4'ROLETAREC" JE JELAVSKI LIST ZA MISLECE £11 ATELJE Official Organ Yugu»lav Federation, S. P. - - Glasilo JugoMlovauMke Socialistične Zve« GLASILO PROSVETNE MATICE I S / J. »J. ST. - NO. 1656. " •«■•• mil«. In S. 1907. mtepl *MIm •( IMms*. sat« MM a« St t«a»aM «1 •«•» *. CHICAGO, ILL., 7. JUNIJA (June 7), 1939 P..Mi.k»4 Weekly «| 2301 So. Lrwndale A««. LETO—VOL. XXXIV. Sovjetska Unija v ZAKONI PROTI UNIJAM KLIC V ENOTNOST torijsko igri s diplomacijo BALTIŠKE DE2ELE IN FINSKA SE BRANIJO SOVJETSKE PROTEKCIJE. — NEZAUPLJIVOST NA OBEH STRANEH. — POGAJANJA S HITLERJEM Angleška diplomacija si mo- dierju. Toda ko je vzel Hitler Ono prizadeva pridobiti sovjet- končno vso Češko, pobasal Me-sko Unijo v zvezo proti Nemčiji mel in zahteval Danzfc, je po-in Italiji. V prvi vrsti prot* stalo tudi Chamberlainu jasno. Nemčiji. Anglija skupno s Francijo jamči neodvisnost Poljsko in Rumunije. Obe sta v nevarnosti pred Hitlerjevim imperializmom. Ako Nemčija eno ali drugo napade, sta Anglija in Francija obvezani dati napadeni deželi oboroženo pomoč. Ampak ta pomoč bi kaj zalegla le, če se tudi Rusija pridruži tej zvezi. Pomišljanj« v Moskvi da bo z agresivnostjo nadaljeval in postal končno tudi Angliji nevaren. Ponudba za svežo Tako se je Anglija odločila, da Rusijo potegne iz izolacije s ponudbo za zvezo proti fašistični agresivnosti. Trozveza Anglije. Francije in Rusije bi jamčila pomoč v slučaju napada vsaki deželi v Evropi, ki bi vprašala zanjo. Imenoma je ta-V Moskvi angleške torijske ko P°moč Anglija in Francija vlade nimajo radi. Ni še tako že obljubila — kot omenjeno dolgo tega. ko je Stalin izjavil, da si Anglija prizadeva uravnavati tok evropske politike tako. da bi se Nemčija in Rusija zapletli v vojno, dasi ni zanjo nikakega vzroka, Anglija pa hi imela koristi od tega. Tudi niso v Moskvi pozabili udarca. prej, le Poljski, Rumuniji in Grčiji, s Turčijo pa je sklenila posebno obrambno zvezo. Ma-ksim Litvinov, tedanji sovjetski komisar za vnanje zadeve, je bil predlogu za zvezo naklonjen, ker je on pristaš takozva-ne kolektivne varnosti, katero ki ga je dal ugledu sovjetske na zboru "»rodov v Ge Unijo Chamberlain lansko no-letie s svojimi romanji k Hit- nevi propagiral ob vsaki priliki. Dobil pa je "monakovski erju. Vzel je s sabo v drugič mir'/ Dipl o matično bitko je iz samo francoskega premieria. Hitler pa povabil Mussolinija, Rusijo pa so ignorirali, dasi je bila zaeno s Francijo zaveznica čehoslovaške. rrdi katere se je vršil monakovsrki sestanek omenjenih štirih. Monakovski mir je Rusijo v Evropi diploma-tično popolnoma izoliral in bi *p to stanje nadaljevalo, če bi gubil in njenov ugled v krogih sovjetske vlade je padel. Sedanja pogajanja s Londonom je nekaj časa še on vršil in nato bil hipoma odstavljen. Torije v Londonu jc zaskrbelo, kaj bo z njihovim že napol sprejetim predlogom zdaj, ko Litvinova nasledi nov komisar vnanjih zadev in se morda spremeni tu- bi! Hitler držtl obljubo, ki jo ( je dal Chamberlainu in Dala-' (Nadaljevanje na 3. strani.) Največji zločin v današnji zgodovini do kraja razgaljen Delavsko časopisje po svetu je doluizovulo ml vsega začetku civilne vojne v Španiji, da se ne bi niti pričela, re ne bi bila nujprvo Italija in inptem Nemčija obljubila španskim fašistom ml prt o oboroženo pomoč. j Italija je pričela ipošiljati v Španiji* armado% letalu in municijo prvi teden civilne vojne, v španski M o roko pa še prej. Nemčija se je u mešala s svojo imterveneijo drugi teden civilne vojne. Rim in Berlin danes to zginlovinsko resnico ODKRITO priznavata, doč%im sta jo TAJILA ves čas civilne vojne in se izgovarjida. da imata v Š/Mili i ji le "prostovoljcekur je njihova privtUna zadeva. Pariz in London sta ves čas VE DHL A, da sta Indija in Nemčija otlkrito v vojni proti š/umski republiki, vzlic temu so vse te štiri velesile lagale svetovni javnosti ptpd krinko NEVMEŠAVANJA v šfMmsko civilno vojno• Danes Rim in Berlin PROSLAVLJATA it al i. jonsko in nemško zmago v S/kini ji. Republike niso porazili Š§MUtci v Š/nmiji, nego italijanska in nemška ar mad ti v Š§paniji. Vzlic tej resnici, ki smo jo vedeli v delavskem gibanju v začetku kakor jo vemo tlanes, ie bila svetovna javnost res poti vtisom, da ni v Š/umi ji prizmleta z intervencijo nobena država, razen morda Rusija. Tako ie mogočna laz, kuilar se jo pv*!uži tli-plomaeija, da masa ne more izvetleii resnice, in če jo izve, smatra, da je resnica laž in laž pa res• niča. Kapitalistično in burivazno čsopis je s f ploh. radio itd. je /pomagalo diplomaciji vztlržati to laž do /padca republike in bi jo se obdržatvdo za laž. če ne bi Mussolini in Hitler SAMA vrgla krinke z obraza in PRIZNALA, da je zmaga nad repu• bliko v SfHiniji edino NJUNA zmaga. HITLER OBLJUBLJA VAROVATI MEJE JUGOSLAVIJE Masne eksekucije v Španiji "Nad »to ljudi na dan je eksekutiranih samo v Barceloni", brzojavlja iz Pariza ameriški žurnalist Richard Mowrer cikaškim Daily News. V vsi ostali Španiji je obsojenih v smrt in ubitih vsak dan povprečno tri sto ljudi. Mowrer pravi, da imajo v Parizu te podatke iz mnogih verodostojnih virov v Španiji. Tisoče, desettisoče drugih republikancev je v koncentracijskih kempah, in skupno z republikansko armado pa stoti-seče Spancev na prisilnem delu. Teror vlada Španijo. Prine sla rta ga ji Mussolini in Hitler a svojo zmago za generala Franca, ki jima zdi j uslugo plačuje z živili in rudami, katere bi Španija sama potrebo OFENZIVA 1NDUSTRIALC EV POD MASKO PATRIOTIZMA IN HOJA ZA FARMARJE SL02EN NASTOP UNIJ AFL IN CIO V ILLINOISU PREPREČIL SPREJEM PR0TI-DELAVSKE POSTAVE. — P0DG0VERNER STELLE ZA ZDRU2ENJE PREMOGARJEV ————— m ■ '-jh Pet držav ima že uveljavljene škodo tudi farmarji, ako se jim zakone, ki so bili sprejeti ix>d pokvarijo pridelki, ker jih vsled pretvezo odpraviti anarhične stavke ne morejo poslati na trg. razmere v stavkah in protekti- Ampak taki slučaji so redki, rati koristi farmarjev in malih Lantzov predlog pa bi udaril trgovcev ter "lojalne" delavce vse unije, ne samo unijo pre- pred napadi dihali. Te države voznikov, so Minnesota, Wisconsin, Ore- gon, Pennsylvania in Missouri. V mnogih drugih debatirajo o njih v legislaturah in je gotovo, da bodo marsikje predlogi za kontroliranje unij in stavk spre-v*»a, in bi tudi jih, če Vi zrna I jrti' lM obstoječi zakoni podata reoublika. ostrenf. Velike pravice Prepovedi v zakonih V sprejetih zakonih za "indu-st i i al ni mir" so sedeče stavke strogo prepovedane. Določene so kazni za posameznike, ki bi to določbo kršili, in za unije, ki bi se posluževale tega sredstva. Zelo stroge so določbe o piketi-ranju. Diti mora mirno; masna piketiranja so zabranjena; pi-ketirati smejo edino stavkarji iz dotičnega i>odjetja, nikakor pa ne tisti ljudje, ki niso bili upo-sieni v njemu. Nikogar se ne Utpesen enoten nastop Y illinoiski zakonodaji so bili poslanci že prepričani, da bo za-* i gos lova ns k a vlada je letos] kon »jndustrialni mir" spre-uveljavila z odobritvijo skup-' j,.t z vvliko večino. Predložil ga *čine zikon. ki ji daje pravico! j« vodja takozvanega farmar- vladati z dekretom. Ministri so skega bloka poslanec Lanz in ar- sm<\ Pri delu a,i na^ilicjh siliti v tisti razpravi zatrjevali, da' gumen tiral, da je njegov namen v unijo. Ako se bi unijski orga- j vlada novih pravic ne bo izrab- protektirati unije, farmarje, ki «i»torji te točke držali, bodo imajo dostikrat vsled stavk've- ni0«H Wtirati za pristop samo liko škodo, mir v industrialnih P° hi**h- Prepovedano je pre- sporih in koristi sploftnosti. i tili delodajalcem ali hujskati Illinoiska trgovska komora, ki l>roti "Jim z namenom, da se jih financirala kampanjo z« I Prisi,i ugoditi zahtevam unije. Ijala za upcljavanje diktature, lego /.a demokratiziranje države. Po novih določbah sme mejil jati vse dosedaj obstoječe politične zakone, torej tudi zakon. Vc določbe o tisku, zboro- je nnanciraia Kampanjo za Lantzovo predlogo, je stala v *' M '» Delavska stranka noče . s komunisti I PRESOJANJE IMM.OIIKOV »OMA 8\ PO Nedotakljivost Jugoslavije' rist in ne služI gospodarskim jamči Hitler. Tako je izjavil interesom tretjega rajha. Za nam na banketu, ki ga je prire- Jugoslavijo je to slabo insms V New Yorku so 30. maja dil v Berlinu v pocast regentu nje. Gospodarsko je ie zdaj i imeli člani socialistične mla-knezu Pavlu in njegovi ženi pod okriljem Nemčije in na dinske lige ob paradi vojaških Olgi. Sploh je bil knez Pavle v drugem mestu pod italijanskim.' in drugih patriotičnih oii.nani vanju, društvih, strankah in ozadju, kakor da se to nje ne ti-! \olitvah v parlament ter obči-; Če. S tem je mislila preslepiti ne. o nfcJenju tef frikobefcanju j javnost, da v zakon ni zainte-aastav itd. ■ > 1 resi rana. Ampak unije AFL in CIO v Illinoisu so vedele kakšen je namen I^antzove predloge. Ce bi bila sprejeta, bi bilo težko ne samo podvzeti uspešno stavko, ampak tudi organizirati delavce v unije. Poslale so v enotno i Springfield toliko "lobistov" in apelov na poslance, da je večina v senatu glasovala proti. Tako se Illinois za enkrat še ni ori-družil tistim državam, ki y.e i nn-jo zakone za omejev anje unij-j skih aktivnosti. Angleška delavska stranka je na zboru v Southportu od-| klonila predlog za fronto" s komunisti, liberalci in kooperativno stranko z 2,360,-000 proti 248.000 glasovi. Dele "iti na konvencijah v Angliji glasujejo na podlagi števila članov, ki jih zastopajo. Operatorji vzpenjač v Chi- % . . . . cagu obnovili pogodbo nov, v kateri je marsiral tudi 9 r * italijanski oddelek. Ko so ko- Unija operatorjev vzpenjač rakali mimo odra mestnih, dr- v Chicagu jc nedavno obnovil« žavnih in vojaških dostojan-' pogodbo z Building Managers' |Ncmčiji sprejet še veliko bolj Postala je "protektorat" m is- zacij svojo demonstracijo in stvenikov, so jim Italijani od- asociacijo, ki določa, da osta-* več a no kakor v Italiji. Vsi gubila svojo neodvisnost brez napise proti vojni, člani ameri- kraji v tretjem rajhut v katerih se je voail, so bili okinčani z nacijskimi in jugoslovanskimi državnimi zastavami. ..V Berlinu so zaprli vse sole in u-rade, da je masa otrok in uredništva napolnila ulico in po naročilu "navdušeno" pozdravljala Pavla in Olgo. Banket, ki jima ga je priredil Hitler v imenu Nemčije, je bil eden najsijajnejiih v zgodovini tretjega rajha. Niti Mus-roliniju ni priredil bolj razkošnega kot je bil ta — banket, ki ne stane same nekaj tisočakov, ampak s vtem slavjem vred več rto tisoč delarjev. Te stroške" si Nemčija ni naprtila iz ljubezni do Pavla in Olge ali de Jugoslavije, nego z«to, ker se nadeja, da ji bodo bogato poplačani. Omenili smo ie v prejšnji •tevilki, da knez Pavle ni šel v Nemčijo za sabavo. Obisk mu je bil odrejen. . Os Rim-Berlin Hrži Jugoslavijo v kleščah. Kaj i« njen tajni načrt z usodo te države, dane« ie ni jasno. Ve-pa, da j« Jugoslavija potia-nirns ▼ razcep in se sme gibati kot ji določata Mussolini in Hitler. Kadar Hitler jamči meje Ju vojne, čeprav je teoretično ie ške legije so šli ven iz svojih imerom . povsem . samostojna vrst in jih pretepli. Sest je bilo država v političnem in gospo- toliko poškodovanih, da so jim darrkem oziru. Ampak Hitler- pozvali zdravnika. Policija je jevo zagotovilo dokazuje na- prizor mimo opazovala, sprotno. Vse kar on protektira, V Bronzu se je na S po mi n-ni več samostojno. J ski dan vršila parada vetera- dali fašistični pozdrav. To je ne mezda operatorjev kot do-med nekaterimi povzročilo zrlai. namreč od $140 do $145 zgražanje in proteste. na mesec. Pridobili pa so teden Delavci WPA naj dobe po plačanih počitnic. Mnogo ope-15 mesecih dela 60 dni počitnic ratorjev vzpenjač v Chicagu je brez plače. Tako »predlagajo neorganiziranih, posebno v tr-nekateri kongresniki z oporo ; govinah in tudi v drugih g grad-(Nadaljevanje na 5. strani.; bah. Igranje s penzijami v kongresu za enkrat končano Kongres je porazil takozvani »e naj to vprašanje tira pred bi radi, pa so verjeli mikavni Townsendov načrt za pokojni-1 zbornico čimprej in poslancem obljubi "$200 na mesec". Sino- ne z veliko večino (glasov, ka kor jc bilo pričakovati. Samo 35 republikancev, 40 demokratov in en farmer-laborit jc glasovalo za predlog, 107 republikancev, 194 demokratov in en poslanec ameriške delavske (New York) pa proti. Tisti, ki so glasovali za načrt, so to storili večinoma vsled kastne obljube v lanski volilni kampanji, da bodo podpirali Townsendov načrt za pokojnine in ga tudi uveljavili. Ko pa so bili izvoljeni, so na "uveljavljenje" pokojninskega načrta Tovvnsendove organizacije nekako pozabili, a ustiH so ne zanj še zmerom, ob enem pa tako tudi ostalo. je proti pokojninam, ampak radi tega, ker jc ZANJE. Nekateri nas niso hoteli razumeti in sc maščevali nad listom, ki _______ _________________________želeli, da bi | p>*lavije, pomeni to meje' take Kajti kar se njih tiče, so zado- države,.. ki je pod njegovim voljni s sedanjo plačo in za vodstvom, čeprav neposrednim, penzije bodo šele kadar izgube iti on ne bi nikdar hotel jem nlužbe. Posegla je vmes admi- zlorabljtnje bednih, ki so potiti mej države, ki mu ni v ko- nistracija, ki je namignila, da.kojnin resnično potrebni in jih da priliko ne samo govoriti v vi in hčere, ki so mnogi sami svojih okrajih za penzije, nego, brez dela in sredutev, »o se o-o njih tudi glasovati v kongre- greli zft načrt enako navduse-su. Naj se iakažejo! Glasovali | no. Saj bi $200 na mesec zado- J« pravično in pošteno raz-so po imenih in to proti volji i stovalo ne samo za starše, ozi-' lagal, kako jc s stvar jo in kda j onih, ki so za '"TovvnsendV plan'*. Kajti če ne bi bilo 'poimenskega glasovanja, bi bila večina proti načrtu znatno večja. . Niti ni predlog, ki je bil zavržen, določal penzij po $200 na mesec, NBGO SAMO PO $50 NA MESEC, torej kar 9150 manj. Zaeno so bili v ta namen predlagani novi davki. Obljubljati nekaj je v tej deželi tradicionalna politika. Ampak dati kaj, je druia *tvar. Zato je le redkokdaj kaka cbljuta politikov izpolnjena. Bilo je jasno od začetka, da je Tovvnsendovo gibanje roma bi dobivala $400 na me-'bo ljudstvo res dobilo *\ vrMrva pr mo-r vr;%k Hvla e< porpHati pciob-r » '.;jrt » k tero dovoljuje ta sistem. Checluff pomeni, da d n. .J:; Kima v fr a c.ei.i / • t.i članarino za ui.ijj od njihove plače in jo izroči v skupni vsoti uniji, s katero ima iK)godl>o. Neuspešna opozicija Kakor v Illinoisu, jc bila proti sprejemu te postave AFL in CIO, toda večine poslancev' tfttf-je niso mogle pridobiti proti predlogu, čeprav so v tem slu- jev in glasujejo Iz bojazni pred enotno delovale. Zagovor- profesionalnimi delavskimi vo- trfki Predloga so debatirali,'da dji proti svojemu prepričanju. sodtee in *tavke v jc izjavil. Resnica je, da far-1 I^nnsylvaniji, ki so bile sprem-marji niso nič izgubili, pač ^a UHne r< povzročile mili- svezff industrialcev. Cimboljše J°ne dolarjev &kode, kar je trese «odi delavcem, čim več zaslu-| ha v bodoče preprečiti. Tudi žijo, toliko boljše je tudi za far-! brex teh zakonov so Unije proslc marje. Res, da kadar stavkajo t noseče doživele precej udarcev vozniki tovornih avtov na deže- na sodiščih, med njimi v Penn-li, imajo v nekaterih slučajih ^Nadaljevanje na 3. strani.) V lej in |»i*ili«Mlnjji kvilki Kaj i« k >t!ruman)cm potlj ornih «»r(itnisacij. kulturnih drualev ir čaftopitov? člinek o tem j« n« 2. »trani. Pnirilv«, ki jih je doHiU kaloliil'« rrrkrv v Sloveniji, to vrnckia nnd 40 milijonov dolarjev. Citsjtr o tem članrk v tej številki, enako članek o borbi dclavttra v Sloveniji in v ottnU Jugoslaviji ta ohranitev • vojih atrokovnili organizacij. Ali vrai Kv«ija v pogejanjih v. Anglijo trn medaebojno evoao po itenn ali le trarlicionalno tnri«lar«ko pelitiko. kskrina jo običajna o diplomati«! jI 7 CUnrk o tem je na 1. »treni, enak* članki o po kopa-rjn Tovrntrndo^ rta pentijakrg« načrta v kengrea«, o notranjih trenjih u vnijakem gibanja, o poaetu knera Pavla v Berlina in mor nih poaletlicah in pa preglej dogodkov po aveta. Na 4. atrani ao komentarji in dopiti, med njimi Gardnova rasprava v bodočnoati JS Z in aoc. stranki. Odgovor bo objavljen prihodnjič. Poleg teh je v tej številki mnogo dopiaov, nadaljevanja potopita 'Treko Atlantika", Vi kov prevod "2enitve carja Daaana" in rasne notice. Prav tako sanimivo gradivo je ea angleški strani. V rni prihednjih številk bo opiaal Frank 7ait> paviljon aovjetako Unijo na svetovni rarstavi. Rasprava o JSZ in njeaih problemih, in o Piosvotei matici, bo nadaljevana ako*i do prihodnjega zbora. Ko to številko prečitato, ponudita jo mane«, in m« priporočite, da naj tadi oa postane neročnik "Prololarca A PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. KAJ BO Z JUGOSLAVIJO? IZHAJA VSAKO SREDO* I »d« j« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druaba, Ckicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah ta celo leto $3.00; sa pol leta $1.75, za četrt leta $1.00. Inozemstvo: sa celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vsi rokopisi m oglasi morajo biti v najem uradu najposnsje do pondeljks ____ popoldne ss priobditev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publiahed every Wedne»day by the Jugoalav Workmen's Publiahing Co., Inc. Eatabli»hed 1906. Editor..................................................................Frank Zaits. Businesa Manager.......................................Charles Pogorelec. Asst. Editor and Asst. Buaineaa Manager........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months 51.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. Telephone: KOCKWELL 2SS4. CHICAGO, ILL. Združevanje ali pridruženja Predlogi za združenje slovenskih podpornih organizacij, kulturnih društev enakih smeri, podpornih društev iste jednote ali zveze v naselbinah, enako revij, dnevnikov in tednikov, niso nič novega. Slovenska javnost se je z njimi več ali manj že dostikrat ukvarjala. Ta in tam je bilo kako združenje res izvršeno, še več pa je bilo razkolov, posebno na kulturnem polju. Tu in tam je kaka organizacija razpadla, pa je bilo namesto nje ustanovljeno kaj novega, če so bili pogoji zato. Prenehal je list, pa je kmalu nastal kje drugje ali pa ravno tam nov in tako se dogaja še danes. Med katoličani sta nastali v apelih za slogo med njimi dve novi katoliški podporni organizaciji, ker so bile razprtije med njimi jačje nego klici v enotnost. Dobili smo veliko samostojnih podpornih društev, ki nekatera dobro uspevajo. _ Tudi klic, "čemu je treba Slovencem v Ameriki toliko časopisov," je že star pojav. Klici v združevanje se glase na papirju in na shodih jako lepo, ker se jih lahko okrasi s sentimentalnostjo in pa z argumentom, kako nesmiselno je vzdržavati tako mali skupini toliko raznih organizacij in listov. Najlaglje je predlagati združenje tjaven-dan, ker ni treba predložiti nikakega načrta in prevzeti nobene odgovornosti. Tak je bil na primer Adamičev velikodušni predlog za obvarovanje slovenskih literarnih umetnin in književnikov v Sloveniji pred pretečo Hitlerjevo nevarnostjo. "Predlagam, da se jih otme," je dejal v bistvu, "a načrta nimam. Naj si ga pripravijo v ta namen merodajne slovenske organizacije." Predlagati je zelo enostavno. Zamisliti se v načrt, ki bi bil izvedljiv, to je kajpada težje. Imeli smo na primer že veliko gibanja za združenje slovenskih naprednih in nepristranskih jednot in zvez. BiH so predloženi razni načrti, izvedljivi in neizvedljivi, vršila so se radi njih splošna glasovanja in izredne konvencije, rezultat pa je združenje Slovenske del. podp. zveze s SNPJ, pred tem pa se je s SDPZ združilo Društvo sv. Barbare in Slovensko podporno in penzijsko društvo, ali kakor se je že imenovalo. SSPZ — oziroma opozicija v nji je združenje s SNPJ po dolgem boju, ki se je končalo na sodišču, preprečila, članstvu je dokazovala, da to ne bo združenje, nego pridruženje, torej izginjenje SSPZ. V praksi bi se tako tudi zgodilo, neglede kako bi pogodba poudarjala združenje, ne pa pridruženje. Naravni zakon je, da mala organizacija utone v veliki, pa čeprav se z njo združi, namesto "pridruži". Urednik Prosvete je pred tedni komentiral pogajanja za združenje med Slovensko hrvatsko zvezo in HBZ. Razprave v prvi za združenje bodisi s SNPJ ali s HBZ so trajale več let, dasi ji je bilo združenje s kako večjo organizacijo življenska potreba. Pa so nastajale ovire in nesoglasja, tehnična in druga. Tako je bilo tudi v prejšnjih sličnih pogajanjih. Pa omenja Prosveta, da je HBZ zagotovila tajniku SHZ službo, kar je akciji za združenje zelo pomagalo. Tudi SNPJ je že v poganjanjih za združenje s SSPZ odboru slednje zagotovila, da dobi njen tajnik službo v glavnem uradu, čim se obe organizaciji zedinita za strnjenje v skupno jednoto. Slovenske podporne organizacije u poslujejo danes prilično več glavnih odbornikov v svojih uradih kakor takrat in tudi več klerkov imajo. 2e to samo na sebi bi bilo ovira v akcijah za združenje. Danes je težko dobiti celo slabe službe in nihče se ne bi rad poslovil od take, ki jo smatra za dobro, ali vsaj za boljšo kot so pri WPA. Nobena slovenska podporna organizacij^ se danes ne ogreva za združenje, čeprav je ta ali ona načelno zanj. Vse dokazujejo, da napredujejo v imovini, članstvu in solventnosti, torej kar se uprav samih tiče, nimajo vzroka delovati za pridruženje svojih organizacij h kaki večji, Članstvo samo pa je v splošnem za to akcijo tudi brezbrižno. Velik optimist in nepoznavalec dejstev je tisti, ki misli drugače. Se celo zveza jugoslovanskih podpornih organizacij je bila fiasko, tako malo skupnosti in volje za sodelovanje je bilo med njimi. Mala podporna društva iste organizacije v posameznih naselbinah se že dolgo združujejo, kajti ena so postala premajhna za uspevanje in vrh tega v takem združevanju nihče ne izgubi služibe in noben član ne postane član "druge" orga-ganizacije. Združevanja na kulturnem polju je bilo v naših naselbinah malo. Več pa razdruževanja. Baš v pevskih in dramskih zborih se dogaja največ zamer. Vrh tega imajo vodilni člani lahko tudi prepričanje, kot vsakdo drugi, pa morda skuhajo svoj pevski ali dramski zbor uporabiti v korist idejam, v katere verujejo, ali pa celo v kake politične namene s povsem sebičnim ozadjem. Ker pa morda niso vsi člani enakega mišljenja v takih stvareh, posebno v politiki ne, se je primerilo, da so se dogodili že zelo resni razkoli s težkimi posledicami. Močnemu pevskemu ali dramskemu zboru, ki uspeva, ni za združevalne akcije. Lahko se mu drugi pridružijo, toda pod njegovim vodstvom. Močni zbor bi postal s pridruženjem še jačji in morda tudi kvalitativno boljAi, dokler ne bi kdo drugi ustanovil novega zbora, bodisi vsled zamer, zlih nakan, ali iz resnične potrebe. So kraji, kjer bi bilo združenje zborov kulturnemu delu re§ v kopat. In kjer so pogoji za to, so že prišli ali pa bodo priili V Jugoslaviji marsikdo misli, da je varna, kar j« koceta dva prijateljska si diktatorja, Mussolini ia Hitler, p« je na ko vsled tega nik£e dobil. Nič se pa ne ve, kako sta se lani na svojima obiskoma drug drugega doma-niia glede bodočnosti te driave. Dejstvo je, da jo res kočeta oba, in dejstvo jo tudi. da jima je vsled geografične lege izročena na milost in nemilost. Jugoslovanski vnanji minister jo moral pred nekaj tedni na obisk v Rim in Berlin, in sa njim pa regent knea Pavle. Na gornji sliki je Pavle a italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom, ko jo bil na posetu v Rimu. Prošli teden jo bil knea Pavle v Nemčiji, kjer so mu prirejali ie večje svočaaoeti nego v Italiji. Kakor iagledajo stvari danes, bo Jugoslavija hočeš nočeš po-stala posluano orodje nemško-italijanske aveme v politiki in gospodarstvu. skupaj, če volje in pogojev za enotnost ni, jo tudi apeli za združenje ne bodo ustvarili. Predlogi za združenje listov so absurdnost. Angleški se združujejo na ta način, da kadar pride eden v gospodarske težkoče toliko, da se mu ni mogoče izkopati iz njih, ga lastniki ponudijo naprodaj konkurenčnemu listu. Prepričanje pri tem ne pride v upoštev. Konkurent ponudeni list s tiskarno in pravicami vred kupi in tako se poceni iznebi tekmeca. Med slovenskimi listi je možnost za tako "praktično" združenje samo v Clevelandu, kjer si dva dnevnika, vsak s svojo tiskarno, re< energično konkurirata. Tudi v Chicagu sta dva slovenska dnevnika, ki pa si v ničemur ne tekmujeta. V ostalem, čemu govoriti o kakem združenju listov, ko pa smo v tej krizi dobili štiri nove ne da bi kakšen od prejšnjih propadel. Zanimivi so v tem oziru ljudje pittsburškega krožka. Začno nov list, nato pa ponavljajo klice kogarkoli za "združenje listov". Kar taki 4*združevalci" žele je, da se jim bi drugi "pridružili", kajti besede "združenje" ni v njihovem leksikonu. Smešno, pravzaprav cirkuško je tako združevanje — pesek v oči nepoučenim čitateljem. Izmed vseh so edino obligatna glasila -podpornih organizacij brez gospodarskih težJcoč. Večina ostalih se bori za obstanek od meseca do meseca. Ampak izhajajo in bodo, dokler ne bo breme težje nego so ga izdajatelji zmožni zmagovati. Združenje je lepa reč. Kvarno in krivične! je, če se moči onih, ki trdijo, da so za ene in iste ideje, razkosavajo in se včasi celo obračajo druga proti drugi. Delavstvo v splošnem ima na primer ogromno &kodo od razkolov in bojev v unijah in med unijami, enako na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Pa apelira za združtiev delavstva Roosevelt, delavska tajnica Perkins in nešteto drugih. Sklicujejo posvetovanja, sestavljajo načrte in apelirajo. Ampak združenja, tistega idealnega združenja, v katerega verujemo, ni kar tako lahko uresničiti, ker so tu poleg sebičnosti posameznikov vendarle tudi idejne razlike. Združevanje — pa bodi med nami ali v splošnem — je torej stvar razvoja in pa iskrenosti onih, ki so za skupno delo v Iste namene. Takih ljudi pa je še zmerom premalo. Kolikor jih je, delajo naprej za zedinjenje vsega kar spada, ali bi moralo spadati skupaj in to je načelo tudi Proletarca, ki pa se ne udaja v iluzije. POSESTVA, KI JIH JE VZEL CERKVI CESAR J02EF II., JI JE JUGOSLAVIJA VRNILA navžijemo svežega gorsketga zraka in da se poglobimo v dni, ko je bila to ie divjina. Kes bi bilo bilo prijetno,' če bi mogli iti, posebno nas to mika tiste, ki smo preživeli precej let na zapadu. Ko sva lani z ženo hodila po, Zanimivo je. da je dobila Slovenski delavski center gozdovih okrog Bohinjskega cerkev na Slovenskem nazaj jezera, ob slapu Savice, po po Ijih v teh krajih in okrog Bleda, sva vpraševala ljudi, čega-vo je vse to. Posebno gozdovi. NiČ se ne zdi, da so parcelira-ni. Izgleda kot da je vse to eno posestvo. Nekateri teh gozdov so bogato zaraščeni in mikavna debla smrek in drugega drevja čakajo sekire. Veliko bogastvo je v njih. "Da, to je vse eno posestvo," so nama pojasnjevali v hotelu posestva, ki jih ji je vzela Avstrija, oziroma njen cesar Jože II. sa Avstrijo, zdaj pa jih v Avstriji In Nemčiji jemlje cerkvi sa tretji rajb Hitler. Dne 30. maja v tem letu je Hitlerjeva elitna garda okupirala palačo solnograškega nadškofa Sigumunda VVaitza. On ni le nadškof, ampak primat katolike cerkve v Nemčiji. 30 dni pred omenjenim datumom mu je nacijska oblast nazna- "kraljestva zlatoroga" ok> kra- »H«. se mora izseliti, ker "MI HOČEMO ZABAVE!" Pred leti te hudičeve depresije smo včasi igrali na odru igre iz delavskega življenja. Večina ljudi takih iger ni marala. Rekli so: "Mi hočemo zabave in smeha." češ, kaj bomo gledali cmeravost na odru in je še plačali povrhu. Dovolj imamo žalosti v tovarni. Boljše je, da gremo v muvi. Tam plačam lOc, pa gledam dve uri ali še več, da me oči bole. Poleg tega je lepa muzika. In res. Cel blok jih je v liniji potrpežljivo čakalo, da so prišli na vrsto. Videli so prismuknjeno zaljubljeno romanco. Plehko komedijo. Pokazali so jim Hooverja, nekaj patriotičnih dam z zastavicami v. rokah in pa kakfcne race na farmah. Dandanes pa prav za takšno nič koristi zabavo računajo od 20 do 35c vstopnine. Ako je res kaj dobrega, tedaj stane 50c, $1 ali več. Mi pa si ne upamo računati več kot 35 do 50c za vprizori-tev najboljše oziroma najtežje drame. In se tudi ne iziplača, ker niti toliko dohodkov ne pride, da bi krili najbolj nujne izdatke. Potem veste, kaj nas čaka! Povrhu tega je težko za igralske moči. Eni, ki bi bili zato, jim ni igra po volji oziroma vloga. Drugi zato, ker jim društvo ali klub za katerega se bi igralo, ni všeč. Tretji so prestari, in četrti imajo dovolj drugih skrbi itd. Mladina slovensko težko govori, ali pa sploh ne more. Saj še angleških nočejo igrati, čemu nam bo pa SND? Oder in scenerija čaka.-N-ir pa tja kakšen koncert, shod ali muvi in to je vse. Iz starega kraja pa ni nadomestnih mo ■ > i v- v-Jj v-s čemu je laglje pridobiti ma •o ■ la»mi igMhdo kakor pa nji t korist? PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ hrbtnik (ne spominjam se vo^. kakšna je zanj nova slovenska tehnična beseda) in šel a par drutfimi na tri dnevno peš hojo po gorah. "Kdaj pridemo spet skupaj?" Kdo ve. Sicer pa ao sodrugi zmerom skupaj. Bili smo si znanci ne da bi se osebno »poznali. "'Ko prideta v drugič v Maribor, morda bomo 6e XXVI. j v mestih *o v poletju *koro po-i tu. Upamo. Nič se ne ve. Naciji '"Gremo Ae na Pohorje" ao VMxl brez 8rajc in k()ŽH Jim J« dviKHj° «,HVe t**^** bo,J ••• pekli mariborski sodrugi.' Po-|l*,ed so,nca V*H POtemnjena. | Poslovili smo ae. hm je. okrog 3,500 čevljev nad, J"'*/, u,mlnik "Del«Vrfke Poli- Letoaao postali naciji na Sta- nniriem. je ljubiteljem prirode! . r. ) lktur Erien bil z na" jerskem ie bolj arogantni. A v Mariboru najljubši kraj za mi> /dnml 8e Je tednov in tudi Slovenci so nemirni. Mno- izlete. Klima na vrhu je hiad-'je lle,aI' da *>'re nas,etlnji ^an gi lastniki vetjih podjetij so se na. posetnika pozdravljajo paš-' na del°* 6,1 fjav kot preselili v varnejše kraje. Bolj niki in gozdovi, letoviščne hiše Artib**- P^t«ven, zgovoren v notranjost države. Delavci ao ua vrhu pa planinsko letoviiče,!*""! ,n ;iruZttbnik. kakih ostali doma brez zasluika. Dni- ki ie pozimi ob enem športna i se za,1-b l,a Ktt narji na poljih in mnogi v obrt- »Mojnnka. Imenuje se "MariJ ) *am® n1eno2no>t in tuberku' nijah blizu nemške meje pa ao i,.r ka koča na Pohorju". U-! .\P*,a je mn0t'0 in urednik pravl ja jo Slovensko planinsko l8?C!a ,tie,nei,ra Hsta ima tudi ili ust vo. Tu dobe turisti sobe in H kako Pomagati upravi, i'rano, kopljejo se lahko v ba- da se t,ob? *rtdstva. Sodelovati zinil na prostem, ali pa se son- mf°ra na ^"turnem polju, pa-ui«. igrajo ping-pong. "vt>IIey.|na Iodru«e ;n .^atelje, da I bali", balincajo, ali pa šetajo kdo 8ton P®»tično kaj ne- HARLAN SE ZMEROM BOJIŠČE ;,o planinah in gozdu. Pozimi P™1?"«*« >n ** potem izgo- , tu idiličen kraj za smučanje I £a?al na.lwt' ,vrh 'e*a,pa S1 ,---------------------------- (Hrvati pravijo skijanje). BoljJ*™1 ,;akoPaI delo upra- Nacijsko časopisje na Di š i soba z lepim razgledom je!VteIJa LJudske t^karne. !ju in v Gradcu—drugega n da bi taka zveza ne privedla v vojno, nego pripravila Hitlerja in Mussolinija k pameti in v mirovno politiko. Ce so ti upi upravičeni, bi bila taka zveza vredna svojega namena. ščuvani od delodajalcev, češ, v Nemčiji ni nihče brezposeln in nobeden ne gladuje. Za vse je preskrbljeno. In res se je pripetilo, da so bedni ljudje, ščuvani na ta način, šli zaeno z nemčurji demonstrirati k meji in klicati Hitlerja, naj jim prinese vsakdanji kruh ... Duna-na niza dva približno en dolar na' Uptavnik Adolf Jeien in u- reč tam ni, Slovence jako gra-tian, kdor pa ostane tu več dni, rednik Eržen imata približno ja in jih svari, da naj Nemcev imu jo dajo ceneje. Kopelj, bri- enako delo kot ga vršimo pri nikar ne izzivajo. Zdaj so nam- "Proletarcu". Pomagata na reč drugi časi! Se celo KoroA-dramskem , polju kulturnim čevo "vlado" v Ljubljani napa-društvom "Vzajemnosti", ho- dajo sa "brezobrazno" in ji Etnuri^ki veljavi .in 10 odstot- dita na predavanje in shode,: priporočajo, da se naj pobolj-napitnine. Mariborčani u:ila iri bodrita, dasi bi cesto- sa. kajti Beograd je ne bo šči- V HarUnu, Kentucky, kjer je priiel premogovniškim druibam mm pomoč govor«or s dri«v»o milico, da arviijo UMW, ni šlo gladko m korpora-cijo vilic taki premoči no »Iroake ljudttva. Premogarji »o demonstrirali in pomagalo »o jim ajikoee iene. ko« prikazuje gornja »lika, ostali »o na •taeki in pridobili precej oporalorjor mm pogodbo ■ njimi. Nekatere pa »o »o upiralo in sklonilo operirati i »kobi r »enci bajonetov in strojnic. SOVETSKA UNIJA V IGRI S T0RIJSK0 DIPLOMACIJO (Nadaljevanje s 1. strani.) di vsa sovjetska vnanja politika. Odklonjen predlog V Londonu in Parizu so kmalu uvideli, da Rusija se sprejme predlagane zveze dru|?iače kot pod svojimi pogoji, to je, da če se od nje kaj pričakuje, se ji mora enako vračati. Novi komisar vnanjih zadev Vekoslav družbi za škodo, ki jo je trpela Molotov je v svojem govoru v (vrhovnem aovjetu izjavil, da če hočeta Anglija in Francija z.^^HBS^P Rini j o zvezo proti agresivnosti, Sprejete in predlagane posta- marata jamčiti, da bosta brani- ve v drufih fžavah so umjske- le ne samo neodvisnost Poljske' J"u gilianju dovolj glasno .vari- in Kumunije, ampak v slučaju lo' ^ »e bo moralo v varovanje invazije tudi baltiške dežele In ®\0Jlh P™* *edimti za složen Finsko. To so za Rusijo strate-! a" ."a ^ ^'J"'0 "llke- Kič ne dežele » katerimi ji 8o.'Nedavno J.t,.8prT v 'menU , . h . ... J .. i vernerja lllinoiski podgoverner Ofenziva industrialcev pod masko patriotizma in boja za farmarje (Nadaljevanje s 1. .strani.) sylvaniji unija nogavičarjev, ki je bila obsojena na $700,000 odškodnine, ki jih mora plačati družbi za škodo, ki j vsled sedeče stavke. Potreba enotnosti aoe in milo je treba plačati posebej. Hrana trikrat na dan tane stalne goste okrog 70c v kov _ _ _____ pravijo, da to ni veliko niti za krat sama potrebovala vzpod- til; in Če obisk kneza Pavla k nihove razmere. Seveda, če ^ude Za vztrajanje. S. Jelen ni Hitlerju kaj pomeni, je res ne . . ----------- ------— ----- hoče kdo kaj boljšega, so cene imel Potnic že tri leta, je de-, bo. Ne samo slovenski social i-1,lstizaradl Ijice društva, kot Kozi Potokar kom. "Na, še!" Kako se mu do-pade v armadi itd. Fant je postal zaupen. Dopadejo se mu kraji. "Si si našel dekle?" Ni. Slovenke nočejo navadnih vojakov, posebno onih z juga ne. Oficirji pa jih imajo kolikor hočejo, čeprav ao z juga. Prišel je sprevodnik. "To je kupe za vojake, prosim." Pomagala je Angela. -Drugje ni bilo prostora, tukaj je bil, je rekla, če pride več vojakov, ae umakneva. Vzel je najina list- Banket "Nade" Chicago. — (Prošlo soboto je ! imelo žensko društvo "Nada" št. 102 SNPJ banket v proslavo svoje 30-letnice. To je — tako so poudarjale govornice — prvo žensko društvo SNPJ. Razvilo se je iz ženskega kluba *Proletarka". O pionirskih težavah za zgraditev te postojanke je »govorila Mary Udo- vražna država, če jih osvoji, zapre pot v Baltiško morje, ki je zanjo silno važnega pomena. Sploh je Molotov govoril o angleškem predlogu, ki ga je odklonil, jako neprijazno. Ob enem je namignil na možnost, da se sovjetska Unija spusti v pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe ž Nemčijo, dočim jo je z Italijo ie sklenila. "a Ia earte". Vožnja z avtom na vrh je bila zelo prijetna. Sedem oseb nas ie bilo v njemu, dofer nas je zaskrbljeno pogledal. Težko l»o zvozil na vrh. No, avto je bil dober in je prišel do garaže pri Mariborski koči brez zaprek. S. dr. August Reissman, nje-jrova soproga in hčerka in precej drugih so že bili na vrhu. S. Reisman je najimovitejši socialist v Mariboru. Kadar je "Delavska PoHtika" v stiski, ali če je treba gmotno podpreti volilno kampanjo, pomagati kaki organizaciji, se samopose-bi razume, da se najprvo vpraša Reismana. Je navdušen planinec. zanima se za zgodovino in letos je izdal svoje skomine v brošuri. ~Iz "življenja med vojno". .Poslal je nedavno rz-vod Angeli in meni v spomin. Niegova hčerka študira pravo. ■Je krasna blondinka, toda no-pe ima delno mrtvoudne. Nedvomno duševno jako trpi vsled te nesreče. Dr. Reiaman je zgradil v Mariboru moderno stanovanjsko hišo (apartment house), ki jo je prepisal na hčer, da bo -preskrbljena, kadar izgubi očeta in mater. Hiša pa bo njena le, če nc pride Ma-rilmr pod Hitlerja, kajti dr. Reisman je na nacijski črni li- Erten |n kakor tiket in do Skoplja je }j v duetu Alice Artach in Ma-daleč. Vzel je rad. Daleč še jet^ Omahen. Petje je bilo vae slovensko. Na klavirju ;e pev-Zidan most je precejšnja po-,ke spremljala Mary Muha. staja. Tri važne »proge ae loči- Predsednica Angela Zaitz je jo tu. Ena proti Mariboru in med drugim predstavila tudi Dunaju, druga proti Ljubljani tajnika JSZ in upravnika Pro-in Trstu, tretja v Zagreb, Beo- letarca Chas. Pogorelec, ki je grad. Sofijo in Ištanbul (Cari- poudaril, da je "Nada" vsikdar ^ ... i.i,. grad). Vlak našrtaa vojaka je sodelovala v vseh naših akci- Ko sva prišla naslednji dan odrdra, da,je protj Balkanu> jah , jih tno in moralno na postajo v Mariboru so na-jmidva pa HC edU na za_ dpirala. v imenu delavk, ki ju-presenetili sodrug! Eržen in |KreWki vlak proti Lju.bljani.Uo d.lale na banketu in pripra-jeien ter sodružica z upravni-, Ko sv a na glavnem kolodvoru vile zanj vse potrebno, je govorila Frances Vider. Govornik v imenu SNPJ je kamniški *brzovlak" s svojo vila pevke "Save", ki so zapele igovsko pogodbo, ki bi imela ob par pesmi in pozneje pa sta pe-]enem tudi politični značaj. V gospodarskem oziru ima Rusi- pisovati, želeli si srečo, kakor je navada, in se bodrili, da ne bo hudega. Sicer pa, tudi Če bo, mar niso tudi oni pred nami imeli večinoma le težave in boje? Mi se ne cmerimo. štva Delav,ke Politike, katero jMtopila, je bil daleč ob stranski progi pripravljen na odhod Jugoslaviji prepovedan. Zdaj je urejevanje delavskega lista v Jugoslaviji še težje. Vire morajo uredniki iskati le v domačih buržvaznih listih, v nacij- Jelen pa obema vizitke v spo- ja veliko več skupnega z Nemčijo kakor z Veliko Britanijo. Nemčija je blizu in potrebuje o-gromno takega materijala, pred vsem sirovine, ki jih ima Rusija v izobilju, dočim Rusiji manjka veliko takih industrialnih izdelkov, ki jim ima Nemčija v obilici. Dokler je bila Nemčija republika, je bila Rusija z njo v gospodarski in politični zvezi, dasi je njena komunistična stranka storila vse v svoji moči, da je republiko omajala in s tem pomagala k njenemu koncu. Možno je, da se v Moskvi glede zveze pomišljajo in zato min. Spet v vlaku proti Ljubljani. rkih iz Nemčije pa iskati med Vagoni tretjega razreda so pol-vrsticami, hekaj listov pa dobe ni IjudL 6,1 Je ?ro*\or v kuPe" Jft Švice in Francije. Urejeva-1,u'. v kateJem. JeubiI naP* za nje b res načelnega lista v Ju-iV0Jake • Ker Je bil v njemu sa- g osi a vi j i je igrača. Urejevati m(\ en 'l"0Jak- *ede*?v Pa..za delavskega je delo in skrb. ki! ^t oseb, .sva zložila najino *nhtpvn 7« tnkn n«u«rn Prtljago tu in se usedla. \ ojak je nama pravil, da je iz Skoplja. torej prav iz juga države. bil Fred A. Vider, ki je česti-starodavno lokomotivo in pred- tal društvu na tem slavju in k , ... A potopnimi Noetovimi barkami zaslugam, ki jih ima za jedno- 8*viJ° take ^n- za vagone. Na nekaterih teh je to. Dejal je tudi. da je v SNPJ *!'Ja ne. b! mo^la sprejeti. Di-celo napisano'"II. razred". Ha- tretjina članstva žensk, a v Io, idiva, da ga še uja^heva. glavnem odboru so brez za-Vagončki so bili polni kakor stopstva. V tem oziru je to res škatlje sardin. Delavci in de- zelo konservativna organizaci-lavke so se vračali a šihta v ja in urcotovit^v, ki jo je izrekel Vider, bi na konvenciji zahteva za tako nalogo iskre nega, sposobnega sodruga. Viktor Eržen je šel naslednji dan res na delo, toda popoldne se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in je moral domov. Zdaj spet dela po siari navadi, a včasi le mora popustiti. Zdravje ima svoje muhe. Macedonec? Da. Gre na dopust. Imel je culo — jako borno, umazano stvar, Uniformo ponošeno in zmečkano, a drugače krepak fant, nič kaj dobro razpoložen. Ponudil sem mu cigareto. Dasi ne kadim, je vendarle prikladno, če jih imaš Dr. Reisman si je opasal na- zmerom s sabo. Kadil je z užit- so listom znatna in mnogim glavna opora "PROLETAREC" ima izmed slovenskih listov skoroda najmanj oglasov. Citatelji lahko pripomorejo, da jih dobi več. Upoštevajmo firme, organizacije in posameznike, ki oglašajo v tem listu. Kdor ima priliko, naj jim omeni, da nas vsel veseli, ker so sc z oglasom spomnili tudi delavskega lista. Ker tega ne delamo v zadostni meri, marsikdo misli, da mu oglas pri nas nič ne hasne — Citatelji lahko listu pomagajo dobiti tudi nove oglase. Ako vidimo, da prispevajo v ta namen firme in posamezniki takim, od katerih nimajo prav nobenih dohodkov, bi se morali i mi potruditi dobiti oglase od njih za naš list, ker smo njihovi odjemalci. Pojasnila o cenah za oglašanje v Proletarcu daje upravništvo. Ljubljani na domove v svojih plomacija ima pač svoje strategije in poteze, ki napravijo v javnosti sliko drugačno kot pa je v resnici. Anglija vztraja Bilo tako ali tako, London je lepih vaseh, ki jih je mnogo ob morda kaj zalegla. Angela optimističen in ponudil Rusiji tej progi. Z nekaterimi teh lju- Zaitz je v svojem nagovoru o-di sem se že prej seznanil. Z menila med drugim resolucijo drugimi ob tej priliki. Angela prejšnje konvencije, ki odboru jih kajpada pozna, ene iz šol skih let, druge ker so iz sosednih vasi, tretje «pa. ker imajo sorodnike v Ameriki. "'Kako govore ljudje po svetu? Bo vojna?" čemu naj bo, jim je odgovarjala Angela. Ljudje samo govore o nji, kakor vi, a vsi se je boje. Vojne ne bo. "Da bi le bilo res," je pripomnil nekdo. Zgovorna družba je pozabila na vojne pomenke in ščebe-tala o pripravah za tombole in veselice strokovne organizacije, gasilskega društva, Sokola itd. Vabili so naju, da naj prideva prihodnjo nedeljo tu in tam. I«epo bo, veliko ljudi, fi- nalaga podvzeti akcijo za posebno kampanjo med žen-stvom. Rekla je, da bi bilo do-|nja. Ampak interesi so interesi. za zvezo nove pogoje. Namen je ustvariti močno trozvezo Anglije, Francije in Rusije, kakor je bila med vojno. In kakor je bila nenaravna takrat, bo tudi seda- bro za SNPJ. ako bi imela več ženskih društev kakor je "Nada". Temu sporedu je sledila plesna zabava, ki se je vršila ob najboljšem razpoloženju še dolgo po polnoči. Poročevalec. Socialistični glasovi v Baltimoru Pri zadnjih volitvah za župana v Baltimoru, ki so se vršile meseca maja, je dobil socialistični županski kandidat A. f a Toole 3,400 glasov in pribli- na godba Kranjskih klobas ni- iuo toijkAno število tudi ostali so omenili, jih ne oglašajo. Žal, MOciaii8tični kandidati v mest-n<* utegneva priti, sem pomagal Angeli. Jutri sva namenjena na Dolenjsko. (Dalje prihodnjič.) Seja kluba št. 27 JSZ Cleveland, Ohio. — članstvu kluba št. 27 JSZ se naznanja, da se vrši prihodnja .k l*u ho v a seja v petek 9. junija ob 8. zvečer v klubovih prostorih. Ker bo več važnih zadev na dnevnem redu, je »potrebno, da se je udeležite vsi. Jo«*phine Turk, tajnica. ne urade. Komunistični županski kandidat AVbert E. Blum-berg je dobil 504 iglasove. Za te volitve je bilo prav malo zanimanja. Udeležilo se jih je samo 51 odstotkov volilcev. Socialisti so dobili približno 5 odstotkov oddanih glasov. "i J! Nemška nevarnost Poučeni krogi trdijo, da ima Nemčija 15,000 vojnih aeropla-nov in 150,000 izvežbanih letalcev. Kot takrat, spremlja tudi zdaj te tri države strah pred rastočo močjo Nemčije, kateri bodo spet morale napraviti konec, bodisi s silo, ali pa z gospodarsko vojno proti nji. Male države, katere mislijo braniti, so s tem postale žoga v igri velesil. Estonska, Latva in Finska bi vslučaju vojne bile prejkone rajše pod nemško kot pod sovjetsko protek-cijo, ampak Rusija od Anglije in Francije zahteva, da Če se to zgodi, morajo iti vse tri v vojno s tretjim rajhom. Zvezo z Rusijo želi vse ljudstvo v Angliji in Franciji, razen tisti elementi, .ki bi stokrat rajše ustregli Hitlerju kot pa se družili z "boljševiki". Masa v Franciji in Angliji se nadeja, bo treba priznati nobene unije. Družba za izdelovanje poljedelskih strojev, ki lastuje premogovnike v Kentuckyju, je obnovila obrat v njih s pomočjo milice, katera ji straži tiste, ki sc se vrnili na delo. Družba pravi, da je pripravljena priznati unijo ko hitro bo vedela katera ima veČino. Svojo kompanijsko unijo je razpustila, oziroma razpustila na papirju, v resnici pa jo je le transferirala pod ime PM. Nekateri operatorji pa so tudi v Kentuckyju rajše priznali UMW kot pa da bi nadaljevali z bojem. Uspehi unij Vzlic notranjim nesporazumom in reakciji v zakonodajah so unije obeh zvez dosegle v pro-šlih mesecih v nekaterih industrijah spet lepe uspehe. Se veliko večji bodo, kadar postane unijski pokret spet enoten, da se bo združeno boril za skupne koristi. Ernest Toller Ernest Toller je bilo v demokratični Nemčiji slovito ime. Bil je širom znan pisatelj in dramatik. S prihodom Hitlerja na čelo vlade je odšel iz svoje domovine Toller in tisoči drugih mislecev, ker jim je boljše kazalo pobegniti, kakor pa trpeti v jetništvu. Toller se je nastanil v Nevv Yorku in deloval dalje. Nedavno si je sam končal življenje. Njogova dela so ostala. ALI IMATE PRIJATELJE? Na primer, v Franciji, na Ni-sozemakem, v Južni Ameriki ali kjerkoli? Naročite jim "Proletarca". Stane za možem-•Ivo $3.50 na leto, $2 za pol Ma. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI | NAROČITE SI DNEVNIK | 99 Stan« sa celo Uto $6.00, pol l«U $3.00 Ustanavljajte nova drufttva. Deset Članov(ic) je treha za ! novo drufttvo. Naslov r.* list in ta tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Coe 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS »♦III..........I..................................... « l T TT KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI "Velečastiti g. zlatomašnik In župnik, vsi ostali prečastiti gospodje, spoštovani gl. predsednik KSKJ. spoštovana zmagovalka in kraljica naročnikov Včasi so bili "Radnikovci" gadeka mora HBZ uposliti na-lA'.S; in Pretll;agi prijatelji in za bloke. Na konvencijah S. N. zaj in mu plačati $2.400 zao- P^Jateljice ... P. J. so se navadno ponašali s stale plače, ki bi jo prejel, če "progresivnim" blokom, na bi ga ne "izbacili". Vrh tega konvencijah HBZ so imeli "ra- mora HBZ plačati vse sodne dnički blok" in včasi so svoj stroške. Kapital iz tega poraza blok krstili s kako drugo firmo. gl. odbora zajednice na.sodi-V sedanji borbi za delegate na šču uporablja posebno ,#Radni-prihodnjo konvencijo HBZ pa čki Glasnik".! so radnikovci "protiv bloko-va", zato da bi ga narodnjaki ali kar že so ne imeli, dočim bi njihov blok podtalno funkcioniral. Pa pravijo "narodni za-jedničari", imeli bomo blok, pa je med njimi in tistimi, ki so včasi še priznavali, da so komunisti, nastal velik boj v naselbinah. Tako razvnet je ta boj, da trpi radi njega borba glede bodočnosti Hrvatske. GENERAL J0SE MIAJA V AMERIKI HBZ ima vsako nedeljo v Pittsburgh u radio program. Nekaj je v njemu reklame za Zajednico, nekaj muzike in petja, in pa dvogovori odbornikov ter prijateljev, ki poleg zajednice oglašajo lahko nekoliko tudi drug drugega. » V uradu Slovenske hrvatske zveze v Calumetu se pripravljajo na selitev k HBZ v Pittsburgh. Nekaj opreme vzamejo s seboj, druge je naprodaj. Dobro bi bilo kaj primernega kupiti za sugestiranl slovensko-ameriški muzej, kajti Sloven- Dušnih pastirjev ne bo zmanjkalo. "Glasilo KSKJ" poroča, da bodo srečni Slovenci dobili te tedne kar štiri nove gospode. * ' Naprej" je objavil večji del M. Medveškovega Članka, ki je imel v "Cankarjevem Glasniku", in cinično meni, da je morda tudi Medvešek že "sopotnik", kakor je bil na-zvan za sopotnika Fr. Kerže. Priznati je treba komunistom, da kadar se jim ne obnese ena taktika, se poslužijo druge, samo če si obetajo kaj doseči z njo, namreč zase — ne za narod, kateremu se laskajo s tro-bojnico v roki. * Rev. C. Zupan je na puebl-skem shodu v agitaciji za Jeri-čev dnevnik dejal, da imajo naši ljudje radi dolgo štruco, veliko klobaso, pa kratko pridigo in molitev. Nato je na dolgo in široko govoril kakšni bi katoliški Slovenci morali biti. Slovenci smo radi ginjeni, pa naj bo v dežju ali Če solnce sije. LaGuardia je na otvoritvi jugoslovanskega paviljona na razstavi v Ne^ Yorku govoril hrvatsko. Naučil se je nekoliko tega jezika, ko je bil v ameriški diplomatski službi na Reki, nekoliko pa zdaj za svoj otvoritveni pozdravni govor. In vsi naši in hrvatski rojaki so bili ginjeni. Enako so ginjeni, kadar kdo, ki zna pisati tudi "po naše", piše samo angleško. ska-hrvatska zveza je stara 36 V Pueblu in drugje so bili če- H t L t let in nekoč je posebno po bakrenem okrožju v Michiganu in med rudarji v severni Minnesoti veliko pomenila, enako ^tudi njeno glasilo "Glasnik", ki ga že dolgo ni več. nt » i • ■ » Pišejo in svetujejo o združenjih. Kaj, če bi se zavedni , slovenski delavci združili v j cialLsti ^p tprej na ^d*na tem svojih klubih? JSZ bi potem in na drugem .svetu, ker se jim ..res napredovala in za delavsko na obema slabo godi. gibanje bi s pojačano silo la- stokrat deležni dolgih pridig in molitev, pa le kratke štruce in male klobase. Seveda, če bodo brali katoliške liste, se jim bo vsaj po smrti boljše godilo, dočim se bodo rdečkarji žgali v peklu in škripali z zobmi. V nebesih pa bo štruo ia klobas, potic in sladščic v izobilju. So- nJa- kot *a -1* b,la« ko naPa* dala social iste na svojih turah po Zfcd; državah. Zdaj se naj- Včasi so naši "prijatelji" na levi zmerjali ljudi, kot so Lan-gerholc, Vidrich, Podboy itd. s "socialfašisti", zdaj pa jih nekdo v "Napreju1 imenuje "tro-ckiste". Torej stara Bartulovi-čeva taktika v novi obleki in .vpremenjenim imenom. « Emma Goldman se tudi oglasi tu in tam. Nekoč je bila v Zed. državah voditeljica anarhistov. Zdaj je v Kanadi, ker se ji v sovjetski Rusiji, kamor je bila deportirana, ni dopa-dlo. V Windsorju, onstran De-troita, je imela shod. Poročajo, da so ga ji hoteli komunisti razbiti, toda navzoči člani T. W. W. so se z njimi spoprijeli in nastal je tepeš, v katerem so komunisti pod vodstvom nekega veterana iz Španije popustili in Emma je nato vpraševala, kako to, da prihajajo komunistični veterani tako rdečelični in spočiti iz Španije, dočim so "woblijiM prišli nazaj vsi raz- ZnameniH povoljnih obramb* Madrida, general Jote Mlaja, je po padcu republiko odpotoval ia nevarnosti fašistične persekucije. Ustavil ao jo v por francoskih kolonijah v Afriki in končno prišel a avojo seno na amoriiko co-lino. Najprvo te jo vkrcal oa Kubi. Njuno itiri hčere in dva sino »o prišli a ujiaam. Njihov m*m— jo ustanoviti »i stalni dom v Mehiki. ,,hl^o Storila več nego moremo danes. Tudi na prosvetnem po- Ko je župnik Zupan t svojo pridigo na shodu končal in so lju se M veliko poznalo. Nam, I mutantii »igr.lieno ali dve. ^^ ^^""rt^eSe reč na bolje. ie predsednik shoda v Pueblu , . VT v , ** predstavil urednik. »A. 3.» 'h.eve revolueoo v New Yorkt. Johna Jeriča. Kako se govor!protl Mom- pa!"e dneVe ,n pravilno začne, se lahko naučite iz sledečega Jeričevega uvo- BODOČNOST NAŠEGA GIBANJA Chicago. — V Proletarcu se, li manj vzrokov za pritožbe, že dalj časa vrši sporadična razočaranja in utrujeni radi-razprava glede bodočnosti J. S. kalizem. Držimo se prislovice, Z. Prav tako že dalj časa opa- ki pravi: Ako ne moremo reči žamo tudi sistematično kampa- dobre besede o svojem bližnjo za odcepitev zveze od so- njem, ne recimo niti slabe, cialistične stranke. Rezultat te Drugo naše "breme" v zvezi biti? Izlrleda. da je stara anar-j kaml)anJe da Je ie ne" 8 tem vprašanjem je prevelika histka še zmerom polna življe-! kaJ ^hibov izreklo za ta korak, izoliranost med vodstvom stran kakor tudi zadnja konferenca j ke in zveze, ki se opaža zad-Prosvetne rtialice v zapadni nja leta. Smatram oba, sodru-Penns.vivanijl.'' ga Pogoreka in sodruga Zai- Ker se bliža konvencija zve-jt za za dobra in lojalna socia-ze, želim tudi jaz povedati svo-j lista, toda odprto rečem, da sta je mišljenje o tem vprašanju, zadnjih par let preveč izgubila Vsak sodrug ima lahko svo- stike s stranko. Prav to je tudi je mišljenje glede vprašanja, krivo, da včasih med nami na- bolj huduje nad Stalinom in u-darja po kapitalizmu kakor zmerom. V kampanji za delegate na konvencijo HBZ se izrablja tudi poraz gl. odbora na sodišču. Pravnega svetovalca F. A. Bo-ida v svoj ijovor: jr i * Philco-York hladno-valni ELEKTRIČNI SOBNE IILAIMI.l t $151. 1% i" > SAMO Hladi sobe od U do 14 čevljev velikosti. Stane samo par centov na dan za obratovanje. 1 proti Židom, pasje dneve časnikarske race. * Pasji dnevi so pravzaprav že tu. Heywood Broun prestopi v katoliško cerkev. Njegova druga žena je namreč katoličanka. On izhaja iz episkopalne cerkve. Koliko časa bo katoličan, odvisi od marsičesa. * Ako smo res tako zi^ združevanje, čemu je biip treba v Clevelandu še ene "Zarje" in tožbe radi nje? Cemu so na-prejevci v Clevelandu ustanovili svoj pevski zbor namesto da bi pristopili k soc. "Zarji", ki je prav gotovo tudi antifa-Mstična? In če smo za združenje listov, zakaj je bilo treba še enega protifašističnega ča-«opisa, da se bori za obstanek kakor se mora "Proletarec"? In komu koristi nadaljevanje Bartulovičeve razdiralne taktike v Detroitu, katero naslednik pokojne "Delavske Slovenije" vneto brani? ali naj ostane zveza še v stranki ali naj se loči od nje. Tudi stane neljubo trenje in da vidimo v stranki večje "breme" lJ šivajte hladno udobnost celo poletje v svojem domu ali uradut e Dovolj hladnega, suhega zraka v vasem uradu pomeni manj utrujenosti vsled vročine — v vaši spalnici pomeni mirno spanje v vročih, vlažnih nočeh. Ta Philco-York hladno-valni hladilec sobe se lahko hitro instalira — ne potrebuje nikake vodne zveze — enostavno se ga zveže z električnim tokom. Ne čakajte, da pridejo vroči dnevi. Naročite ga zdaj, dokler se more dostavitev garantirati. Telefonirajte RAN-dolph 1200, Local 2144. C0HM0NWEALTH EDISON COMPANT 72 WhI Adama Street — RANdolph 1200, Local 143 v Piknik milwauških sodrugov Milwauke«, Wis. — Klub št. 37 JSZ priredi v nedeljo 27. avgusta piknik v Kuzmetovem parku na W. Beloit Rd. in S. 92nd St. VVest Allis. Priporoča* mo se občinstvu na udeležbo in druge organizacije prosimo, da naj ne prirejajo svojih zabav na ta dan. Naklonjenost bomo vračali. — Jacob Roiič. V Nemčiji se manjka delavcev Vsled velikanske zaposlenosti municijske industrije in velike armade manjka v Nemčiji delavcev. Pomaga si z delavci iz drugih dežel. V Saaru je u-poslenih pri graditvi nemških utrdb 10,000 Italijanov. Tudi mnogo Pol jakov, Jugoslovanov in drugih Je zaposlenih v Nemčiji. ■mu n jaz imam svojega. Tisti, ki so kot v resnici je. Zaposlenost je mnenja, da nam je, to je posa- izgovor, ki se lahko utemelji, meznim klubom in zvezi, stran- toda ne more držati. Prejšnja ka veliko breme, nekakšna mora, po mojih mislih zelo plitko gledajo. Se bolj pa*je zmotno mišljenje tistih, ki menijo, da bo potem zveza veliko lažje jadrala, ako postane samostojna. Prvič glede aiigumenta, da nam je stranka "veliko breme". Edino breme, ki ga jaz vidim, leta je bilo drugače. (Upam. da se tega ne bo smatralo za osebnost, pač pa za opravičeno in dobrohotno kritiko.) Iz vsega tega je razvidno, da sem proti enostavni odcepitvi zveze od stranke. Do sedaj nisem še Čital ali slišal argumenta, ki bi ta korak upra- je tistih osem centov na mesec, vičeval in opravičeval. Argu-ki jih plača zveza stranki od ment o nekakšnem velikan« posameznega člana za znamke. Za majhno organizacijo, ki se povrhu Še ikrči. vsak cent res šteje, toda ne verjamem, da skem "bremenu", ki ga baje nosi zveza vsled »padanja k stranki, ni noben socialističen argument; sploh je žalosten nas tukaj čevelj žuli. Tišči nas j argument. Sličen aiUmment la-drugo "breme", druga nesre-: h ko rabi vsak član zveze, stran-ta: poraz in umik delavstva v ke ali kakršnekoli organizaci-Evropi in šibkost socialistične- je. od katere nima in sploh ne ga gibanja v Ameriki. Toda,! more pričakovati osebne kori- ako smo in hočemo biti del tega gibanja, mar bo postalo jač-je. ako se odcepimo od socialistične stranke? Na to vprašanje lahko odgovori vsak otrok z velikim NE. Zdi se mi, da moramo "breme" iskati tudi med nami samimi, ne samo pri stranki. Eno teh bremen je to, da se staramo po letih in tudi drugače; v precejšnji meri lahko to označimo, če priznamo, da postajamo — utrujeni radikalci. Tudi zelo netaktni smo čestokrat v osebnem občevanju; namesto, da bi gledali, da bi o-hraniH naklonjenost lastnih sodrugov in simpatlčarjev, jih včasih zelo nerodno in nedopustno odbijamo od sebe in tudi od gibanja, kar je končno najvažnejše. Nerodno izgovorjena beseda včasih zelo zaboli, posebno pa še, če je izgovorjena za hrbtom. Če bomo jemali ljudi take, kakršni so — vsakega, predvsem pa samekro sebe. s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi — bomo veliko več dosegli. Ce bi se po tem pravilu ravnali na eplošno, "rank and file" od spodaj in funkcionarji od zgoraj, bi ime- sti. S tem argumentom lahko vsakdo opraviči svoj izstop, posebno še, ako je v stiski. Socialisti smo zadnji, ki bi ga smeli rabiti. Prav tako se mi vidi ničev argument, da bo zveza potem lahko prav tako socialistična, ako postane samostojna. V najboljšem primeru je to sličen argument, ki ga včasih slišimo pri posameznikih, ki pravijo, da so lahko prav tako dobri ali pa še boljši" socialisti, unionist i ali verniki, ako ne pripadajo k stranki, k uniji ali k verski sekti. Idejno to ni nemogoče za posameznika. Težje pn je najbrže za gibanje, oziroma za to ali ono organizacijo, ki sicer izpoveduje lojalnost svoji matici, toda ne mara živeti pod njeno streho zgolj Iz oportunističnih razlogov. Z druigo besedo: vsakdo bo storil pametno, ako bo gledal precej pesimistično in kritično na takšen pokret, ki pravi, da izpoveduje socializem, toda noče biti organiski del organizacije, ki je predstavnica gibanja. To je posebna resnica, kar se tiče narodnostnih socialističnih skupin v Ameriki aH kjerkoli. In ameriška socialistična stranka, šibka kot je, je še vedno predstavnica socialističnega (gibanja in socialističnih idej v tej deželi. Edina kvalifikacija, ki je tukaj potrebna, je ta, da je predstavnica levega krila, sociaMemokrati£na federacija, prav tako šibka in geogra-fično še bolj omejena, pa je predstavnica desnega krila. Jaz vidim precej drugačne razloge, ki bi upravičevali naš izstop iz stranke. V glavnem so trije. 1. Ideološki. Izstop iz stranke je opravičljiv le tedaj, ako se posameznik ali skupina ne strinja z njenijni načelnimi smernicami glede taktike ali teoretičnih diferenc — navadno gre oboje skupaj. Vprašanje: Mar se naj ločimo, ker se ne strinjamo s strankinimi smernicami? Kakšne so diference? 2. Brezpomembnost gibanja. V razvoju človeške družb? lahko postane ta ali druga organizacija, nekdaj nositeljica novih idej, tako otopela in okostenela, da postane brezupna in brezpomembna. Pripadanje k takšni organizaciji je res brez pomena, lahko tudi samo-varanje. Kar se tiče ameriške socialistične stranke, nimam nobenih iluzij. Vem, da je šibka deloma radi notranjih bojev, skozi katere je šla več let, deloma radi neiskušenega vodstva, več pa vsled tega, ker v teh časih velike konfuzije HOČE OSTATI SOCIALISTIČNA in že nekaj let jadra proti toku. Dokler ni zgrajenega kaj boljšega, je socialistična stranka PO TREBNA — kakšna reformi-stične. delavska stranka je ne more nadomestiti. Ce bi se je okleni! vsakdo, ki se smatra za socialista in se strinja z njenimi smernicami, bi bila lahko močnejša, veliko močnejša. Vprašanje: Ali je socialistična stranka postala tako brezpomembna. da ni vredno več spadati k nji? Ce je to resnica, mar ne velja isto tudi za JSZ? Sploh za vtako radikalno načelno gibanje? 3. Reorganiziranje gibanja. Vsled novih razmer se v vsaki deželi pojavijo potrebe, ki zahtevajo prilagoditev ali reorganiziranje. To lahko velja tudi za naš pokret, za JSZ. Ako vidimo, da nam je potrebno reorganiziranje na vsej liniji v svrho bolj efektivne propagande za našo stvar, za širjenje socialističnih naukov in načel, za interese delavskega razreda in gibanja na splošno, tedaj je tudi ločitev od stranke opravičljiva, ako se ta reorganizacija vsled naših posebnih razmer ne more izvršiti pod njenim o-kriljem. Vprašanje: Ali naj se ločimo, ker mislimo naše gibanje reorganizirati, ker JSZ več ne odiTovarja po svojem ustroju našim nalogam in potrebam? Zame prva dva razloga ne obstojita, o tretjem vprašanju pa nisem slišal še niti enega argumenta ali sularestije od tistih, ki so za ločitev od stranke. Sli-Sal pa sem "argument", da bomo potem lahko bolj uspešno vodili socialistično propagando, Če zveza postane samostojna, ker se bo rešila tistega "velikega bremena", o katerem nekateri sodrugi tako radi govore, kar pa jaz smatram le za prevaro, za lastno varanje. Na drugi strani pa sem slišal tudi argument, da bi zveza z ločitvijo veliko več izgubila kot pridobila. Tega mnenja sem tudi sam. Upam, da je nas še nekaj v zvezi, ki mislimo obdržati svoje s$ike s socialistično stranko kot člani! Za svojo osebo lahko rečem tudi to, da ne mislim biti član dveh socialističnih strank. Ena mi zadostuje. So pa zopet drugi člani, ki bodo s tem dobili pretvezo, da se na lep način umaknejo iz zveze in gibanja. V to skupino spadajo — utrujeni radikalci. % Ker je med članstvo že za-nešena fdeja za ločite* od soc. stranke, oziroma ^e ta ideja ie pričela dobivati odziv, kar bi njeno realiziranje pomenilo le oslabitev naše&a pokreta. To oslabitev je treba na vsak način preprečiti, ker ne moremo in ne smemo izgubiti ne enega sodruga ali simpatičarja, pač pa moramo naše .gibanje oja-čati in pritegniti v naše vrste vse, ki so resnično delavsko napredni in razredno zavedni. Vsled tega sem prišel do sledečega zaključka: Namesto da bi se na prihodnjem zboru klali, ali naj se ločimo od stranke ali naj še v nji ostanemo, je bolje, da naše gibanje reorganiziramo in kreiramo novo organizacijo, v kateri bomo lahko sodelovali vsi slovenski socialistično orientirani delavci v tej deželi. To se da doseči, ako kreiramo novo organizacijo, na primer slovensko ali jugoslovansko delavsko prosvetno zvezo, ki naj bi nasledila JSZ in Prosvetno matico .ter spojila obe in povrhu še Cankarjevo ustanovo. Razume se, da bi morala ta delavska prosvetna zveza bazirati na delavskih in socialističnih principih, ker bi bila drugače brez pomena. Sama ločitev od stranke bi pomenila pogreb za JSZ. O tem sem trdno prepričan. Novo gibanje pa nam bi lahko prineslo še novega življenja pri širjenju delavskih in socialističnih idej in zdrave, napredne kulture med nami. Na drugi strani pa bi bilo ustreženo tudi tistim, ki želimo obdržati zvezo in sodelovati s socialistično stranko. Anton Garden. Zabava, ples in janci Ambridge, Pa. — Pisal bi marsikaj, čeprav nisem dopisnik, ampak po pravici ne smem, neresnično pa nočem, ker ljubim resnico. Tako je v naši ljubljeni debeli, v kateri je vsega zadosti samo dela ne. In tako je tudi v naši naselbini. Vendar pa se ne cmerimo. Tudi zg zabavo je nam. Dne 18. junija priredita pikniJc društvi Naš Dom št. 33 SNPJ in angleško poslujoče društvo Re-velers 699 SNPJ. Torej ljubitelji lepe narave, pridite 18. junija na naš piknik na farmo člana Martina Speča, kjer bomo pod košatim drevjem pozabili vse težave in se prisrčno zabavali. Omenjena farma je 8 milj od Ambridga. Peljite se po Fay Ročk Warrendale Rd. sedem milj daleč. Tu glejte za napis Spec Farm. Od tu imate miljo kamnite poti. Ko uzrete napis Pine Grove, ste na cilju. Za tiste, ki nimajo avtov, naj pridejo od 1. do 3. k Slovenskemu domu, od kjer se bodo odpeljali z onimi, ki bodo pripravljeni zanje. Igral bo John Silverjev orkester, ki zadovoljuje s svojimi komadi stare in mlade plesalce, in na razpolago bodo pečeni janci, da bo zabave, jedače in pijače za vse Lous Uhemik. Listnica uredništva Nadaljevanje dopisa o konvenciji unije klobučarjev v New Vorku bo v prihodnji številki, enako drugi dopisi, za katere v tej ni bilo prostora. PIKNIK f i. T4 ' * v korist PROLETARCA 4. JU J.IA pri KE6LU V WILL0W SPRINGSU. Športne igre. tombola. Slovensko petje /ki zvočnikih. Zapestna ura v nagrado. Vstopnina 25 centov. Igral bo J. koehevarjev orkester. • 4 t ^ « ŽENITEV CARJA DUŠANA Po Vuku Karadžičevi srpski narodni pesmi pripoveduje Ivan Vuk (Nadaljevanje.) "Odkod miae do carskih konj. Dohitevši jih, se je uvrstil med njimi. Zgrabili so ga in bi ga bili ubili, da ni zaklical car Dušah: "Pustite mladega Bolgara. Navadil se je spati na planinah;, kjer je pasel ovce, pa mu je to v navadi. Ne bijte ga, ampak vzbudite!" In carjevi sluge in vojvode so ga budili: "No, Bolgar, mladič, vstani! Kaj mar tako spremljaš carja v svate?" Ko se je vzdramil Milan Voj-. novič, je zagledal carja Duša-Konj šareč je korakal s me^a, tem lažje, kajpada, vzamete mojega konja s silo. Kajše kakor bi ipešadil, gia zamenjam." Rekel je ustavil konja šarca. VtaJtnil je roko pod medvedjo kožo, v katero je bil konj zašit. Ti trije so mislili, da snema stremen. Ali snel je zlati kij, šesterooglati. Udaril je Vuka DjakovČana. četudi ga je še tako nalahno udaril, se je Vuk vseeno trikrat prekopknil. Ne-stopoljčan Janko je hotel pobegniti, ali šareč z Milošem ga je dohitel. Miloš ga je udaril po hrbtu, da se je Štirikrat prekopicnil. Ubogi Prijepoljčan se je spustil v beg. Miloš-čoban ga je dohitel. S kijem šesteroogla-tim ga je udaril, da se je prekopicnil sedemkrat. In mu je zakričal : "Ko prideš v Prijepolje, pohvali se med dekleti, kako si Bolgaru vzel konja." Nato se je obrnil in jezdil za svati. "Ako dovolil, car in go.ipo* dar," je rekel, "da grem na mejdan, da grem in se bijem!" Car Dušan reče: * "Pojdi, mladec Bolgar. Dovolim, in če premagaš mladega bojevnika, te naredim velikega in slavnega." Zajahal je Miloš konja šarca in jezdi na mejdan. Kopje noai narobe. Pa mu kliče car Dušan: "Kako nosiš kopje? Latinci se bodo iz tebe norčevali." Miloš odgovarja: •* — PO NEW YORKU Piše FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) S Tonetom ftubljem smo se domenili za sestanek. Pride v hotel Claridge na Times S<|uare, kjer sva stanovala danes ob 9. zvečer, je dejal po telefonu. In Minka Aleš pride z njim. Dopoldne sem "klepal" v sobi na svoj "Skrbi car, za svoje gospod-; Proletarca, popoldne sva š!a z stvo, a mene ne uM. če mi se bo ženo na razatavo, zvečer pa zdela potreba, bom že obrnil kopje in pravilno prijel. Ker sva se vrnila zaradi sestanka. Bilo je še čaaa, da prečitam •pa še ne vidim potrebe, ga la- enega izmed večernih dnevni-hko nosim tudi tako." kov, nato pa sva šla dol v ve- In jezdil je na polje Ledjan- jatibul (lobby), da ju počakava. Ko so prišli v beli Ledjan, so na polju razpeli šotore. Carski konji so dobili ovsa, za Miloševega šarca ni bilo ovsa. Ko je Miloš Vojnovič to videl, je vzel v levo roko torbo, del je od korita do korita in napolnil svojo torbo. Nato je šel in poiskal krčmarja. Rekel mu je: "Daj vina, krtmar, zakaj žejen sem!" KrČmar pa mu je rekel: ogenj z 44^e bi prinesel bolgarsko ko-panjo, bi ti vanjo vlil vina. A na. carjevim konjem. Nategnil je vajeti in potegnil konja iz carjevih vrst ter ga udaril z ostrim stremenom, da je skočil konj tri kopja visoko in šest kopij v dolžino ter besnel kakor vihar. Iz nozdrvi mu je sršal modrim tplamenom. Dvanajst tisoč svatov je ob- tako ne morem. Pozlačeni ko-stalo in gledalo konja in Bol- zarci niso zate." gara. čudeč se: Miloš pogleda po strani krč- "Veliki Bog. krasen konj, a marja in mu pripelje zaušnico, slab junak. Takega konja še »a je udaril čisto rahlo, nismo videli. Sam Dušan, car, vendar so zleteli krčmarju iz nima takega konja, samo Voj-; ust kar trije zobje in sapa mu noviči ga imajo. je zastala. In ga Gledali so Bolgara tudi trije, krčmar: ki so radi plenili. Eden je bil '"Ne bij, Bolgar! Dovolj vina Djakovčan Vuk, drugi Nesto- tx> tud! za tebe, pa če ga tudi Tone je družabnik in humorist, a po mojem mnenju ga je sestra v tem prekašala. Viktor Kobilca s svojo ženo Francko je nas zvečer vozil po mestu In nam kazal kraje, na katerih so gradili poslopja za sedanjo svetovno razstavo in Ivanka portable" za | Hude nas je povabila v njen dom, kjer je ostala, Viktor pa naju je odpeljal v Manhattan. Ivanke Hude nisva več videla. Mislila sva jo obiskati ob tej priliki, toda bila je v rakvi. Umrla je v starosti 51 let. Po poklicu je bila modistka. V sko. Gledajo ga dekleta l^atin- j Bilo je še nekaj minut časa do tem poslu je bila ena najboljše w*» o-ltfjrfflin in irnvnr*• 9.t pa se vsedeva na divan in plačanih Slovenk v Ameriki. opazujeva ljudi. Prihajali so in Meni je bfi0 te ijvahne, in-odhajali delegati z rajnih kon- teligentne ženske zato, ker sem vencij, trgovski potniki in na-' smatral, koliko bi taki ljudje vadni obi.-kovalci newyorAkega lahko storili, če bi imeli v New mesta. Na nasprotni strani sva Yorku klub JSZ, kakor jih videla bar. Moški in ženske so imamo v drugih naselbinah, sedeli na stolicah tik bara, ali Mogoče ga bomo imeli tudi še pa stali, zbijali šale in se lju- v tem mestu, bimkali. Kmalu sp se začeli ob- Toneta Sublja sva obiskala jemati in poljubljati. In to ne dan pred mojim odhodom pri kaki mladi ljudje, ampak take P«vli Subljevi, kjer stanuje, starosti, o katerih pravimo, da Tone je še zmerom stari dečko, bi že lahko bili "pametni". Na- P«ln življenja, dobre volje in takarji v newyorških *barih so petja. Kolikor meni znano, je tega vajeni. Pravijo, da je to °n edini Slovenec v Ameriki, ki mesto v tem oziru veliko bolj se preživlja s petjem. Je par "liberalno" kakor Pariz. drt«?ih, ki se preživljajo s po- Dogovorjeni rok za sestanek učevanjem zborov in posamez-je že dolgo potekel. Naveličala nikov v petju in glasbi, Subelj sva se sedeti in Sla ven. Pa se • poučevanjem malo u- Drugi dan sva izvedela vz- kvarja, ker veliko potuje bodi-rok iz pisma, ki i*a je za naju *» * cpemo družbo, ali pa na pustil pri hotelskemu klerku koncerte. Letos je bil na oper-Subelj. Prejšnji dan popoldne je zadela njegovo sestro Ivanko Hude kap. Brat je bil pozvan, da pomaga, ako jo je še mogoče oteti. Preskrbel je za nagel nekaj k«r nej.me nihie /.amu- O premogarjih, piluloh in diti, bodisi v Pittsburghu ali v i - l i 100-miljski okolici. Nešteto je Slicmh Stvareh ljudi, ki jih hoče slMati iz Cle- . I". — Poletje velanda, kajti program je po- l,a pra*u in z nJ,m ^oiinu, polnoma nov, in slišati jih ho- kl je naH že <>b^ala. Narava čejo v tem prvem gala-koncer- jf, v zelenJu »n vse, kar je v tu v krasni dvorani v Schenley skladu * Pnr°<*0. »e je veseli, parku. Premogarji v lllinoisu smo v V imenu odbora vas vabim večinoma na počitnicah najuljudneje na poset, užitek tu<1i ni *tavke- Deležni *> pa primerjajte potem in povejte nam, ako ste pričakovali nekaj takšnega. jih tako člani UMW kot člani Progresivne unije. Trajajo do jeseni, včasi kar do zime. Le Za skupne mladinske pevske ma,° rudarJev v tistih par me-zbore: tecih zas!uži kaj prida. Zaslu- Jofteph A. Siskovich, preds. žek večine ni vreden piškavega __'oreha. poljčan Janko, a tretji Prijepoljčan. Gledali so ga in govorili : "Dober konj je konj mladca Bolgara.. Ni takega med svati. Niti naš car ga nima. Počakaj-mo ga in mu ga izmuznimo!" Ko so bili blizu Klisure, so ti trije obstali in govorili Milošu-čobanu: "Poslušaj mladec Bolgar! Ali zamenjaš konja? Damo ti boljšega in še sto dukatov po vrhu. Zraven pa ročico za orati njive za carja zmanjka." Miloš je vzel vino in se napil. Ko se je tako nekoliko okrepčal, se je zdanilo in je zasijalo sonce. e Glej, tam iz gradu zakliče nek Latinec: "Slišiš, srbski car Dušan! Glej, tam pred mestom je kraljev junak-bojevnik. Kliče te na junaški mejdan. Moraš se odzvati ali pa ne prideš več od tod, ne ti, ne tvoji svatje, še in vole. Pa boš lahko oral in manj pa nevesta Rokaanda! ke, gledajo in govore: "čudno, prečudno. Kakšen carjev bojevnik je to. Saj še plašča nima. Raduj se, kraljev junak, ne bo ti treba izdreti sablje, ne omadeževati jo s krvjo. Med tein je Miloš prijezdi! do šotora, kjer sedi junak. Za kopje ima privezanega divjega rjavca. In reče mu Miloš Vojnovič: "Vstani beli Latinec, da junaško deliva mejdan!" Latinec odgovarja: "Pojdi, črni Bolgar! Ne bi rad omadeževal sablje, ko niti plašča nimaš!" Razjezil se je Miloš Vojnovič. "Vstani Latinec! Plašča nimam, res je, a nimam ga zato, ker bom oblekel tvojega!" Zdajci je Latinec planil. Zajahal je divjega rjavca, nameril kopje, da zadene Miloša. Miloševi štirje zlati oklepi za-drže kopje, on ga pa vzame in prelomi kopje na tri dele. Latinec pa je rekel: "Strpi malo. črni BolgaF Slabo kopje so mi dali. Počakaj, da dobim boljšega." In zbežal je preko ravnine. Miloš Vojnovič pa je krik-je poprosil nit: "Ne beži, beli Latinec. Vem rad bi mi pobegnil!" In pognal je konja za Latin-cem, »ga dohitel pri mestnih vratih. Vrata so bila zaprta. Miloš Vojnovič sune kopje ter pribije telo Latinca na ledjan-ska vrata. Odsekal mu je glavo ter jo vrgel šarcu v torbo. Vzel je latinčevega rjavca in se vrnil k carju, govoreč: "Evo, car, junakove glave!" Bogato ga je nagradil car in mu govoril: "Pojdi sinko, napij se vina. Slavnega te bom naredil!" (Dalje prihodnjič.) Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.) ljudi kot je podpredsednik Garner. Pravijo, da se jih bo Sploh pa družbe zdaj ne potrebujejo veliko premogarjev. Saj delajo stroji. Slabo za premogarje je ob-stojanje dveh unij. Premogovniške družbe imajo piknik radi tega. Neki miner je v rovu na ta način primoralo iskati omenil tovarišem, da bi bilo jedel kruh." Ali Miloš Vojnovič je rekel: "Boljšega konja, kakor ga imam zdaj, ne iščem. Se tega ne morem obvladati. Kaj mi bo sto dukatov? Na vago jih meriti ne vem, s štetjem jih šteti ne znam. Kaj mi bo ročica za oranje in kaj voli? Ni oral niti moj oče, pa me je vseeno preživljal s kruhom!" Tedaj so rekli trije meše-tarji: "Poslušaj mladec, Bolgar! če ne daš konja, ti ga bomo vzeli s silo!" Mi;oš Vojnovič pa je rekel: "S silo se jemljejo dežele in Ko je car Dušan srbski slišal ta poziv, je poslal glasnika k svatom. Glasnik je hodil med svati in klicah ~Kdo je, rojen od matere, da gre za cara na mejdan in se bije s kraljevim junakom-bojev-nikom? Slaven bo postal." In glej, nikogar ni bilo. Car udari z roko ob koleno in govori : "Ej, če bi bila zdaj tukaj moja aestrrča, Vojnovitf a, šla bi na mejdan." Komaj je car spregovoril te besede, kar pride Miloš pred šotor srbskega carja Dušana in šareč z njim: mi......................i........................... *» 1 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI XAHODXI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA ;; Nare£ai»a aa Zdraieae driave (iavea CM—f) in Kaaado $4 00 mm J him. $3.00 mm pol Uta, $1.50 mm ietrt letal m CHi«afo i« Cleero $7.50 mm celo lete, $3.75 mm pol letaš sa liiMllM $0 00. NASLOV ZA LIST IN TAJNIITVO JEi 20.17 So. Lanndale Avenue Chicago, Illinois ................................................. George Maslach odpotoval v stari kraj Chicago. — George Maslach je bil v pondeljek 29. maja v centru, da se poslovi od sodru-gov pri Proletarcu, JSZ in z drugimi. Dejal je, da v par dneh odpotuje v stari kraj. Po narodnosti je Maslach Srb. po prepričanju pa socialist in to ostane. Po poklicu je pek. Delal je mnogo let v tem poslu pri Antcnu Žagarju v North Chicagu. Dokler je Maslach delal v ChicifTiu, je imel klub št. 20 (udruženje srbskih sodrugov na severni strani) svoj lokal, kjer so imeli predavanja, veselice in čitalnico. Maslach je pomagal kriti stanarino še dolgo potem ko je bil že v Wauke-ganu, od kjer je prihajal na obisk vsako nedeljo. Ker pa je odšlo tudi nekaj drugih članov v druge kraje, in Peter Koko-tovich pa je pošiljan na delo od svoje družbe v razne kraje v Zed. državah in Kanadi, je bilo breme za vzdrževanje svojega lokala za ostale sodruge pretežko, zato ga je klub opustil. Maslach pravi, da ko se vrne in če ostane v Chicagu, bo skušal spet obnoviti med svojimi rojaki na north side stare aktivnosti. V Srbiji in drugod bo obiskal sodruge in znance. V Beogradu ga poznajo, ker je srbska sekcija JSZ socialističnemu gibanju v Srbiji gmotno veliko pomagala. S. Maslachu želimo mnogo zabave po tolikih letih težkega dela. ni turi na jugu. Angažiran je v zboru svetovno slovite Metropolitan opere v Nevv Yorku. Tone poje v italijanskih, nemških, angleških in francoskih opernih predstavah. Bil je že prevoz v bolnišnico, se posve- treniran pevec in režiser, ko je toval z zdravniki in uredil kar| pr*el v Ameriko, šel potem na- je bilo potrebno. Zavest je ohranila skoro do zadnjega. Umrla je poldrug dan po tej nesreči v velikih bolečinah z neizpolnjeno željo, da bi še enkrat videla človeka, ki ji je bil drag. Pokojno Ivanko Hude sva vi-dela z ženo zadnjič lansko poletje. Jaz v drugič, ženi pa so Subljevi znani iz rojstnega kraja, ker so skoro sosedje. Prišli smo skupaj pri Pavli Subljevi v Brooklynu. Zbrala se je večja družba Angelinih znancev iz rojstnega kraja in ji naročali pozdrave svojcem tam Čez, kamor sva se odpravljala. Naj-živahnejša v družbi je bila Ivanka Hude. Slovenci v New Yorku so jo poznali največ le pod njenim dekliškim imenom Subelj. Zabavala je nas s svojim neprisiljenim humorjem in zbijala šale iz svoje bolezni. Miza je bila namreč obložena dobrin, ona pa se je morala ravnati po dijeti, ki ji jo je daljevati študije v Italijo in tudi tu porabi vsako priliko za učenje. Zato je uspel. Gostoval je z operno družbo tudi že v Južni Ameriki. Njegova glavna zasluga med Slovenci v A-meriki je populariziranje narodne pesmi na naših koncertih. Vabilom na koncerte med Slovenci se še odziva, če utegne priti, a večinoma je angažiran drugje. Marsikam med nas je prihajal peti na slavja kvečjemu za vozne stroške, kar mu je bilo mogoče, ker je zaslužil s petjem toliko več med Američani, in to njegovo nagnjenje za sodelovanje mu je večkrat prineslo podcenjevanje kot pa hvaležnost za uslugo, ki jo je storil prirediteljem. (Dalje prihodnjič.) Koncert mladine v Pittsburghu Clevelad, O. — Mnogo se je Je nekaj tudi dobro plačanih "dclavcev" No toj sliki jo W.lter S. Gifford, ki p rejema nad dve »to tiaoi dolar j« v Mm plače kot prad*odmik •■»•riik« telefonske im toUfroftk« kompanij« Obnovit« naročnino, čim vam potača. 3 tom nam veliko pri« hranite. že pisalo, primerjalo in "za-predpisal zdravnik. Njen brat; k|juei|0- glede trboveljskih alavčkov v starem kraju. Po-vdarjalo se je zelo modno, da so to delavski otroci in kaj vsega ne. Prišlo je tako daleč, da se je mislilo financirati turnejo tega zbora po Zedinjenih državah. Lepa stvar in vse hvale vredna. Ako pcljledamo po širni A-meriki opazimo, da imamo v Clevelandu tudi zbore mladine, ki pojejo pod imenom Skupni mladinski zbori. Prihajajo iz delavskih gnezd, so v pretežni večini otroci delavskih staršev in članov SNPJ in precej drugih podpornih organizacij. Nekaj tudi otroci članov in aim-patičarjev Jugoslovanske socialistične zveze. Ti hočejo biti Slovenci, so otroci delavskih staršev in imajo nadv$e za o-troke nadarjenega pevovodjo v g. Louis Semetu. Po mojem mnenju so edino ti poklicani gostovati najprvo, potem šele drugi. No, in to se bo zgodilo 11. junija v pitts-burški Soldiers and Sailors Memorial Hali v Schenley parku ob 3. popoldne. Takrat nastopijo v svojem naj pestrejšem koncertu, z največjim programom. člani ao uljudno vabljeni od blizu in daleč, da pridejo na ta koncert Zadostuje naj to, da podobno niate nikoli prej in bržkone ne boste nikoli več potneje slišali. Na dan torej t rezervacijami za ta dan in noben potrošek ne bo tako bogato obdarjen in poplačan kot ravno U. Ta iiredna prilika ja WALT1H S. GIPFORD Vrk ta«a i«a po nekaj tUotaka* plače o ra.nik dragih korperacijak Pre-Uom kroapoeelneati •« nje«a ae tiče I« WPA lakko smatra aa p epe I nem. nepotrebno astaaevo. kakor eH taki. ki prejemajo od par n« t Unč do mM-jo« dolarjev plačo m lete. delo v privatnih podvzetjih. Tragedija Židov je posebno poudarjena v zapiranju vrat beguncem iz Nemčije. Nikamor jih nočejo, pa so šiloma vrača-ni v tretji rajh, kjer jih sprejmejo s pretepom in mučenjem in nato prepuste samemu sebi. Kuba je odvrnila že več sto takih beguncev, enako večina drugih južnoameriških republik in tudi Mehika in Kanada se jih branita. Iz Palestine jih izganjajo. Mehika pravi, da stori dovolj s beguncev iz Španije. Zed. države so jih iz Nemčije sprejele nekaj tisoč, proti nadaljnemu dopuščanju beguncev pa je nastala tolikšna opozicija, da je vlada morala zapreti meje. Prisilna vojaška služba je v Angliji dobila prvi realistični izraz s pozivom za registriranje, ki je bil poslan 310,000 fantom. To je prvič v mirnem času, da je Anglija uvedla pri-morano službovanje v armadi. Plače teh vojakov bodo 37c na dan in seveda oskrba. Njihove žene bodo prejemale $4.25 na teden pod pogojem, da jim bodo njihovi možje dajali od svojih plač najmanj 82c vsak teden. Volitv« na Ogrskem so presenetile vladne maignate vsled naraščajočega števila glasov za fašizem. Ogrska ima že diktaturo, torej se pri volitvah v parlament ni šlo med demokracijo in fašizmom, ampak med vladno diktaturo, ki jo kontrolirajo bogataši, in tistimi nacionalisti, ki obljubljajo revnim ljudem "narodni socializem torej delo in preskrbo na stroške bogatašev. Gospodarski in politični položaj na OgrsJcem je obupen. Socialistično gibanje je močno, a v očigled razmer in terorja, cenzure in izjemnih zakonov, padca čehoslovaške in Hitlerjevega pritiska, je v defenzivi. Mehiiki delavci na oljnih poljih,ki so organizirani v posebnem sindikatu, so na svojem zboru sklenili zahtevati od vlade, da jim izroči v upravo in v obratovanje vso to zdaj podržavljeno industrijo. Na zboru so namreč poročevalci izražali bojazen, da vsled vnanjega pritiska, posebno od strani vlade v Washingtonu in Londonu, kani mehiška vlada izročiti ta mehiška prirodna bogastva nazaj fujemu -kapitatizmu, ki jih je izkoriščal od početka pa do podržavljanja. V vojni na tytaj*kem je bilo od 1. marca do 15. maja ubitih 120,138 Japoncev. Tako zatrjujejo iz pisarne generala Feng-Yu-hšinga, ki je podmi-nister v komisiji za obrambo Kitajske. boljše za nas ko bi se obe uniji združili, kajti v obema smo premogarji. Vse bolj enostavno bi postalo za premdgarje pod eno unijo. Marsikdo je izrazil, da .je enakega mnenja. Ko je kompanija o tej agitaciji izvedela, je vse tiste premogarje poslala na dopust. Družba hoče tako in tako tudi ostane, dokler bodo delavci pokorni kot so Mussoliniju in Hitlerju. Rudarji v drugih drŽavah ne razumejo razmer illi-„„„ , , noiskih premogarjev. Ako ima I klavec dandanes količkaj pri-merno stalno delo s plačo, je srečen kot da bi bil v nebesih. Piemogarji pa se bi morali potruditi, da bi tudi oni imeli od strojev saj malo koristi. Ne bom pozabil na vest v časopisih lansko leto, kako je neki profesor v New Yorku izumil pilule, ki bodo nadomestile jedila. Kadar bo njegova iznajdba izpopolnjena, bo dal pilule v promet. Pravijo, da bodo silno poceni, torej ravno prav za nezaposlene premogarje, katerim se bodo morali potem pridružiti tudi mesarji, groceristi, kuharice itd. ?Vzel bo vsaki po eno pilulo trikrat dnevno, pa bo želodec nasičen. Ker ljudem ne bo več treba rabiti zob, bodo morali tudi den-tifti jesti take pilule. Anton Gorenc. Mrs. Frances Godina v bolnišnici CHICAGO. — Mrs. Frances Godina, žena upravnika Prosvete in članica kluba št. 1, je nedavno prestala težko operacijo. Zdravi se v Women and Children bolnišnici na 1600 W. May-pol Ave. blizu Union parka, želimo ji, da kmalu okreva. Konvencija YPSL Konvencija soc. mladinske lige se bo vršila 1.-4. septembra v Clevelandu. Listen to and Adoertisr o ver PALANOECH'S TUGOSUV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orehe str a S ta tion WWAE, Evory 8unday 1 to 2 636 S. Clark St., Chicago - Har. »006 IMMMMMMMMMMMM, BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. >M#MM»MMM»MMM»M immmmmmmmmmmm a MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Ave., Cleveland, O. Fino pivo, vino in i*anje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra ffodba. I Dr. John J. Zavertnik PHVSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS f 2:00—4:00; 7:00—8:80 Daily At 3724 W. 261 h Strset Tol. Cravrford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:80—5:00 p. m. Daily Tol. Caaal 1100 Wtdnesday and Sunday by appointinenta only Residenee Tal. t Crawferd 5440 II ao an»wer — Call Aoatia 5700 Prva alovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, m J Ciceru in Berwynu. ^ l Parkview Lami dr t Co* I ■ FRANK CRILL in JOSEPH KOZ DRI Nt lastnika " ■ Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno | ■ Telefoni: ČAKAL 7171— 71TS * " 1727-17$! W 21 al Street * CHICAGO, ILL. " ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I __fc^k ............... * . A Yuiroslav Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers OFFICIAL ORGAN OF Yuguslav Federation S. P. PROLETAREC education ORGANIZATION CO-OPERATIVK COMMON WEALTH NO. 1656. rMkli>ked Weckly at 2301 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., June 7, 1939 VOL. XXXIV. Mexican Government Makes a Payment In the propaganda against Mexico whieh has flooded the United States for more than a year it has been asserted that the Mexican government has no inter.tion of meeting its financial obligations. The foreign oil properties \vere expropriated by that government over a year ago. The propaganda vvas designed to make public sentiment in favor of the return of thc properties to their American and British ovvners. Apparently it has not had the desired effect, or at any rate has not come up to expectations, as the companies have in the past few months been negotiating with the Mexican government for an arrangement short of the complete return of the properties, an arrangement which would enable the companies to operate the properties for about half a century, receiving the profits durinjg that period, and then turn them over to the Mexican government without strings. It is admitted that Mexico is a poor country, as compared and that it is hard for it to pay its IMPORTANT DECISIONS MADE AT J. S. F. MEET Ckicago, lil. — Amoi.fc i,M 1 portant aubjects discussion at the t JSF conference held »t the Slovene j Labor Center, May 28, was the co-j oidinating of dramatk group« func-tioning among our people under in-creased hard«hip's in the cities of Chicago, Milwaukee and Waukegan. The following committee was elected to work toward inereasing and im-pioving cultural and dramatic activ-itiea: Martin Judnich and Andre* M o se k of VVaukegan; Ivan Molek and Joško Oven of Chicago; and Leonard Alpner and Kristina Podjavoršek of Milwaukee. About forty delegate« and visitor« attended the meet. The time and plače for the next conference wa» aet for VVaukegan in the Fall of the year. Secretary of the conference, Anton Garden. wa» reelected. Par CHLIGHT mit«...... F%y Donald , J Lotrich Your World and Mine iiteii By NORMAN THOMAS re« The American people had an op- < up an alert organizer and aa a portunity to aee for themaelve« whai , sult there i« consiivrable more activ-Home of the various patriotic A mer-! ity in the County Organization. We PIONEER L0DGE MOONLIGHT PICNIC Chicago. III.—eal ha« come to a com-. nation«. Which are they? Who known plete «tand«till in its domestic policy. | whether the airplanes England and lt has accepted a defen«ive role In 1 France are buying in the United the face of the complete failure of Slates will be used against the Ger-its type of reformed capitali«m to mana or the Arabs and the Indians? conquer povcrty and unemployment.1 Who known whether American aims Roosevelt has turned his attention to will not be reso Id to the Fascists or armament economic« and the effort j release an equivalent amount of to make America an armed mes«iah. i French and Engli«h supplie« for »ale The end of that effort will be j to the Fa»ci«ts? tragedy. j The one good thing about the It i« increa«ingly probable that the whole mesa is that more and more Democrats will nominate some tscene of the farmer, labor and radical groups. General Moseley's statement« were not at ali unsuspecting. They p.cnic get« under way I believe in a dictatorial government. A large group of SNPJers who fol- J they admire such figure« as Hitler low the Pioneer affairs are looking and they are for an American Fas-ahead to the date with great anticipa-1 cist dictatoiship whereby the rich wlll break every law and order to step th«; working people and to their progreaaive organiza- tion. with the United States, bills. In a way, American capital has helped Mexico, by de veloDing mdustries, but it has also helped to impoverish that j mei.t thi« Saturday night—June 10 country by funneling profits out of it into the pockets of the -when the Pioneer Lodge moonhght foreign owners of such industries. It is true that the Mexican government has had difficulty in meeting its foreign obligations and has had to refund some of them. It is not, however, a plain deadbeat, as the propaganda would seem to indicate. A yery ^ band ha8 scluled m\\ OVer A very inconspicuous item in the newspapers of late in- aMd ajmission is only lBc with s throttle dicates that thc Mexkan government w.„U to meet Ita forejn . c.n b, ,,.«. obligations and is making a genuine effort to do so. I he item said that the government of President Cardenas announced the payment of $1,000,000 to the government of the United States, as the first installment on more than $10,000,000 owed by Mexico to Americans for expropriated a^ricultural lands. A government that wants to be a deadbeat does not pav million-dollar installments. — Milwaukee Post. (onsumer t • ■ , A Column of Usefu! Household Information certam!y to take action to preveint j ih<> hum with .ctivity. ! America/rom getting '"to the hands ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ up ^ that you,can sit around in reasonably niče surroundingo and lively otmos-phere. front lodge members. Come along and invite your friends has every reason to besrare ju«t such your friend'« friend«. ' men as Major Mo«eley because this _______man ha« had army ezperience and doesn't seem to be «ati*fied w»th an easy income from the United State« Government. He is prepared for action and is willing to struggle agHinst Pa. Socialists To Hold State Meet Sept. 24 the great mas« of workers. Rule« For Kooping Vitamin Preparatioos raaple »ugar, eggs, fresb fruits, and 1 fresh vegetable« to indicate their quality on their labels. Vitamin preparation«—particular- fhus ia ktter« no less than H of ly those co ti ta in ing Vitamin A—lose „n j^h jn height for most can«. and Vitamin A potenry if left exposed in ietter« no lesa than ** ineh high to air and light, especially in a warm f^. cans 0f io ounces and under, plscc* . these are the grade designations that Thc reason most cod-liver oil« must put on ali canned fruits and come in darkly colored bottle« or in vegetables sold to Canadian con-opaque wrappings is to prevent de- sumers: terioration by light. i 44Fancy,,r for those that are as But no jn»ttcr ,huw the bottle is, nepriy perfeci as possible. wtapped, keep tke eod-Kief oil in a| •^'boice^ bn th<* cah« conUining cool, dry, dark plače. Vitamin A is f00j 0f the next highest quality, e:«sily destroyed when warmed or ex- fcods which scorc very high in flavor, posed to the air or light; Vitamin D but which are irregular in size or is not readily destroyed. But the two come together in cod-liver oil. Cod-liver oil is best kept in a re- shape. "Standard,' for food of good PITTSBURGH. Pa. We are happy to note that the JSF Conference for the. Wiacoiuii»-Illinoi| The Pennsyl- District held Sundav, May 2sth *»« vanta executive committee of thc Socialist party met in PitUburgh on Sunday, May 14. and laid plans for the state convention so well attended. lt is necesaary m these trying hours to consolidate our forces and prepare to lead the way to bring the progieasive message l>e- The convention irill be held on 1 fore our workers. It is very desira^le that these conference« in other locsl-ities take on thc semblance of the united effort for thv cause of labor. It would be well tkat our people everjnshere realize tbe necessity to coordinate their effort^ and to utilizc their organizations so a« to bring our message to the greate«t number of people. Some time« *e nearly dispair. The confusion that has arisen in the ranks of the working classes and the splits and divisions have given rise to lcthargy. Gradually we will have to rebuild and reorganize our force« and these conferences can serve a very good purpose in that direetion. quality and good maturity, but not frigerator; capsules and tablcts with w handsome in appearance. Vitamin A content likewi«e. Next "Substandard," for food« packed best storage spot is a cool plače away j f,.om clean, sound fruits and vege-from the light. table« which are not uniform in ma- Don't keep the cod-liver oil bottle i turity, color, or «ize. open any longer than necessary. lt | The result of thc Canadian law is should be kept tightly closed when-ever it is not being used. Canadian Coniumeri Have Their Cannod Good« Graded Canadian consumers know exactly Sunday, Sept. 24. at a location to be determined by the »tate action com-raittee. A con«titution committee was set up to revise the Pennsylvania cunstitution in line with the model Illinois constitution, and preaent their report to the convention. 10,435 Signatnroa Noodod Thc committee voted to run a peti-tion campaign in Augu«t to keep the party on the ballot. It will be neces sary lo obtain 10.435 signatures in a period -of 30 days. This is severa 1 thousand les« than were nece«sary last fall, when the |>arty obtained over 16,000 signatures. The petition campaign will begin July 24, and end August 23. A report wa« given to the execut-ive committee on the new local in Reading, stating that most of it« members are stili members of the Social Democratic Federation. A committee of Jesse Holmes, I^eon Rhull and Bili Hollister wa« elected aH these canned food products. Quality grades for American-can-ned fruits and vegetahles have been developed by the U. S. Department what quality they get when they buy of Agriculture. No canner is required to give to Canadian con«umers a guarantee of wholesomeness covering' t« work with Norman Thoma« and David Felix of the solution of thia matter. toward a canned fruit« and vegetable«. Canada has a grade-label law to use them, however, but many do. If consumers a«k their grocers for which requires aH canned fruits and Grade A, B, or C, more grocers would vegetable«, honey, maple syrup, I «upply them. CO-OP EMPLOVES AND UNIONS are natural allies. Thc farm organizations, having thc same basic purpose, also enter into the alliance. Hence, unions and co-operatives should strivc to be of mutual aid to another. The unions should cducatc their members to be co-operators, _ . and the co-ops should educate their "Report any co-operative in which membera and empfoyes to ba union- From thc Co-oporatiTa Builder Organizer« of the American Federation of Labor report monthly to national hcadquarters. On the blank which thc organizers use for this purpose there recently appeared a new qucstion: unions are interested. Are the cm-ployes of the co-opcrative organized?" This qucry would seem to reveal the AFL's growing interest in co-operattves, an interest which has re-peatedly been affirmed in resolutions at AFL conventions, in literature advocating co-operatives, and other ways. Sometimes union officials fail to indorse co-operatives because these unions have contractual relations u ith private busincsses, whieh th«y fear may be dkturbtd if they ad-vocate a type of enterprise which profit bufinesa hates. But »v^ch union official! are ovettmtid.( Neither of thc national labor federations have taken this stand. In cvcry country where consumers' co-operation has dere lo ped to s high degree, its main strength has been among the organized workers. There is no reason to think it will be othei-wise in the United States. The purpose of co-operation and of unionism dovetail perfectly. Unionism inereases the dollar wage and co-operation increase« the buy-ing power of each dollar. Both pro-vide schools of democracy in arhich the worker« learn to run their own economic affairs co-operatively. They ists. Both unions and co-ops have a «take in such mutual action. If many unionists join a eo-op, they naturally influence the management of the co-op to be pro-union in its employment and buying policics. Likewise, if co-op employes and members jolo the unions, they are then in a position to inculcate the co-operative view. point in the union movement. For this reason we think that co-operatives should nat be "neutral" toward labor unions, should 'not mere-ly follow a hands-off policy as re-gards their cmployes' affiliation with unions, but should cncoift šge them to af/iliate. Only in this way can that greater co-operative-labor movement, which include« the organization of both producers and consumers and which is the ardent desire of co-oper-ative idealista, be attained. Support La Follotta Amendment The committee voted to establish a monthly mimeographcd bulletin to be issucd to aH branch secreUrie«, s« an informational and educational publication, the first issue to come out in May if feasible. In addition, the commitee voted to ask ali branches in the state to ttike up the rpjestion of the La Fol* lette war referendum amendment at their next meetings, since the amendment will soon be voted on in the senate. A direetive bulletin on ways of applying pre««ure for the war referendum will bc «ent out by thc state office. Children of Poor Show High Ability in Art Underprivileged and half-starved children of New York « East Side «how a remarkable apitute for creat> ivi work in art when given an op-portunity to do so. «howing again that it i« povcrty with its attendant lack of an even break, not inferior mentai endoanient, that keep« large sections of the working clasa in ignorance. Speak ing of these children, large ly deaeendants of old time Jewiah se 11 le rs from Spain and Portuga!, a Federal Act Project release says: "These ingenious younsters evidence their joy in art train ing by in-tioducing new recruits to the cla«ses daily. As a result of the mass en-thusiasm displayed, it ha« been found r»ecessary upon occa«ion to resort to 'bi ibes' in order to keep the already overtaxed facilities and overcrowded cUssrooms from being deluged he-yond ca pačit y with eager študenta. Mi. Samuels will promise a neophite aho is willing to relinquish ^lis re 4ular period that thc rcward will Collow ncxt time; the child will be granted' the privilege of remaining uf ter school upon that occasion in order to work longer. "Coming for the most part, from poveity-strickcn East Side Scphardic families. these boys and girls sho^s great aptituile for crcative expres-sions. "VVith malnutrition the rule rather 9 tfcaa Um izet^kn, the hunger for I^ast Friday night the executiv< ^eif-expression seem« to have in-committee of the Jugoslav Socialist ereased.. Federation held it« monthly meeting "Special pride i« taken by the chil middle-of-the-road candidate, scarce-ly to be distinguished from the Kep-ublican candidate in 1940. There is, therefore, a revival of speculation about a third |>arty, primarily farmer and labor in com-position. But aH such talk a« I have heard ends with the diseouraging rute, "the fight in labor'« own ranks dcom« any effort for a labor party.M This is part of the priče we pay for labor's civil war. Travtri Clement I should like to cxtend greetings to Traver« Clement, who begin« work as national »ecretary of the party. He has a hard job ahead and need« the support of aH of us. Hc takes the job, as some of us know, at a very real ?acrifice, which he would not himself want mentioned. Certainly there are no differences of opinion or policy in the party enough to keep ali of us from getting behind the national office in a big drive for So-eialism. F. D. R.'« Letter European politics become more and more complicated and have less and le«« to do with democracy. Roosevelt's letter to thc dictators was admirable in substance, but unfor-tunate in tone and timing. It wa« far better calculated to build up a čase for himself than to bring about conference or to alienate the people of Germany and ltaly from the dictators. For home consumptior» the dictators were able to make cffective reply Meannrhil« it becomes more and more uncertain how the nations will line up. The removal of Litvinoff from office adds weight to the charge« of Wrhritsky and other« that, at heart, Sulin prefers one with Chamberlain and Daladier. Naturally he wanta the best terms Americans are coming to see that we can «erve democracy and humanity fat better by keeping out of this hclPs broth than by getting in. They are also beginning to see that no pol-itician has a right to talk about American participation in economic warfare in favor of one group of belligerents us against another who is not willing to count on the prob-ability that such economic warfare will lead to military warfare. Our dntjr is »teadily clearer. To keep America ont of war we »hould decrease presidential diseretion, give the people the right to vote on entry into war, and •trongthen, not woaken, onr neutralitjr legitlation. We muil accompanf lliete meature« bjr far more efficient warfare on unemplojr-ment here at home, bjr far more gen-ciovi treatment of refngee* and far more vigorou« leadership, looking to-wards world conference on disarm-ament and economic readjustment. FRITZ KUHN'S HITLER BUND READY TO TAKE OVER U. S. A. Fritz Kuhn, Nazi Bund Fuehrer, was attending a luneheon of the Board of Trade in the Biltmore Hotel in New York la«t Winter, where Con-giessman Martin Die«, chairman of the House Committee on un-Amer-ican Activities, was the principa! speaker. Dies saw Kuhn and sent him a note that said; '4 shall have to attack you." The Bund fuehrer wrote buk a note: "Go ahead, but don't go too far or I stand up and mention one niune." This was the story told by Fritz Kuhn to Bryce Oliver in an inter« view nppcai ing in "Ken" for May 18. Mr. Oliver, commenting on this story, «ays: "Here was the leader conceded to b«- the head of the Nazi movement in the United States aetually pro- ht can get for sapport in Asu f»-om c,M|min th|lt he coulii forcc . mcm. thb so-called democracies wh.ch tn K of lhe „OUH€ wf Rep,esenUtives 1 nrm ^' 10 m l° l°nC dOW" HlUck °n the " ePuTdoubtedlv SUlin would like to' Mr- Oliver went to Washington see Chamberlain and Hitler destroy Congressman Dies about lt. each other even as Chamberlain i "1 niJst confeM- **** ,Mr- 01,Jer; would like to see Hitler's Germany 1 Wi4S »ot cntirely satisfied reduce Sulin's Russia to impotence. *ith 1 ' eceived. although it The smaller nation« are looking out c«*rt*inly » der;,ai1- ' for their interests a« best they can. hy the more mechanically minded members of the classes." at the Center. It was definitely de-cided to hold the National JSF Congress in Chicago on September Ifith and 17th. Notice* of the con*olidation of Branches 114 and 115 of Detroit wa« received and it was h(»ped that the consolidation may bring baok j more activity among our people. A statement of the position of the Ju-i goslav Socialist Federation wa« rcai* and adopted with reference to un-! employment, inaecurity and the gen- j eral condition« in which we find our- j »elve« and the futile efforts of the j luii.n pORtjH>ned to the second various would-be-saviours w ho are , yt Way of thc month, June », at 8 P. taking advantage of the hard times j jj jn qrunch headquarters. Despite thc axis, Italy and Germany dren in the fact that the presses used ; ^ ^^ fortifying each its own side for etehing and block printlng were i of tho Brenner Pass. The arm« trade constructed at thc acttlement house j cbcerfully on. Italy has just delivered a naval Dies explains his failure to push his investigation of Kuhn by saying that "Kuhn's just another chiseler getting the dollar« out of «uckers and I don't feel like giving him advertising." • Rut Mr. Oliver finds that Kuhn is vesscl to Russia, and Chamberlain i« J being invest igated by three executive Important Notice! Cleveland. O.—Members of Branch 27 JSF, are hereby notified that the d.tle of the regular Branch meeting said to be interested in the chcmical side of the German armament ring. i Arm« Trafflc Under these circum*tanccs it is sheer madness to talk about collective security for democracy or to assume that American trade in arms to bemuddle the working masses. The session was live)y and lcngthy. Thc need for traveling solicitors and agitators was keenly felt, e Cook County Socialista have picked Josephine Turk, Sec'y. "Wc can't go to s»r now," WIH Rodgert once said, "we haven't got a slogan." NATIONAL GUARD TROOPS AT WORK War sweeps away human multi-tudes as inseets; tramples them down as grass; moeks at the right, and does not deign a thought to their woea.— VVilliam Ellery Channing. Truth wil| not make us rich, but it will make us free.—Will Durant. Cleveland Youth Groups To Present Concert In Pittsburgh, Pa. June 11. Cleveland, O.—On Sunday, June llth the American Slovene United Youth Chot us of Cleveland, number-1 ing 300 singers, will journey to Pittsburgh, Penn«ylvania, to present one of the finest concerts in its history. The combined seven choral grou|>« wiil render 34 songs in the American, Slovene, Croatian, Serbian, Bohem-ian, Slavish and Russian languages. Thc concert will be held in Sol-diers and Sailors Memorial Hali, Schenley Park, Pittsburgh, Pa. Mr. Loaia Sem«, direetor, will raise his baton promptly at 4 P. M. (day-Iight saving time) and the well-known pianists, Miss Elsie Artel, and Miss Mary Gorance, will accompany the chorus. On this occasion a special train will leave Cleveland at 6:30 A. M. June llth. Friends and music lovers are In vited to make the trip. Round trip tickets are being sold at $2.50 and may be procured from any «ecretary of the individual choruses or at the Frank Cheine Jewelry Co., 8401 St. Clair Ave., or you may call He. 04«85} t t . . . ^^ Oi Mi. 2048 and make reservations. A truckload of picketing miners in llarlan, Kentucky, las\ng sent Aane Travea. I to a llarlan jail, at the ix>int of national guardsmen*! gtins. branches of the government — the Navy DejHirtment, the Interior Department aad the Department of Justice. "The Navy Itopartmeflt," Mr. Oliver say«, "was keeping a close watch 011 Bund operations along the South Californta Coast, and inquiries con- Slovenc Labor Center Garden in New Dress Chicago, lil.— A^hcn Spring came 'round aml found our garden bare and rather empty and our former gardener, Mike Reading, living way out on the Pacific coast. in the beautiful state of California, what to do about it was, for a time, a quite perplexing problem. Pcrennials, survivors of many seasons. were ready to burst into life at the first touch of Spring, none the worsc for the long eold winter, it