Neprilike iičiteljskega stauu. Pomanjkanje moških učnih oseb j€ bilo že pred vojno občutno, a po vojni bo to še huje, zakaj nekaj jih je ugrabila vojna, mnogokateri pa — med temi vsi mlajši — ne marajo več delovati v šoli. Temu so vzrok razne neprilike. Beraška plača je bila kriva, da učiteljstvo ni moglo delovati v šoli, kakor bi bilo želeti — in kakor je samo tudi želelo. Toda poleg te neprilike imamo še mnogo drugih. Zato se ne smemo čuditi, če niti zvišane plače ne bodo udušile naših teženj po izboljšanju. In te težnje imajo pri nekaterih vrhunec v klicu: Proč od učiteljstva! Idimo v prostost, ki nam nudi tiste življenjske pogoje (ali še boljše) in poleg tega vse druge udobnosti, ki si jih sme želeti in jih uživati izobražen delavec v državi. Mnogi stanovi brez posebne predizobrazbe so se nam lahko rogali in bi se nam še bolj, ako si sami nočemo izboljšati stanja z izpreraembo poklica. Oglejmo si razne neprilike! Gojenec-stopi iz učiteljišča poln idealizma v dozdevno lepi svet. Obrne se na tega ali onega okr. šol. nadzornika, da dobi izpraznjeno učno mesto. Eden želi v mesto, drugi v vas itd. Ali koliko je takih, ki jim je omogočeno delovati tako, kakor si želi pravi učitelj"? Dekret v roko, pa hajdi pogledat v ono vas, kjer naj se prične delo! Gospod predsednik razkaže šolsko poslopje, malo učilnico, zatohlo stanovanje itd. Prvi mrzli curek na razgreti idealizem. Ali mnogo jih je, ki se jim godi še slabše. Šolskega poslopja nitl ni. Učilnica je v zasebni hiši v vasi, kjer ima domača živina časih boljše stanovanje nego učitelj ali učiteljica. Želja, da bi to ali ono popravili, zadene na hud odpor, zakaj denarja je škoda, in gospod predsednik ne dovolijo tega. Pouk se prične. V malo učilnico pride dvakrat preveč otrok, Z naporom vzdržuješ disciplino. Učil ni. Krajnl šolski svet, oziroma gospod predsednik so mnenja, da take šare ni treba. Nastopijo zimski meseci. Samski učitelji neugodnosti zime ne občutijo toliko kakor oženjeni z družino. Na vseh naših šolah so stanovanja večinoma urejena tako, da obstoje iz ene prav velike sobe, v katero bi moral nakupiti vso Naglasovo zaloeo pohištva; druga soba pa je tako majhna, da se jedva obračaš v njej. Pozlml skoro ni mogoče oskrbeti kurjave za veliko sobo, torej stlačl vso družino v malo. Kje naj opravljamo pisarniška dela? Prva skrb po pouku mora biti, da se učilnica dovolj prezrači in osnaži. All naj poziml na večer še enkrat kurimo, da bomo modi pisati? Na mrazu pa tudi ne bo nihče te?a delal. Zaradi raznih takih okolnosti izgineva idealizem, saj imamo priložnost, da se čestokrat uverimo, kako morejo drugi stanovi, ki se za svoj po klic niso toliko pripravljali kakor učiteljstvo — živeti v človeka dostojnem stanovanju. Če pa si učitelj išče v raznih takih okolnostih zaslorabe pri šolskih oblastih pa se mu končno pripeti, da ga iz službenih ozirov premeste z dežja pod kap. In če se učitelj v boju za svoj obstanek in ugled opre na šolske zakone, takrat pa reče gospod okrajni šolski nadzornik, da je zakon samo na papirju, ter da učitelju ukor! Tako se je zgodilo meni in še marslkateremu tovarišu. Umevamo težnje učiteljstva, posebno mlajšega, ki si hoče z izstopom iz učiteljske službe priboriti stopnjo v človeški družbi, kl mu gre po vsej pravici kot kulturnemu delavcu v državi. Gotovo pa je, da obstoje izvun materialnega položaja še druge uvaževanja vredne okolščine, ki učiteljstvu podirajo veselje do dela. Te so osobito: slaba šolska poslopja z neprimernim vlažnim stanovanjem, prenapolnjene učilnice, preslaba podlaga za nadaljnji potrebni razvoj posameznih šol zaradi pomanjkanja učil itd. K »emu pridejo še dejstva, da so šolske oblasti, oziroma njih organi zastopali mnenje, da je šolski zakon le na papirju, in so v svojih odlokih celo citirali zakonite določbe, ki jih sploh ni. Vsi merodajni činitelji naj skrbe za čim hitrejšo odpravo teh nedostatkov, da ne bo trtba prekmalu nekaterih šol zaradi pomanjkanja učnih oseb sploh zatvoriti. Naš ideal je državna ljudska šola, ker le država more dati šolstvu in sploh posameznim šolam za razvoj potrebne podlage. Vsi merodajni činitelji naj delujejo na to, da se ljudsko šolstvo uredi kot enotno državno šolstvo. Josip Gorišek.