŠITI FRANCIJO Laval je govoril takoj po prvi kabinetni seji, pri kateri je bil navzoč tudi maršal Petain. V svojem govoru je porabil vse svoje govorniške zmožnosti, da je francoski narod prepričal, da mora podpirati njegovo vlado. "Xa izbiro imamo samo dvoje: Ali postanemo del nove Evrope« ali pa ostanemo brezbrižni in bomo izginili s civiliziranega sveta," je rekel. Angleška radio postaja je v francoskem jeziku sporočila. da je Hitler ijl maršala Petama -zabaval, da mora dovoliti Lavalu, da sestavi novo vlado ter mu je zagro-w'l, da bo v obratnem slučaju v Parizu poplavil novo in Nemci zapirajo Hrvate Na Hrvatskem je bilo zadnje čase aretiranih več odličnih Hrvatov, med njimi tudi slavni kipar Ivan Meštrovic. Nemške oblasti so skušale pridobiti dr. Vladimira Mačka, da bi služil vladi poglavnika dr. Pavefcča, toda dr. | na osrednjo fronto iz ozadja Maček se ne vkloni. Zato je bil več kot eno leto v končen- |,labiIi velikaojačenj-a in v dveh tracijskem taborišču na Koroškem, pred nekaj dnevi pa1 dneSl jo hUo llbirih l:tm Nem" Rusi samo 18 milj od Smolenska Ruska armada na osrednji fronti je razvrstila svoje težke topove in jih namerila na Smolensk, ki je glavno oporišče nemške armade. Na severu v okolici Leningrada pa Rusi zelo napadajo nemške in finske postojanke. Na severovzhodu se nahaja armada generala Žukova samo he IS milj od Smolenska. Rusi so ga izpustili in je prišel zopet na svoj dom blizu Zagre Viclivju nasprotno via Jo, Italiji pa bo izročil NirO, Savo- £ b°l311' Uk° ^ Se 0Vi PriJ^lji boie, da jo. Korziko in Tunizijo. Laval se je obrnil naravnost na francoske krnele in delavce ter splošno na vse Francoze, da podpirajo njegovo vlado, vie naloga je rešiti Prane i j o. "Ljubimo svobodo," je dalje rekel, "in Frmcija je trpela, da jo je dobila. Prej ne bom odnehal, dokler Fran- umrl. Včeraj je po radio prišlo tU-' di poročilo, da so mu Nemci počasi tlajali sirup. Tozadevno poročilo je oc "Sporočeno nam je bilo," je rekel dr. Širbašič, "da je bilo zadnje tedne a rut i rani h 30 po-vlade v Londonu prejel bivši jslaneev dr. Makove ljudske hrvatski ban dr. Ivan Suha Xa j>ovelje nemških in itn- ciji ni zagotovljena oUrešitev. Prosim vas. da me razu- se nahaja v New Yo'rku mete m mi pomagate v mojem prizadevanju. A ko mi lio-&te pomagali, ho Francija prerojena v novi Evropi." Laval je bil posebno oster proti Angliji, kateri je očital, da je Francijo palmila v vojno. "Pahnila nas je v vojno in nas je srafci bojev zapustila," je rekel, 4'potem pa je še .skušala uničiti naše bro-dov.;e, je pobijala naše vojake in je izstradala naš narofU Sedaj pa se njeni aeroplani, ki so nas zapustili v uri nase nesreče, zopet vračajo na nebo Francije, da dokončajo uničenje onili klkimov, ki so še ostali iz bojev." Dalje je rekel, da se ni nikdar vklonil kakemu tujemu vplivu, da pa se je vedno zavzema) za .sporazum z Nemčijo m da um je pri srcu samo ltfoftm>bit Francije. Nat pa se je obrnil proti boljše vikom ter rekel: "Lol.jševizf-m vam bo prinesel samo zatiranje in rev-v, lno' kakor je priuetsel ruskemu (narodu. V novi Evropi pa bo .povsod postavljen socjalizem in delavci lx>do za-•s<* Ar»i. čislani in spoštovani. "Ali mislite, /la se bodo Rusi. če bodo zmagali, vstavili ob naši meji V Igriški liS;ti ne razpravljajo nmogo o Walovem govoru, toda "Potit Pari si en" pravi, da (bo Evropa postala boljseviska. ako Anglija zrnata v tej vojni. Francija se more rešiti samo, če se otrese angleške- stranke ter 80(» izdbražencev. pisat t* 1 je. v, pesnikov, odvetnikov in duhovnikov. Med temi 1 janslki'b oblasti je pustil po-[je tudi Meštrovic-" glavnik dr. Ante Pavelič zapre- j Dr. Maček je star t* J let, Me ti mnogo Hrvatov. tštrovič pa •">«» let. LAVAL SKLICAL KABINETNO SEJO Pierre Laval je včeraj sklical prvo sejo svojega kabineta, na kateri je prevzel nalogo, ki mu jo je izročil maršal Petain ATENTAT NA LAVALO VEGA PRISTAŠA Nemška časnikarska agentu ra DNU. poroča, da je bil v Hennes izvršen atentat na največjega Lavalovega agitator- .redi veliike krize, ki se more ja jaequeza Doriota. primerjati s krizo v času francoskega poraza v juniju leta 1940. Maršal Petain je po radio obvestil francoski narod, da je kot načelnik države izročil ua-čelstvo vlade Pierre Lavalu tei je pozival narod, da se združijo za Lavalovo vlado "z enim samim srcem.** Maršal Petain je politične zadeve Francije izročil lava- lu, vojaške pa admiralu Jeanuj Darlanu z naslednjimi beseda- Ko Je imela francoska narodna stranka sejo, je bi i a z galerije vržena Ibomiba, ki je bila namenjena Doriotu. ki je ravno govoril na govorniškem od rn. Bomba pa je padla meti prvo hi drugo vrsto sele?ev. Neka ženska je naglo pograbila ibombo in jo je vrgla v vrsto godbenikov, kjer se je razletela in je bil en godbenik laltko ra.ii jen. MOČAN NAPAD NA CORREOIDOR Vojui department naznanja, du so včeraj Japonci iz zrafka in s kopnega obstreljevali ameriško Trdnjavo na ottokti Corre-gidor ob vhodu v M anils ki zaliv. Z noviii postojank na osvojenem Bataan polotoku in z juga od Manile so Japonci pričeli l močnim artilerijskim ognjem in tudi strmoglavci so prvič napadli ameriško trdnjavo. Ameriški topničarj pa »o krepko odgovarjali na ja'{>on>ki Ogenj hi so prisilili najmanj tri japonske »baterije, da so utihnile. Japonci so petkrat napadli Corregidor s stnnoglavei in iz velike višine. En japonski bombnik je -bil izstreljen. Kakiih 500 milj južno, na o-toku Mimdanano pa so Ameri-kanei in FUipinci z zajede napadli dva traka japondkh vojakov in so ji(h mnogo pobili. JAPONCI Z 9 PALČNIMI TOPOVI STRELJAJO NA CORREGIDOR mi Quislingov -ultimatum "Admiral Darlan, ki ostaue i učlteljem moj določeni naslednik, bo pre-j Ministrski predsednik naeij-vzel obraitfbo dežele in našega *ke vlade na Norveškem major naroda. j Vidkun (Quisling je učiteljem **Pierre Latval pa ibo pod razglasi ultimatum, v katerem mojim vodstvom imel v rokah jib potzivlja, da se do 1. maja notranjo in vnanjo politiko na- pridružijo narodni .stranki nči_ še dežele. V tragičuem trenut- t oljskega društva, ali pa bodo ku naše nesreče sem njemu po- v nasprotnem slučaju izgubili veril nalogo, tla zopet dvigne svoje službe. Francijo. Francozi, vaša mo-1 Švedski listi p ravnjo, da bo d ros t in vaša potrpežljivost in s tem pozivom naravnost nui-potriiotizem bodo nam poma (cen pouk v norveških šolah, gali, da premagamo vse nase Nenwa so ianeli v četrtek ve-preiisku»nje in nesreče. Pridi- like manevre po norveAkih aro te s samo enun srcem, m zgi'-nite «e okoK vlade, ki vain bo dala novo upanje." rali. Na raznih krajih so pojavili težke topove in ljudem ni dovoljeno priti v (bližino topov. ARETACIJA NARODNIH DELAVCEV V DALMACIJI Ženeva, v aprilu (J1C). — Po zaneti ji vii vebteh r.o Italijani znatno poostrili režim v Zitse HHltlŠkih aeropla-nov. Ziulnje dni Rusi zelo napadajo okoli Ijeningrada, ki ga liočejo osvoboditi, predno >ko- na Poljakom, v Franciji m pili sneg. Posebno vroči 'boji JAngtfji so Nemci v prvih tii se bijejo ob rt'ki Volkhov in na [mesecih vojne povtV*ali število Kareliji. Pri Iiadoškem jezeru so Rusi na nekem kraju na- Nemške zračne izgube Ruski zračni generalni major D. Grendahl v "Rdeči žTezdi" piše, da so bili na ruski fronti ubiti vsi nemški letalci, s katerimi je šla Nemčija v vojno. Sedaj ima nem ska armada letalce, ki so nmogo manj izvežbani kot so bili prejšnji letalci. Navzlic velikanskim izgubam p redo val i za dve milji. Poriw'ilo iz Kujbiseva pravi, da led splošno |>oka po Volgi in tudi po rekah severno od Moskve. Y>led tajanja snega ho zemlja mehka, vsled česar ne bo mogoče pričeti nobenih večjih vojnih operacij. HITLER NA FRONTI Hitler je- vveruj Jivoj 53. rojstni dan obhajal v svojem glavnem stamina fronti. l)an je potekel, kot vsak drug dan, samo da so njegovi najbližji prijatelji prišli čestitat. Meti prvimi sta bila feldmar-šal Wilhelm Keitel in general med njimi vklenjene v verige |Franz Haider, šef generalne. Odpeljali v koncentracijska h™ štaS*a, ki sta Hitlerju priue-taborišča v Italiji. Tako so samb iz Športa v mesecu decembru odpeljali v Italijo liHi oseib in v mesecu januarju 1'liO. Vsega s>kupaj so iz- Dalmacije odpeljali nad 1000 oseb. Med njimi so bivši bani dr. Ivo TartagljLa, doktor Alirko Bu-jič in dr. Jablanovič, dalje narodni poslanec HSS Paško Ka-literna, odvetniki dr. Ljubo Leontič, dalje narodni poshi-nee HlSSS Pasko Kalitenia, oo dr.' Bos- nič iz Metkorviča in dr. Mora- letalcev od 10,000 na 15,000. Ti letalci so bili zvežJbani v dejan-skih iboj-Lli in >0 tedaj ru-ki letalci imeli i«*spnoti zelo visoko izvežbane nasprotnike. A'ojna se more deliti v tri razdobja. Prvo razdoiije je bilo od junija do konca avgusta, ko so neiuški letalci napadali ruska letališča in armade; v tem č«i s a >0 Nemci izgubili o-koli 7200 aeroplanov iai '2<),UOJ letalcev. Drugo razdobje je bilo v septembru, oktobru in novembru, ko .so se bili velikanski boji med armadami. V tem času so Rusi Nemcem vzeli iau-cijativo iz rok. Ru-ki letalci so uuičili ,"KX)0 aeroplanov in tlbi- UPORI MED NEMŠKIMI VOJAKI Belgijski li.oroča v svoji zadnji izdaji, ki je prišla v Ijondon, ^la je prišlo do lK>jev med neiiKŠkinii vojaki v Monsu ter meoveljni-kov. Pozneje so prišli k Hitlerju feldriiaršal Goering, vuauji minister Ribbeivtrop in adm. Raeiler. Za njimi pa so i»rišli nekateri vfsoki državni uradniki. Goering je v svoiem govorul 1 ,• 1 HM - \ 1 1 iWerjKMUt. proslavljal Hrtlerja ter rekel, T/ . .. • • ■ , • \ n . 7 . , , , 1 por med nem^kmiL vojaki da bt ostale evropske vlade na- ' . . „ , , i pa se ne dogajajo samo v Bel-pravile boljše, ako bi se prulru-i1 ... ', l., .... . . . . 'uriji, t«nvei* tudi po dnur-h za- zi e Nemčiji v njeni vojni pro-r J ^ ' ., .1 ' 1 > sedemfi državah, loaiti Hitler ti lKiliseviznni. Ker pa tega nrj v ' , . . ho<*e za svojo spomladno oten- so liotele, je za nemški meč o- ■ . • z i stala naloga, da zada boljšovi-Kinu smrtni vdarec. t)]K>l»lne je imel Hitler kosilo s svojimi prijatelji, totla že prej j*» preiMive>lu priredil veliko vi so izstrelili en bombnik Na otoku Pa na v, -kakiih 150 milj dalje proti jugu, so se Japonci izkrcali pri San Jose. — Vroči boji so se vneli 11a severnem koncu otoka pri Lam-banao. ivo na rusko fronto poslati vsakega vojaka, če se 11111 tudi vojaško parado. Na Grškem pa jo nemško vojaško poveljstvo izpustilo iz zaporov vse kaznjence^ ki niso bili obsojeni več ktvt na th e leti. li J J do 15 tisoč letalcev. V tretjem razdobju od početka decembra in do konca marca so Rusi sploh imeli premoč v zraku. V tem času so Nemci izgubili 38,000 .svojih letalcev in več, kot pa so jih imeli v začetku vojne. " - - Kot pripovedujejo nemški ujeti letalci, je v Nemčiji 74 letalskih šol, vsaka s 150 nčen-;iiT ki se vežfeajo samo po 6 me-siriA-. SiHuinji nemški letajci so komaj izvršili letalsko šolo in so kvečjemu kaproli, medtem ko so bili ob pričetiu vojne poročniki. »Stari so.od 18 do *J1 let. (5eneral GrendaHil pravi dalje, da bodo Rosi nemški zračni sili zadali še hujše udarce, kot pa v preteklosti. niso še zacelile rane. V Monsu so se pričeli nemški častniki in vojaki pretepati tekom ka-zanja filma o bojih na ruski fronti. Pozneje je bilo slišati streljanje v vojašnici v Monsu. V Aittvverpenu pa je prišlo do s]K>]>ada med nemškimi mornarji in vojaki, ko so mornarji peli neko pesem proti naeijeui. Tedaj so jih vojaki napadli in v pretepu je bilo ranjenih 13 mornarjev in vojakov. Nova policija v "Neodvisni" Zagreb, v aprilu (JI"C). — ** PoglavirLk" je ustanovil novo vrsto policije. Razen redne policije in "vstaškega resledirami mučenja. Vsak mora kupiti vojne bonde Zvezni zakladničar Henry Razstava Bo^danovičevih i Morgentl.au je naznanil, da bo slik v New Yorku . a za vse okraje. «lo katere v.-vto Sloviti jugoslovanski slikar Bori-slav Bogdanovic je v Li-Henfeld Galleries, 21 K. 57th St., New York, razstavil svoje najnovejše s]i*ke. Razstava :l>o odprta do 25. aprila. Bogdanovic .je prise! V Ame-riko po izbruhu vojne lanskega leta ter je sedaj Lzložil slike, ki jih je napravil v Ameriki. morajo delavci kupiti vojne bonde. Mongeirtlian je rekel, da Ik> moral vsak dealvce kupit; bonde za znesek 10 oustoikov .svoje filače. Slabo vreme v Libiji Poročilo ix Kaire pravi, da so vsle Libiji |>re-nehali vsi boji. ^Raaijeni ameriški in filipinski voj«*i!ki, ki so se borili na Bataan u, se peljejo v bolnišnico v Avstraliji na bolniški ladji. CITATEJJI IN CITALJICE! VAŠEMU SLOVENSKEM LISTU LAHKO PONUDIT E PRIJATELJSKO ROKO V POMOČ S TEM, DA IMA TE VEDNO VNAPREJ PLAČANO NAROČNINO. "GLAS NARODA**-— New York TUESDAY, APRIL 21,1942 — VSTANOVUEN LETA 18« GLAS NARODA orriiki so napadli italijanske vojaške oddeJfce zahodaio od Jesenic in 'Kranja. " V zad njih štirih mesecih sO fašistične oblasti zaoele pritiskati z divjaškim terorjem, a brez uspeha. . K U R jJ J T E V JUGOSLAVIJI BESNI VOJNA. >(JIO.) — V Jugoslaviji ni tajnih podzemnih- aktivnosti;. tam besni prava vojna. Tam & često piše o dogodkih v zve- PEOSLAVA 75-LETNICE ROJSTVA ETBINA KRISTANA. V nedeljo dne lil. aprila je bila v Slov. Nar. domu na St. Clair Avenue v Cleveland, U., svečana proslava 75-obfletnice rojstva uglednega slovenskega javnega delavca in pisatelja vdanosti so vse bile izpiljene. , » Ta-ko poročajo, da so nekemu!Etibl0a kustana- PrQelavv sta duhovniku dali na izbiro, naj se javno izreče za fašizem ali pa ga bodo naučili z nožean. Nič čudnega, da se je odločil za prvo in manj boleče zlo. Albanci so ostali povsem hladni spričo priključitve prejšnjih jugoslov. predelov Srednje Srbije, ki so jo blagoslovili Nemci in si tam pridržali pravico do izkoriščanja rudnikov, edinega zaklada, ki ga je. tam mogoče najti. se udeležila tudi ministra jugoslovanske vlade v Londonu, Franc Snoj in Kosanovič, ter univerzitetni profesor dr. Boris Furlan. . Slavij«, nec je k s\ojem.u loj-stuomiii dnevu prejel veliko število brzojavnih voščil iz vseh krajev Amerike, kjer prebi- UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS VESTI 0 CETNIKJH PO RADIU Sonja Tomara, dopisnica i(New York Herald Tribune," četnikov geueiala Mihajloviča v skupnem in shžnem boju za osvdboditev in vstajenje velike. anočne in deiuokratične Jugoslavia. Po mnogih drugih jK)Ztirav-nih govorih, med katerimi naj omenimo govore konzuila dr. Miilly-ja, pesnika Zomiana in urednikov našega časopisja, se je oglasil k besedi elavljenec •besni vojna od tiste noči 25. junija, ko se je n*ed! srditimi vzliki "Frljajte bonube, 'čehri-ci!tristo tisoč Srbov, v skupinah po 15—20 vsulo iz >vojili planinskih bivali-šiT*, napadajoč sto in sto vasi in mest in zače-rušiti električne in pron^et-ne zveze, dvijgati v zrak mostove in skladišča orožja* uničevati sovražnikove vojašnice in pot&n umakniti se pred začetkom! dneva v svoje plani m Od te noči naprej četni k i vodijo neizprosno borbo proti osišču na povrni ni tisoč petsto kvadratnih milj. Po nacijskem prodoru so četniki — junaški Sbi>ki lodoljubi, ki ljubijo svobodo in ki so bili del redne jugoslovanske vojkse — odšli v gore. Dva meseca so mirovali, pripravljali in urejevali so svoja zavetišča, pripravljali zalogo bodal in steklenic z gorivom, da nadorneste puške in 'bombe, ter so počasi prelevili v vojsko"pod poveljništvom generala Mihajloviča. na čigar glavo *o naciji razpisali riagra do milijon dolarjev. Nemci so trikrat poizkusili uničiti čet-■nike. Vsi ti poskusi so ,se ponesrečil in vse svoje zverinstvo »i z odpoiom jugoslovanskega naroda, je posvetila svoj članek dne 9. aprila radijskim po ročilom, ki jili vsak dan oddaja tajna radijska postaja generala Draža Afihajloviča v Jugoslavia Neko tako oddajo sta poslušala lia sprejemni postaji Jugoslovanskega Informacijskega Centra v Forest Hills dr. Svetislav Petrovič in dr. Milan Hercog, o čemer gdč. Toil i ara piše: Sprejem je 'bil izvrsten, čeprav so nemške in italjanske postaje poskušale motiti * 'tajno postajo Šumadijo", kakor jo imenuje četniški govornik. Oddajo je bilo mogoče včeraj poslušati do konca. Govornik je govoril v prosti srbohrvaščini, skoraj kakor človek z dežele, a ognjevito in navduše- vajo Slovenci. Med drugimi j "sam>aki ^ ^ ^^nz^valiT^ sta bili preči tan i tudi bi^javi{tC)ple p^y^ in nato v -je<]v_ hrvatskega bana dr. Subasica1 in svetnika jugoslov. podani- no: "Bodite potrpežljivi kajti samo ]>otq>ežljivost *bo rešila Srbijo lu našo veliko Jugoslavijo. Bratje Si*bi, združite se proti Švalx>m, ki so uničili vaše domove. Na dva načina lahko pomagate nam iai našemu votEtelju Draži Mihajloviču: s tem, da z orožjem v roki stopate v naše vrste in s tem da so znesli nad kmečkim prebi- nam dajate hrano, obleke in misel na novo zmago nad sovražniki Francije, tefitaj mi dovolite, da to pismo naslovim na nepoznanega maršala Francije, ki se bo nekega dne pokazal in 'ki bo prežet nove/ga francoskega dfuha in iki bo tudi v kratfkem prišel." Nadalje general Miliajlovič popisuje junaško Iborbo četnikov, hi se gledajoč smrti velJno v oči. brez strahu bore proti sovražnikom, Nemcem in Italjanom. Nato pa Pe-taina poživlja, da se pridruži vsem evropskim narodom v vsi t laški vojni proti Nemcem po celi Evropi. JUGOSLOVANI PROTI HABSBURŽANOM ljiibezen do domovine, razložil svoje misli in nazore z ozirom | na splošno svetovno situacijo, ter se dotaknil mnogih važnih socialnih in politično-gospo-' dai-skih ^iprašanj, -ki čakajo re demokracije v svetu. Navdušeni klici in topli ix>-isdravi. ko je govornik in slav-Ijeuec kiončal svoja izvajanja. Dalmatinski Hrvati so za štva v Wasliingtonu- dr. Ry-Italijane trd oreh. Fašisti so barja. upali, da jim, nadzorstvo nad Po mnogih uvodnih govorih milijon hrvatskimi kmeti in ri-Jin pozdravih uglednih predstav ______biči ne bo delalo preglavic. Vo- nikov elevelandskega izšel jeni- Mihajlovič, 4'škleipam, da nikakor ne želite, tdia bi Iwlestna! ki. so najprej poslali škega življa, je govoril slcneu-__ _ usoda vašega naroda ostala Stalna. Ako pa ste opustili 7 ^^ ^ zadelo ob take; ski mnnister v jago^lov. vladi Žtve" po znmgi"'prav^-nosti 7n - - težave, da so ga morali pomno-; Franc Snoj, ki je v kratkih be- žiti. iflnogi domačini so izgi- sedah očital pomeiUbna razdo-nili v divjino Dinarskih alp in bja v zgodovini Slovencev in se pridružili četnihom. Števil- poudarjal alavljenoeve zasluge ne smfrtne ofosodfbe prebival-j v slovenskem in ju^oslovan- Btva niso n*>gle ustrašiti. No- skem javnem in .političnem d»e-|60 da slovenski izse "ben italijanski uradnik si ne lovanju in njegovo neumorno; ^©nrafei živelj zna ceniti žaslu upa zapustiti pristaniških delavnost na književnem in mest brez spremstva. T^eto dni prosvetnem polju med sloven po padcu Jugoslavije Še ni po- skim izseljeništvoan v Ameriki. teHdo, a dalmatinski Hirvati soj Toplo sta bila pozdravljena fašističnim oblastim izdatno tudi govora ministra Sava Ko-pokazali moč odpora. . ' |sanK>v>ča in profesorja dr. Fur-(Najveicie presenečenje pa so lana, ki sta obujala sj»onune na pripravki Slovenci. O njih se politične borbe za ustvarjanje je mislilo, da so najbolj krotki jugoslovanske ideje in poiular-med vsemi Jugoslovani, in zde-1 ]ala vrednost odločjiega odpora lo ee je, da je razdelitev njiho- vseh Jugoslovanov od naših vega masnega ozemlja onenao- j žrtev v tržaškem^ procft»u do nateni govoru, v katerem se je izražala vsa njegova globoka *kem "oktobru v divjem pohle- vaietvon?. . •Maščevalni napadi četnikov na osišene vojašnice so bili- tako uspešni, da sp Nenuci v lan- Dr. Alojzij Kuhar, jugoslovanski poslanik pri poljska vladi v Londonu je po radio odločno nastopil proti agitatorjem, ki v Angliji in v Združenih državah (delujejo za obnovitev habsburške države v Evropi. "Za nas pomenijo Habsburžani isto kot Hitler," je rekel, "in če naši ljudje preklinjajo Hitlerja, obenem tudi preklinj a jo Habsbunžane.'' 'Po vseh krivicah, ki so nam jih Nemci prizadeli v Avstriji tekom 1000 det, Halbsburžani nikakor nimajo 1-ravice tridM, da bodo mogli ozdraviti zlo, ki so ga sami povzročili. "Mi Jugoslovani se v uri največje preisfcusnje čutimo dolžni, Vik javno molimo, da bi nas Vsemogočni obvaroval šibe, da bi se zopet vrnili Habsburžani kot naši odreŠeniki.'' To so jasne besede! pu po maščevanju obkolili neko me.-to. zbrali vse moško prebivalstvo — 8000 duš —in jih na vse zgodaj zjutraj začeli streljati. Ko je padel mrak, je streljanje še vedno trajalo. Neki Jugoslovan je dejal: "Kar sem videl v moji domovini, je utrdilo moje srce proti vsakemu komlpromisu. Ali oni. ali mi. — Mlislim, da -bodo oni." NEMCI OBEŠAJO POLJAKE Poljska vlada v .Londonu je prejela poročila o novih grozodejstvih, ki jih Nemci uganjajo na Poljskem in zlasti v Šle-ziji. Nemci Poljake javno obešajo in ofoglavljajo, zlasti v Gorenji Šleziji v okolici Dom-brove. Naciji so zbrali šolske otroke i z Dooifbrove, Sosnowieca, Bendaiua in drugih vasi, da so gledali Obešati ljudi. NemSke žene pa so prostovoljno pripeljale svoje otrke, da so jim pokazale, kaj se more dogoditi "slaibim Poljakom'', Pogosto prisilijo Nemci vse prebivalce kakega kraja, da gledajo obešanje. V koncentracijskem taborišču v Oswieoianu v 0'orenji Šleziji se nahaja 2U/XM) Poljakov, s katerimi iftemci sfkrajno grdo postopajo. Pretepajo jih z bišem. iai palicami, trgajo jim nohtove in jih po več ur obešajo z glavo navzdol. ANGLEŠKI USPEHI V BUEMI Včeraj so Angleži s tanki in kitajsko infanterijo napadli japonske postojanke v Burmi in so dosegli precejšnje uspehe ter so pregnali Japonce iz Janangijanga. Angleški aeroplani pa so letali ob zapadnem obrežju Bifr-ine, da bi Japoncem preprečili Mtrcanje. Leteli so 200 milj daleč in so bombardirali Bas-seiu in zaliv Gwa. Poročila iz ČtnVkinga naznanjajo, da se Kitajci počasi u-mikajo cflb reki Sittangu proti severu in da je v teku velika bitka blizu Pijinmani, 150 milj južno od Mandalaja. Nedic ni več general Na priporočilo vojnega'mini-stra generala Draže M3hajlo-vioa je jugoslovanska vlada v Londonu 'Milanu Nedieu vzela naslov gene rail jugoslovanske armade, ker je prelomil vojaško prisego in sedaj služi so ^ražniku svoje domovine. š! Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NAR0DN PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA 1 PODPORNA USTANOVA "ilftMi'if i n Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. let^starosti. II ČLANSTVO: 60,000 PREMOŽENJE: $ | 0,000,000.00 Za o?je iiifArmacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ j • H ^ 3/ *>'* t. I c Glavni stan: Sr Uwndale Ave., Chicago, lil. 1 ge in delo naišili odličnih jav nih delavcev in da jim je zanje globoko hvaležen. KLOBUČARJI iskušenr na hidravličnem stroju, na moških klobukih, dobo delo pri: GOOD VALITE HAT, 19 W. 4tli STREET, NEW YOR K CITY (5x) ^]||IHItil»ft!ll(lllt)!l!IIHI!!linillfttf!g Note za PIANO-HARMONIKO ^ ali KLAVIR NACIJI IN TAJNA VOJNA NA BALKANU. ("The Christian Science Monitor" poroča iz Carigrada. Po verodostojnih vesteh z Balkana ^o ?e narodi na Balkanu začeli dvigati proti surovim metodaan Ilimnderjevega Gestapa in Zbirati v dobro or ga ni žira na tajna društva. Jugo^ovaiiska četniška or iganizacija je .«ama po sebi tajna diULŽba, ki je organizirana S po vaen> jugoslovanskem ozem I ju in celo v Beogradu, ki so ga zasedle nacijske čete, mladi rodoljubi prihajajo v zvezo z agenti generala Mihajloviča in se vpisujejo v njegovo narodno vojsko. . (Kvizlin^ki general Milan Ne-dič in neanSfce oblasti so ha- BliEEZES OF SPKtiiG TIME OF BLOSSOM (Cvetni čas) S SLOVFASKI FANTJE VSE BOM PHODA1.A slovenian bancs vanda polka po jezeru K Q L* O poročila. "Puiike niso edino orožje. Potrebna so nam tudi vaia srca. V teh dnevih pre i skušenj moramo med seboj razdeliti vse kar imamo. "Lansko žetev smo že porabili, do nove pa je Se dosti časa. Razdeliti si moramo nase zadnje drobtine, kajti če ne pride pomoč, bomo skupaj u-inrM. Zavedajte se, da i^o naši gozdovi polni »bo rcev-m učeni-kov, ki žive življenje divjih z\*eri. Najdite jih, dajte jim jesti, dajte jim preobleke. Kdor poiuaga bratu v viteški potrebi, pomaga materi Srbiji. Maščevanje in kaz&n za izdajalce bo prišla pozneje. "Bog čuvaj Srbijo!" Nagovor ste sledili d te za dnji krtici jugoslovanske uaro-due himne. V svojem članku časnikar-ka prinaša znane podatke o herojskih borhah Draža Miliajlo-vica in njegovih neustrašen:ii četnikih in o izdajalski vlogi "|K>glavuika" Faveiiča in o-stalih kvizliugov in nadaljuje: "Kje je glavno bivališče generala Mihajloviča ni mogoče sponeiti. General se seli iz kraja v kraj, a njegova radijska postaja je, kakor se zdi, nekje v divjih planinskih predelih Črne gore. V neki aadn ji radijski oddaji so se četniki pohvalili, da imajo tudi nekoliko letal. Nekoliko so jih dobil od zunaj, druga pa so verjo pravili vse. kar je bilo mogoče, tn0 njihovi mehaniki sestavili da bi zadušili čet niš ko delavnost v Beogradu, a vse do sedaj so imiena MithajlovieeVih agentov v Beogradu ostala tajna. ohio valley sylvia polka g POČITNICE tam na vbtni gbedi maribor waltz spa vaj milka moja orphan waltz dekle na vrtu o.t. marička. pegljaj židana marei.a (polka) veseli bratci (taazurka) barčica MLADI KAPETANB ko pticica ta mala zvedei, sem nekaj pojdi z,-menoj dol S planixe gremo na Štajersko Stajeriš happy polka ČE na TUJEM 35 centov komad 5= 3 za $1. 1 moja dekle je &e mlada 5e Po SSe komad: Naročite pri KNJIGARNI S SLO VENI C PUBLISHING CO. S 21ff West istta St.. New York = lililHHIHIHIIHIHlHRHtHUUtlHIIlHII Vzemite si počitnice in se zabavajte pri Louis Pirnatu na Long Islandu . . . Zdrav zrak, RIBOLOV, zabava vsak dan, prenočišče, jedila in pijača, kakor doma. LOUIS PIRNAT Linden Inn Merrick Rd., Lindenhurst, L. I., N. Y. JERRI KOPRIVŠEK In njego* orkester na ploMah Terezluka Polka Na planiucab—voltk-k Štv. M 575 In DLQCKSNE UNI\rERSITY TAMBURICA - 6tv. M 571 Za toz. cenik in cene ploSC M obrnite na: JOHN MARSICB Inc. 493 West 42nd Street. New York ADVERTISE IN "GLAS NARODA iz delov in motorjev se strel je--nih nemških in italijanskih letal." *4 Jugoslovanska vlada se za veda, da četniki ne morejo nadaljevati borbe, če kmalu ne dobe pomoei v orožju, strelivu in hrani. Branko Čtfbriloviv, minister za prehrano, in letalski polkovnik Dragutih Savič sta nedavno prišla v Združene države in poskušata organizirati pomoč četnikov po Tend -lease aktu." "O vsebini njihovih uradnih zahtev ni ničesar znanega, vendar pa «e domneva, da bi hoteli nekoliko bombnikov, ki bi nosili pomoč generalu Mihajloviču & Srednjega Vahoda. Ce bi Mihajloviceve čete bile premagane, bodi z lakoto, bodi z orožjem, bi izginil zadnji otok odpora v Evropi." "V Srbiji so še^l nemških divizij zamenjale madžarske bolgarske divizije. Zdi se da so Italjani izgubili nadzorstvo nad Črno goro. Jugoslovanska vlada poroča, da so četniki že često prodrli do Jadranskega morja. —JIC, "GLAS NARODA" — New York TUESDAY, APRIL 21f 1942 VSTANOVLJEN LETA 1893 Kratka Dnevna Zgodba N D I J A Islandija jt otok v Severnem ledenem morju, že onlkraj polarnega kroga ter je s svojo lego nekaka zadnja predstra-ža civilizacije na meji strahotne puščave večnega ledu. Na tem otoku prebiva kakih 100,-000 ljudi, ki so trdi in utrjeni severnjaki v boju z» per nrttaie viharje iu divjajoče morje. Le mlko kdaj prihaja sen^kuj med nje kdo od južne strani, kvečjemu kak učenjak ali pa kito--luvec. Islaikdci m> čudaki, saj r-o docela vase zaprti. Njiho-vo življenje .j*, ti do, grejejo jili edino h vroči izvirki, ki bruhajo :z zemlje — g» ■ jz i ri. * Ti. santi mtse navezani ljudje žive vsi pripovedkam' svetega rodu iz nekdanji Mi ter so tako Kii|griz( ni za svojo svobodo, da je kaj takega redko pri kafcem drugem narodu. Pred kakimi 1000 leti so na tisti ohali pridali švedski morjeplovci. 0*1 tistih Časov naprej pa ni bilo r.ftd tem otokom nobenega tujega vlndanja več. c 10. ma.hiika 1^+f) pa «e je na tem otoku zgrdilo nekaj verodov nsko vainega. Majni-ka meseca so Nemci zasedli Dansko, nakar .je med dansko vlado in nemško armado na->talo novo razmerje, ki pa "islandski vlad** t - r njenega naroda ni prav nič brigriilo. Za to je i>land*ki parlament tako. «lti se je pfl*1ej cd rekel danski kral lovski hiši, napovedal vojno X»mtčiii in naprosil Anifliio, naj s svojimi tetami zasede Islandijo. Angleži »o h ka jpak takoj bili na jasnem da je otok Islandija hudo važna strateška postojanka, ki bi utegnila Atn-gliji postati hudo nevarna, ko 4)i s* v njej nastanile nemške podmornice. Odtod bi namreč nen*ške podmornice vsaj pole-ti in jeseni močno nagajale an-gleškim pomorskim transportom. Zato so kmalu po 10. maju i -ku 19i0 Angleži poklali proti Islandiji več svojih vojn Hi ladij, k« so izkrcale angleško vo-jiijštvo. Prebivalci glavnega islandskega mosta Reykjavik« so ž** drugi dan začudeni git-dali. kako se na njihovem otoku izkneujejo angleški vojaki in mornarji. To >o bili prvi vojaki, ki jih je oko kakega Islandca kdaj videlo. Na tem otoku doslej namreč že 1000 let ni bilo ne domačega ne tujega vojak. Vojaštvo je za Islandce Ibilo nekaj doctia neznanega. O tem so Islandcem pripovedovali le časojpisi, ki jih Islamic tudi imajo Tupatam je o tem pripovedoval v predavanju tudi kak popotnik, ki je obhodil svet da je na primer bil kdaj na Danskem. Škotskem ali Norveškem. Zdaj pa je vojaštvo kar naenkrat prišla na Islandijo in sicer docela tuj vojaštvo, pa koliko! 1-aliko si mislimo, da je ishindska selska mladina bila vsa navdušena ob tem dogodku. Mladina je nan vreč povsod prva, ki se navdušuje i tuj 'e zraven tud: najbolj radovedna za vse tiste stvari, ki se jih nauči v šoli. T*ln ude i im,jao namreč dobro urejeno šoMvo ter "so doeela kulturen narod. ki j*, doslej bil tako daleč svetu za hrbtom, ki pa je kar na-ertkrat bil postavljen v sredi-ffče svetovnega zanimanja. Angleži so pošlali na Islandijo kanadske in avstralske oddelke. To so po večini kaj glasni mladi fantje, ki menda nad vise radi prepevajo, uganjajo razne norca rije v v sojo zabavo, igrajo nogomet, kriki t ter v tistih mrzlih krajih nad ■vse radi uijejo žganje, va so AmgJeži dali po.-tavrti za svoje vojake v l^lajuliji začasna šotoriičtei. Toda takoj so začeli delati .zidane kamnite hiše,, kamor so h* potom vojaki lahko preselil! še pred jesenjo, tdetr zinite ne bi bili moicli vzdržati. Tako so se angleški mladeniči na Islandskem kmalu udoniat" li. ljudje so jih radi poslušali in se smejali njihovim šega vim norčijam. Kanadci jim prepevajo svoje severnjaške pesmi iz Amerike, Avstralci so bolj živahnega južnjaškega značaja, otroci juga so pač- ki o docela drugačni kakor zaprti Islandci. Islandci -o tri zni in sicer v iu rahlih icčeli strogi ljudje. Angleška d:seiplina je stroga, dasi družabna in nepretirana. V interesu obojih je bilo,, da M? vojaštvo in prebivalstvo zbliža-tu. Tako je v mesecih bilo že v-č po m k med angleškimi vo-jak: m Islandkami. Pri vsaki poroki je šla angleškemu vojaku za jpričo njegova četa z vsem moštvom in častniki. t'e je bil poročen Kanadec. so šli kanadski -trelci. če je bil poročen Avstralec, je Sla za pričo" vsa PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO Zadn ja popolnoma nova izdaja slovite prve po-četniške vrtnarske "bi-bKje" — V2 Price Offer! The Latest Brand-New Edition of the Famous ■Q/iflijoal Amateur Gardeners1 "Bible" Garden Encyclopedia $J98 Formerly $4.00 Now only Garden Encyclopedia PREJ $4.— Sedaj Mino $].98 V ANGLEŠČINI V UC.M IX TRPEŽNI PLATNENI VEZAVI SUOR6 1400 STRANI — 750 SLIK Popolni voditelj za vaš vojni vrt. Popolna vsaka beseda. vsaka stran, vsaka slika — mnogo NOVE snovi novih ilustracij! Nikdar prej in naj-brie nikdar pozneje — *a tako nizko mw! E1>I\A VRTNARSKA ENCIKLO PEI)UA ZJi DOMAČO POTREBA! Nlr visokih besed — vse je Jamo, razločno, vporabno. Tukaj je v eui sami knjigi VSE. KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10.000 člankov vam podrobno poja< (ni vse o vrtnarstvu, o saditvi in sejanju, o gnojenju in oskrbi vrtu. Najnovejše p* je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nova metotfe za uničevanje Škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! — EVERY word, pag«. ptetur« com pM«—with much NEW malarial. NEW illustration*I Navar bafora -parKop* navar ogoin — at ttii* tow prieal Tha only Cordon Encyclopadio ptmparmd aipr«s>y omotawr's noadit Mo haovy ftodtMcol talk — •vorything a clear, a*pttcit, wtobla. Anamy garden question quickly. Nearly 1400 pages, 730 picture*. Over 500,000 Copies Sold at Higher Prices! Hare In o single booit i* EVERYTHING YOU NEED TO KNOW ABOUT ANYTHING YOU WANT TO GftOWI 10,000 article* lurnisK every detail of information about planning, planting, tertMixing and earing for your garden. New feotv/e* include Soiling Gardening, new methods of dm-♦Trpying post*. Wi/d Flower Gardening, New flower Arrangements! Alphabetical arrangement of subject* •nobles you to find what you want quickly. Prepared "for aH U. S. dl-motat, soils, seatont and methods by American exports. Edited by E. L D. Seymour, I.S.A. Praised by garden-ing authoritie*. The Philadelphia lit-quirer'i garden editor called this "the Garden took complete, all that asoct gardeners will «vtr Mtd or wpnt for what they have or dream of I" Order this amoiing bargain now. _ The Complete Guide for Your Wor Garden • iindf n<......... copTss of tfci NEW GiUtKN ENCYCLOPEDIA, by E. L D. Seymour. L1A.. at Sl^t each, o I en dote payment Q Sand C.O.D, Addre«. Abecedno k**jdo vam pose takoj, kar želite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, za vsako zemljo in vsako sezono. To knjigo je uredO E. L. D .SEYMOUR, B. S. A„ poznana oseba v vrtnarstvu, ki ga cenijo vrtnarski izvedenci. Odgovori na vsako vprašanje o vrtu POŠLJITE ZA KNJIGO ŠE DANES, KER JE ZALOGA OMEJENA! — NAROČITE LAHKO PRI: Knjigarni Sloyenic PublishingCo* 216 West 18th Street New York, N. Y. T njegova baterija, ker so bili Avstralci .tam topuičarji. Tako so Kanade! na. Islandiji novo lete obhajali zo t»biv sti. Tako «ta so adrnžili dve kulturi, ki sta se doslej komaj od daleč poznati. . Toda življenje »n$rlet?ke posadke tam g"ori na divj im se-vora ni -bila šala in zabava. l>a>i je po zimi l>olj mirno, je bilo vendar le trCba vtnino b:ti na preži ter pozorno razpošiljati patrole ob lepem ali viharnem vremenu. Te patroel so morale daleč ven na odprto razburkano morje, nred ledene •pfiošče, preža ti za sovražil hnfi podmornicamU in letali, zraven ,pa pridno delati novo utrdbo ter tako zavarovati otok. ki doslej kake trdnjave * pluli ni poznal. Zdaj trte#nejo te nove utrdbe postati Še- važne. Islandci so nalogo an^rle»o sami v svoje™ parlamentn izjavili, da so odrekajo danskega kralja. - Vedo, da so s tem tudi zanjo nastale dolžnosti: «pr?do-t! so morali amrleško vojaštvo, skrbeti za njihova bivališča, x*saj za neljaj časa, pridno po-magali brez mrmranja pri utr-"evalnfb dolih, ki ffh je a mrlo- Domača fronta /Uičiifcki vojne ^eigajo globlje plošč. Šelak .-e rabi za uati-v naše vsakdanje življenje. Te- rain je projektilov in drage voden za tednom imuiibo več in jaške s vrhe, potreben je za instrumente navigacije in komu veki spremenili. Posledice nekaterih izmed teb ao že vidljive po naših ulicah in doma v hiši. Dh'Uige se niso še dotaknili nmogih izmed na«, ali jih že vidimo priihajati. Vidimo jfh prihajati v odredbah War iProlduiation Board-a, ki pri 'hranjajo za vojne s vrhe čim dalje več predmietov. 'V velikih avtomobilskih središčih .srednjega zapada. kjer se tairki izgotavljajo mesto av-toaiiabilov, nova sila mož in strojev 1k> kmalu stavljena na razpolago za vojno svplie. Ti so {maž.>o in stroji, ki so se uksatjali z izdelovanjem tovornih a vtov {truck s.) War Proč dfuction Board je i zri al odredbo Iki zaključi protkukcijo tcivor-niUi a\itov čini bodo sedanje/ kvote izpolnjene. Od redil ie War ProdSuctirm tBtoardLa dw"dlJia(jejo -skromne količine preolmovl jen j a za poslopja v okrajih vojno produkcije, in to zaradi velike potrebe stanovanj. WF© je prepovedal nadaljno iadelovanjo obročnih krp (»blowout patches) nikacije. rabi se za primes k barvilom, rabljenih na ladjah, za lesene vzorce, ki vodijo kovinarsko delavce pri iatlelova nju orožja. . V ČASTEN SPOMIN. Smrt prof. Milana Rešetarja. Beograjskik in zagrebški časopisi prinašajo vest o .smrti znanega in uglednega slavista im filologa, j>rof. Milana tarja. komentatorja ''Gorskega Vijonea" in zgodovinarja srednjeveškega Dtubrovnika. . Pi-of. Alilan Rešetar j<- uitnl v'inozom«stvT>, kjer jo živel zadnja leta. Izdihnil je v visoki starosti 82 1M. - - Spomin na Marka Dakroviča. lXa londonski radijski poetaji je govornik v srboiirva3eini govoril ob obletnici tragične smrti ministra Marka Dakoviča in dejal: >il sem ž n.jiin vse do njego\-e .pnfrti. Bil je, kaker ve« srteki TO JE KNJIGA katero boste VESELJEM CITALI ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATIČflC tSka armada sadila na Idan-,n^ stv" Atiz VBda isti vazm razlog, Ri je po- vzročil racijoniranje gufni.ja — 'mora Tme^i,gumi j za rabo. kjer bo v najboljšo korist. In to in je omejil produkcijo obroč- narod, navdušen za jugoslovanska vstajo dne 27. marca in d i ji. b razmerje na Island'ji jo črtalo tudi potem, ko jo je an-*rle;ko vojaštvo zanm^tilo in jo . , , , . . ^ .7asedlo ameriško vojaštvo koT k?lrern 110 Pa k(V les naših z»bavni!h vozov. fetolčasno pa moramo imeti prom tna sredstva, in WPB in druge vojne agencijo ameriške vlade si neprestano prizadevajo 'najti kako rešitev, ka.k rT,, . odgovor na vprašanje pojema- (J?,C) r" "I m V-* ^ obre,Vv iia avtih vojnih rn.l: poljanah Škotske se pri- Lu4avcfiv E re tako Severna Amerika prešla iz novega v star" kontinent.. JUGOSLOVANI V ŠKOTSKI. Ena posledica je bil harn pravljajo nove t.žave za Hit-,,azvoj Ct£rroiluieFa ]jli?a ki ^ lerja Tam se vadijo jugodcvl. stauu pr^azati skoraj tri-van«ke in pevske cote pado-|kmt toli.ko potnikov kot ol>i. >rancev. vl. , j čajni mestni bus in skoraj dva- Diplomatski krog, v \\ ash- Uf tolikf> kot i5h ingtoira so dobili poroko, da tl,ul,vajriki VOCE T^hok, na. se poljska in jugodovanskaJ ^ jz leseniil la,ti in mladina pripravlja za P^vzemj^ i}i nmlom^ik tH ljo vodstA-a grbanja 'pete kolone po traktorju. Pred ne. proti Hitleiju. N'okega dne, ko bo on jen po traktorju . k a; časa je ram-o j stvari v , , ,. - \n '"Daljnem Iztoku prisilil zmanj-pravi eas, se bodo ti miadumci ^^ količine eaja v spustili iz zraka iu j>ovedli v naii>ad tiste, ki se upirajo ro-parjem in zatiralccnn v njihovi domovini. V naprej bodo vedeli za moč narodne vojske, ki jo bodo vodili in posameznih cnrtotih in sedaj je bilo vsem prejematoljem in pakova-teljen? čaja ukazano, prijaviti popolno poroč lo o količini ča- .. . , . ja, ki sra imajo pri roki. Po-selwj ^"dOjrdvao rjlora priti na War pro imeli strojnica nritraljeze in ^^ do 35 ila /f/viTrt 1 • . ♦ T*J-. I I t- ri W n 1 (Tin r*n A dovolj streliva, da jim ga bodo zmetali s padali. P oporočililh. ki jih je prejel WaflihLTijgton, sta kralj Peter ir ^ najkasneje štiriindvajset diistilerij po-Silja pitni aikoihol tovarnam poljski premier SžkorsTci pred •kratkimi .izvršila pregled .fugo-slovanskih in poljskih čet na vajah v Škotski. DR. MAČEK TEŽKO BOLAN V KUPINCU (JIC.) — V zvezi z vestjo a-meriške poročevalske družbe "UViited Press* o zavtupJjenju dr. Mačeka. pred&cdni Hrvatske Seljačdie Stranke in voditelja hrvatskega naroda, ao jugoslovanski vladni krogi v Lon dc-nu prejeli sledečo podatke: Poročila, ki'jih je dobila jtt-gosiov. vlada v Londonu, trdijo, da jo dr. Miaček bil izpuščen iz internacije in da leži teziko bolan na svojem posestvu v Kupincu. Vstaske oblasti izvršujejo nad njim najstrožje nadzorstvo. Njegova rodbina iie sme prihajati na obisk. Mnoga poročila tudi trdijo, da so dr. Mačeka v času njegovega ujetništva počasi zastrupljali. "Poročila ki so prispela v London zatrjujejo, da jo razlag za novo divjaštvo rianiskiih in vstaških oblasti dejstvo, da skušajo odvrniti od sebe- odgovornost za težko zdravstveno stanje dr. Mačeka Hrvatski narod je divji spričo tega najnovejšega zločina vstaške protinarodne vlade in njenega zločinskega ~ voditelja PaveJiča. , služil je zvesto in vdano kraljic in domovini. Iz domovine je odšel 16. aprila. Vreme je bilo strašno, oblaki gosti, videlo se je slabo in neprestano je padal dež. V«em je bilo jasno, da je Tievamost velika. "Bolje grob nego rob,'* je bil pregovor, ki nam je dajal moči. Ko smo zagledali Kirf, smo imeli malo več upanja. Tedaj smo spet prišli v sovražnikov ogenj. Benoina nairi je zmanjkalo. Letalo se je začelo spuščati. Nenadoma so pred nami zaplesal! zemlja, ljudje in nebo. Letalo se je začelo spuščati in udarilo je z bokom na zemljo. -Žtiri ranjen ci smo ležali na ti b. Okros nas po se zbrali ljudje in govorili mjed sabo grško. Sprejeli so nas bratsko. Nobene nagrade, nobenega denarja niso hoteli. Obrnil sem se k T)a-koviču in ga vprašal: "Kako je,T? Odvrnil mfi je: sti dobro.** 4te, ekscellenca v izrednih skrbeh. Storil bom vse, da podčrtam te skrbi po zaslugi in tla prihianitn nje govetuu veličanstvu bolestno spoznanje, da te je varal v možu, ki £a je smatral za najz\eMejšega med zvestimi." "Ako bi bil kralj ostal zvest ervojemiu narodu, bi ne potrt bnval pomoči moža, ki smatra za svojo nalogo, da reši narod, ne pa prestol, ki se je zi u-il." "Usurpatorji niso nikdoar v zadregi glede utemeljitve ■svojih dejanj. Toda godovi na jih obsoja in v našem slučaju tudi scdoibno eloveštvo." V urofovem gla-su je bil grozeč povdarek. "Ali me smatrate okseellenea« za n*rža, ki uživa v vlogi prevaranega človeka ?'* ICorthv je kot mornariški častnik dokazal dovolj poguma, da se ni dal po grožnjah grofa Wolken?teina ugnati v kozji munoni. rog. Dvignil j-e je.. (umaknili proti Sarajevo irpa- "Prepuščaan vam, g; «pod grof. v kateri vlogi se najbolje ji«".. da 1mwiw> ušli sovražniku, počutite; v vlogi pristaša ali v vlogi zarotn'ka. Vsekakor Toda v Sarajevu so nas Nemci sem vam dal za željen i odgovor." Wolken-tein se je lahko poklonil. Predno je zapustil sobo, uuu je Horthv še zaklical: "Ker sem prepričan, da potujete h kralju, vas prosim, da mu sporočite, da hočem delovati samo v interesu njegove hiše." To besede so Wolkensteina potrdile v spoznanju, da ne more računati 6 t en v da bi se IBorthv zavzel za cesarja. Pred svojim odhodom iz Budiai^pešte se je odpeljal še k baronu Kovewdiazi, ki .ce je s hčerko vrnil v glavno mesto. Ba ron je ih l skrajno slabe volje. Njegovo stanovanje so svoje-easno rakvirali komunisti. Kar n;so pokradli, so uničili. Luksuzno pohištvo .je izginile, iaginle so draigocene slike in vse druge umetnine. Ostanki sijajnega pohištva so bili razbiti in umazani. Baron je b i ves divji. Grofu je ves žalosten potožil svoje gorje. "Niti koščka (perila ni ostalo v hiši, noben krožn ik ni ostal neraizbit in nobene vilice nezlomiljene. Ne vem„ kje si naj nabavim nadomestilo za ukradene ali uničene predmete. Ti boljševiki so liuje divjali kakor Turki in Tatarji. Želel bi nalilo. da bi dobil v roke enega izmed njih, da si ohladim na njem svojo jezo." (irof Wolkenstein xmi je Lz: azil svoje sočutje in ga vprašal po baronesi Aranki. Baron je glolxiko vzdihnil. "Ne vem. kaj je z dekletom. Preje je hila sveža jn živahna, dobre volje in razposajena, sedaj pa ždi v kakšnem kotu pristajanju je bil tako utrujen, da ni več mjogel upravljati svojega stroja in je padel blizu nas na tla. K sreči je ostal živ. (Pripovedoval nam je- kako je ves dan letal s svojim letalom v družrbi tovarišev in napadal Nemce, kj so obstreljevali Indijo in železniško progo med Zentanom in Novim Sadom. V teh borbah je izgubil mnogo pilotov a tudi Nemci so imeli težke izgube. . Okrog polnoči med 10. in 11. aprilom je začel padati sneg, pomešan z dežjiun in oblaki so se spustili čisto nizko. Sporočili so nam — sedaj nam je znano, tla je obvestilo bilo napačno in da ga je dala najbrž peta kolona — tla so Nemci odšli proti Srentski Mitrovici in da so se napotili proti Auirri. Posvetovali sjno se. kaj bi. Bilo nas jo že č>to malo, letala so bila poškodovana, snežni metež nam je zastiral pogled. Vidleteti ni*auo mogli. Zažgali smo tisto nlalo letal, kar nam jih je ostalo in čez Ruimo in Zenuun prišli v Beograd. Tu smo v petek U. aprila bili priče, kako so naiši podirali mostove nuni Beogradom in Ze-Tz Bongiada smo «e Borbe nad Beogradom -—-Nadaljevanje -•—--- Line 10. aprila okrog 6. je k poredili. Zato je bila naša naim priletel z nekega pomož- j zračna obramba za silno nad-nega k tališča pri Indiji kaj»e- močnega sovražnika manj važ-tan Milutin Orozdanovie. Pri na stvar. Pri tean je tudi treba vpoštevati, da so Nemci neprestano spopolnjevali in nadomeščali svoje zračne edinice. mi pa nismo hudi nobenih rezerv, da bi nadomestili velike izgube v neenaki borbi. Ne morem se strinjati « trditvam«?., da so nemški letalci pri svojem delovanju Bog ve kako spletni. Pač pa so vedno napadli s silno premočjo, zraven tega pa so imeli odlična letala, vodno pripravljena in urejena za okoliščine boja in obrramlbo nasprotnika. Oe bi se borili pod enakimi pegoji, prav n'č ne dvomim, katera «tran bi zjnagala. Čeprav smo bili premagani, to ne pomeni, da se nismo borili kakor so se oni. Po uradnih podatkih je bilo v prvih dnevih m«n$kega obstreljevanja okrog Beograda sestreljen'h okrog 40 nemških letal- naših pa 15. Točno števi-ol sestreljenih nemških letal pa je v reeniei bilo mnogo večje. Naša lovska letala so bila mpre^tano v zraku, tako, da «o Non^ci na našeirt letališču za-asrali samo dve stari lov*ki letali. Arsak naš p lot. če ni v bojih padel, je sestrelil vsaj eno sovražno letalo, nekateri tudi dve. V kratkih dnevih naše borbe na nebu so piloti po šest krat in sedemkrat na dan odleteli v boj in vračali so se na stališča samo, Če so b:li ranjeni ali letala poškodovana, ali, če jim je zmanjkalo streliva in vonva. . K*!e se vtzame v po^tev- da je maksimum, kar more pilot v normalnih okoliščinah storit:, da «e dvigne z letalom dvakrat ali tri'krat na dan. je mogoče najboljše oceniti, kako sijajen je bil duh naše vojske in kako nadčloveški napor naših letal- ujeli in odpeljali. Posreč lo se mi je pobegniti iz ujetniškega taborišča — in sedaj sem v Amerik1. Splošni pog/edi na našo obrambo Beograda. Drogi naš pilot, poročnik Miloš Jelič je bil udeležen pri državnem prevratu 27. marca in je s svojim letalom v trenotku. ko je bil odpor naše vojske zloird j* n, otfletel iz Mosta rja cev. Nekateri tuji dopisniki naravnost v Rus jo,. Med dru- so se čudili, ko niso videli na- gim je dejal: u'Kakor vidim iz pripovedovanja mojega predgovomika, so bile borbe. za obrambo prestolnice (hude. Prvo jutro je prHotelo nad Beograd .300 nem-ških letal. Naša avijacija se jim je ustavljala, vendar jim n- ših letal nad svojimi hoteli v Beogradu. To samo pomeni, da ne vedo za način letalske ob-ranfte, ki prepoveduje obranib-nim letalom prihajati v območje protiletalske obramrfbe s tal; protiletalskih topov in strojnic. V V'aisu zračnih napadov so se mogla mnogo škodovati, kajti; na'3a letala borila pred Beogra-eelo na acnuunskem letiišeu smo .Jonu, pred ob: ambnim pasoim ir^nli vse?ra deset letal, a na po-| protiletalskega topništva. liKJ^neni letališču pri Fruški| V teh usodnili uraii naše zgo- kakor kakšna vrba /alujka. Ako bi se ne ogibala tako zelo ff0ri 50 km severno od Beogra- dovine so naši letalci borili moških, bi rekel da je zaljubljena:" da okrog 25. Neka skupina) vse- da pomagaio narodu in na- Orof se jo bolestno nasmehnil. publižno z istim številom letal padeni domovini. Da se niso Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM ZBIRKA NANOVO IN LEPO TISKANIH ZEMLJEVIDOV V 7 BARVAH, KAŽE SVET, KAKOR5EN JE DANES EN VAM POMAGA RAZUMETI ZGODOVINSKO VA2NO DELOVANJE DIKTATORSKIH IN DEMOKRATSKIH DR2AV NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor Je izbral izmed vri tisoč slik samo najbolj*« barvane alike— (.-« zbirka je tako popolna, da je za vsakega ne-obhodno potrebna tekom vojne in po vejnl. Vključeni so nanaslčdnji zemljevidi: — svet. Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), AngleSko otočje. Francija, Nemčija, Italija, Švica, Holandaka, Belgija. Švedska. Norveška. Danska, L'nija sovjetskih sorja-listirnib republik. Bolgarska, Romunska, Jugoslavija, (irška, Albanija. Azija, Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok, Indija. Burma, Kitajska, Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del). Afrika. Severna .Amerika. Kanada Združene države. Mehika, O-srednja Amerika In Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, ima namen reftltl marsikatera nasprotujoča st vprašanja, ki na sta do ju r raznih razgor orlb. Strani so skladišče svetovnega znanja ln podajajo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine ln globo«Hno oceanov in jazer. dolgost najdaljših rek In prekopov. povrSlno poglavitnih otokov ln visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mcoja današnja vprašanja. 35 SAMO centov 48 VELIKIH STRANI NOVA IZDAJA Naročite ga še danes! Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET HEW YORK. N. T. Xieo časi po t eni, da bi reeni ljudje smeli misliti na srečo m ljubezen. Ali lahko posetim baromso? Ob slovesu me >ebi.''je izjavil baron. "Dal vas niti pred zračnimi napadi Robani prijaviti. Ker je tu najlepša naša soba. bo pač Tada pri-! vražnika ne samo Beograd — -la »semkaj. Mene pa oprostite, gospod grof. Toliko oprav--ki ga s'ovedovanie razburjen pn nas. Saj pa.- ostanete še nekaj dni v Bad vdpeMil" j hranjeno mesto — temveč W ^jKtniinjajoč s? rseca, kar je talko j posloviti. ^e|na5a ostala vojaška in promet-j doživel, spominja joe se svojih ni pa jutri v Švieo,lia ^edi^ea na prostoru: okoli-, t m* a riše v. ki so puoglobila. . Stisnil jo je k prsom in njegove ustnice so se dotakuile njenega eela. Ona pii je dvignila glavo in msi ponudila v po-ljmb hvo.t' krasne rdeče ustnice. . "Tako sem koprnela po tebi." je tiho vzdihnila. . fc> težavo je premagal bolest, ki mu jo je povzročalo to hre-jienenje. ^'Opix^ti Aranka! Prihajam, da se ptksloviou. Prevaran. poražen mož stoji pred teboj. Hjortohy si hoče pridržali jedva i živ o je varno gospodstvo in hoče tudi iadati svojega kralja. Xe zanj, za cesarja sem se jaz trudil in artvovaL Sedaj se vrsčaan s praznimi lokami k njemu, da mu sporočim,,