Vestnik za učiteljiščnike. Beseda tovarišem učiteljiščnikoni! Ne mi; krive so razmere, da se obsoja pri nas na Slovenskem vse — in tudi narodno, gospodarsko in kulturno delo le s politiškega stališča posameznih politiških strank. Da, še celo samoizobrazba se ceni in dopušča, kakoi pripoveduje, le pod diktaturo politiških vplivov. Otvarjamo v svojem listu rubriko, namenjeno vam! Potreba je pokazala, da učiteljstvu ne bo več mogoče uspešno delovati v prid svojemu vzvišenemu poklicu kot vzgoje?alcu mladine in naroda, ako ne bo prihajal iz naših učiteljišč naraščaj, ki bo irael poleg temeljite stanovske izobrazbe tudi temeljito vsestransko, eplošno izobrazbo o življenjskih vprašanjih. Ne zahtevamo od vas nikakega strankarstva in vas vanje tudi ne menimo uvajati. Hočemo pa, da gojite samoizobrazbo y vseh delih znanosti — brez izjeme — in si potem prosto, samostojno postavite svoje naziranje in prepričanje, ki pa po teb zahtevah ne bo temeljilo na strankarskih principih, ampak na kulturnem temelju. — Zameujajte yrček in cigareto z znanstveno knjigo, ki vam bo širila obzorje po vesolnem svetu, yam dajala y p o g 1 e d v vse stroke znanosti in vas usposablja za uspešnonarodnodelo bodisi n a kateremko 1 i narodnem polju. Namesto da bi si z alkobolom in nikotinom ubijali svoje lastno telo, skrbite rajši za prospeh svoje telesne vzgoje, ker Je v zdravem telesu biva zdrara duša", in gotovo se nam ni potem bati, da bi ne skrbeli za prospeh telesne in z njo tudi duževne vzgoje naroda. Dajte prostora, da se razvije razum, a dajte prostora tudi čuvstvu, da se vzgojite v popolnega filoveka, kakršnega zahteva duh današnjega časa — in pojmili boste socialnega duha današnje dobe. — Naj vam ta .vestnik" daje vsaj nekaj vodil, o čern razmišljate in se izobrazujte, da boste hitreje dospeli k svojemu smotru in dosezali to, kar se bo od vas zahtevalo y življenju in se ne boste predolgo ukvarjali z manj potrebnimi stvarmi. BEratko je življenje, a dolga je veda." Ni izgubljati časa na učiteljišču, in nihče naj se ne tolaži s tem, da se vam za študij ni potreba pečati z nikako stvarjo, ki ei pray v neposrednem stiku s šolo in Yam v javnem žiyljenju ni potreba ničesar vedeti. BŠola bi morala biti učiteljica življenja in za življenje!" Prebridki bodo občutki, če boste ta 6as izgubili, ker ni res, da vam bo časa za samoizobraibo za službovanja preostajalo, ampak primanjkovalo ga bo in to še celo, če ne boste vsaj elementarnih naukov narodnega življenja že prinesli s seboj. Ne vzgajajte se za ničvredneže in kima?ce ter ne lazite slepo za svojimi Toditelji, ker običajne tradicije in oboževanstvo nam škodujejo in z njega rastočo močjo pada energija in sposobnost za delo. Zaupajte y lastno moč, kervedite: V samozavesti leži jedro dela! Ne kličemo yara: BVi ste naš up in naša nada"; rečemo pa: BCe hočete delati in se samoizobraževati, postanete labko up Blovenskega naroda!" Bazmere na koprskem nčiteljišču.*) Triintridesetlet prognanstva. (Eeferiral na shodu užiteljiikih abiturientov V. S • š i 6.) Zbrali 8mo se, da se pogovorimo o razmerah yseb slovenskib učiteljišč, posebno pa, da obrarnavamo yprašanje učiteljiščnikov koprskega učiteljišča, ki je za sedaj eno najražnejšib in najnujnejših vprašanj celokupnega učiteljskega dijaštva. Preden začnem razpravljati o neznosnih razmerah, ki vladajo na tamošnjem u5iteljiš6u, vam hočem na kratko očrtati nalogo učitelja ali učiteljice. Naloga učitelja je jako težavna, a je tudi vzvišena nad nalogo yseh stanov. Učitelj mora skrbeti za napredek mladine bodisi v duševnem kakor tudi v telesnem oziru, mora pa skrbeti tudi za vzgojo in napredek naroda. Ne strašimo se črnib balj, ki poizkušajo napraviti močan jez duševni, kakor telesni izobrazbi. Naše geslo bodi rajši geslo g. nadučitelja Grraeka, ki pravi: nV eni roki Oiril-Metoda s Prosveto y drugi Sokola." Neustrašeno korakajmo s tem geslom proti sovragu! Sedaj pa poglejmo, ali je to mogoče dose6i učitelju, ki se izobražuje na uašem učiteljišču ? Bavnokar je zakljufcilo c. kr. moško u6iteljišče (alovenski oddelek) v Eopru 33. šolsko leto. Preteklo je tedaj 33 let, odkar so nepremišljeni faktorji premestili slovenski oddelek moškega učiteljišča ia Gorica y Eoper, odkoder prihajajo pogostni klici: »Nazaj y Gorico!" Nekaj let sem prinašajo časopisi tolažljive vesti, da se premeščenje izvrši y prar kratkem času. Tako je tudi t. 1. zašumelo po raznih listih: BUčiteljišče se a prihodnjim šolskim letom premesti v Gorico". Z veselim srcem je to vest pozdravila Y8a slovenska javnost, pa — glasovi so zopet potihnili in našim torarišem bode treba zopet iti v Koper — t prognangtvo — potujčerat se y laiko mesto! — Kdor je bival med temi razvalinami ali imel svoje sinove tam, ve prav dobro, kakšne razmere vladajo tam. Starši izroče svoje sinove brezvestnim Ijudem y stanovanje in to v dobi 15. do 20. leta; to je v letib, y katerih se določi srečna ali nesrečna bodočnost mladeniča. V teb letih se mladeniči navzamejo duha značajnosti ali neznačajnosti; narodnjaštra ali janičarstva, med katerim je zadnje y Eopru najlažje. Ako vpliva okolica ugodno na človeški razroj, pritrdimo labko, da se mladina vzgoji v vrle mladeniče in zavedne može, ki bodo delovali na polju prosvete za blagor naše domoTine, le pod gotovimi pogoji in razmerami, v katerih žiye in imajo nanj vpliv. V Eopru pa tega ni! Stanovalci mesta so ponajveč ribiči, rokodelci ali kaznilniški čuvaji. Poleg teh je nekaj ital. posestnikov B8ignorova, ki pa ne sprejemajo dijakor v stanovanje — posebno slov. narodnosti ne, ker so zagrizeni Labi. Eje tedaj naj išče slov. dijak stanovanja, ni pač težko uganiti! Iskati ga mora jiri ljudeb, ki bi sami potrebovali zrelih voditeljev. Taki gospodarji naj čuvajo našo mladino? Ti naj Tzgojevalno vplivajo na njib duševni razvoj! V Eopru nima mladina nikake prilike, da bi se izTenšolsko izobraževala, zaraditega se v marsikaterem mladeniču zamori čut do boljše izobrazbe, zakaj enak je ptif.u s prestreljeno perutjo, ki ne more v višave. Posledica temu je pohajanje po gostilnicah — pijančevanje. Gospodje profesorji se trudijo, da bi krokanje zatrli, a ves trud je laman, zakaj mladina išče razredrila, izvenšolske zabave, ker je ne dobi drugod, jo išče po krčmah, Žalostno pa resnično ! — Dajte mladini primernega izvenšolskega razvedrila, pa na mah ste odprarili krokanjn! *) h, tega poročila je razvidno, da je bila rea že skrajna potreba, da so premestili slovenski možki oddelek ii Kopra v Gorico. Uredn. Eoper tega ue nudi naši slov. mladini, tam ni t'oljših krogov, kjer bi se naši linovi učili tega, česar se zahteva od olikanega Slovenca. Šola ne oboroži mladine z Tsemi za žirljenje potrebnimi vedami, zaraditega prihajajo mladeniči od tam precej neotesani in od tam potem v službo y kak zakoten kraj — kjer se mu zamore zadnji žarki lepih idealoy, pa imamo pol človeka, ki nadaljuje to, kar mu je nudilo gnezdo Eopra. — Eoper je za telesni razvoj nezdravo meato; v dokaz temu je, da prihajajo od tam telesno slabo razviti mladeniči in mnogi so legli v prezgodnji grob, ker so si tam nalezli jetike. Eje leže vzroki ? Evo dokazoy: Šolsko poslopje je bivši samostan, ki je več let stal tapuščen in polagoma razpadel. Prostori so nepripravni za šolo, ker so vlažni in slabo razsvetljeni. Pogosto, v zimskih dneĄih, je treba po cele dneve pri luči poučevati. L. 1875. so oblasti le začasno spravile užiteljišde y te prostore, ker sklenjeno je bilo (v 1. 1877.) sezidati novo moderno poslopje. Letos pišemo 1. 1909. in novega poslopja za učiteljišče še ni in ga kot kažejo znamenja tudi ne bo! V celem Eopru ni stanoranja s pečjo, da bi dijakom v zimskih dnevih zakurili, kjer bi v toplih sobah izdelovali domače naloge. Pač božje čudo je, da bi se mladina ne nalezla v takib stanovanjih naboda, ki je prednik jetike, ali pa revmatizraa. Brezrestni stanodajalci pa dajejo dijakom slabo, pogosto škodljivo hrano. Za tako hrano, borno in slabo pa je treba plačevati od 45 do 56 kron. Eako se pa godi dijakom, ki ne zmorejo tega zneska plače?ati, je naravnost povedano — obupno. V Eopru ni dijaškib, pa tudi ne ljudskih kuhinj, zaraditega si ti siromaki za večerjo prepašejo trebuh, a za zajtrek se umijejo. Dobrosrčni dijaki si odtrgujejo od lastnih ust že itak pičli grižljaj, da le nekoliko utešijo dobremu sodijaku lačni želodec. — Za telesno varnost je v Eopru prar malo preskrbljeno, zakaj slovensko gororeči dijaki so vedno v nevarnosti, da jih laška druhal ne napade — da, še celo pred kolegi italijanske narodnosti niso varni. Laška nestrpnost se je zanesla še celo med stene šol. poslopja. V prvi vrsti se obrnimo do naše vlade! Vlada, kje so naše pravice?! Daj nam to, kar nam gre po zakonu. Ako imajo drugi narodi svoje pravice ter jih izrabljajo proti nam — čemu nas preziraš ?! Dovolj je, da nas stiskajo od več strani, ^da se moramo bojerati kot y mali, a srčni trdnjavi, ne da bi morali prenašati udarcev še od tebe s tem da nas preziraš ?! Ali se ti ne smilijo ubogi slovenski dijaki, ki te kličejo na pomoč? Ali je res njih glas kakor glas rpijočega v puščavi ?! Saj ne zahtevamo nikakih privilegijev — nego pravic! Dovolj je 33 letnega prognanstra — nazaj v s?ojo domovino hočemo iti! V Gorico nazaj, odkoder so nas nepremišljeni faktorji premestili 1. 1875. Vsi za to poklicani činitelji povzdignite svoj glas ter glasno zahtevajte, da se s1oy. oddelek rnoškega učiteljišča v Eopru premesti s prihodnjim šolskim letom y Gorico! Besolucija: Učiteljski abiturienti in abiturientinje, zbrani na sestanku dne 1. avgusta t. 1. (1909) y BMestnem domu" y Ljubljani so razpravljali o razmerab na koprskem učiteljišču in so spoznali za nujno potrebo, da se odpomore neznosnim razmeram in stanju koprskih učiteljiščnikov s tem, da se sedež slov. moškega oddelka učiteljišča v Eopru nemudoma premesti v Gorico in to iz vzroka, da se učiteljiščnikom razširi duševno obzorje in da se da več prilike za njega telesno in duševno vzgojo — o čemer se je v javnosti pae razpravljalo — kakor jo ima do sedaj. Zato se naprosi ,,Zavezo avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev", da ukrene yse potrebno y dosego teh ciljev. * * * To se je tudi zgodilo, in sedaj je učiteljišče že y Gorici. Da bi delovalo y blagor slovenskega učiteljstva, šolstva in naroda! — Hvala vsera faktorjem, ki so se potrudili, da se je to yprašanje končno pravično rešilo!