Literarne pravljice vse od svojega nastanka delujejo kot pomembno ideološko orodje, ki je rabilo reprodukciji družbenospolnih shem in naturalizaciji patriarhalne družinske skupnosti. Natančna analiza družbenopolitičnega konteksta in razvoja klasičnih literarnih pravljic, ki so jih ustvarili brata Grimm in Charles Perrault, pokaže, da vlogo slabega krušnega starša vedno zaseda le druga žena ali nadomestna mati, medtem ko je biološki materi nadet predznak dobre matere šele z njenim obveznih prehodom v smrt.S sistematičnim utišanjem bioloških mater in obveznim pokončanje in odstranitvijo mačeh so literarne pravljice v jedro raznospolne nuklearne družinske skupnosti postavile dobrohotnega očeta in na svoj način utrdile t.i. zakon očeta.Očeta so pri tem razbremenile krivde za njegova incestna dejanja ali soodgovornosti za kruto obravnavo otrok, ki so ji očetje sicer izkazovali v ljudskih pripovedih.Novodobne priredbe klasičnih literarnih pravljic v večini ohranjajo ozki patriarhalni vzorec vzpostavljanja in gledanja na družinske skupnosti, kar ima posledično specifične socializacijske učinke na mlado bralstvo.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-UQ0TH6I5

COBISSID

3131749

Objavljeno

13.08.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Burcar, Lilijana (2009). Socializacija mladih skozi literarne pravljice. Socialno delo, letnik 48, številka 1/3, str. 17-34, 187, 193. URN:NBN:SI:DOC-UQ0TH6I5 from http://www.dlib.si

MLA:

Burcar, Lilijana. "Socializacija mladih skozi literarne pravljice." Socialno delo letnik 48. številka 1/3 (2009) str. 17-34, 187, 193.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQ0TH6I5>

Socialno delo
1982-
(Zbirni zapis)

številka

Socialno delo
2009
(Celotna številka)