Sam rniptcura
GLASILO ŽUPANSKE ZVEZE V LJUBLJANI
LETO 1938 LJU BIJA N A , V FEBRUARJU 1938 ŠTEV. 2
Ing. M ik ln v iič Jože, M aribor:
Gospodarsko propadanje slovenskega 
kmetskega življenja na Pohorju.
(N a d a lje v a n je in konec.)
V.
Nova pota k starim ciljem .
Spoznali smo glavne vzroke propadanja gozdnih kmetij. Kaj 
nam je treba ukreniti? Zaustaviti nadaljnje propadanje in zboljšati 
gospodarske razmere! To je m ogoče le postopoma in načrtno s 
primerno prosvetno, kmetsko strokovno in splošno gospodarsko 
delavnostjo.
V glavnem naj bi bilo naše delovanje takole usmerjeno:
I. Kmetski naraščaj.
Naš kmetski naraščaj mora biti duševno in telesno zdrav, tre­
zen, štedljiv, delaven, stanovsko ter narodno zaveden. Imeti mora 
primerno splošno omiko.
Vzgojiti tak naraščaj je naloga šole, cerkve, prosvetnih in kul­
turnih ustanov.
2. Gozdarska prosveta.
a) V vseh izrazito gozdnatih krajih je treba uvesti na višjih 
razredih ljudskih šol pouk o temeljih kmetskega gozdnega gospo­
darstva. Poučujejo naj učitelji, ki so v posebnih tečajih pridobili 
osnovno znanje v tej stroki. Pod vodstvom strokovnjakov naj se 
razen tega prirejajo tudi gozdarski nadaljevalni teča ji.
Tečaje za učitelje naj bi v šolskih počitnicah prirejala gozdar­
ska šola v Mariboru:
b) v banovinskih kmetijskih šolah je treba uvesti obvezen 
pouk o kmetskem gozdarstvu. Kavno tako po učiteljiščih in v se­
meniščih. Predava naj gozdarski strokovnjak.
O osnovnih pojmih poučeno učiteljstvo in duhovščina bi bili 
neprecenljivi sodelavci gozdarjev pri izvajanju gozdarske pro­
svetne naloge na kmetih;
25

c) banovinska kmetijska zbornica naj uvede potujoče gozdar je, 
strokovnjake za žage. Ti naj bi poučevali kmetske žagarje o pra­
vilni podelavi lesa na žagah in o ravnanju s predelanim lesom (ma­
nipulacija z lesom);
č) potreba bi bilo nauk o kmetskem gozdarstvu razširjati med 
izobraženstvom in kmetskim ljudstvom z vsemi sredstvi: z letaki, 
s poljudnimi strokovnimi spisi, s poučnimi filmi, s predavanji in 
z gozdarskimi poljudnimi članki v listih, ki so najbolj razširjeni:
d) kmetski posestniški sinovi, bodoči gospodarji gozdnih kmetij, 
naj bi obiskovali gozdarsko šolo v Mariboru. Manj premožnim bi 
bilo treba obisk te šole tudi gmotno omogočiti.
Delovanje mladih gospodarjev gozdnih kmetij je treba nad­
zirati in voditi. Ne smemo jih prepustiti vplivu okolja, ki je na­
predku često škodljiv. Z nasveti ter gmotnimi sredstvi je treba 
omogočiti osnivanje vzornih gozdnih kmetij. Te bi bile osnova 
gozdarske pospeševalne službe za dotično okolico in privlačen 
primer;
e) gozdarska šola v Mariboru naj bi skrbela za poljudne gozdar­
ske članke in spise ter prirejala potovalne tečaje med kmeti;
f) za praktično izvajanje gozdarskega pouka v ljudskih šolah 
so potrebni v bližini šole šolski gozdovi. Praktični pouk bi vršilo 
gozdarsko osebje občne uprave. Z donosom tega gozda bi se prispe­
valo k vzdrževanju šol, obenem bi bil gozd šolsko učilo. V takem 
gozdu bi šolska mladina vršila vsa dela, ki jih zahteva skrbno 
kmetsko gospodarstvo. Večina ljudskih šol v Prekmurju ima take 
šolske gozdove. Dokler ne bi bilo mogoče takih gozdov pridobiti, 
bi se gotovo našli gozdni posestniki, ki bi v ta namen stavili na 
razpolago svoj gozd.
5. Zakonodaja.
a) Ker današnji zakon o gozdih ni povsem v skladu z našimi 
gospodarskimi razmerami, bi ga bilo treba nekoliko prilagoditi 
tem razmeram in banovinam dati možnost, da ga s posebnimi pra­
vilniki in naredbami danim razmeram primerno izpopolnijo;
b) treba je oživiti in današnjim razmeram prilagoditi svojčas 
veljavno naredbo o prijavi sečenj. Po tej narcdbi je bilo možno 
kmeta pravočasno obvarovati pred pogubnimi kupčijami, ker je 
bila naredba naperjena v prvi vrsti proti špekulantom:
c) treba je osnovati banovinski gozdni sklad. V ta sklad naj bi 
se stekale gozdne globe in prispevki, ki se nabirajo pod naslovom 
»prispevek v fond za pogozdovanje Krasa« tudi na področju Slo­
venije. Če imamo banovinski lovski sklad, zakaj ne bi imeli bano­
vinskega gozdnega sklada? Pri nas je gozdarstvo vendar bolj 
važno Kakor lov!
Banovinski gozdni sklad bi služil: za prirejanje dečjih dne- 
vov za pogozdovanje, za brezplačno oddajo gozdnih sadik kme­
tom. za razširjanje umnega gozdarstva med km etovalci s pisano 
in živo besedo in drugim. Razbremenil bi s temi izdatki obreme­
njeni banovinski proračun;
26

c ) z zakonom bi bilo treba določiti najm anjšo površino kmet­
skega gozda, ki se ne sme deliti, prodati, ne obremeniti, niti dražbe- 
nim potom odvzeti:
d) z zakonom bi bilo treba urediti kmetsko dedno pravo. Mo­
ramo urediti prevzem anje posestev! Tu je običaj, da po starših 
prevzame posestvo tisti otrok, ki največ nudi. Ponndeni znesek se 
potem kot dota odšteje ostalim otrokom. Ker pri prevzem anju po­
sestva prava vrednost čestokrat ni znana, so posestva večinoma 
predrago prevzeta. Kaj se godi s predrago prevzetim posestvom, 
vsi vemo!
Zato naj bi se pri prevzemanju posestva in tudi tam, kjer umre 
posestnik brez oporoke, vrednost posestva ocenila po gozdarskih 
strokovnjakih. Posestvo mora biti tako ocenjeno, da bo prevzem ­
nik mogel poleg prevzetih obveznosti tudi gospodarsko napredovati;
e) treba je delovati na to, da se preprečijo taki načini izko­
riščanja gozdov, ki so se izkazali posebno pogubni obstoju km et­
skih posestev: sekanje nezrelega lesa in prodajanje stoječega drevja 
»na čez« za neko povprečno ceno. Prodaja naj se tako, da se obra­
čuna šele vrednost izdelanega, ne pa še stoječega lesa in to po pol­
nem kubičnem metru. Kupčije »na čez« so za kmeta vedno škod­
ljive in često celo pogubne;
f) treba bi bilo preprečiti nakup kmetskih gozdnih posestev 
zaradi špekulacije in kupičenja v rokah posameznika:
g) ukiniti bi bilo treba prometni davek na km etske žage. Le-ta 
se odmerja na kosmato vrednost rezanega lesa in znaša še danes 
10 do \5% vrednosti stoječega lesa.
4. Gozdarsko tehnično pomožno osebje (okrajni gozdarji).
To osebje sodeluje z okrajnimi gozdarskimi referenti (gozdar­
skimi inženjerji) pri gozdarski prosvetni, pospeševalni in nadzoro­
valni službi. Da more svojo nalogo vršiti uspešno, mora imeti do­
volj splošne in seveda tudi gozdarske izobrazbe. Splošno izobrazbo 
pridobi v nižji srednji ali v m eščanski šoli. strokovno v dveletni 
gozdarski šoli v Mariboru.
Doba 50 letne gozdarske pospeševalne, prosvetne in nadzoro­
valne službe v Sloveniji, načrtno spopolnjevanje te službe in ne­
prestana njena prilagoditev novim razmeram in potrebam časa so 
pokazali, da so naši okrajni gozdarji nenadom estljivi sodelavci 
gozdarskih referentov v službi naroda.
Na žalost sedanji zakon o gozdih okra jnih gozdar jev ne pozna 
več. Postopoma naj hi zavzeli njihovo mesto logarji. Orl logarjev 
se zahteva le ljudska šola in enoletni pouk v nižji gozdarski šoli. 
Mnogo premalo splošne in strokovne izobrazbe za gozdarsko pro­
svetno in pospeševalno pomožno službo pri nas!
Z obžalovanjem je treba omeniti, da smo, ako zadevna določila 
v sedanjem zakonu o gozdih ostanejo neizpremenjena, pred po­
stopno, tiho ukinitvijo stalcža okrajnih gozdarjev. S tem smo tudi, 
kar bi utegnilo biti usodno, pred ukinitivijo dosedanje uspešne.
27

preizkušene in za naše razmere najprim ernejše službe za povzdigo 
kmetskega gozdarstva.
Zaradi ukinitve dveletne gozdarske šole v Mariboru pa tudi 
ne vemo, kje se bodo šolali gozdarji, potrebni za oskrbovanje sred­
nje velikih gozdnih posestev in za pomožna gozdarska tehnična 
dela na velikih gozdnih posestvih. Mar v tujini? Logarji za tako 
službo ne bodo primerni!
5. Zadruge.
Samo stanovsko zaveden in strokovno organiziran kmetski 
gozdni posestnik bo uspešno vzdržal življenjsko borbo in na­
predoval z ostalimi organiziranimi stanovi.
Zato je potrebno, da se med km etskimi gozdnimi posestniki 
organizirajo posebne nakupne in prodajne gozdne zadruge. Te 
zadruge naj prevzem ajo les svojih članov in ga brez posredovalca 
spravljajo na irg. Prekupčevalci, nakupovalci in drugi posredniki 
bi si morali poiskati kruh drugje.
Proizvajalne zadruge bi bile višja stopnja teli zadrug. Na za­
družni žagi bi proizvajale enotno blago, ki bi ga potem spravljale 
na trg. Tako blago — pravimo, da je tipizirano — uspešno kon­
kurira tudi na velikih tržiščih.
O rganiziranje teli zadrug bi bila naloga gozdarskega odseka 
banovinske km etijske zbornice.
Za začetno obratovanje potrebujejo zadruge cenen kredit. Ta 
kredit naj bi dale one banke, ki so privilegirane in ustanovl jene za 
to, da podpirajo napredek kmetskega gospodarstva.
Nekaj nakupnih in prodajnih zadrug imamo. Najuspešnejše 
deluje ona pri Sv. Lovrencu na Pohorju. O snovana je na pobudo 
domačina, ki je tudi njen načelnik. V Zrečah imamo proizvajalno 
zadrugo, ki ima svojo lastno žago.
6. Banovinska kmetijska zbornica.
Pri km etijski zbornici (pri zborničnem uradu) je potrebno 
osnovati poseben odsek za gozdarstvo. Na žalost ta odsek v naredbi 
o kmetijskih zbornicah sploh ni predviden. Gozdarski odsek zbor­
ničnega urada naj bi prevzel del gozdarske prosvetne in pospeše­
valne službe, ki jo danes vrši gozdarsko osebje občne uprave. V 
km etijski zbornici v Gradcu na primer je pri zborničnem uradu 
poseben gozdarski odsek, na katerem je nam eščenih ( > gozdarskih 
inženjerjev. Gozdno-gospodarske razmere za področje te zbornice 
so popolnoma slične tukajšnjim razmeram. Ta gozdarski odsek vrši 
gozdarsko pospeševalno in gozdarsko prosvetno nalogo. Deluje 
vzorno in naj bi nam služil za zgled.
Le gozdarski odsek km etijske zbornice lahko doseže, da se 
bodo v pravem razmerju z drugimi kmetijskimi strokami upo­
števali tudi interesi km etskega gospodarstva.
V Mariboru, ki ima zelo važno gozdarsko zaledje, bi morala 
biti s časom osnovana ekspozitura km etijske zbornice z gozdar­
28

skim referatom. Krajevne potrebe je mogoče spoznavati le na kraju 
samem. D a bodo te potrebe pri izvajanju splošne gospodarske 
politike tudi upoštevane, jam či le ustanova, ki je zaradi njih 
ustvarjena in ki jo vodijo ljudje, ki živijo v neposrednem stiku 
z njihovim izvorom.
?. Kmetijstvo.
Ostale km etijske gospodarske stroke, kakor poljedelstvo, živino­
reja, svinjereja, sadjarstvo, ovčarstvo, proizvodnja lana itd. so naj­
boljša zaščita gozda pri kmetiji. Zato je treba tem eljito proučiti, 
za katero omenjenih gospodarskih strok so v posameznih, izrazito 
gozdnatih predelih dani prirodni pogoji razvitka. lake stroke je 
potem treba pospeševati obenem z gozdnim gospodarstvom.
S. Promet z nepremičninami.
Propadanje dom ačega km etskega življa in prehajanje nje­
govih posestev v roke tujcev, a življa v gospodarsko odvisnost 
teh ljudi, ni samo krajevno gospodarsko vprašanje, tem več splošno 
vprašanje zaščite našega obmejnega ljudstva in naše države. Javni 
interesi zahtevajo, da posestva na naši severni m eji na noben 
način in pod nobeno krinko ne pridejo v roke tujcev.*
VI.
S k 1 epno prem i sijeva 11 je.
Ugotovili smo, da gozdne km etije na Pohorju propadajo in da 
z njim i propada km etski živelj. Spoznali smo vzroke propadanja. 
Lotili smo se vprašanja, kako ozdraviti to rano, ki razjeda naše 
ljudstvo.
Gospodarska stiska je začela leta 1930. in v glavnem popustila 
konec leta 19%. S tem letom je tudi zaključena v glavnem doba 
gospodarskega propadanja. Kmetije, ki so zaradi stiske popolnoma 
izčrpane, pa bodo hirale še dalje. Sredstev, s katerim i bi se taka 
kmetija mogla pred polomom obvarovati, skoraj ni, ker so gozdovi, 
ki so temelj take kmetije, izčrpani. Doba obnove teh gozdov je 
dolgotrajna in obnova draga. Čeprav zaščiten, se bo posestnik 
težko obdržal, ker kmetija ne donaša več toliko, da bi se posestnik 
preživljal, plačeval obroke zaščitnega dolga in redne davčne 
obveznosti.
Druga je vrsta onih gozdnih kmetij, katerih osnovna glavnica, 
gozd. še ni uničena, posestniki so pa pod kmetsko zaščito. Oni 
imajo danes, ko je nastopila ugodna cena za les, možnost, da se 
pretolčejo.
Urediti je treba dalje pri naših kmetih prevzem anje posestev.
G lavni vzrok propadanja gozdnih kmetij je razen v krizi tudi 
v gospodarski nepripravljenosti kmeta.
' l u opasnost je o d stra n je n a z u red b o o u tesn itv i o d sv o jev an ja neprem ične 
im ovine (gl. »Sam oupravo« št. 6—7 i/ leta 1 ‘ >37, stra n 110). Le b o lj strogo b i se 
u re d b a m o rala od stra n i p rv o sto p n ih k o m isij izv ršev ati (op. u red n ištv a).
29

Ko je nastala gospodarska kriza, je obupno padla cena km et­
skih proizvodov. Kmeta je to zadelo nepričakovano in popolnoma 
nepripravljenega. Pomagati si ni mogel, ker si ni znal! Brez dvoma 
je, da bi bil strokovno usposobljen in stanovsko organiziran laže 
prenesel ta nenadni udarec gospodarskega poloma.
Kmeta moramo zato strokovno usposobiti, stanovsko organi­
zirati in gospodarsko pripraviti na odporno in žilavo borbo za 
napredek. Ustvariti moramo pogoje za skladno in uspešno delo­
vanje vseli dejstev, ki pridejo v poštev pri izvajanju te naloge.
Poudariti je treba, da gozdne km etije ne propadajo samo na 
Pohorju, tem več po vsej Sloveniji. Zato vprašanje ozdravljenja in 
gospodarske povzdige gozdnih kmetij ni samo vprašanje in po­
treba Pohorja, temveč vprašanje vse Slovenije, naše kmetijsko 
vprašanje sploh. To je važno in je treba posebno poudariti, ker 
mnogi zgoraj predlaganih ukrepov ne bi bili izvedljivi, če ne bi 
imeli splošnega značaja.
Namen te razprave je grobo orisati glavne vzroke propadanja 
gozdnih kmetij in določiti smernice dejavnosti, ki naj bi tako pro­
padanje v bodoče zavrla, preprečila in doprinesla k povzdigi teh 
kmetij.
Namen te razprave je tudi, dati pobudo za globlje in po­
drobnejše razm išljanje o tem vprašanju. Korenine zla, ki izpod­
jedajo gozdne kmetije, segajo globoko v življenje našega kmeta. 
To vprašanje bo zato mogoče zadovoljivo rešiti le načrtno, po­
stopoma in s sodelovanjem vseh tvornih sil našega naroda in vseh 
delavcev na gospodarskem, prosvetnem in kulturnem polju.
A ’ J ,: Občinsko pisarniško poslovanje.
(N a d a lje v a n je .)
Iz naslednjih člankov naj črpajo navodila pri svojem poslo­
vanju občinski uslužbenci, pa tudi župani, slednji da bodo v 
stanu delo občinskih uslužbencev pravilno razdeliti in nadzirati.
I.
Občinska pisarna.
V »Samoupravi« I. 1937., št. 6—7, je bil objavljen članek: 
»Občinski dom«, ki je imel namen vzbuditi v občinskih odbornikih 
spoznanje, da je lasten občinski dom za vsako občino potreben in 
da se bo treba resno lotili vprašanja, kako najti sredstva za 
zgradbo občinskega doma.
Po § 13. zakona o občinah mora imeti občinski dom prostore 
za pisarno, za čakalnico, za seje občinskega odbora in zapore, 
občine pa bodo v občinskem domu preskrbele tudi stanovanje za 
občinskega tajnika.
Ne sme pa biti v občinskem domu gostilna. /. okrožnico z dne 
22. maja 1931., II., No. 1364/1, je kr. banska uprava poudarila ne­
primernost nam eščenja občinskih uradov v zgradbah, kjer so
30