Rudisti iz cenomanijskih bioherm Hrušice in Nanosa Rudists from the Cenomanian bioherms of Hrušica and Nanos, Slovenia
Mario PLENIČAR1 & Bogdan JURKOVŠEK2 'Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija
2Geološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Ključne besede: rudisti, zgornja kreda, Dinarska karbonatna plošča, Hrušiški pokrov, Slovenija
Key words: rudists, Upper Cretaceous, Dinaric carbonate platform, Hrušica nappe, Slovenia
Kratka vsebina
V članku so predstavljeni cenomanijski rudisti s Hrušice in Nanosa. Opisanih je 11 ru-distnih vrst, ki pripadajo rodovom Caprina, Caprinula, Neocaprina, Orthoptychus, Ich-thyosarcolites, Eoradiolites in Toucasia. Od spremljajočih fosilov so opisani primerki rodov Chondrodonta, Lopha (Alectryonia) in Neithea. Širše območje rudistnih bioherm Hrušiškega pokrova je še v raziskavi, zato te plasti začasno uvrščamo v člen Hrušica.
Abstract
In the paper Cenomanian rudists from HruSica and Nanos are presented and 11 rudist species belonging to genera Caprina, Caprinula, Neocaprina, Orthoptychus, Ichthyosar-colites, Eoradiolites and Toucasia are described. Of the accompanying fossils representatives of genera Chondrodonta, Lopha (Alectryonia) and Neithea are documented. Since the wider area of rudist bioherms of the Hrusica nappe is still under study, these beds have been temporarily attributed to the Hru§ica member.
Uvod
Cenomanijski bioklastični sedimenti spadajo med paleontološko najzanimivejše kamnine severnega dela Dinarske karbonatne plošče. Velike količine rudistnih lupin, ki jih ti apnenci vključujejo v svojo zgradbo, povezujemo z drugim rudistnim maksimumom na območju Tetide. Poleg razcveta radiolitid so v cenomaniju višek razvoja dosegle predvsem Caprinidae, ki so prispevale pomemben delež lupin v bioklastične karbonate. Bogate cenomanijske združbe rudistov, hon-
drodont, neitej, akteonelid in nekaterih drugih organizmov, ki so se pojavljale tako na robnih kot v notranjih predelih karbonatne plošče, nudijo izvrstno primerjavo tudi z drugimi predeli Tetide.
Cenomanijski bioklastični sedimenti Hrušice in Nanosa (si. 1), so bili kartografsko izdvojeni in deloma paleontološko raziskani že ob izdelavi Osnovne geološke karte SFRJ 1:100.000 lista Postojna (B u s e r et al.,1967; P 1 e n i č a r et al., 1970). Paleontološko je rudiste Nanosa in Hrušice raziskoval P 1 e n i č a r (1960, 1963) in rezulta-
SI. 1. Položajna skica raziskanih nahajališč rudistov na Hrušici in Nanosu Fig. 1. Location map of the examined rudist localities of Hrušica and Nanos
te raziskav objavil v razpravah, ki obsegajo širši prostor jugozahodne Slovenije. V njih je opisal tudi nekaj novih kaprinidnih vrst, med katerimi sta najbolj izstopajoči Neoca-prina gigantea in N. nanosi.
Leta 1999 je bila cenomanijska bioherma na Hrušici predstavljena udeležencem ekskurzije petega mednarodnega simpozija o rudistih v Erlangenu (Pleničar et al., 1999).
Fosile Hrušice in Nanosa s pripadajočo dokumentacijo hrani Paleontološka zbirka dr. Bogdana Jurkovška in dr. Tee Kolar-Jur-kovšek, ki je registrirana pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije in Prirodoslov-nem muzeju Slovenije v Ljubljani.
Stratigrafski del
Cenomanijske plasti z rudisti na Hrušici in Nanosu v tektonskem smislu pripadajo
Hrušiškemu pokrovu, ki leži v sklopu obsežnih Zunanjih Dinaridov (Placer, 1981, 1996 a, 1996 b, 1998). Nastajale so na severnem delu nekdanje Dinarske karbonatne plošče, ki je obstajala vse od zgornjega tri-asa do zgornje krede, ponekod do paleocena (B u s e r, 1989, 1996).
400 m severno od vasi Hrušica pod rudi-stno biohermo leži več sto metrov debela skladovnica srednje do temno sivega pla-stovitega apnenca, ki je lokalno laminiran (si. 2). Vmes se pojavljajo redke plasti zrnatega bituminoznega dolomita in dolomitizi-ranega apnenca. Zastopani so predvsem bi-omikritni tipi (packstone in wackestone) z redkimi lupinami mehkužcev in številno bentoško mikrofavno, med katero prevladujejo miliolide. Razvoj tega dela strati-grafskega zaporedja Hrušice lahko primerjamo z albijsko-cenomanijsko Povirsko formacijo južnega dela Tržaško-komenske planote (Jurkovšek et al., 1996).
800
C/J
— <5=55= I	I <=3«^
o:
700-
600-
500'
400-
300
200
100
— <
LU O'
LITOLOGIJA LITHOLOGY




S!
Iè
I

L

irrSr^M


ra^ I
T
/. I A

I
a

<=««>
I
T~~T
I
I
LU < 00 o s 5) ¡¿j
¥ z
X UJ
>o
LEGENDA LEGEND
9
D P
©


Chondrodonta Requieniidae
Caprinidae
Rudisti v splošnem Rudists in general
Rudistni drobir Rudist fragments
Nerineidae
Korale Corals
Pelagični mikrofosili Pelagic microfossils
Stromatoliti Stromatolites
. Izsušitvene pore Shrinkage pores

Onkoidi Oncoids
Ti
TTT
rzz
Apnenec Limestone
Dolomit Dolomite
-r~| Različne emerzijske
površine —pA-y- various emersion L-1-LJ surfaces
SI. 2. Stratigrafski položaj rudistnih bioherm člena Hrušica Fig. 2. Stratigraphie position of the rudist bioherms of the Hrušica Member
Nad temi plastmi leži do 60 m srednje sivega biomikritnega apnenca s pelagičnim detritusom. Prehod navzgor, proti osrednjemu delu rudistne bioherme, je postopen, prehodne plasti pa so litološko podobne bi-oklastičnim apnencem členov Kopriva in Repen v Repenski formaciji.
V	jugozahodni Sloveniji je v zgornjem delu cenomanijskih platformskih karbonatov opazen močan vpliv pelagiala, ki ga povezujemo z globalno cenomanijsko-turonij-sko pelagično epizodo (H a q et al., 1987). Dvig morske gladine je povzročil izrazite spremembe biotopov na večjem delu Dinarske karbonatne plošče (Gušič&Je-laska, 1990, 1993; Š r i b a r et al., 1995; J e 1 a s k a et al., 1994, 1995). Na Krasu sovpada s cenomanijsko-turonijsko transgresijo del plasti Repenske formacije, za katero so poleg bioklastičnih karbonatov značilne plasti kalcisferskega apnenca, ki je razvit predvsem v spodnjem delu formacije (Jurkovšek et al., 1996).
V	raziskanih plasteh severno od vasi Hrušica je apnenca s pelagičnimi fosili precej manj kot drugod, bolj izrazita pa je ru-distna bioherma, ki marsikje vključuje številne cele, še neobrušene rudistne lupine in večje dele rudistnih biostrom, kar pojasnjujemo s tektonskim dvigovanjem tega dela karbonatne plošče. Prav dvignjeni predeli, ki jih cenomanijsko-turonijska pelagična epizoda ni bistveno prizadela, so prispevali pomemben delež lupin mehkužcev (predvsem rudistov) v bioklastične karbonatne sedimente globje potopljenih delov karbonatne plošče.
Cenomanijski bioklastični apnenec osrednjega dela bioherme na Hrušici je svetlo siv do bel, rahlo rekristaliziran in debelo-plastovit. Osnovni skelet kamnine tvorijo rudistne lupine, manj je hondrodont, neitej in lupin drugih mehkužcev. Večinoma so rudistne lupine zaobljene, kar je značilno za celotno biohermo. Cement med fosili in in-traklasti je sparitni kalcit, ki pogosto vsebuje bentoške foraminifere. Debelina ceno-manijskega bioklastičnega apnenca severno od Hrušice je od 100 do 120 m. Ker geološke raziskave na Hrušici in Nanosu še niso končane, te plasti v ožjem smislu začasno uvrščamo v člen Hrušica (Pleničar et al., 1999), v širšem pa v Repensko formacijo. Z ozirom na pomembne rudistne dogod-
ke v karbonatnih plasteh periadriatskega območja plasti na Hrušici ustrezajo dogodku I (C estari & Sartorio, 1995), za katerega je poleg hondrodont značilna mi-kropaleontološka združba s prevladujočo vrsto Broeckina (Pastrikella) balcanica Cherchi, Radoičic & Schroeder.
V zgornjem delu plasti z rudisti se pojavijo značilni znaki oplitvitev. Bioklastične karbonate zamenja plitvovodni biomikri-tni apnenec z izsušitvenimi porami in pogosto z jasno izraženimi geopetalnimi teks-turami z internim mikritom. Lokalno se pojavljajo onkoidi z drobci rudistnih lupin v jedru. Med mikrofavno je zastopana značilna cenomanijska bentoška združba vrst Broeckina (Pastrikella) balcanica Cherchi, Radoičic & Schroeder, Chrysalidina grada-ta d'Orbigny, Nezzazata simplex Omara, Nezzazatinella picardi (Henson) in množica miliolid. Posamično se pojavljajo rudisti, redke korale in gastropodi. Podobne plasti svetlo sivega biomikritnega apnenca s korozijskimi votlinami, redkimi rudisti in številnimi bentoškimi foraminiferami se nadaljujejo še okoli 100 m navzgor vse do plasti z nerineidami, ki so verjetno že turo-nijske starosti.
Zgornjega dela litološkega zaporedja plasti na Hrušici torej ni mogoče direktno primerjati z razvojem na drugih delih Dinarske karbonatne plošče. Večji del plitvo-vodnih karbonatov z onkoidi, ki jih drugod sicer povezujemo z naglim padcem evstati-čnega nivoja morske gladine v zgornjem tu-roniju (H a q et al., 1987; Gušič & Jelas-k a , 1990; Jurkovšek et al., 1996) je na Hrušici nedvomno cenomanijske in ne turo-nijske starosti, kot smo domnevali doslej (Pleničar et al., 1999).
Paleontoloski del
Familia: Caprinidae Fischer, 1887 Genus: Caprina d'Orbigny, 1822 Caprina carinata (Boehm, 1892) Tab. 1, si. 2
1892 Schiosia carinata (Boehm); Boehm,
13, tab. 9, si. 1-2. 1908 Caprina carinata (Boehm); P a r o n a ,
16, si. med tekstom 13-19. 1926 C. carinata (Boehm); P a r o n a, 41.
1938 ? Caprina sp.; V o o r w i j k, 55, tab. 2, si. 12.
1960 Caprina carinata (Boehm); Plenica r, 40, si. 6, si. med tekstom 1. 1963 Caprina carinata Boehm; Plenica r, 565, tab. 1, si. 1. 1967 Caprina carinata (Boehm); P o 1 š a k ,
39	(162), tab. 12, si. 1,2
Fosilni material: Prečni presek zgornje lupine z Nanosa; BJ 1940 (Tab. 1, si. 2).
Opis: Prečni presek zgornje lupine ovalne oblike s premeroma 3,5x4 cm. Na preseku je izražen greben, po katerem ima vrsta ime. Vidna sta zoba B' in B, zobna jamica n zoba N, ki je podolgovate oblike, bivalna votlina CV in akcesorna votlina n'. Obe votlini loči razmeroma močna stena. Akcesorne votline oma in mišična apofiza ma so zaradi prekristaljene lupine le delno vidne. Tudi ligamentna guba L je slabo vidna. Palealni kanali na zunanjem delu lupine so ozki, eliptične in trikotne oblike. Ločijo jih tenke pregrade, ki se na zunanjem robu lupine cepijo.
Podobnosti in razlike: Primerek z Nanosa je podoben vrsti C. schiosensis, zlasti po obliki prečnega preseka, vendar so pri vrsti C. carinata palealni kanali številnejši in drobnejši.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Vrsta je razširjena v Južnih Alpah, Istri, Dalmaciji in na visokih kraških planotah Slovenije.
Caprina schiosensis Boehm, 1895 Tab. 1, si. la-b
1892 Caprina schiosensis Boehm; Boehm, 7, tab. 6, si. 2, si. med tekstom 1.
1895	C. schiosensis Boehm; Boehm, 106-107, 115-121, 122-125; tab. 9-10, si. med tekstom 1-19.
1896	C. schiosensis Boehm; Futterer, 257; tab. 7, si. 1.
1908 C. schiosensis Boehm; P a r o n a,
325-331, si. med tekstom 1-12. 1934 C. schiosensis Boehm; K u t a s s y, 154-155.
1967 C. schiosensis Boehm; P o 1 š a k, 39-
40	(162); tab. 12, si. 4, tab. 13, si. 1, si. med tekstom 6,7.
1998 C. schiosensis Boehm; Chart-rousse, 78; si. lb, lc, ld.
Fosilni material: Zgornja (leva) lupina s Hrušice; BJ 1963 (Tab.l, si. la-b).
Opis: Zgornja ali leva lupina je pol-krožno zavita in na vrhu rahlo spiralno ukrivljena. Površinska plast lupine je precej erodirana, zato zunanje ornamentacije ne poznamo (Tab. 1, si. lb). Premer lupine znaša na širšem delu 7 cm in se proti vrhu oži do 2 cm. Prečni presek je napravljen na sredini lupine (Tab. 1, si. la). Prečni presek ovalne oblike ima premera 4,5 in 7 cm. Na preseku vidimo anteriorni zob B' in precej večji posteriorni zob B. Vidna je tudi podolgovata, nekoliko eliptična votlina n', centralni zob N in bivalna votlina CV. Votlini n' in C V loči precej močna pregrada. Anterior-ne akcesorne votline oma so ovalne in dokaj velike, posebno še prva. Palealni kanali na zunanjem delu lupine so eliptične, delno trikotne oblike z debelimi vmesnimi stenami. Ne zavzemajo celotnega oboda lupine, razvrščeni pa so v eni sami vrsti. Manjkajo na posteriorno ventralnem delu lupine. Ligamentna brazda L je ozka in prehaja v posteriorno akcesorno votlino za posteriornim zobom B. Na tem primerku je vidna delno tudi posteriorna vertikalna ploščica mpm, ki sicer leži v spodnji lupini, vendar delno sega še v zgornjo. Desna lupina ni ohranjena.
Podobnosti in razlike: Primerek je podoben vrsti Caprina carinata, le da ima močnejše palealne kanale z močnejšimi vmesnimi stenami kot so pri vrsti C. carinata. Zunanja oblika lupine je bolj eliptična, medtem ko ima vrsta C. carinata subkva-dratno obliko in izrazit greben.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Vrsta C. schiosensis je razširjena v cenomanijskih in turonijskih skladih Južnih Alp in v cenomanijskih skladih Istre ter v Zunanjih Dinaridih nasploh.
Genus: Caprinula d'Orbigny, 1847
Caprinula olisiponensis Choffat, 1885 Tab. 1, si. 3
1888 Caprinula olisiponensis Choffat; D o u v i 11 e, 707-713; tab. 22, si. 3, tab. 23, si. 7a, 7b.
Fosilni material; Prečni presek leve ali zgornje lupine z Nanosa; BJ 1939 (Tab. 1, si. 3).
Opis: Premer prečnega preseka zgornje lupine znaša 3 x 2,8 cm. Od kardinalnega aparata je vidnen zob N, akcesorna votlina n' in bivalna votlina CV. Na obodu lupine so v več vrstah vidni drobni trikotni in mno-gokotni kanali s tenkimi vmesnimi stenami.
Podobnosti in razlike: Primerek je precej podoben vrsti Caprinula bois-syi, vendar so razlike predvsem v palealnih kanalih, ki so v zgornji lupini pri vrsti C. boissyi še drobnejši in številnejši kot pri vrsti C. olisiponensis. C. boissyi ima od prej omenjene vrste na prečnem preseku zgornje lupine tudi bolj podolgovato in bolj eliptično obliko.
Razširjenost in stratigrafs-ki horizont: Vrsta C. olisiponensis je bila ugotovljena v cenomanijskih skladih na Portugalskem, v Južnih Alpah in na Nanosu v Sloveniji.
Genus: Neocaprina Pleničar, 1960 Neocaprina gigantea Pleničar,1960 Tab. 2, si. la-b,2; Tab. 3, si. la-b; Tab. 4, si. 1,2; Tab. 5, si. la,2; Tab. 6, si. 1
1960 Neocaprina gigantea Pleničar; Pleničar, 44-46; risba. št. 4. 1963 N. gigantea Pleničar; Pleničar,
567-569, tab. 3, si. 5; tab. 4, si. 6. 1965 N. gigantea Pleničar; Sliškovič,
322, tab. 1, si. 1; si. med tekstom 1. 1967 N. gigantea Pleničar; P o 1 š a k, 46-47 (167), tab. 14, si. 1-2; tab. 15, si. 1-2; tab. 16, si. 1, si. med tekstom 9, 12, 13.
Fosilni material: Več spodnjih in ena zgornja lupina z območja Hrušice; BJ 1946 - spodnja lupina (Tab. 2, si. la-b), BJ 1899 - spodnja lupina (Tab. 2, si. 2), BJ 1861 - spodnja lupina (Tab. 3, si. la-b), BJ 1899 -prečni presek zgornje lupine (Tab. 4, si. 1), BJ 1985 - prečni presek spodnje lupine (Tab. 4, si. 2), BJ 1930 - zgornja lupina (Tab. 5, si. la) in prečni prečni presek zgornje lupine (Tab. 5, si. 2), BJ 1894 - prečni presek spodnje lupine (Tab. 6, si. 1).
Opis: Premeri spodnjih lupin znašajo od 4 cm do 12 cm in so večinoma okrogle oblike. Na njih se izraža na ventralnem delu močneje ali šibkeje razvito rebro. Lupine so ravne, oziroma rahlo upognjene s prej omenjenim rebrom na prečnem preseku. Tudi zgornja lupina je rahlo upognjena,
vendar brez rebra. Na prečnem preseku lupin so jasno izražene akcesorne votline, jamice zob b' in b, ter centralni zob N. Zobna jamica b', oziroma zob B' je v prečnem preseku podolgovat, zobna jamica b, oziroma zob B pa okrogel. Zob N ima v preseku obliko nakovala. Značilni za to vrsto, kot za rod Neocaprina na splošno, so veliki ovalni do štirikotni palealni kanali na zunanji lupini. Premeri kanalov znašajo od 0,5 cm do celo 2,5 cm na različnih delih lupine kot tudi pri različnih primerkih, od katerih so verjetno nekateri še juvenilne ali nedorasle oblike, drugi pa že starejši, odrasli individui. Na ventralnem delu lupine so palealni kanali manjši in pahljačasto razporejeni. Na akce-sornem in posteriornem delu lupine so veliki in predstavljajo postmioformne kanale ali že kar votline oma in omp. Pahljačasto so razporejeni tudi palealni kanali okoli zobne jamice b, oziroma zoba B.
Za vrsto N. gigantea je značilen tudi kot med razpolovnico kota, ki ga tvori greben na ventralnem delu lupine in veznico skozi zoba B in B', oziroma zobni jamici b in b'. Ta kot znaša pri vrsti N. gigantea 50-80°.
Podobnosti in razlike: Vrsti N. gigantea so podobne tudi druge vrste tega rodu, zlasti vrsta N. nanosi, ki pa se loči od N. gigantea po večjem kotu med razpolovnico kota, ki ga tvori greben na ventralnem delu lupine in veznico med zoboma B in B' ter znaša 85-95°.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Vrsta N. gigantea je razširjena v Dinaridih: Slovenija, Istra, Hercegovina ter v osrednji Italiji v Apeninih v cenomanijskih skladih.
Neocaprina nanosi Pleničar, 1960 Tab. 6, si. 2,3
1960 Neocaprina nanosi Pleničar; Pleničar, 45-46, risbi št. 2, 3. 1963 N. nanosi Pleničar; Pleničar,
567-569, tab. 3, si. 4; tab. 5, si. 7, 8. 1965 N. nanosi Pleničar; Sliškovič, 323-324, tab.l, si. 2-3; si. med tekstom 2.
1967 N. nanosi Pleničar; P o 1 š a k, 43-46, tab. 14, si. 3-5; tab. 16, si. 2-4; tab. 17, si. 1, la; si. med tekstom 10,11.
Fosilni material: BJ 1897 - prečni presek zgornje lupine (Tab. 6, si. 2) in BJ 1833 - prečni presek spodnje lupine (Tab. 6, si. 3).
Opis: Prečni presek zgornje lupine ima ovalno, skoraj subkvadratno obliko s tremi grebeni, od katerih sta dva močneje izražena. Premera te lupine (BJ 1897) sta 7,5 x 8,5 cm. Na prečnem preseku je videti zoba B in B', prerez glavnega zoba N ter pregrado, ki deli akcesorno votlino n' od bivalne votline CV. Na zunanjem delu lupine je videti na ventralno posteriornem delu velike ovalne palealne kanale z dokaj debelimi zidovi, medtem pa je anteriorna stran lupine precej prekristaljena in zato tam ni opaziti palealnih kanalov. Razpolovnica kota grebena na ventralni strani lupine tvori z veznico zob B in B', oziroma zobnih jamic b in b' kot 840, kar kaže, da gre za vrsto N. nanosi.
Prečni presek spodnje lupine primerka BJ 1933 skoraj okroglaste oblike, vendar s še vedno izraženim grebenom, ima premera 5x6 cm. Vidna sta preseka zobnih jamic b in b' ter veliki skoraj pravokotni palealni kanali, ki ne obdajajo vsega oboda spodnje lupine in so delno prekinjeni, morda tudi zaradi prekristaljenja lupine. Kot med raz-polovnico kota ki ga tvorita tangenti na lupino ob grebenu na ventralni strani lupine in veznico med zobnima jamicama b in b' znaša 800 iz česar sklepamo, da gre za vrsto N. nanosi.
Podobnosti in razlike: Vrsta N. nanosi je zelo podobna vrsti N. gigantea, vendar se loči predvsem po velikosti kota, ki ga tvorita razpolovnica kota tangent na greben spodnje lupine z veznico med zobnima jamicama b in b', vidnih na prečnem preseku lupine. V splošnem so tudi palealni kanali na anteriorni strani lupine pri vrsti N. nanosi slabše razviti. Vrsti N. nanosi sta nadalje podobni še vrsti N. salopeki Sliško-vič in N. senabori Pleničar, ki pa se bistveno ne ločita od vrste N. nanosi in sta lahko samo varieteti.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Obravnavana vrsta je razširjena v cenomanijskih skladih v Dina-ridih (Istra, Slovensko Primorje, Hercegovina) in na Apeninskem polotoku.
Genus: Orthoptychus Futterer, 1892 Orth.optych.us striatus Futterer, 1892 Tab. 7, si. 1, 2a, Tab. 8, si. 1
1892 Orthoptychus striatus Futterer; Futterer,^, tab. 7, si. la, lb, 2a, 2b. 1908 O. striatus Futterer; P a r o n a, 155,
si. med tekstom 8. 1934 O. striatus Futterer; Wiontzek,
31, si. med tekstom 21. 1967 O. striatus Futterer; P o 1 š a k, 51 (169), tab. 13, si. 2.
Fosilni materia 1: BJ 1900 - dva prečna preseka spodnjih lupin s Hrušice (Tab. 7, si. 1, 2a) in BJ 1898 - prečni presek druge spodnje lupine s Hrušice (Tab. 8, si. 1).
Opis: Dva prečna preseka prve spodnje lupine (BJ 1900 - Tab. 7, si. 1, 2a) sta eliptične oblike s premeroma 8x6 cm. Ohranjena je bivalna votlina CV. Ligamentna guba je skoraj povezana z zobnima jamicama b in b'. Bivalna votlina CV je ovalne oblike, sorazmerno majhna in na posameznih presekih različno oblikovana. Palealni kanali na zunanjem obrobju lupine so ozki, zelo ozke eliptične ali trikotne oblike s tenkimi vmesnimi lamelami, ki se cepijo.
Prečni presek druge spodnje lupine (BJ 1898 - Tab. 8, si. 1) je ovalne oblike s premerom 7x6 cm. Debelina lupine na ventralni strani znaša 5-8 mm. Na njen so ozki kanali, ki jih ločijo lamele, ki se navzven širijo ter dvojno ali trojno cepijo. Na dorzalni strani je lupina debela skoraj 20 mm, vendar je presek lupine tu že nekoliko poševen in prav zato je videti debelejša. Na tem delu se razcepljene lamele še bolje vidijo. Od kardinalnega aparata lahko vidimo zobni jamici b in b', del akcesorne votline n', veliko bivalno votlino CV ter sprednjo miofori-jo ma.
Podobnosti in razlike: Vrsta O. striatus se loči od ostalih vrst tega rodu po bolj drobno razvitih in krajših palealnih kanalih in vmesnih lamelah. Palealni kanali se na notranji strani lupine hitro širijo in to je tudi ločilni znak za različne vrste tega rodu.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Vrsta O. striatus je razširjena v cenomanijskih skladih Južnih Alp, Apeninov, v Istri in na visokih kraških planotah ter v dolini Soče v Sloveniji.
Familia: Radiolitidae Gray, 1848 Genus: Ichthyosarcolites Desmarest, 1812 Ichthyosarcolites bicarinatus (Gemmellaro)
Parona,1921 Tab. 8, sl. 2a-b; Tab. 11, sl. 2
1921 Ichthyosarcolites bicarinatus (Gem-mellaro) Parona; Parona, 12-13, tab. 2, sl. 1, sl. med tekstom 7,10. 1932 I. bicarinatus (Gemmellaro) Parona;
Kühn, 115. 1960 Ichthyosarcolites sp.;Pleničar,
51, sl. med tekstom 9. 1963 Ichthyosarcolites sp.; Pleničar,
675, tab. 8, sl. 2. 1967 I. bicarinatus (Gemmellaro); Pol-š a k , 79 (186), tab. 5, sl. 1,2, sl. med tekstom 22.
Fosilni material: BJ 1962 - odlomek spodnje lupine s prečnim presekom s Hrušice (Tab. 8, sl. 2a-b) in BJ 1936 - prečni presek spodnje lupine z Nanosa (Tab. 11, sl. 2).
Opis: Odlomek vitke spodnje lupine (BJ 1962) je dolg 14,5 cm in ima premer 2,5 cm. Podolžni ozki rebri ležita na zadnji (poste-riorni) strani lupine. Lupina je sicer gladka brez prirastnih linij. Pečni resek lupine je nekoliko eliptičen, skoraj štirikotne oblike. Grebena sta orientirana pod kotom 90o. Na lupini, debeli 2-4 mm so nepravilno razporejeni kanali okrogle, eliptične ali poligo-nalne oblike. Kardinalni aparat predstavlja dve zobni jamici b in b'. Ligamentna guba ni vidna. Na posteriorni strani je močno razvita ob prvem grebenu dodatna komora O. Mišični apofizi ma in mp sta le nejasno vidni kot dve črni lisi. Na prečnem preseku lupine so vidni okrogli, eliptični in poligo-nalni kanali, ki so nepravilno razporejeni.
Leva lupina ni ohranjena.
Podobnosti in razlike: Primerki vrste I. bicarinatus so podobni vrsti I. tri-carinatus, le da ima vrsta I. tricarinatus bolj povdarjeno štirikotno obliko, na kateri so trije grebeni, ob zunanjem robu lupine pa koncentrično razporejene podolgovate kanale.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Vrsta I. bicarinatus je razširjena v cenomanijski stopnji v južni Italiji, v Tripolitaniji, v Istri in na Nanosu ter Hrušici v Sloveniji.
Ichthyosarcolites tricarinatus Parona, 1921 Tab. 5, sl. lb,3; Tab. 8, sl. 3; Tab. 9, sl. 1-6;
Tab. 10, sl. la-b,2; Tab. 11, sl. la-b
1921 Ichthyosarcolites tricarinatus Parona; Parona, 13, tab. 2, sl. 2, sl. med tekstom 8,12. 1965 I. tricarinatus Parona; Pleničar, 98, sl. 9.
1967 I. tricarinatus Parona; P o 1 š a k, 76-77 (185), tab. 4, sl. 5,7; tab. 5, sl. 2, sl. med tekstom 19.
Fosilni material: Več spodnjih lupin in še nekaj prečnih presekov spodnjih lupin; BJ 1930 (Tab. 5, sl. lb, 3), BJ 1901 (Tab. 8, sl. 3), BJ 1943, BJ 1918,BJ 1943, BJ 1916, BJ 1964, BJ 1945 (Tab. 9, sl. 1-6), BJ 1930 (Tab. 10, sl. la-b), BJ 1877 (Tab. 10, sl. 2), BJ 1942 (Tab. 11, sl. la-b) in BJ 1914.
Opis: Večji odlomki spodnjih lupin so dolgi 12-18 cm s premeri 3-4,5 cm. Vrsta ima gladko zunanjo lupino s tremi ostrimi grebeni in sicer prvega in drugega na posteriorni strani in tretjega na anteriorni. Najmočneje je izražen drugi greben, najšibkeje pa prvi. Na prečnih presekih spodnjih lupin so vidne zobne jamice b in b' in precej močna zejeda, ki nakazuje ligamentno gubo. Mišične apofize so vidne le na nekaterih primerkih. Zelo jasno se razloči na nekaterih presekih sekundarna komora O ob tretjem grebenu, vendar to ni njena stalna lega, ker najdemo na nekaterih primerkih podobne komore tudi ob prvem in drugem grebenu. Na prečnih presekih vidimo tudi strukturo lupine, skozi katero potekajo drobni kanali okrogle, eliptične ali poligonalne oblike. Ob robu lupine so eliptične oblike kanalov in radialno razporejeni kanali, dalje proti sredini lupine pa so dokaj nepravilno razmeščeni.
Leva lupina ni ohranjena.
Podobnosti in razlike: Vrsta I. tricarinatus je precej podobna vrsti I. bicarinatus, vendar ima I. tricarinatus še tretji greben in radialno razporejene kanale ob zunanjem robu spodnje lupine.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Vrsta I. tricarinatus je razširjena v cenomanijskih skladih Italije, Tripolitanije, Istre in Hercegovine, v Sloveniji pa na Nanosu in Hrušici.
Ichthyosarcolites poljaki Polšak, 1967 Tab. 7, sl. 2b
1967 Ichthyosarcolites poljaki Polšak;
P o 1 š a k , 77-79 (185-186), tab. 4, si. 6; tab. 5, si. 1; si. med tekstom 20, 21. 1965 Ichthyosarcolites rogi Pleničar; P1 e -ničar, 97, si. 9,10.
Fosilni material: Prečni presek spodnje lupine poleg prečnega preseka spodnje lupine vrste Neocaprina gigantea s Hrušiee; BJ 1900 (Tab. 7, si. 2b).
Opis: Prečni presek spodnje lupine ima trikotno, skoraj subkvadratno obliko s premerom 2-2,5 cm in tri tenka dolga rebra. Ker je lupina precej prekristaljena, je težko ugotavljati obliko kanalov. Prvi greben (rebro) je ob zadnji mišični apofizi, drugi leži nasproti kardinalnemu aparatu, ki je tudi precej prekristaljen. Med obema grebenoma je lupina močno izbočena. Tretji, zelo tenek greben je na sprednji strani lupine. Vsi trije grebeni so na centralnem delu nekoliko zoženi, končujejo pa se s širšimi oblimi vrhovi.
Ligamentna guba ni ohranjena.
Podobnosti in razlike: Del lupine med prvim in drugim grebenom je bolj konveksen kot pri vrstah, ki jih omenja Polšak (1967) in zato dobiva naš primerek skoraj subkvadratno obliko namesto trikotne kot pri Polšakovih primerkih. S tem je nekoliko podoben vrsti I. tricarina-tus, le da leži konveksno izbočenje lupine pri vrsti I. tricarinatus med prvim in tretjim grebenom, to je na anteriorni strani, pri vrsti I. poljaki pa med prvim in drugim grebenom, to je na posteriorni strani lupine.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Vrsta je razširjena v cenomanijskih skladih na območju Istre in Hercegovine, v Sloveniji pa na Hrušici in na Kočevskem Rogu.
Ichthyosarcolites monocarinatus Sliškovič, 1964 Tab. 11, si. 3a-b
1964 Ichthyosarcolites monocarinatus Sliškovič; S 1 i š k o v i č, 59, tab. 21, si. 1-2; tab. 22, si. 1-3, tab. 23, si. 1-2. 1967 I. monocarinatus Sliškovič; P o 1 -š a k , 80 (186), tab. 6, si. 1; tab. 8, si. 1-5; tab. 9, si. 1. 1983 I. monocarinatus major Sliškovič; Sliškovič, 19-26, 2 tabli, 1 slika.
1998 I. monocarinatus Sliškovič; C e s -t ar i et al., 69-73, 2 sliki.
Fosilni material: Dva prečna preseka iste spodnje lupine z Nanosa; BJ 1935 (Tab. 11, si. 3a-b).
Opis: Desna ali spodnja lupina je va-ljaste oblike z gladko zunanjo površino. Prečni presek s premerom 5 cm je okroglast, odnosno nekoliko ovalen. Na prečnem preseku sta vidni zobni jamici b in b'. Zunanja lupina je polna okroglih in ovalnih nepravilno razporejenih kanalov, ki so na zunanjem robu lupine ovalni in radialno razporejeni. Greben je na zadnji strani lupine in se nekako podaljšuje čez celotno lupino, oziroma lupina prehaja v ta greben, kar je lepo vidno na prečnem preseku spodnje lupine. Na tem preseku so vidne tudi manjše akcesorne komore.
Podobnosti in razlike: Vrsta I. monocarinatus je podobna vrsti I. bicarina-tus, le da ima samo en greben. Dalje je podobna podvrsti I. monocarinatus major, le da je podvrsta "major" večja in ima ožji ter daljši greben.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Vrsta I. monocarinatus je bila najdena v cenomanijskih skladih Velež Planine v Hercegovini, dalje v Istri ter na Nanosu v Sloveniji.
Genus: Eoradiolites Douville, 1909
Eoradiolites liratus (Conrad, 1852) Tab. 12, si. 1, 2, 3, Tab. 13, si. lb, Tab. 14, si. lb, Tab. 16, si. lb
1909	Eoradiolites liratus Conrad; Paro-na , 4, tab. 1, si. 1-6.
1910	E. liratus Conrad; D o u v i 11 e, 70, tab. 1, si. 2-4, tab. 4, si. 6, tab. 5, si. 3.
1912 E. cf. liratus (Conrad); P a r o n a,
11-13, si. v tekstu 7, 8. 1926 E. liratus (Conrad); P a r o n a, 33,
tab. 3, si. 10. 1981 E. liratus (Conrad); S a n c h e z, 114-115.
Fosilni material: Številne lupine v biohermah skupaj z lupinami školjk rodu Chondrodonta, Lopha (Alectrionya) in prečni prerezi spodnjih lupin, vse z nahajališča na Hrušici; BJ 1903 (Tab. 12, si.), BJ 1945
(Tab. 12, si. 1), BJ 1904 (Tab. 12, si. 3), BJ 1904 (Tab. 13, si. lb-c), BJ 1904 (Tab. 14, si. lb) in BJ 1904 8tab. 16, si. lb). Spodnje lupine v biohermah so valjaste oblike, dolge 10 cm in več in imajo razmeroma majhen premer, zato so pogosto podobne tenkim re-brastim paličicam.
Opis: Spodnja lupina je ornamentirana z 10-12 ostrimi, podolžnimi rebri. Prečni presek ovalne spodnje lupine znaša 1-2,5 cm. Sifonalni progi E in S sta široki in ploščati. Izrazita je nožna guba V (Tab. 12, si. 1, 2). Kardinalni aparat na primerkih ni ohranjem, razen zobni alveoli b in b' na dveh presekih lupin, ki so vidne na Tab. 12, si. 1, 2.
Podobnosti in razlike: Vrsta E. liratus je podobna drugim vrstam rodu Eoradiolites, vendar ima številnejša in ostrejša rebra, vrsti Distefanella lombricalis d'Orbigny ter vrstam rodu Biradiolites, ki pa imajo tanjšo valjasto lupino. Pojavlja se v isti biohermi kot školjke rodov Chondro-donta, Lopha in Neithea. Slednje so značilne za cenomanijsko stopnjo.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: V periadriatskem območju je vrsta E. liratus razširjena v cenomaniju in turoniju srednje in južne Italije, Egiptu, Siriji, Libanonu, Afganistanu, Iranu, na Tržaškem Krasu (Italija), v severni Istri, v Dalmaciji in v Sloveniji na območju Tržaško-komenske planote, na Nanosu in Hrušici.
Familia: Requieniidae Genus: Toucasia Munier-Chalmas, 1873 Toucasia sp.
Tab. 13, si. 2-4
Fosilni material: Več delno ohranjenih primerkov s Hrušice; BJ 1878 (Tab. 13, si. 2, 3,4).
Opis: Spodnja ali leva lupina je dolga 4 cm in široka 3 cm. Lupina ima zavit vrh in precej oster greben. Na njeni površini so vidne precej zaobljene prirastne linije. Na sliki Tab. 13, si. 2 je viden zunanji ligament, kar je značilno za Requieniidae.
Podobnosti in razlike: Primerek je podoben vrsti Toucasia carinata.
Familia: Mytilidae Fleming, 1828 Genus: Chondrodonta Stanton, 1902
Chondrodonta joannae (Choffat, 1886) Tab. 15, si. 2, Tab. 16, si. lc
1886 Ostrea joannae Choffat; Choffat,
34, tab. 2, si. 1-7; tab. 3. 1902 Ostrea (Chondrodonta) joannae Choffat; Schubert, 48-49, tab. 13, si. 2-3.
1926 Chondrodonta joannae (Choffat); P a -
r o n a , 48, tab. 6, si. 1-3. 1931 C. joannae Choffat; U r š i č, 126-127.
1957 C. joannae Choffat; P a š i č, 81, tab.
7, si. 1-2; tab. 8, si. 1. 1955 Chondrodonta munsoni Hill; Pleničar, 205, si. 1. 1967 C. joannae (Choffat); P o 1 š a k, 27-29, tab. 3, si. 1.
Fosilni material: Več lupin iz bi-oherme na Hrušici; BJ 1905 (Tab. 15, sl.2) in BJ 1904 (Tab. 16, si. lc).
Opis: Jezičasto oblikovana leva lupina primerka, upodobljenega na Tab. 15, si. 2 je dolga 15 cm in v spodnjem delu široka 7 cm. Rebra, ki potekajo vzdolž lupine, se proti spodnjemu delu lupine širijo, cepijo in razmikajo. V zgornjem delu, blizu sklepa so široka okoli 2 mm, na palealnem delu lupine pa 4 mm. Notranji del lupine ni viden, ker je obrnjen v matično kamnino.
Druge lupine v biohermi na Hrušici so v glavnem manjše. Na Tab. 16, si. 1 je del lupine v odlomku bioherme skupaj s primerkoma rodu Ichthyosarcolites in vrste Biradiolites angulosus. Slednji je turonijska vrsta.
Podobnosti in razlike: Vrsti Ch. joannae je podobna vrsta Ch. munsoni Hill, ki je tudi pogostna v biostromi na Hrušici. Obe vrsti se medseboj najbolj ločita po debelini reber, ki so pri vrsti Ch. munsoni tanjša in zato številnejša. Tudi cepljenje reber je pri vrsti Ch. munsoni številnejše in se začenja že v zgornjem delu lupine. Lupina vrste Ch. joannae je v splošnem širša od lupin vrste Ch. munsoni.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Vrsta Ch. joannae je v Di-naridih razširjena zlasti v cenomanijskih skladih skupaj z rodom Ichthyosarcolites, vrsto Praeradiolites fleuriausus ter z neka-
terimi vrstami rodu Caprina in Neocaprina, značilnimi za cenomanij. V cenomanijskih skladih se pojavlja ta vrsta v Istri, Liki, Dalmaciji, na Kočevskem, na Tržaško-ko-menski planoti, Nanosu, Hrušici, pa tudi v Italiji. Vendar so znana tudi nahajališča v zahodni Srbiji, kjer se dobi ista vrsta tudi v turonijskih skladih (P a š i č, 1957). Na Hrušici se v pojavlja v biohermah skupaj s fosili, značilnimi za cenomanijsko in turo-nijsko stopnjo.
Chondrodonta munsoni Hill, 1893 Tab. 15, si. 1
1902 Chondrodonta munsoni Hill; Schu-
b e r t, 272, tab. 13, si. 1. 1955 Ch. munsoni Hill; Plenica r, 205-
206, si. 1,2. 1960 Ch. munsoni Hill; P 1 e n i č a r, 34. 1967 Ch. munsoni Hill; P o 1 š a k, 29-30 (157), tab. 3, si. 2-5.
Fosilni material: Desna lupina iz biohermalne breče na Hrušici; BJ 1906 (Tab. 15, si. 1).
Opis: Desna lupina je dolga 15 cm in široka okoli 5 cm. Po vsej dolžini je skoraj enako široka, zato daje vtis razpotegnjeno-sti po dolžini. Vzdolž daljše osi lupine potekajo drobna, skoraj enakomerno debela rebra, ki se v zgornjem kot v spodnjem delu lupine cepijo. Rebra so široka 1-2 mm. Ostali elementi lupine niso ohranjeni oziroma vidni, ker je lupina pogreznjena v matično kamnino.
Podobnosti in razlike: Primerki vrste Ch. munsoni so podobni primerkom vrste Ch. joannae, le da imajo prvi dro-bnejša rebra, ki se cepijo po vsej dolžini lupine, da je lupina enakomerno široka in je zato videti razpotegnjena po vsej dolžini, česar ne moremo opaziti pri vrsti Ch. joannae, ki je jezičaste oblike s širokimi rebri.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Vrsta je razširjena v Dina-ridih, zlasti v Istri in na visokih kraških planotah v Sloveniji v cenomanijsko-turo-nijskih skladih skupaj z vrsto Ch. joannae ter nekaterimi drugimi cenomanijskimi in turonijskimi vrstami, kot na primer na Hrušici.
Familia: Ostreidae Lamarck, 1818 Genus: Lopha Bolten, 1798 (=Alectryonia Fischer de Waldheim, 1807)
Lopha (Alectryonia) sp. Tab. 13, si. la, Tab. 14, si. la
Fosilni material: Več nepopolnih lupin v biohermah na Hrušici; BJ 1904 (Tab. 13, si. la) in BJ 1904(Tab. 14, si. la).
O p i s: V biohermah na Hrušici so številne lupine školjk iz rodu Lopha (Alectryonia) skupaj z lupinami rudistov iz rodov Biradi-olites sp. in Distefanella sp. Lupine so precej ozke, podolgovate in vložene v biohermah pretežno vzporedno z dolgimi in ozkimi lupinami rodu Distefanella.
Primerki iz rodu Lopha so v biohermah na Hrušici dolge 5-10 cm in široke na pale-alnem delu 2-3 cm, na zgornjem ali sklepnem delu pa 1-1,5 cm. Imajo 12 drobnih podolgovatih reber, ki potekajo v zgornjemu (pretežnemu) delu lupine skoraj vzporedno in se proti spodnjemu delu rahlo razmikajo ter so valovito nagubana v dveh do treh gubah.
Podobnosti in razlike: Primerki so podobni vrsti Lopha (Alectryonia) de-stefanii Parona, 1923 z razliko, da so lupine s Hrušice ozke in precej daljše od omenjene vrste in da imajo spodnji rob lupine bolj naguban. Lahko gre seveda tudi za kako podvrsto ali varieteto vrste L. (A.) destefanii.
Familia: Pectinidae Lamarck Genus: Neithea Drouet, 1824 Neithea sp.
Tab. 12, si. 4
Fosilni material: V biohermi na Hrušici je ohranjenih več lupin in presekov lupin školjk iz rodu Neithea; BJ 1878 (Tab. 12, si. 4).
Opis: Desna lupina je velika 4,5 x 4,5 cm. Ima drobna enakomerna rebrca z enakimi razmaki. Primerek je podoben vrsti Neithea zitteli (Pirona), vendar tej vrsti popolnoma ne ustreza po svojem zunanjem habitusu.
Razširjenost in stratigrafs-ki položaj: Neithea zitteli, ki je podobna vrsta, se pojavlja v cenomanijskih skladih v Istri in v turonijskih skladih v zahodni Srbiji.
Sklep
Pestro fosilno združbo, ki je zastopana v biohermah Hrušice in Nanosa, v glavnem sestavljajo rudisti. Njihovo množično pojavljanje v cenomanijskih plasteh širšega prostora povezujemo z drugim rudistnim maksimumom na območju Tetide. Čeprav podatki evstatične geologije govore o globalnem dvigu morske gladine, ki se je pričel že v cenomaniju, so posamezni deli Dinarske karbonatne plošče zaradi tektonskega dvigovanja še naprej nudili ugodne pogoje za življenje in razvoj rudistov. Prav dvignjeni predeli so prispevali bistveni delež rudistnih lupin v bioklastične karbonate globje potopljenih delov karbonatne plošče.
Raziskana fosilna favna člena Hrušica pripada naslednijm vrstam in rodovom: Caprina carinata (Boehm, 1892), C. schiosen-sis Boehm, 1894, Caprinula olisiponensis Choffat, 1885, Neocaprina gigantea Pleničar, 1960, N. nanosi Pleničar, 1960, Orthop-tychus striatus Futterer, 1892, Ichthyosar-colites bicarinatus (Gemmellaro) Parona, 1921, L tricarinatus Parona, 1921,1. poljaki Polšak, 1967, I. monocarinatus Sliškovic, 1964, Eoradiolites liratus (Conrad), 1852, Toucasia sp., Chondrodonta joannae (Choffat,1886), C. munsoni Hill, 1893, Lopha (Alectryonia) sp. in Neithea sp.
Ker širše območje rudistnih bioherm Hrušiškega pokrova še ni podrobno raziskano in ker še niso pojasnjeni vsi paleoge-ografski odnosi z razvoji cenomanijskih plasti sosednjih tektonskih enot, raziskane bioherme začasno uvrščamo v člen Hrušica.
Zahvala
Plasti z rudisti na Hrušici so bile sveže odkrite ob izgradnji gozdnih poti severozahodno od zaselka Hrušica. Avtorja se zahvaljujeva gozdarjem, ki so opazili množični pojav fosilov in gospodu Stanetu Ba-čarju iz Ajdovščine, ki je znal pravilno oceniti pomembnost nahajališča in je nanj opozoril geologe. Lepa hvala dr. Tei Kolar-Jurkovšek za pomoč pri terenskih raziskavah, vzorčevanju in pripravi članka za tisk, Andreju Stoparju za pomoč pri pripravi rudistnih vzorcev za raziskavo in prof. dr. Simonu Pircu za angleški prevod. Posebno
zahvalo dolgujeva udeležencem ekskurzije v Slovenijo v okviru petega mednarodnega kongresa o rudistih (Erlangen, 26. september do 6. oktober 1999), njihove koristne napotke sva z veseljem upoštevala pri pripravi tega članka.
Raziskava rudistov Hrušice in Nanosa je bila opravljena v okviru projekta Paleontologija, stratigrafija in tektonika v Sloveniji, ki ga financira Ministrstvo za znanost in tehnologijo in s pomočjo sklada za upokojene akademike Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Rudists from the Cenomanian bioherms of Hrusica and Nanos, Slovenia
Introduction
The Cenomanian bioclastic sediments belong from the paleontological point of view to the most interesting beds of the northern part of the Dinaric carbonate platform. The large amounts of rudist valves contained in the limestones are associated by us with the second rudist maximum in the region of Tethys. Next to the flourishing radiolitids the maximum development was attained also by Caprinidae that contributed an important part to the skeleton of bioclastic carbonates. Rich Cenomanian assemblages of rudists, chondrodonts, neithe-as, actaeonellids and some other organisms that appeared on marginal as well as on inner parts of the carbonate platform offer an excellent comparison also with other areas of the Tethys.
The Cenomanian bioclastic sediments of Hrusica and Nanos (Fig. 1) were cartogra-phically mapped and in part paleontologi-cally investigated already during the elaboration of the Basic geologic map of SFR Yugoslavia 1:100,000, sheet Postojna (B u s e r et al., 1967; Plenicar et al., 1970). The paleontology of rudists from Nanos and Hrusica was studied by Plenicar (1960, 1963) who published the results in papers that comprise a wider area of southwest Slovenia. In them also several new caprinid species were described, among them the most notable Neocaprina gigantea and N. nanosi.
In 1999 the Cenomanian bioherm of Hrusica was presented to participants of the field trip of the Fifth International Congress on Rudists in Erlangen (Plenicar et al., 1999).
The fossils of Hrusica and Nanos with accompanying documentation are stored in the Paleontological collection of Dr. Bog-dan Jurkovsek and Dr. Tea Kolar-Jur-kovsek that is registered with the Ministry of Culture of Republic of Slovenia and the Natural History Museum of Slovenia in Ljubljana.
Stratigraphic part
The Cenomanian beds with rudists of Hrusica and Nanos belong in the tectonic sense to the Hrusica nappe that is a part of the wide External Dinarides (Placer, 1981, 1996a, 1996b, 1998). They were deposited in the northern part of the Dinaric carbonate platform that persisted from Upper Triassic to Upper Cretaceous, in places even to Paleocene (B u s e r, 1989, 1996).
About 400 m north of the Hrusica village lies below the rudist bioherm a several hundreds meters thick sequence of medium to dark grey bedded limestone that is locally laminated. It includes rare beds of grainy bituminous dolomite and dolomitized limestone. Represented are principally biomi-critic types (packstone and wackestone) with rare mollusk valves and abundant benthic microfauna in which miliolids predominate. The development of this part of the stratigraphic sequence of Hrusica can be compared to Albian-Cenomanian Povir Formation of the southern part of the Trie-ste-Komen plateau (Jurkovsek et al., 1996).
These beds are overlain by 60 m of medium grey biomicritic limestone with pelagic debris. The passage upwards, towards the central part of the rudist bioherm, is gradual, and the transition beds are lithologically similar to bioclastic limestones of Kopriva and Repen members in the Repen Formation.
In southwest Slovenia in the upper part of the Cenomanian platform carbonates a strong influence of pelagial is observable that is relied to the global Cenomanian-Tu-ronian pelagic episode (H a q et al., 1987).
The rise of the sea level caused radical changes of biotopes in the larger part of the Dinaric carbonate platform (G u s i c & Jelaska, 1960, 1993; Sribar et al., 1995; Jelaska et al., 1994, 1995). In the Kras area corresponds to the Cenomanian-Turonian transgression a part of beds of the Repen Formation for which next to bioclastic carbonates also the beds of calcispheral limestone that is developed especially in the lower part of the formation are typical (Jurkovsek et al., 1996).
In the investigated beds north of the Hrusica village the limestone with pelagic fossils is outcropping to a considerably lesser extent as elsewhere. More exposed is the rudist bioherm that includes in many places numerous undamaged rudist valves and larger parts of rudist biostroms. This observation is explained with tectonic uplifting of this area of the carbonate platform. Especially these uplifted parts, that were not considerably affected by the Cenomanian-Turonian pelagic episode, contributed an important portion of mollusk (especially rudist) valves to the bioclastic carbonate sediments of deeper submerged parts of the carbonate platform.
The Cenomanian bioclastic limestone of the central part of the bioherm at Hrusica is light grey to white, slightly recrystallized and thick bedded. The basic skeleton of the rock consists of rudist valves with less chon-drodonts, neitheas and valves of other mol-lusks. The rudist valves are most commonly rounded, a typical feature for the entire body of the bioherm. The cement between fossils and intraclasts is sparitic calcite that often contains benthic foraminifers. The thickness of Cenomanian bioclastic limestone north of Hrusica varies from 100 to 120 m. Since the geologic investigations of Hrusica and Nanos have been not terminated yet, these beds are temporarily attributed sensu stricto to the Hrusica member, and sensu lato to the Repen Formation. Considering the important rudist events in carbonate beds of the Periadriatic region correspond the beds at Hrusica to the event I (C e -stari & Sartorio, 1995) typical for which is next to chondrodonts a micropale-ontological assemblage with prevailing species Broeckina (Pastrikella) balcanica Cher-chi, Radoicic & Schroeder.
In the upper part of beds with rudists appear the characteristic signs of shallowing. Bioclastic carbonates are replaced by shallow water biomicritic limestone with disiccation pores and often clearly expressed geopetal texture with internal micrite. Locally appear also oncoids with fragments of rudist valves in cores. Among microfau-na the typical Cenomanian benthic assemblage of species Broeckina (Pastrikella) balcanica Cherchi, Radoicic & Schroeder, Chrysalidina gradata d'Orbigny, Nezzazata simplex Omara, Nezzazatinella picardi (Henson) and multitude of miliolids is represented. Isolated appear rudists, rare corals and gastropods. Similar beds of light grey biomicritic limestone with shrinkage pores, rare rudists and numerous benthic foraminifers continue for about 100 m upwards to the bed with nerineids that are already probably of Turonian age.
The upper part of the lithologic sequence of the beds at Hrusica is consequently not directly comparable with the development in other parts of the Dinaric carbonate platform. The larger part of shallow marine carbonates with oncoids that we associate elsewhere with rapid eustatic drop of the sea level in Upper Turonian (H a q et al., 1987; Gusic & Jelaska, 1990; Jurkovsek et al., 1996) is at Hrusica indubitably of Cenomanian and not of Turonian age as it was believed earlier (P1 e -nicar et al., 1999).
Conclusions
The diverse fossil assemblage found in bioherms of Hrusica and Nanos consists principally of rudists. Their massive appearance in Cenomanian beds of the wider area is associated by us with the second rudist maximum in the Tethys region. Although the data of eustatic geology indicate a global rising of the sea level that started already in Cenomanian, in particular parts of the Dinaric carbonate platform owing to tectonic uplifting the favorable conditions for life and development of rudists still persisted. Especially the uplifted areas contributed an essential portion of rudist valves into the bioclastic carbonates of deeper submerged parts of the carbonate platform.
The studied fossil fauna of the Hrusica member belongs to the following species and genera: Caprina carinata (Boehm, 1892), C. schiosensis Boehm, 1894, Capri-nula olisiponensis Choffat, 1885, Neocapri-na gigantea Plenicar, 1960, N. nanosi Pleni-car, 1960, Orthoptychus striatus Futterer, 1892, Ichthyosarcolites bicarinatus (Gem-melaro) Parona, 1921, I. tricarinatus Parana, 1921,1, poljaki Polsak, 1967,1, monoca-rinatus Sliskovic, 1964, Eoradiolites lira-tus (Conrad), 1852, Toucasia sp., Chondro-donta joannae (Choffat, 1886), C. munsoni Hill, 1893, Lopha (Alectryonia) sp. and Nei-thea sp.
Since the geology of the wider area of rudist bioherms of the Hrusica nappe is not yet understood in detail, and since the all paleogeographic relations with developments of Cenomanian beds of neighboring tectonic units are not clear yet, the studied bioherms are temporarily attributed to the Hrusica member.
Acknowledgements
The beds with rudists of Hrusica were exposed during construction of forest roads northwest of the Hrusica village. The authors thank the forestry workers who discovered the abundant appearance of fossils and Stane Bačar from Ajdovščina who was able to estimated the importance of the locality and who draw the attention of geologist to it. Thanks go to Dr. Tea Kolar-Jur-kovšek for help in field work, sampling and preparing the paper, Andrej Stopar for assistance with preparing rudist samples for examination, and professor Simon Pire for translation to English. Special thanks are expressed to participants of the Slovenian field trip of the Fifth International Congress on Rudists (Erlangen, 26 September to 6 October 1999). Their useful suggestions were gladly taken in consideration while writing this paper.
Literatura
B o e h m, G. 1892: Ein Beitrag zur Kenntnis der Kreide in den Venetianer Alpen. - Berichten der Naturforschenden Ges. zu Freiburg, I.B., 6, Heft 4,Tab, 6-9, Freiburg.
B o e h m, G. 1895: Beiträge zur Kenntnis der Kreide in den Südalpen. I. die Schiosi- und Cal-loneghe- Fauna. - Palaeontographica 41, 81-148, Stuttgart.
B u s e r, S. 1989: Development of the Dinaric and the Julian Carbonate Platforms and of the intermediate Slovenian Basin (NW Yugoslavia). -Mem. Soc. Geol. Ital. 40 (1987), 313-320, Roma.
Buser, S. 1996: Geology of western Slovenia and its paleogeographic evolution. - In: D r o b -n e , K. et al. (Eds.): The role of impact processes in the geological and biological evolution of planet Earth, International workshop, September 27 - October 2, 1996, Postojna, Slovenia, 111-123, Ljubljana.
B u s e r, S., G r a d, K. & P 1 e n i č a r, M. 1967: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list Postojna. - Zvezni geološki zavod, Beograd.
Cestar i, R. & Sartorio, D. 1995: Ru-dists and Facies of the Periadriatic Domain. -Agip, 1-207, Donato Milanese.
C e s t a r i, R., P o n s, J.M. & S i r n a, G. 1998: Undescribed Ichthyosarcolites from Sicily, belonging to Gemmellaro's collection. - 4. Congres Intern, sur les Rudistes, Geobios, Mem. special 22, 69-73, Lyon.
Campobasso, V. 1972: Rudiste del Creta-ceo superiore delle Murge sud-orientale. - Boll. Soc. Natur. 81, 433-460, 10 tâbel, Napoli.
Chartrusse, A. 1998: The myocardinal organization of Coalcomaninid Rudists revisited. - 4. Congres Intern, sur les Rudistes, Geobios, Mem. special 22, 75-85, Lyon.
C h o f f a t, P. 1886: Recueil d'études paléon-tologiques sur la faune crétacique du Portugal. I. Espèces nouvelles ou peu connues. Première série. - Comm. Serv. Géol. Portugal, VIII + 40 p., 18 t bel, Lisbonne.
D o u v i 11 é, H. 1888: Études sur les Caprines. - Bull. S.g.F. (3) 16, 699-730, tables 22-25, Paris.
D o u v i 11 é, H. 1910: Etude sur les Rudistes de Sicile, d'Algérie, d'Égipte, de Liban et délia Perse. - Mém. S.g.F. 41, 1-83, 17 tabel, Paris, (reprint Amsterdam, 1966).
Futtere r, K. 1892: Die oberen Kreidebildungen der Umgebung des Lago di Santa Croce in den Venetianer Alpen. - Palaeontographica, Abh.,5, Jena.
Futterer, K. 1896: Über einige Versteinerungen aus der Kreideformation der Karnischen Voralpen. - Palaeontogr. Abh., N.F., 2, Heft. 6, Jena.
G u š i č, I. & J e 1 a s k a, V. 1990: Stratigrafi-ja gornjokrednih naslaga otoka Brača u okviru geodinamske evolucije Jadranske karbonatne platforme (Upper Cretaceous Stratigraphy of the Island of Brač). - Djela Jugosl. akademije znan. i um., Razr. prir. znan. 69, 1-160, Zagreb.
G u š i d, I. & J e 1 a s k a, V. 1993: Upper Ce-nomanian-Lower Turonian sea level rise and its consequences on the Adriatic-Dinaric carbonate platform. - Geol. Rundsch. 82/4, 676 - 686, Stuttgart.
H a q , B.U., H a r d e n b o 1, J. & V a i 1, PR. 1987: Chronology of Fluctuating Sea Levels since the Triassic. - Science 235, 1156 - 1167, Washington D. C.
J e 1 a s k a, V., G u š i d, I., J u r k o v š e k, B., O g o r e 1 e c, B., Č o s o v i d, V., Š r i b a r, L. & Toman, M. 1994: Upper Cretaceous Geodyna-mic Evolution of the Adriatic-Dinaric Carbonate
Platform(s). Perimediterranean Carbonate Platforms, First Intern. Meeting, 5-10 September 1994, Abstracts, 81-82, Marseille.
J e 1 a s k a, V., G u š i c, I., J u r k o v š e k, B., O g o r e 1 e c, B., Č o s o v i c, V., Š r i b a r, L. & T o m a n, M. 1995: The Upper Cretaceous geod-ynamic evolution of the Adriatic-Dinaric carbonate platform(s). Géol. Méditerran. 21/3-4, 89-91, Marseille.
Jurkovšek, B., Toman, M., Ogorelec, B., Š r i b a r, L., D r o b n e, K., P o 1 j a k, M. & Š r i b a r, Lj. 1996: Formacijska geološka karta južnega dela Tržaško-komenske planote 1:50.000. Kredne in paleogenske karbonatne kamnine (Geological map of the southern part of the Trieste-Komen Plateeau 1:50,000. Cretaceous and Paleogene carbonate rocks). - Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, 1-143, Ljubljana.
K il h n, O. 1932: Fossilium catalogus. Rudi-stae. I. Animalia. - Pars 54, 1-200, Berlin.
K u t a s s y, A. 1934: Pachyodonta mezozoica. Fossilium catalogus. I. - Pars 68, Berlin.
d' O r b i g n y, A. 1847-1849: Paléontologie Française. Terrains crétacés. - Vol. 4, Paris.
P a r o n a, C.F., 1908: Notizie sulla fauna a rudiste délia Pietra di Subiaco nella valle dell'Aniene. - Boll. Soc. geol. Ital. 27, Roma.
P a r o n a, C.F., 1912: Fossili neocretacei délia Conca anticolana. - Boll. R. Comit. Geol. 43, 1-18, 2 tabli, Roma.
P a r o n a, C.F. 1921: Fauna del neocretacico délia Tripolitania. Mollusci, parte I., Lamelli-branchi(Rudiste). - Mem. per servire alla descri-zione délia Carta geologica d'Italia S/3, 1-21, 6 t-bel, Roma.
P a r o n a, C.F. 1926: Ricerche sulle Rudiste e su altri fossili del Cretaceo superiore del Carso Goriziano e dell'Istria. - Mem. 1st. geol. Padova 7, 1-56, 4 t-ble, Padova.
P a š i c, M. 1957: Biostratigrafski odnosi i tektonika gornje krede šire okoline Kosjerida (zapadna Srbija). - Geol. inst. "Jovan Žujovic" SANU; doktorska disertacija, Beograd.
P 1 a c e r, L. 1981: Geološka zgradba jugozahodne Slovenije (Geological structure of southwestern Slovenia). - Geologija 24/1, 27-60, Ljubljana.
P 1 a c e r, L. 1996a: O zgradbi Soviča nad Postojno (On the structure of Sovič above Postojna). - Geologija 37, 38 (1994/95), 551-560, Ljubljana.
Placer, L. 1996b: Tectonic structure of southwest Slovenia. - In: D r o b n e, K. et al. (Eds.): The role of impact processes in the geological and biological evolution of planet Earth, International workshop, September 27 - October 2, 1996, Postojna, Slovenia, 137-140, Ljubljana.
P 1 a c e r, L. 1998: Contribution to the macro-tectonic subdivision of the border region between Southern Alps and External Dinarides. - Geologija 41, 223-255, Ljubljana.
Plenica r, M. 1955: Nahajališče kredne favne jugozahodno od Jelšan pri Ilirski Bistrici. -Geologija 3, 204-207, Ljubljana.
Pleničar, M. 1960: Stratigrafski razvoj krednih plasti na južnem Primorskem in Notranjskem. - Geologija 6, 22-145, Ljubljana.
Pleničar, M. 1963: Kaprinide in podrod Radiotella (Rudistae) v krednih skladih jugozahodne Slovenije. - Razprave SAZU 4. razr. 7, 559-587, 8 t-bel, Ljubljana.
P 1 e n i č a r, M. 1965: O novih najdbah rudi-stov na območju Kočevskega Roga. - Geologija 8, 92-101, Ljubljana.
P 1 e n i č a r, M., B u s e r, S. & G r a d, K. 1970: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000. Tolmač lista Postojna. - Zvezni geološki zavod, 62 strani, Beograd.
Pleničar, M., Jurkovšek, B.&Kolar -Jurkovšek, T. 1999: Stop 1: Cenomanian-Turonian bioherm on Hrušica. - In: H ó f 1 i n g, R. & S t e u b e r, T. (Eds.): Fifth International Congress on Rudists, Abstraéis and Field Trip Guides, Erlanger geol. Abh., Sonderband 3, 118-121, Erlangen.
P o 1 š a k, A. 1967: Kredna makrofauna južne Istre. - Palaeontologia Jugoslavica 8, 1-210, 85 tabel, Zagreb.
P o 1 š a k, A. 1968: Deux especes nouvelles du genre Distefanella et les autres Rudistes Turoni-ens du Mont Planik en Istrie. - Geol. vjesnik 21, 177-190, Zagreb.
Sánchez, M.V. 1981: Hippuritidae e Radio-litidae (Bivalvia). Catalogo de especies. - Universidad autonoma de Barcelona. Publicaciones de Geologia 15, 1-228, Barcelona.
Schubert, R. 1902: Ueber einige Bivalven des istrodalmatinischen Rudistenkalkes. - Jb. geol. R.A. 52, 265-276, 1 tabla, Wien.
Fotografije na tablah 1 - 16 so v naravni velikosti.
Photographs on the plates 1-16 are in natural size.
Fotografije / Photographs: Bogdan Jurkovšek
Legenda: L = Ligamentna guba (brazda), N = centralni zob, n = jamica centralnega zoba, B' = anteriorni zob, b' = anteriorna zobna jamica, B = posteriorni zob, b = posteriorna zobna jamica, ma = anteriorna mi-oforia (anteriorni mišični odtis), pm = posteriorna mioforia (posteriorni mišični odtis), mpm = posteriorna vertikalna ploščica, oma= anteriorni mioforni kanali, omp = posteriorni mioforni kanali, CV = bivalna votlina, n' (O) = akcesorna votlina (dodatna komora), E, S = radialni sifonalni brazdi, V = nožno (ventral-no) rebro.
Legend: L = ligament groove (ridge, crest), N = central tooth, n = central tooth socket, B' = anterior tooth, b' = anterior tooth socket, B = posterior tooth, b = posterior tooth socket, ma = anterior myophoral scar, pm = posterior myophoral scar, mpm = posterior myophoral plate, oma = anterior myophoral cavity, omp = posterior myophoral cavity, CV = body cavity, n' (O) = accessory cavity, E, S = radial syphonal bands, V = ventral rib.
Tabla 1 - Plate 1
Caprina schiosensis Boehm, 1894 la Zgornja lupina, Hrušica, BJ 1963
Upper valve, Hrušica, sample BJ 1963
lb Transverse section of the sample from fig. la Prečni presek lupine s slike la
Caprina carinata (Boehm, 1892) 2 Prečni presek spodnje lupine, Nanos - nad cerkvijo sv. Hieronima, BJ 1940
Transverse section of the lower valve, Nanos - above the church of St. Hieronim, BJ 1940
S 1 i š k o v i č, T. 1964: Hippurites (Vaccinites) ultimus Milovanovic du Maastrichtien de Bu-doželj au sud de Vareš (Bosnia). - Geol. glasnik 9, 15-19, tabla 1-2, Zagreb.
S 1 i š k o v i č, T. 1965: Die Biostratigraphie des Juras und der unteren Kreide des Velež Gebirge und Podveležje. - Bull. Sei. Conseil Acad. RSF Jugosl. A.T. 10/11, 374, Zagreb.
S 1 i š k o v i d, T. 1983: Rezultati novijih istraživanja biostratigrafije i paleogeografskih odnosa mladeg senona u okolici Stoca (Hercegovina). - Glasnik Zemaljskog muzeja, NS 22, 1-18, 3 table, Sarajevo.
Š r i b a r, L., G u š i c, I. & J e 1 a s k a, V. 1995: Upper Cretaceous Evolution of the Carbo-nate Platform in Slovenia. - I. Hrv. geol. kongres, Opatija 18.-21. 10. 1995, Zbornik radova 2, 601-604, Zagreb.
U r š i č, F. 1931: Krečnjak sa Chondrodonta joannae Choffat u bližini Kočevja u Slovenačkoj. - Geol. anali Balk. pol. 10, II. del, Beograd.
V o r w i j k, G.H. 1938: Geologie und Paläontologie der Ungebung von Omiš (Dalmatien). -Diplomsko delo, Utrecht.
W i o n t z e k, H. 1934: Rudisten aus der oberen Kreide des mittleren Isonzogebietes. - Palae-ontographica 80 (A), 1-40, 1 tabla, Stuttgart.
Caprinula olisiponensis Choffat, 1885 Prečni presek spodnje lupine, Nanos, BJ 1939 Transverse section of the lower valve, Nanos, BJ 1939
orna
mpm
Tabla 2 - Plate 2
Neocaprina gigantea Pleničar, 1960 la Spodnja lupina, Hrušica, BJ 1946 Lower valve, Hrušica, BJ 1946
lb Prečni presek lupine s slike la
Transverse section of the valve from the fig.la
2 Prečni presek spodnje lupine, Hrušica, BJ 1895
Transverse section of the lower valve, Hrušica, BJ 1895
Tabla 3 - Plate 3
Neocaprina gigantea Pleničar, 1960 la Spodnja lupina, Hrušica, BJ 1861 Lower valve, Hrušica, BJ 1861
lb Transverse section of the valve from the fig.la Prečni presek lupine s slike la
Tabla 4 - Plate 4
Neocaprina gigantea Pleničar, 1960 2 Prečni presek zgornje lupine, Hrušica, BJ 1899
Transverse section of the upper valve, Hrušica, BJ 1899
Transverse section of the lower valve, Hrušica, BJ 1985 Prečni presek spodnje lupine, Hrušica, BJ 1985
Tabla 5 - Plate 5
Neocaprina gigantea Pleničar, 1960 in Ichthyosarcolites tricarinatus Parona, 1921
la,b Del zgornje lupine vrste N. gigantea (la) in spodnje lupine vrste I. tricarinatus (lb), Hrušica, BJ 1930
Part of the upper valve of the species N. gigantea (la) and part of the lower valve of the species I. tricarinatus (lb), Hrušica, BJ 1930
2	Prečni presek zgornje lupine vrste N. gigantea s slike la Transverse section of the upper valve of the specimen from the fig. la
3	Transverse section of the lower valve of the specimen from the fig.lb Prečni presek spodnje lupine vrste I. tricarinatus s slike lb
Tabla G - Plate 6
Neocaprina gigantea Pleničar,1960
1	Prečni presek spodnje lupine, Hrušica, BJ 1894 Transverse section of the lower valve, Hrušica, BJ 1894
Neocaprina nanosi Pleničar,1960
2	Prečni presek zgornje lupine, Hrušica, BJ 1897 Transverse section of the upper valve, Hrušica, BJ 1897
Transverse section of the lower valve, Hrušica, BJ 1933 Prečni presek spodnje lupine, Hrušica, BJ 1933
Tabla 7 - Plate 7
Orthoptychus striatus Futterer, 1892 1 Prečni presek zgornje lupine (isti primerek kot na sliki 2a), Hrušica, BJ 1900
Transverse section of the upper valve (the same specimen shown on the fig. 2a), Hrušica, BJ 1900
Orthoptychus striatus Futterer, 1892 in Ichthyosarcolites poljaki Polšak,1967
2a,b Prečni presek zgornje lupine vrste O. striatus (2a) in prečni presek vrste I. poljaki (2b), Hrušica, BJ 1900
Transverse section of the upper valve of the species O. striatus (2a) and transverse section of the species I. poljaki (2b), Hrušica, BJ 1900
Tabla 8 - Plate 8
Orthoptycus striatus Futterer, 1892 1 Del prečnega preseka spodnje lupine (centralni in ventralni del), Hrušica, BJ 1898 Transverse section of the lower valve (central and ventral part), Hrušica, BJ 1898
Ichthyosarcolites bicarinatus (Gemmellaro) Parana,1921 2a Odlomek spodnje lupine, Hrušica, BJ 1962
Fragment of the lower valve, Hrušica, BJ 1962
2b Prečni presek spodnje lupine vzorca s slike 2a
Transverse section of the lower valve of the sample in the fig.2a
Ichthyosarcolites tricarinatus Parona,1921 3 Prečni presek spodnje lupine, Hrušica, BJ 1901
Transverse section of the lower valve, Hrušica, BJ 1901
Tabla 9 - Plate 9
Ichthyosarcolites tricarinatus Parona,1921
1-6 Prečni preseki spodnjih lupin, Hrušica, BJ 1943, BJ 1918, BJ 1943, BJ 1916, BJ 1964, BJ 1945
Transverse sections of the lower valves, Hrušica, BJ 1943, BJ 1918, BJ 1943, BJ 1916, BJ 1964, BJ1945
Tabla 10 - Plate 10
Ichthyosarcolites tricarinatus Parona,1921 la Odlomek spodnje lupine, Hrušica, BJ 1930
Fragment of the lower valve, Hrušica, BJ 1930
lb Prečni presek lupine s slike la
Transverse section of the valve from the fig.la
2 Pečni presek spodnje lupine, Hrušica, BJ 1877
Transverse section of the lower valve, Hrušica, BJ 1877
Tabla 11 - Plate 11
Ichthyosarcolites tricarinatus Parona, 1921 la Odlomek spodnje lupine, Hrušica, BJ 1942
Fragment of the lower valve, Hrušica, BJ 1942
lb Prečni presek lupine vzorca s slike la
Transverse section of the valve from the fig.la
Ichthyosarcolites bicarinatus (Gemmellaro) Parona,1921 2 Prečni presek spodnje lupine, Nanos, BJ 1936
Transverse section of the lower valve, Nanos, BJ 1936
Ichthyosarclites monocarinatus Sliškovic, 1964 3a Naravno izluženi del prečnega preseka spodnje lupine, Nanos, BJ 1935
Natural washed out part of the transverse section of the lower valve, Nanos, BJ 1935
3b Isti primerek kot na sliki 3a, 2x povečano The specimen from the fig. 3a, x2

,4 í
; <
' **" -■'j/
Tabla 12 - Plate 12
Eoradolites liratus (Conrad, 1852)
1	Prečni presek spodnje lupine, Hrušica, BJ 1903 Transverse section of the lower valve, Hrušica, BJ 1903
2	Polirani del bioherme s prečnimi preseki spodnjih lupin, Hrušica, BJ 1945
Polished part of the bioherm with transverse sections of the lower valves; Hrušica, BJ 1945
3	Odlomek bioherme s spodnjimi lupinami, Hrušica, BJ 1904
A fragment of the bioherm with the lower valves, Hrušica, BJ 1904
Neithea sp.
4	Desna lupina, Hrušica, BJ 1878 Right valve, Hrušica, BJ 1878
Tabla 13 - Plate 13
Lopha (Alectryonia) sp., Eoradiolites liratus (Conrad, 1852)
la,b Odlomek bioherme z lupinami Lopha (Alectryonia) sp. (la) in Eoradiolitus liratus (lb), Hrusica, BJ 1904
Fragment of the bioherm with the valves of Lopha (Alectryonia) sp.(la) and Eoradiolites liratus (lb), Hrusica, BJ 1904
2-4
Toucasia sp. Spodnja ali leva lupina, Hrusica, BJ 1878 The lower or the left valve, Hrusica, BJ 1878
Tabla 14 - Plate 14
Lopha (Alectryonia) sp., Eoradiolites liratus (Conrad, 1852)
Distefanella lombricalis d'Orbigny, 1842
la,b Odlomek bioherme z lupinami vrst Lopha (Alectryonia) sp.(la) in Eoradiolites liratus (lb), Hrušica, BJ 1904
la,b A fragment of the bioherm with the valves of the genus Lopha (Alectryonia) sp. (la) and the species Eoradiolites liratus (lb), Hrušica, BJ 1904
Tabla 15 - Plate 15
Chondrodonta munsoni Hill,1893
1	Desna lupina vrste Chondrodonta munsoni, Hrusica, BJ 1906 Right valve of the species Chondrodonta munsoni, Hrusica, BJ 1906
Chondrodonta joannae (Choffat, 1886)
2	Leva lupina, Hrusica, BJ 1905 Left valve, Hrusica, BJ 1905
Tabla 16 - Plate 16
Ichthyosarcolites sp., Eoradiolites Uratus (Conrad, 1852), Chondrodonta joannae (Choffat,1886)
la,b,c Odlomek bioherme z Ichthyosarcolites sp. (la), Eoradiolites liratus (lb), Chondrodonta joannae (le), Hrušica, BJ 1904
la, lb, le A fragment of the bioherm with the Ichthyosarcolites sp. (la), Eoradiolites liratus (lb), Chondrodonta joannae (lc), Hrušica, BJ 1904