Celje - skladišče D-Per 214/1958 iiipi COBISS © NE EMAJLIRANE POSODE CELJE Tovarišu Luki za šestdesetletnico Zajemali moč smo iz tvojih oči, Ko stisnil po štrajku krepkeje si pest, Ko s silno besedo si dvigal zavest, . Vzplamtele v protest so delavske moči. Ki epile so nas prečute noči, Ko si tolmačil nam naš manifest. Vanj si vpletal slovensko povest Teptanih pravic tisočletne nemoči. Iz štrajka v štrajk si nas vodil v upor. Peter Strugar je bil komandant in z nami premnog industrijski gigant ustvaril je Luka Kovinar — naš vzor. šestdesetletnik še zmeraj je fant, zakoreninjen med nami — mogočen bor. K. LEVIN Življenjski jubilej tovariša FRANCA LESKOŠKA Kdo bi mogel bolj toplo in prisrčno napisati sestavek ob lepem življenjskem jubileju tovariša Franca Leskoška-Luke, kot prav kolektiv Tovarne emajlirane posode. Kdo mu more ob šestdesetletnici njegovega življenja krepkeje stisniti roko in bolj iskreno želeti zdravja še mnogo let, kot naš kolektiv. Kdo more biti bolj ponosen na visoko priznanje tovarišu Luki, ki ga je predsednik republike tovariš Tito odlikoval z redom junaka socialističnega dela ob njegovi 60-letnici, izpolnjeni z desetletji revolucionarnega dela za izredne zasluge v socialistični izgradnji naše domovine, kot naš tovarniški kolektiv. S tovarišem Lukom je tesno povezan del zgodovine Tovarne emajlirane posode, ki je bila zanj o njegovi mladosti kovačnica tega, kar danes tov. Luka je: velik politični voditelj in gospodarstvenik, vztrajen revolucionar, brezkompromisen borec Za človeka, prekaljen komunist in zvest patriot. Čestitati tovarišu Luki za njegov 60. rojstni dan pomeni govoriti o njegovem trdem življenju vse od trenutka, ko je v Gaberju kot sin delavca zagledal luč sveta, se izučil v naši tovarni za kovinostrugarja in že kot mladenič spoznal tedanjo resničnost življenja: krivično izkoriščanje delavstva po kapitalu. Še danes je o naši tovarni stružnica, na kateri je stružil mladi Franc Leskošek, stroj, ki je mladeniču odpiral oči in razum, da je postal neustrašen borec za boljše življenje delavca. Pisati o življenjskem jubileju tovariša Franca Leskoška-Luke, pomeni govoriti o človeku, ki ni poznal sebe, o človeku, ki ga je kalilo težko življenje še pred prvo svetovno vojno doma in v tujini, o človeku, o katerem se je ob krivicah sveta krepil revolucionarni duh in ideje, ki jih je uresničilo njegovo hotenje. Našemu jubilantu tudi ni prizanesla prva svetovna vojna. Skusil je njene grozote in se po koncu vojne priključil borcem za pravice našega naroda na Koroškem. Po končani vojni je tovariš Franc Leskošek-Luka pričel organizirati slovensko delavstvo in ga voditi v borbi proti domačim in tujim izkoriščevalcem. Mnogi člani našega kolektiva se živo spominjajo neustrašnega tovariša Franca Leskoška, kako odločno je vodil stavke v tovarni leta 1920, brezkompromisno je nas.tgjial moti delo- Kot dosleden in neustrašen borec za pravice delovnega človeka je tovariš Franc Leskošek-Luka kaj kmalu vstopil v vrste Komunistične partije, ki je njegovo revolucionarnost krepila in razvijala tako, da je postal voditelj naprednega delavskega gibanja v Sloveniji. Ko je pred dvajsetimi leti prevzel vodstvo Komunistične partije v Jugoslaviji tovariš Tito, je postal tovariš Franc Leskošek-Luka član politbiroja Centralnega komiteja KPJ. Ko pa je bila še isto leto ustanovljena Komunistična partija Slovenije, je bil tovariš Luka izvoljen za sekretarja Centralnega komiteja. Torej slavi naš jubilant s svojo šestdesetletnico tudi pomembne obletnice svojega revolucionarnega dela: 20-letnico članstva v vodstvu Partije, 30-letnico članstva Partije in 40-letnico boja za pravice delavskega razreda. Tovariša Franca Leskoška-Luko najdemo med prvimi organizatorji oboroženega odpora slovenskega ljudstva proti okupatorjem. Bil je prvi komandant glavnega poveljstva partizanskih čet na Slovenskem. Po znani roški ofenzivi leta 1942, v kateri je vlival borbenega duha vztrajnosti in odpora na smrt izmučenim partizanom, je zopet prevzel težko in odgovorno dolžnost sekretarja Centralnega komiteja KPS. Za svoje vztrajno revolucionarno in neumorno delo, s katerim je pomagal v narodno-osvobodilnem boju k zmagi in svobodi. je bil tovariš Luka odlikovan z najvišjim odlikovanjem narodnega heroja. Po osvoboditvi je prevzel ministrstvo za industrijo v LES in tako pomagal s svojimi dragocenimi izkušnjami pri obnovi naše dežele. Kmalu pa je odšel v Beograd v isti resor, kjer je gradil našo novo industrijo v najtežjih pogojih. Sedaj je tovariš Franc Leskošek-Luka član Zveznega izvršnega sveta FLRJ in član Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Poleg naštetih odgovornih dolžnosti pa ima še mnogo drugih funkcij in tako pomaga s svojimi bogatimi izkušnjami pri izgradnji naše socialistične domovine, pomaga ustvarjati delovnemu človeku boljše življenje in lepšo bodočnost. Kolektiv Tovarne emajlirane posode je izvolili ob šestdesetletnici tovariša Franca Leskoška- Luko za častnega predsednika delavskega sveta tovarne. Tovariš Franc Leskošek-Luka uživa velike simpatije vseh delovnih ljudi. Posebne simpatije in zaupanje pa uživa pri našem tovarniškem kolektivu, ki mn ob njegovem življenjskem prazniku kliče: »Dragi naš Luka, dvigamo Ti čašo na zdravje še mnogih, mnogih let!« Delovna zaščita našega podjetfa Tempo proizvodnje, ki raste iz dneva v dan, postavlja pred nas problem zaščite delovnega človeka. Ko zapušča delavec dom, družino in svojce, si želi, da se vrne z dela zdrav in zadovoljen. Naša skupnost si prizadeva in nudi delovnemu človeku vse, kar je mogoče, da bi bilo njegovo delo varno, da bi se delovni človek obvaroval nesreč, ki ne povzročajo samo materialne škode skupnosti, temveč še kaj hujšega, nesrečo pri delu, ki odvzame družini rednika — očeta. V našem kolektivu opravlja službo higiensko-tehnične zaščite varnostni tehnik. Njegovo delo je, da zasleduje vse nezgode, jih beleži in daje predloge za izboljšavo komisiji higiensko-tehnične zaščite, ta pa tehničnemu vodstvu in upravnemu odboru. Delo varnostnega tehnika in komisije za higiensko-tehnično zaščito je zelo odgovorno. V naši tovarni nudita obema pomoč in razumevanje tehnično vodstvo in uprava. Vendar pa nezgode naraščajo. — problem Vprašanje je, kaj je temu vzrok? Delo komisije higiensko-tehnične zaščite, varnostnega tehnika, uprave podjetja in vseh pa je jalovo, če ne bo tega problema reševal ves kolektiv, prav vsak delavec na svojem delovnem mestu, preddelavec, vobče vsi, ki vodijo delo na delovnih mestih, kjer se dogajajo nezgode in nesreče. Delavec lahko pomaga svojemu sodelavcu na ta način, da ga opozarja, mu svetuje, kako naj se vede, da se ne zgodi ne- sreča. Preddelavec v obratu lahko prepreči večino nezgod na ta način, da delo opazuje, predvideva nezgode in jih pravočasno odpravi. Najvažnejše pa je, da delavca o vsem pouči in ga nauči pravilno delati, da se pri delu ne bo ponesrečil. Ves oddelek mora pomagati z nasveti za izboljšave in te nasvete predlagati komisiji za hi-giensko-tehnično zaščito. V letošnjem letu je zabeležil naš zdravnik povprečno 35—40 nezgod na mesec. To pomeni, da bo v letu 1957 pokazala sta- tistika varnostnega tehnika okrog 400 obratnih nezgod v naši tovarni, ki bodo zmanjšale narodni dohodek za okrog 100 milijonov dinarjev. Sto milijonov dinarjev v enem letu! In koliko bolečin in gorja delovnih ljudi! Težka je resničnost gornjih statističnih številk! Pri organizaciji varnega dela v tovarni bo moral pomagati ves kolektiv. Le tako se bo to stanje popravilo. A.B. Uvodna beseda Rekli boste, čemu nam list, ko imamo dnevnike, tednike in mnogo drugih revij. Če pa upoštevate, da ima že okrog Sto podjetij svoja glasila, ki postajajo neka nova nujna vsta tiska — odraz novega tovarniškega življenja v novem družbenem sistemu -— lahko zaključite, dd je takšno glasilo tudi našemu kolektivu potrebno. Kakor vsako podjetje, tako ima tudi naša tovarna čisto svoje probleme in potrebe, ki jih ne bo moč obravnavati v dnevnem tisku. Glavni razlog za izdajanje lista pa je okolnost, da ima tisk pomembno vlogo pri uveljavljanju delavskega samoupravljanja, ki postaja vse bolj sestavni del delavčevih pravic in dolžnosti. Tisk vpliva na zavest delavstva in mnogo prispeva k zdravim medsebojnim odnosom. Ko sta naš upravni odbor in delavski svet razpravljala o zadevi tovarniškega glasila, sta osvojila sklep, da je tako glasilo potrebno in upravičeno, zavedajoč se, da je tisk velesila, da je močnejši od orožja in da je merilo kulture in napredka in da ga zato uporablja vsak, ki mu je pri srcu napredek in boljše življenje. Prva dolžnost našega lista bo, da bo gradil povezavo kolektiva z organi samoupravljanja kot sistemom odnosov v socialistični izgradnji. Druga njegova naloga bo, da bo krepil in us-stvarjal v kolektivu zavest, ki je potrebna pri delu organov samouprave in pri reševanju raznih problemov, ki nastajajo v naši tovarni in pri našem delu. Naš list želi postati članom kolektiva vodnik za izobrazbo, za dvig proizvodnosti, za pravilno gospodarjenje in razumevanje socialističnega razvoja, za uveljavljanje družbenih odnosov na podlagi demokratičnega izražanja misli in ustvarjalne kritike. Naše glasilo bo seznanjalo člane kolektiva o vsem, kar na-Jlh znanjalo bo članstvo kolektiva o finančnem gospodarjenju, o produktivnosti, o tehnološkem procesu dela, o sklepih upravnega odbora in delavskega sveta ter o delu posameznih komisij delavskega sveta, o stanovanjskih problemih, o društvenem življenju v tovarni, o osebnih spremembah, skratka o vsem kar se v tovarni dogaja in zanima naše delavstvo. Na ta način bo naš list povezal člane kolektiva z resničnim življenjem v tovarni. Preko njega bo zaživel v tiskani besedi ves kolektiv tovarne in bo z njim povezan vse bolj in bolj. V listu bo videl vsakdo samega sebe in tudi svojega tovariša. Kdor bo izven tovarne bral naš list, pa bo lahko videl v njem nas vse, ves kolektiv, vso tovarno. Vsega tega se dobro zaveda uredniški odbor in vse to je imel pred očmi upravni odbor, ko je sklepal o potrebi izdajanja lastnega glasila. Uresničitev načrtov pa ni odvisna samo od uredniškega odbora. Njegova skrb bo, da bo list retino izhajal. Če pa želir mo, da bo čim boljši, pestrejši, vsebinsko zanimivejši, če hočemo, da bo v njem zastopanih čim več sektorjev dela, da bo v njem čim več življenja, je potrebno, da z listom tesno sodelujemo prav vsi. List morajo pisati sami člani kolektiva. Neštetokrat je v navadnem dopisu, napisanem z okorno roko toliko zdravega in klenega, da more urednik napisati koristen in zanimiv članek. Predsodek, da ne znamoi pisati za list je zgrešen. Zato vabimo in pozivamo vse člane kolektiva naše tovarne, še zlasti naše delavke in delavce iz proizvodnje, naše nameščence, mojstre in inženirje, naj nam prispevajo mnoge zanimivosti o svojem delu v podjetju. Uredniški odbor želi, da postane naš »Emajlirec« odraz duha in življenja v tovarni, da postane tak, kakršnega si želimo, da bo res naš tovarniški list, ki bo pisal za nas in o nas. Uredniški odbor KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA NA DELU Komisije delavskega sveta so njegovi pomožni organi, ki proučujejo in obravnavajo posamezne zadeve ali skupino problemov s svojega področja ter pripravljajo gradivo in predloge za zasedanje delavskega sveta, ki o njih sklepa in odloči. Komisije, ki jih izvoli delavski svet, so redne in izredne. Pri našem delavskem svetu je izredna samo komisija za analitično oceno delovnih mest. Vseh ostalih enajst komisij je rednih. Izvoljene so za dobo mandata delavskega sveta. V komisijo so izvoljeni poleg članov delavskega sveta tudi člani iz kolektiva, ki so sposobni reševati zadeve in probleme s področja posamezne komisije. Zaradi posebnih nalog, ki jih opravlja disciplinska komisija, morajo biti v njej izključno člani delavskega sveta. Seje komisije sklicuje predsednik vsake komisije, ki hkrati vodi delo na sejah ter skrbi vobče za to, da komisija opravlja tiste naloge, ki so ji poverjene. Predsednik komisi- je je po pravilih tudi poročevalec na zasedanjih delavskega sveta. Kot poročevalec nastopa pa lahko tudi kak drug član komisije kot strokovnjak o obravnavajoči zadevi. ' Člani komisije morajo opravljati svoje naloge vestno in odgovorno. Če bi delavski svet na podlagi napačnega predloga komisije izdal napačen sklep, škodljiv za podjetje, so člani komisije disciplinsko, v hujših primerih pa tudi materialno in kazensko odgovorni. Dolžnost članov kolektiva je, da komisijam delavskega sveta pomagajo pri odgovornem delu in da se zanimajo za vse sklepe delavskega sveta s področja komisije. Preko komisij naj se kolektiv čim tesneje poveže s svojim najvišjim organom delavskega samoupravljanja, z delavskim svetom. KOMISIJA ZA INVESTICIJE IN OSNOVNA SREDSTVA KOMISIJA ZA RAZVOJ TOVARNE Komisija skrbi za pravilni razvoj tovarne. V ta namen sestavlja okvirne plane, iz katerih je razvidno kje in kaj je najbolj potrebno povečati, rekonstruirati ali na novo graditi. V prvotnem 10-letnem perspektivnem planu razvoja tovarne so nastale že razne spremembe. Prva faza 10-letnega plana je gradnja upravnega poslopja in z njim v zvezi naprave sanitarnih prostorov v sedanjih pisarnah. Pri gradnji upravnega poslopja in ureditvijo prostora med tovarniškimi objekti pa so nastale težave kam z družinami, ki stanujejo v hišah na tem prostoru. Letos smo vsa razpoložljiva sredstva vložili v gradnjo upravnega poslopja. Komisija je mnenja, da bo tudi to vprašanje pravočasno in pravilno rešeno. V začetku letošnjega leta je komisija za pregled idejnih načrtov za rekonstrukcijo emaj-lirnice in topilnice obravnavala pet variant, ki so jih predložili trije projektanti. Ker je pri pregledu načrtov ugotovila nekatere pomanjkljivosti, je osnutke vrnila projektantom, da jih popravijo. Povečana proizvodnja v tovarni pa nujno narekuje tudi KOMISIJA ZA HIG.-TEHN. ZAŠČITO Komisja za higiensko-tehnič-no zaščito ima zelo odgovorno nalogo. Zaseda vsak mesec in se njenih sej redno udeležuje tudi obratni zdravnik. Komisija ugotavlja vzroke nezgod, ki se dogajajo in njih število, ki v tovarni stalno narašča. Komisija je pregledala vse potrebe na posameznih delovnih mestih KOMISIJA ZA ; OSVAJANJE Komisija se ukvarja s predlogi za nove izdelke in z modernizacijo že obstoječega asortimenta. Sodobna tehnika gospo- in je tudi ukrepala. Odobrila je vsa potrebna zaščitna sredstva in storila vse, da bo delo varno. Med drugimi je dognala da je vzrok naraščanja obratnih nezgod dotok nove delovne sile, ki je ni moč takoj prve dni disciplinirati, naučiti dela in vzbuditi v njej občutkov za varno delo. Statistika nezgod nam pove, da jih je bilo vseh v posamezni obratih in spotjo na delo skupno 432. Po posameznih mesecih je bilo nezgod: I. 25 obrat, nezgod, 7 s potjo na delo; II. 26 obrat, nezgod, 4 s potjo na delo; III. 26 obrat, nezgod, 4 s potjo na delo; IV. 28. obrat, nezgod, 5 s potjo na delo; V. 32 obrat, nezgod, 3 s potjo na delo; VI. 44 ourat. nezgod, 5 s potjo na delo; VII. 35 ourat. nezgod, 6 s potjo na delo; dinjstev, .7-. katere v glavnem VIII. 25 obral nezgod, 9 s. pob proizvaja naša tovarna, zahteva 1° na delo; XX.. 30 obrat nezgod, nove gospodinjske pripomočke in nove oblike posode. Posredi je tudi vprašanje materiala iz katerega so novi gospodinjski pripomočki izdelani. Zato so pred naše tehnike postavljene nove naloge, s katerimi se ukvarja tudi komisija za osvajanje novih izdelkov. Na letošnji celjski razstavi je naša tovarna pokazala več svojih novih izdelkov. Med njimi je razstavila posodo iz aluminija, posodo iz nerjavečega jekla, nove emajlirane kopalne kadi in ovalne škafe, lonce za pripravljanje sadnih sokov, lonce za kuhanje mleka, lonce za pranje perila, aluminijaste pekače in nekatere nove oblike posode, za katere so se obiskovalci zelo zanimali. 9 s potjo na delo; X. 42 obrat, nezgod, 11 s potjo na delo; XI. 50 obrat, nezgod, 5 s potjo na delo. Od tega števila je bolovalo izpod 10 dni 253 ponesrečencev, nad 10 dni 107, nad 30 dni pa 22. Na zadnji seji je komisija ugotovila tudi višino denarnih sredstev, ki so bila dosedaj porabljena za zaščito dela. Po njenih ugotovitvah so znašali stroški za higiensko-tehnično zaščito v 11 mesecih cca 14 milijonov dinarjev in so narasli za cca 8 milijonov napram letu 1956. Porast stroškov za varnost dela moramo pripisati večjemu številu zaposlenih in dejstvu, da lani niso bila planirana sredstva v ta namen v taki višini. Letos pa so morale vse delavnice predvideti vsa potrebna zaščitna sredstva za posamezna delovna mesta. Vse priizadeva-nje komisije in uporabi ten e ■ sredstva pa ne bodo dosegla namena, če jih delavstvo ne bo pravilno uporabljalo. rešitev vprašanja energetskih naprav, katerih rekonstrukcija je nujna, če hočemo povečati proizvodnjo po predvidenem planu. Zato je bil letos nabavljen novi transformator, ker sedanji ni zadoščal za tekoče potrebe. Za obnovo so tovarni potrebni novi stroji in naprave. Za mehanično delavnico sta bili nabavljeni dve stružnici, rezkalni stroj in nekaj obdelovalnih strojev. Za varenje jeklenk za butan plin, je bil montiran agregat za varenje, ki je občutno povečal proizvodnjo jeklenk. Tudi smo iz Češke nabavili 150 tonsko stiskalnico. Za izdelke iz aluminija sta bili nabavljeni dve elektro-peči. Pereče vprašanje je tudi industrijska voda. Naročeni so potrebni načrti. Pri izdelavi izdelkov iz aluminija so premagane vse začetne težave. Asortiment proizvodnje teh izdelkov postopoma narašča. Nerešeno pa je še vprašanje loncev z debelim dnom in tankim plaščem iz aluminija. Za vlečenje teh loncev bi morali nabaviti novo vlačilno stiskalnico, ki pa je zelo draga. Vprašanje je, kedaj in pod kakšnimi pogoji bi jo mogli nabaviti:. Že iz povedanega je razvidno kako pomembno je delo komisije za razvoj tovarne. Komisija pripravlja iz svojega področja gradivo za seje delavskega sveta. Njeno delo mora biti tesno povezano s komisijo za investicije in osnovna sredstva, ker je potrebno, da analizira investicijo pred realizacijo komisija za razvoj tovarne. Tovarna je že stara, potrebe zboljšanja in obnove naprav Komisija za investicije iin osnovna sredstva ima zelo odgovorno nalogo, ki v pogledu obnavljanja naprav v naši tovarni ni lahka. Ko je letos v mesecu juniju prevzela svoje posle, je pregledala potrjene investicijske plane za letošnje leto in sicer plan investicij v višini caa 67 milijonov, plan investicijskega vzdrževanja v višini 70 milijonov in plan nadomestitve opreme v višini cca 84 Komisija za kvaiiiikpcije Komisija za kvalifikacije si prizadeva dokončno rešiti zadevo kvalifikacij delavk in delavcev v naši tovarni. Pri svojem delu ima težave, ker še niso izšli potrebni predpisi. Komisija osvaja nove metode strokovnega izobraževanja mladih delavcev, ki se usposabljajo v raznih tečajih in v skupinskem učenju. Delavcev-novincev ne vključujejo direktno v proizvodnjo, temveč jih za to določeni inštruktorji učijo pravilno delati. Pri novincih ne gledajo na normo, temveč samo na kvaliteto in način izdelave. Ko novinec obvlada delo, ga vključijo v proizvodnjo. Težave ji povzroča okolnost, ker pošilja posredovalnica za delo tovarni milijonov dinarjev. Ker pa so se med letom pokazale še razne potrebe, je morala komisija izdelati dodatne programe za nadomestitve opreme v višini cca 39 milijonov za deset novih strojev, dodatni program nadomestitve v zamenjavi dveh tovornih avtomobilov, osebnega avtomobila, dveh pisalnih strojev, sušilnice za frite, transport" nega voza iin črpalke, skupno v vrednosti cca 14 milijonov dinarjev. Tudi je morala komisija odobriti nadomestitveni dodatni program z dopolnitvijo enega transformatorja 1000 KW v vrednosti 5 milijonov. Pregledala je šest projektov za stanovanjske hiše in dala v tem pogledu svoje mnenje. T milna komisija Tarifno komisijo je imenoval delavski svet in šteje 8 članov. Njena naloga je, da pravilno rešuje predloge mojstrov, oziroma šefov sektorjev za spremembo delovnih mest ali povišanje urnih postavk. Vsak delavec in uslužbenec dobi odločbo in ima pravico pritožbe. Komisija je vse pritožbe, ki so jih prizadeti naslovili na njo ali na upravni odbor rešila, če je tudi starejše ljudi, ki težje do-bilo le mogoče po zakonitih jemajo učenje. predpisih podjetja. DISCIPLINSKA KOMISIJA Podjetje je dalo v tekočem letu odpoved v 8 primerih in to skoraj izključno radi neopravičenih izostankov. V treh primerih je bil dan odpust brez poprejšnje odpovedi radi zalotenja pri storitvi kaznivega dejanja to je manjših tatvin posode v podjetju. V dveh primerih je prenehalo delovno razmerje po asejo^iz dpeva v dan. Zato Jp odločbi podjetja radi samolastne pravilno in pravočasno invest'- zaposlitve dela ranje velikega pomena za razvoj tovarne. KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJO IN NOVATORSTVO in V komisiji za racionalizacijo novatorstvo je pet članov. Komisija zaseda vsak prvi ponedeljek v mescu, v primeru potrebe pa tudi večkrat. V letošnjem letu je komisija obravnavala devet predlogov zboljšanja načina dela. Tov. Jože Remih je predlagal namesto ročnega strojno robljenje laivabojev. Tov. Franc Germadnik je predlagal namesto avtogenega rezanja strojno izsekavanje plošč za disk kolesa in preureditev lužiilnice v pocinkovalnici. Tov. Anton To-fant je predlagal preureditev topilnice. Tov. Franc Vodenik je predlagal strojno krivljenje ročajev za kotle za kuhanje perila. Emajlirski krožek predlaga izdelavo domače krem frite. Pokojni tov. Martin Pečnik je predlagal zamenjavo pločevine St VII 23 na St V 23 za globoko vlečenje. Tov. Alojz Počkaj in Franc Cokan predlagata spremembo orodja za stiskanje locnjev na vedrice za vodo. Tovariša Anton Marolt in Franc Medved pa sta predložila izdelavo gasilskih aparatov iz starih aluminijastih tlačnih po- sod. Osvojeni so bili predlogi tovarišev Jožeta Remiha, Antona Tofanta, Franca Vodenika in Franca Medveda ter Antona Marolta. Ostali predlogi pa so še v postopku in preveravanju. Disciplinskih postopkov je bilo v celem letu v podjetju 53. Od tega števila odpade 25 primerov na disciplinski postopek pri upravi podjetja, dva primera na obrate (kaznovanje po obratovodjih) in v 26 primerih na disciplinski postopek pred disciplinskim sodiščem podjetja. Disciplinsko sodišče je izreklo kazen v 22 primerih, dočim je štirikrat izreklo oprostilno sodbo. Dejanja, zaradi katerih so bile izrečene disciplinske kazni, treh mesecev, v vseh ostalih primerih so pa bile izrečene samo disciplinske kazni opomini in so različne narave ter je devetkrat bilo predmet razpravlja^ nja neopravično izostajanje z dela, v sedmih primerih predčasno zapuščanje dela, odhaja-njen z delovnega mesta odnosno nepravočasen prihod. Češči prekršek je bil nepravilen odnos do dela, malomarnost, razne opustitve, kar je vplivalo na kvaliteto dela tej je teh primerov bilo 12. Radi pijanosti je bilo kaznovanih pet delavcev in ena delavka. Ostali disciplinski prestopki se nanašajo na razne druge nerednosti kot, n. pr. na nemoralno ponašanje in govorjenje, na dejanske prepire in spopade pri delu in podobno. Kakih težjih disciplinskih prestopkov dejansko ni bilo ter je to razvidno tudi iz izrečenih kazni, od katerih je šestkrat bila izrečena denarna kazen, dvakrat premestitev na nižje delovno mesto za dobo treh mesecev, v ostalih primerih pa so bile izrečene samo disciplinske kazni. DELAVSKI SVET Njegova sestava in organizacija deta. Shtepi in načrti STANOVANJSKA KOMISIJA Stanovanjsko vprašanje je prav gotovo najbolj pereče, v živo reže vsakogar, ki nima stanovanja. Zato je tudi delo stanovanjske komisije delavskega sveta tako težavno spričo danih okolnosti. Če teh okolnosti ne bi bilo, bi tudi stanovanjskega problema naša tovarna ne poznala v taki ostrini, oziroma se z njim ne bi borila. Naša tovarna ima prav gotovo zelo bogat stanovanjski sklad, z drugimi besedami povedano, ima toliko stanovanjskih hiš, kot malokatero drugo podjetje. Če bi v tovarniških stanovanjskih hišah stanovali le delavci in uslužbenci tovarne, kar bi bilo povsem pravično, bi stanovanjsko vprašanje naše tovarne ne bilo tako hudo. Tako pa stanuje v tovarniških hišah večje število ljudi, ki ne delajo več v naši tovarni, stanujejo pa tudi taki, ki z našo tovarno niso imeli in nimajo nič skupnega. Povsem razumljivo je, da tudi ti ljudje morajo imeti stanovanje, saj je stanovanje prvo, kar mora imeti delovni človek. Kolektiv naše tovarne bi bil upravičen, da se izpraznijo stanovanja, v katerih stanujejo drugi ljudje. Če bi občina imela sredstva, bi gotovo poskrbela, da bi ti ljudje dobili stanovanja drugje. Ni pa naš stanovanjski sklad osmaljen primer. Tudi druga podjetja so v podobnem položaju in je to že splošen pojav, da so družbena stanovanja zasedena po tujih stanovalcih. Stanovanjska komisija ima nad 200 prošenj naših delavcev in uslužbencev, ki iščejo stanovanja. Z mestno stanovanjsko upravo ima težave, ker niti ena prošnja naših delavcev in uslužbencev ni na prioritetni listi. Svet za stanovanjske zadeve mestne občine je nam- reč nedavno sprejel sklep, po katerem se naj prioritetno dodeljujejo stanovanja takim ljudem, za katere nihče ne skrbi, torej ljudje, ki niso zaposleni v podjetjih ali so upokojeni, ker je prav takim ljudem nujno potrebno zavarovati pravico do stanovanja. Podjetja pa imajo pravico iz lastnih sredstev in kreditov graditi stanovanja za svoje ljudi. Stanovanjski komisiji pri delavskem svetu pomaga reševati stanovanjske probleme tudi Sindikalna podružnica. Že sredi avgusta letošnjega leta je bil na sindikalni konferenci sprejet sklep, po katerem naj bi tovarna zgradila na Dečkovem novo stanovanjsko naselje s cca 240 stanovanji. Idejni načrti za novo naselje so že izdelani in jih sedaj proučujejo merodajni faktorji. Delavski svet šteje 80 članov ter je bil izvoljen 24. 4. 1957. V svojem sestavu ima 61 moških in 19 ženskih članov kolektiva. Mladincev je članov 24, 13 moških in 11 žensk. Uslužbencev je v delavskem svetu 11, dočim so vsi ostali delavci. Z izvolitvijo večjega števila mladincev v delavski svet je nastalo vprašanje vzgoje mladih članov v dobre izvrševalce delavskega samoupravljanja. V to svrho so bili že na prvem zasedanju sprejeti sklepi, da se skrbi za vzgojo članov delavskega samoupravljanja, da se reorganizira delo in sistem delavskega sveta na ta način, da se vrši delo po komisijah delavskega sveta s čimer se doseže lažje razumevanje in proučitev važnejših vprašanj, o katerih razpravlja delavski svet. Na naslednjih zasedanjih so bili ti sklepi izvršeni tako, da so bile izvoljene komisije delavskega sveta: komisija za investicije in osnovna sredstva, tarifna komisija, komisija za racionalizacijo in novatorstvo, komisija za kvalifikacije, komisija higiensko tehnične zaščite, stanovanjska komisija, odbor PLZ, komisija za propagando in finančne posle, komisija za osvajanje novih izdelkov, komisija za plan in razvoj tovarne in disciplinsko sodišče. Da bi delavski svet v novi organizaciji lahko čim uspešneje deloval ter dobil podlago in točen okvir za delo posamezne komisije, je bil napravljen osnutek poslovnika delavskega sveta, ki je bil sprejet na zasedanju dne 11.10. 1957. S tem poslovnikom je urejeno celotno delo delavskega sveta od priprav za seje, delo komisij, razpravljanja na sejah, sprejemanje sklepov iitd. Ti ukrepi in sklepi delavskega sveta so v organizacijskem pogledu važen dogodek za ureditev in delo organov delavskega samoupravljanja v podjetju. Istočasno s poslovnikom za delavski svet je bil napravljen in sprejet tudi poslovnik za delo upravnega odbora podjetja. V svrho boljše organizacije poslovanja delavskega sveta tovarne se je po sklepu delavskega sveta ustanovil poseben organizacijski oddelek, katerega naloga je, da dela v smeri izboljšanja organizacije podjetja. Oddelek je že pričel z delom. Poleg organizacijskih vprašanj se je delavski svet v tekočem letu bavil tudi z mnogimi vprašanji v zvezi s proizvodnjo, financ, poslovanjem, obnovo in zamenjavo dotrajanih strojev, tehnično izpopolnitvijo administrativnega poslovanja z nabavo računskih in drugih strojev, z vprašanjem fluktuacije delovne sile, izboljšanje higien-sko-tehniične zaščite, z novimi metodami izobraževanja vodilnega kadra in podobno. Kolektivno nezgodno zavarovanje vseh delavcev in uslužbencev podjetja za slučaj nezgode odnosno smrti na delu in izven dela, ki ga ima podjetje sklenjeno skozi več let, je po po-osebnem sklepu delavskega sveta bilo dopolnjeno s posebnim dodatnim zavarovanjem za voznike motornih vozil in njihove spremljevalce. Po tem dodatnem zavarovanju so zavarovani vsi vozniki naših motornih vozil ter njihovi spremljevalci kot tudi potniki v našem avtobusu za primer poškodb ah smrti tako, da prejme vsakdo za slučaj trajne nesposobnosti za delo, ki bi bila posledica nezgode pri vožnji, zavarovalnino do 1,000.000 dinarjev, za primer smrti pa njegovi svojci 500.000 dinarjev. Delo delavskega sveta ne bi bilo popolno, če bi ne razpravljal tudi o življenjskih razmerah članov kolektiva, o stano-vanskem problemu, o vprašanju letnih odmorov na morju. Sklep DS je, da naj bi se omogočil cenejši letni dopust našim ljudem na ta način, da bi se v kakšnem primernem kraju ob morju postavilo nekaj razložljivih hišic, kjer bi lahko naenkrat letovalo kakih sto članov kolektiva in njihovih svojcev. Posebna komisija ima nalogo, da v povezavi z LT v tovarni reši čim ugodneje to vprašanje in izvede ta sklep delavskega sveta. SAnGjfih&c Stran .3 Analitična ocena delovnih mest Razporeditev in popis delovnih mest je napravilo podjetje že v prvih letih po osvoboditvi in je ta popis ter tudi ocenjevanje delovnih mest bil dopolnjevan v zadnjih letih ob sestavljanju tarifnih pravilnikov podjetja. Kakega enotnega sistema za popis im analitično ocenjevanje delovnih mest pa doslej v podjetjih v naši državi ni bilo ter se je ta potreba čiinbolj kazala. Občutne razlike so bile zaradi te neenotnosti v ocenjevanju delovnih mest med posameznimi podjetji iste stroke, še večje pa med podjetji različnih gospodarskih panog in med pokrajinami v državi. Zaradi tega je Sekretariat zveznega izvršnega sveta za delo že konec januarja 1957 izdal odredbo o popisu in opisu delovnih mest v industrijskih in prometnih gospodarskih organizacijah. Hkrati so bila dana potrebna podrobnejša navodila za ta popis in opis ter tudi navodila za analitično ocenjevanje. Podjetja so glede na to odredbo morala postaviti posebno komisijo, ki je imela nalogo, da izvrši to delo med letom. V našem podjetju je hila postavljena 9-članska komisija, v kateri ie tudi kot član, zastopnik sindikata. Ker smo imeli že izkušnje, da je pri vsakem takem delu veliko razpravljanja, kritike, razburjanja, kar mora neizogibno biti, če se hoče pravilno delo izvršiti, se je uprava podjetja odločila, da se k temu delu pritegne poleg glavne komisije še večje število delavcev in uslužbencev, ki so se razdelili v devet štiričlanskih podkomisije. V te podkomisije so bili imenovani izključno oni člani kolektiva, ki dobro poznajo delo v svojem delokrogu. Da bi se delo pri popisu delovnih mest lahko pričelo uspešno izvrševati in da bi nemoteno potekalo, so bile potrebne določene priprave. V prvi vrsti je bilo potrebno vse člane komisije in podkomisij poučiti o nalogah, o zakonitih predpisih in navodilih glede postopka popisa in ocenjevanja delovnih mest ter izbrati način dela. Prirejen je bil enotedenski tečaj po dve uri dnevno za vse člane komisij, na katerem je bil ta poduk. Nato so bili sklicani po obratih in oddelkih sestanki članov kolektiva, ki so imeli isti namen, da se pouče vsi člani kolektiva o namenu popisovanja delovnih mest ter jim dajo navodila glede izpolnitve anketnih listov, ki so jih morali delavci in uslužbenci izpolniti sami. Nato se je pričelo šele z delom komisij s 15. septembrom, ker so bile prej razne ovire. Prvo delo je bilo anketiranje vseh članov kolektiva ter se pod tem razume izpolnitev anketnih listov za posamezna delovna mesta, katere so izpolnili delavci in uslužbenci», vsak za delovno mesto, na katerem so trenutno zaposleni. Istočasno so člani podkomisij izvršili na iiredpisanih obrazcih popis de-ovnega mesta in opis dela, to ie vseh poslov, ki se vrše na kakem delovnem mestu tako, da so bili zajeti poleg rednega dela tudi izredni posli, ki se opravljajo samo občasno ter vsi ostali pogoji dela. Uspeh anketiranja ni bil takšen, kot smo pričakovali, čeprav so bili anketni listi dopolnjeni še z dodatnimi vprašanji, so bili odgovorni do-Btikrat prav kratki, tako, da se iz njih ni dalo razbrati najvažnejšega», kar je bilo potrebno za opis odnosno analizo dela. Tudi so bili opisi dela v večini primerov zelo pomanjkljivi. Spričo tega se je pokazala važnost dela podkomisij, katere so sd morale vsako delovno mesto, kolikor člani niso tega prej poznali, temeljito ogledati in opisati vse pogoje delovnega mesta, kateri so potrebni, da se lahko delo na tem delovnem mestu pravilno in uspešno razvija». Veliko prednost pred ostalimi so imeli pri tem tisti člani podkomisij, ki so ta dela že nekoč sami opravljali. Po izvršenem anketiranju in opisu delovnih mest so morale komisije napraviti analizo del na vsakem delovnem mestu glede na predpisane pogoje, ki so bili dani za to ocenjevanje delovnih mest v zakonitih navodilih. Teh pogojev je skupno 20 ter se nanašajo na štiri skupine, in sicer:* * a) šolsko znanje in sposobnost b) odgovornost c) napor d) pogoji dela. Pri prvi skupini je bilo potrebno odgovoriti na štiri vpra- šanja. šolsko znanje, ki je potrebno na delovnem mestu, strokovnost, to je potrebna praksa in priučevanje, spretnost, ki se potrebuje za opravljanje dela in vodstvo dela. V drugi skupini je bilo ločiti več vrst odgovornosti, in sicer: odgovornost za pravilno opravljanje dela, odgovornost za orodje in stroje, odgovornost za delovni proces in varnost drugih ter odgovornost za službo, ki je splošnega značaja za vse podjetje. Pri skupini »napor« je ločiti umski napor, ki je potreben pri delu, napor čutil (ušes, oči, tip vonj) telesni napor ter napor v občevanju z ljudmi. Pri pogojih dela je merodajnih osem pogojev, in sicer gle- oceniti s »srednjo« ali »veliko« stopnjo. Isto je bilo n. pr. pri odgovornosti ali naporu, kjer je bilo prav tako določiti stopnjo, če je n. pr. odgovornost za pravilno opravljanje dela velika s stopnjo »velika« ali »srednja«, ali kjer je umski napor velik, je bilo potrebno reči, da je velik ali zelo velik. Pri delovnih mestih delavcev je posebno bilo važno ocenjevali poleg napora delovne pogoje, kot smo jih zgoraj našteli kot n. pr. umazanost, temperatura itd., kar vpliva na delo ter so se ti pogoji ravno tako ocenjevali ali so glede na vpliv dela neznatni, majhni, srednji in veliki. To ocenjevanje vseh 20 pogojev dela po teh petih stopnjah, je in razmišljanje pri ocenitvi in stopnjevanju, ker so v vprašanju razni pogoji kot je šolsko znanje, odgovornost, umski napor, kar je treba v primerjavi s posameznimi delovnimi mesti med seboj razmotrivati. Tudi so navodila, »orientacijski primeri« kot dodatek uradnega lista šele pred kratkim izšli in se mora komisija deloma sedaj po teh navodilih ravnali. Težave pri ocenitvi uslužbenskih mest dela tudi okolnost, ker so uslužbenska mesta po značaju dela in delokrogov v posameznih podjetjih različna glede na to, če so podjetja večja ali manjša ter združujejo v manjših podjetjih delavna mesta posameznih uslužbencev druge po- ke in vrednosti točk Se bodo rezultati izvršenih analiz delovnih mest po vsej državi primerjali in razčlenjevali ter bodo to delo izvršili še višji organi. Nato šele bodo z oblastvenim odlokom določene točke in vrednosti teh točk, kar pa sedaj iz navedenih razlogov še ni moglo biti izvršeno. Razumljivo je, da se je tudi med člani našega kolektiva že veliko razpravljalo o tein ocenjevanju delovnih mest in da že nekateri pričakujejo neposredne rezultate, popravo tarifnih postavk, izmenjavo tarifnega pravilnika in podobno. To za sedaj še ni neposredno na vidiku, dokler ne bo Vprašanje dokončne ocenitve in določitve MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU ŽELI CELOTNEMU KOLEKTIVU IN UPRAVI PODJETJA UREDNIŠTVO j-cz>oi)<^r>io«(Krr>«o<=z>«ooofl» članov kolektiva podpornih članov godbe, se je dvignila kvaliteta. Jasen dokaz je število nastopov, ki jih je imela godba v letu 1955 okrog 20 in v letu 1957 do konca novembra 44, od tega 6 dvournih z resnim koncertnim programom ter eno snemanje za radio. Z dvigom reprodukcijske kvalitete je porastlo tudi število godbenikov od 21 v letu 1955 na 30 v letu 1957. V preteklem letu je dobil celotni godbeniški kolektiv nove uniforme, ki jih je kupila uprava, v letošnjem letu pa so bili nabavljeni plašči. Med godbeniki prevladujejo mlade moči ter je v godbi včla- Pesem Ni večjega kolektiva v Sloveniji, ki ne bi imel svojega pevskega zbora, tamburašev, harmonikarjev ali celo svoje godbe. Takoj po osvoboditvi se je tudi v naši tovarni osnoval moški, ženski im mešani pevski zbor. Ker pa se je v Gaberju 1946. ustanovila »Svoboda«, je moral prenehati delovati moški zbor v tovarni. Ostal je še ženski pevski zbor, ki je prirejal koncerte in pel na raznih tekmovanjih, kjer je povsod dosegal prav lepe uspehe. Delovanje prosvetnih društev je postajalo vedno močnejše. Tudi naš ženski zbor se je moral vključiti v DPS »Ivo Ključar«. Pozneje pa se je društvo njenih samo pet godbenikov, ki so stari nad petdeset let. Na osnovi podporne članarine je bilo možno organizirati pri godbi lastno godbeniško šolo, v kateri se vzgaja nov godbeniški kader za lastne potrebe im to predvsem i,z članov kolektiva oz. rodbinskih članov od zaposlenih v tovarni. V bodoče bo potrebno poskr- PLAN Planinski aktiv Tovarne emajlirane posode je član matičnega Planinskega društva v Celju. V našem aktivu je skupno 140 članov, ki se aktivno udeležujejo dela. Tudi mladine je precej v aktivu. V letošnjem letu smo imeli več sej, na katerih smo razpravljali o problemih planinstva. Priredili smo štiri skupinske izlete v Savinjske in Julijske alpe. Pri odpravi v Švico je sodeloval naš predstav. tov. Svet, in sicer pri plezalni turi v Švicarskih Alpah, ki jo je priredilo Planinsko društvo Slovenije. Posamezna podjetja so to odpravo izdatno podprla. Svoj delež je prispevala tudi naša tovarna. Ko se je tov. Svet vrnil, je predaval o tej plezalni turneji. naših »Ivo Ključar« ponovno preimenovalo v društvo »Svoboda«, ki deluje še danes v Gaberju. Člani pevskega društva »Svoboda«, pa maj bo to ženski ali moški zbor, so povečini člani kolektiva Tovarne emajlirane posode, ki skrbi za razvoj društva in ga tudi izdatno podpira. Ženski pevski zbor »Svobode« vodi že od obstoja naš tovariš Tone Tržan. Pevski zbor je imel v letu 1957. deset pomembnih lepo uspelih nastopov. Zlasti moramo omeniti celovečerni koncert v Narodnem domu v Celju ter nastop za Radio v Ljubljani Zbor šteje 35 članic, od katerih jih je več kot polovica iz naše tovarne. beti za obnovo instrumentov, ker so ti že v zelo slabem stanju. Do letošnjega leta godba ni imela urejenih lastnih prostorov. Želeno bi bilo, da bi postal vsak član kolektiva tudi podporni član godbe, saj se v godbi odraža ne le smisel kolektiva za kulturo, temveč tudi reprezentanca celotnega kolektiva. INČI Pri izletu iz Češke koče na Kočno je tragično preminula naša članica tov. Klosova. Njeno telo smo pripeljali iz Ljubljane v Celje, kjer smo ga položili k zadnjemu počitku. Za izlete je bilo med članstvom veliko zanimanje. Žal pa smo dobili le enkrat v mesecu vozilo, ki nas je potegnilo pod vznožje naših planin. Z lepimi izleti bomo pridobili nove člane, zlasti mladino, ki naj spozna naše gore in naš planinski svet. Aktiv ima lastno blagajno, v katero se stekajo razne dotacije. Od plačane članarine nam ne ostane nič. Iz dotacij krijemo stroške za skupinske izlete skoro do polovice in tako omogočimo vsem planincem izlete v gorski svet. KROŽEK ZA PREDELAVO PLOČEVINE Krožek za predelavo pločevine obstoja že dve leti in šte- S45 članov. Letos je priredil eparski, oblikovalni, vtisko-valni in izsekovalni tečaj. Tečaje so obiskovali vsi člani krožka in so tako povečali svoje praktično in teoretično znanje. Uspehi so vidni. Mnogi tečajniki že opravljajo razna strojna in ročna komplicirana dela. AVTO-MOTO KROŽEK Sto dva šoferja amaterja, to je uspeh krožka, ki ga je dosegel od svoje ustanovitve pred šestimi leti. Začetno delo krožka ni bilo lahko. Imel je velike težave pri nabavi avtomobila in z inštruktorji. Z dobro voljo in s pomočjo strojnega krožka pa so bili uspehi tu. V bodoče pa namerava usposobiti več članov za šoferje-amaterje. AKTIV ZVEZE BORCEV Po sklepa zadnjega kongresa Zveze borcev se je tudi v naši tovarni osnoval aktiv Zveze borcev, ki v celoti opravlja svoje dolžnosti in naloge. Takoj moramo povedati, da mu vodstvo podjetja pomaga v vsakem pogledu. V aktivu so se zbrali vsi člani osnovnih organizacij ZB, in se intenzivno lotili dela organizacije, katere namen je skrbeti za borce in aktiviste in prenašati svetle tradicije na-rodno-osvobodilne borbe na mlado pokolenje. Aktiv ZB v naši tovarni še zlasti skrbi, da se člani ZB aktivno uveljavljajo v družbeno političnih organizacijah v katerih so priljubljeni. Mnogi člani aktiva se izobražujejo s svojo trdno voljo in dosegajo lepe uspehe. Aktiv skrbi še prav posebej za otroke padlih borcev in aktivistov. O njih vodi evidenco in jim nudi pomoč. Poleg drugih sklepov o svojem delu ima tovarniški aktiv ZB namen čim tesneje povezati vse borce v svoje vrste, namen ima ustvariti iz aktiva jedro dobrih ljudi, ki bi naj najtesneje zaživelo s celotnim kolektivom tovarne. STRELSKA DRUŽINA Letos mineva 10 let, ko je bila ustanovljena Strelska družina v tovarni, ki je dobila ime »TEMPO«. Dolga je doba 10 let, vendar je za delo in uspehe kratka. Ugotoviti moramo, če napravimo bilanco dela, da je bilo teh 10 let uspešnih. Kot ena prvih strelskih družin v najmočnejšem kolektivu je združila v svojih vrstah vse mlade, za strelski šport navdušene člane, ki se niso bali težkoč in pionirskega dela. Koliko je bilo porabljenih ur, za katere danes nihče ne ve, razen tistih, ki so jih opravili, koliko je bilo vloženega prostega časa za dosego uspehov, ki niso prinesli družini uspeha samo v mestnem, temveč tudi v zveznem merilu. Vse to je zasluga požrtvovalnega članstva in nekaterih posameznikov. Uspehe desetletnega delovanja kažejo številne diplome, plakete in pokali, ki si jih je tekom let družina priborila v takem številu, kot nobena ostalih strelskih družin v Celju. Diplome, plakete in pokale pa so si priborili tudi razni strelci družine. Strelska družina je že pred leti prekoračila meje svojega delokroga, to je tovarno, ker se je v njo vključilo večje število strelcev, ki so zaposleni po drugih podjetjih. Danes šteje družina 324 članov. Od teh je po doseženih rezultatih 7 strelcev zveznega, 6 strelcev republiškega in 20 strelcev okrajnega merila. Naša strelska organizacija nima lastnih dohodkov in je odvisna od dobre volje tovarniškega kolektiva. Poleg denarnih težkoč se bori družina tudi s problemom zimskega strelišča za zračno puško. Upamo, da bo uprava vsaj ob 10-letnici poskrbela, da bo družina dobila svoje strelišče. Kot organizacija, katere naloga je krepiti obrambno moč naroda proti zunanjim svaržni-kom, je namenjena vsakemu članu naše socialistične skupnosti, torej tudi našim ženam in dekletom. Ugotoviti pa moramo, da je zlasti slednjih najmanj v naših vrstah. Kaj je temu vzrok, |e težko trditi, mislimo pa, da je tu posredi še vedno staro mišljenje posameznic, da strelski šport ni za ženske. Menimo, da se bo to mišljenje sčasoma spremenilo, kajti če pogledamo izven meja naše dežele, vidimo, da gojijo strelski šport žene Zahoda in Vzhoda. Strelska družina želi celotnemu kolektivu tovarne v novem letu mnogo uspehov in pričakuje od njega mnogo dobre volje, da bo lahko šla tudi v bodoče naprej po začrtani poti. Šport našim delavcem Naše športnike zelo veseli, da bomo imeli v našem tovarniškem glasilu svojo stalno rubriko, v kateri bomo lahko pisali o sebi, o našem delu in o naših športnih uspehih. Prav je, da izve ves kolektiv naše tovarne, kaj delamo, kako se v športu izživljamo in s kakšnimi težavami se borimo. Od našega tovarniškega glasila pa pričakujemo še več. Postati mora naše propagandno sredstvo, vzbujati mora zanimanja za šport med člani kolektiva in pritegniti čim-večje število v posamezne sekcije, da bo članstvo našlo v njih za zdravje tako koristno razvedrilo. Športniki našega kolektiva doslej nismo imeli možnosti, da bi publicirali svojo športno dejavnost na zaželeni način. To pričakujemo sedaj od našega »Emajlirca«. Prav bi bilo v prvi številki lista povedati nekaj o rojstvu športnega društva »Olimp-a«. Njegovi ustnovitelji so bili delavke in delavci naše tovarne, ki so kot športniki že v stari Jugoslaviji dosegli vidne uspehe v raznih panogah. Delavska mladina, ki se je v športu udejstvovala, se je zavedala, da je šport tudi del gibanja delavskega razreda. Lepa in svetla tra-dicja bivšega »Olimpa« je znana. Vsi, ki poznajo to športno društvo vedo, da ni nikdar v dobi svojega obstoja omadeževalo rdeče barve in pripadnosti delavskemu razredu. Mnogo športnikov in podpornih članov bivšega »Olimpa« je dalo svoja življenja za današnjo družbeno ureditev. Med njimi je še nekaj takih, ki so danes v naši ljudski armadi na vodilnih mestih. Naslednik bivšega »Olimpa« je današnji »Olimp«, ki se mu pa ni potrebno tako trdno boriti s političnimi težkočami kot jih je preživljal predvojni »Olimp«. Vsi, ki ljubimo šport, želimo, da postane naše članstvo »Olimpa« vredni naslednik zavednih športnikov iz preteklosti in da si začrta pot, po kateri naj hodi najlepšim uspehom naproti. Aktivni in podporni člani našega »Olimpa« se vse premalo zavedajo koristi športne dejav- nosti, ki krepi duha in telo, ki zbližuje ljudi in ustvarja zdrave medsebojne odnose. Pričakujemo pa, da se bo športna zavest našega članstva dvignila, da bo v našem članstvu zrasel tisti športni ponos, ki ga zasluži delavsko športno društvo. V svojih športnih pravilih ima »Olimp« več sekcij, ki pa vse še ne živijo. Naš »Olimp« goji predvsem nogomet, odbojko, namizni tenis in kegljanje. Pripravlja pa ustanovitev kolesarske sekcije. Ostale panoge športa so perspektivni plan »Olimpa«. Našemu športnemu društvu je nujno potreben sodoben športni štadion. Urbanisti so mu določili pod Golovcem primeren prostor, ki ga članstvo urejuje s prostovoljnim delom. Veliko razumevanje za potrebe stadiona sta pokazala tudi Maša emajlirnica in njeni delavci Naša emajlirnica ni samo največja v naši državi, temveč je ena največjih emajlirnic v Evropi. Že ko vstopiš vanjo, dobiš takoj vtis o njeni veličini in razsežnosti. Saj tudi ni čudno, ko vendar izdelujemo toliko raznih predmetov v vseh mogočih oblikah, velikostih in barvah in so naši izdelki znani daleč po svetu. Pri vsej velikosti naše emajlirnice, pri vsej naši produkciji in dobri kakovosti izdelkov pa v naši emajlirnici ne manjka resnih in perečih problemov. Eden od najbolj aktualnih problemov je vsekakor pro- poizkusni emajlirec ali kontrolor. Vendar nam kadrov še vedno primanjkuje. Kje je vzrok? Prvi vzrok je gotovo v slabem odzivu in Slabem zanimanju za naše strokovne šole im tečaje. Ukrenili smo, kolikor smo le mogli, da naše delavce čim boilj pritegnemo k izobraževanju, 'Saj to je predvsem njim samim v prid. Žal je bil odziv v večini primerov zelo skromen. Posledica je, da nimamo dovolj tistih kadrov, ki naj bi že sedaj razbremenjevali naše mojstre in ostale strokovnjake, ki so v emajlirnici njkamje dobrih žgat cev je še danes direktna posledica teh razmer. Moramo pa ugotoviti, da je vodstvo naše tovarne uvidelo kmalu po osvoboditvi potrebo, da se tudi emajlircem prizna prava kvalifikacija. Zato smo dati vrsto predlogov oblastem in je vprašanje kvalifikacije že dalj časa rešeno. Danes imamo pri nas že nekaj visokokvalificiranih mojstrov emaj-1 irske im topilniške stroke, ki že imajo svoje diplome. Tudi v inozemstvu stremijo za tem, da se emajtna stroka uzakoni. Vsi ostali vzroki bi bili le podrejenega značaja (prostori šili izkušenih predavateljev, inštruktorjev im trenerjev boste videli, da bo vaše znanje prav kmalu večje in večje. Marsikaj, kar nam je danes še nerešljiv problem, vam bo jutri ali v krajšem času jasno. Razumeti boste potrebo po pažnji pri delu, spoznali boste ves potek emajliranja in izsledili vzroke napak. Pomagali nam boste pri odstranjevanju predvsem delovnih napak, ki tvorijo še vedno veliko večino vseh napak. S tem boste dvignili kvaliteto itn tudi storilnost in jih postavili na zdravo podlago. EMAJLIRNICA NAS OSREDNJI OBRAT blem kadrov. Našim strokovnjakom in mojstrom manjka naslednikov, ko bodo le-ti odšli v pokoj. Kolektiv na vsak način potrebuje dobre strokovne sodelavce in je bilo storjeno že mnogo za izobraževanje in strokovni dvig naših kadrov. Vršili so se razni strokovni tečaji in se še vedno vršijo pod okriljem Ljudske tehnike. Nekaj kadrov smo vzgojili v strokovni šoli naše IKŠ. Kdor se je javil k izobrazbi in tudi vztrajal pri rednem obiskovanju tečajev oziroma šole, je dosegel kvalifikacijo in celo visoko kvalifikacijo. Dobil je tudi temu primerno zaposlitev kot mojster, preddelavec, vodja skupine, laborant, vsekakor preobremenjeni, seveda na močno škodo kvalitete. Drugi vzrok je brez dvoma v teni, da emajlircem dolgo časa ni bila priznana neka oficialna kvalifikacija in tako marsikak sicer odličen emajlirec ni imel nobenega dokumenta o svojem znanju in seveda ni mogel uveljaviti svojih pravic glede plače, položaja, pokojnine itd.. Bil je skratka prepuščen volji delodajalca. Vzporedno s tem bi bilo treba reči še to-le. Emajlirec ve, kako je treba paziti pri nanašanju žganja in drugih delih r>ri emajliranju. Njegov zaslužek pa je bil dostikrat manjši od zaslužka pri drugih delih — zlasti akordnih. Poma- za tečaje, knjige oz. strokovna skripta itd.) in jih je možno z malo dobre volje rešiti Najtežje je vsekakor nabiranje in prepričevanje tečajnikov, med katerimi je najmanj zanimanja prav med mladinci! Prav tej mladini, ki bo nekoč vodila našo tovarno, bi želeli poudariti važnost izobraževanja. Res je: kdor hoče kaj veljati, si mora pridobiti neko znanje. To ni lahka stvar. Res je tudi, da se je treba tudi občasno odreči kaki prijetni zabavi, igri, izletu ter seči po knjigi ali oditi na tečaj. Toda ta žrtev, če jo sploh smemo imenovati z besedo »žrtev«, ne bo zaman. Z dobro voljo iin z dobro voljo na- Ni slučaj, da nam celo druge emajlirnice stalno pošiljajo praktikante na prakso. Zavedajo se važnosti vzgoje svojih kadrov. Zato mora naša mladina s tem večjo vnemo izobraziti svoje vrste, da se pripravi za zasedbo vodečih delovnih mest v naši emajlirnici. Uprava in ves kolektiv sta in bosta storila vedno vse, ker je le možno, da podpreta našo mladino pri njenem izobraževanju. " Naša prav posebna dolžnost pa je, da vsakega novodošlega tovariša, zlasti mladinca, takoj pri začetku dela seznanimo z možnostmi njegovega bodočega izobraževanja in razvoja. ing. H. A. upravni odbor in delavski svet tovarne. V razmeroma kratki dobi obstoja je naš »Olimp« dosegel že lepe športne uspehe. Primanjkuje pa mu požrtvovalnih in predanih športnikov, ki bi društvu pomagali pri razvijanju in dvigu športne dejavnosti. Naš »Olimp« želi na pragu novega leta mnogo uspehov vsem članom tovarniškega kolektiva in vabi v svoje vrste vsakogar, ki ljubi šport. PIŠITE ZA NAS Taborniki »DVEH LEVOV« Že pred tremi leti je bila ustanovljena v naši tovarni taborniška organizacija z imenom »Klub dveh levov«. Začetek je bal težak, ker nismo imeli vodnikov, ki bi vodili delo tabornikov. V teh letih se je število članstva spreminjalo, toda zdravo, pošteno jedro je ostalo. V klubu složno delajo mladinke in mladinci iz vseh delavnic v tovarni. Na zadnjem občnem zboru kluba so taborniki sprejeli sklep, da se mora delo poživeti. Taborniki žele več družabnih sestankov, več skupnih izletov in sodelovanja z drugimi rodovi taborniške organizacije. Sprejet je bil tudi sklep, da se mora članstvo v taborniški organizaciji povečati in da se bodo člani začeli pripravljati na prve, druge im tretje izpite iz taborniških veščin. Na naši skupščini smo se tudi dogovorili, da bomo vsestransko pomagali pri uresničevanju načrtov za letovanje naših delavcev in uslužbencev v času dopustov nekje ob morju. Z sredstvi, ki nam jih ob zaključku letnega obračuna podari delavski svet, bomo sodobno opremili naše šotore z lahkimi zložljivimi posteljami iz alu-minja. Tako se bodo tudi starejši taborniki kar ugodno počutili pod našimi taborniškimi krili. Taborniški šotori imajo to dobro lastnost, da jih lahko poljubno postavljamo po željah. V želji, naj bi mladina in tudi starejši spoznavali lepote naše domovine in da bi se v svojem prostem času spočili na naših taborenjih, ki jih bomo organizirali v bodoče, vabimo v našo taborniško organizacijo vsakogar, ki želi združiti prijetno s koristnim. Ko se je v delavnici, kjer delam že dolga leta, pojavil plakat, na katerem sem bral, da bo ob novem letu izšel »Emajlirec« in da ga bo dobil vsak član našega kolektiva brezplačno, se ob to obvestilo nisem obregnil samo jaz, temveč tudi mnogi drugi delavci. Pogovarjali smo se med seboj, da mi navadni delavci od tega lista ne bomo nič imeli, ker bo pisal o vsem mogočem, tako kot pišejo drugi listi, samo tega ne, kar zanima nas navadne delavce. Naši listi mnogo pišejo o delavskem razredu, o delavskem samoupravljanju, o vlogi delavcev, ki jo imamo kot proizvajalci, pišejo, da je tovarna naša, da o vsem, kar se po podjetjih dogaja, odločamo v prvi vrsti delavci, mi pa o vsem tem bolj malo vemo in poznamo le delo, za katerega prejemamo take plače, da jedva preživljamo svoje družine. Tako pogledamo na vse to mi navadni delavci Imamo delavski svet, upravni odbor in vodstvo podjetja. Po našem mnenju, pa vsi ti faktorji odločajo o nas in o našem delu. Res je, da imamo vse pravice pritožb in predlogov, toda, ko gre za naše skupne koristi, takrat navadno molčimo in kritiziramo. Le pojdi te med delavce in jih vprašajte, pa boste marsikaj slišali. Delavci, ki vam bomo povedali svoje mnenje pa nismo znani »nergači«, temveč trezni delavci, ki vidimo, da bi bilo lahko marsikaj drugače v naši tovarni. Vse to hočem povedati ured--niškemu odboru našega lista z željo, da bi tudi za nas »Emajlirec« pisal navadne delavce. Da bi pisal tako, da ga bomo tudi mi razumeli, da bi pisal predvsem o vsem tem, kar nas zanima. Poleg te želje pa imamo še eno željo, zaradi katere sem se namenil, da vam napišem že za prvo številko to, kar mislimo mnogi. Mnogi delavci v naši tovarni občutimo, kako zaostajamo, kako nas čas prehiteva. Mi navadni delavci težko sledimo vsemu, kar se okrog nas dogaja. Ne mislite, da ne beremo časopisov, da ne hodimo na razna predavanja, toda to je za nas navadne delavce vse premalo. Mi delavci, ki smo zrasli na deželi, počasi mislimo. Prav mi smo potrebni temeljite politične in družbene vzgoje in izbrazbe. S te strani toplo pozdravljamo sklep o izdajanju lista od katerega pričakujemo, da bo postal resnično naše glasilo. Nam je potrebno razložiti naše pravice in dolžnosti, razložiti nam je potrebno pomen, ki ga imamo kot proizvajalci v naši družbi. Nas je potrebno učiti in nam tolmačiti razne zakone iin predpise, ki so važni za nas. Mnogi na primer ne razumemo tolmačenja novega zakona o delovnih odnosih, kii med drugim pravi, da ne bomo za svoje delo prejemali več plač, temveč osebni dohodek, da bodo pri določanju tega veljala socialistična načela in da naš odnos v tovarni ni več odnos delodajalca in delavca, temveč družbeni odnos. Še zlasti pa nas zanima gospodarska plat naše tovarne. Podjetje sicer objavlja svoje gospodarske bilance, toda šolan mora biti človek, če hoče te bilance tudi razumeti. Nas zanimajo razni fondi v katere se steka naš denar. Posebej nas zanima, zakaj delijo nekatera podjetja večkrat na leto dobičke, mi pa smo dobili šele eno plačo, ko pa postrani slišimo, da je ustvarila naša tovarna letos že nad eno milijardo dobička. Pišite za nas, tudi o delu tovarne. Naša tovarna je velika. Izdeluje nešteto predmetov, ki jih spoznamo šele na razstavah. Če bo naš list pisal o vsem, kar sem vam naštel, potem ga bomo tudi mi navadni delavci radi brali. Postal boš naš učitelj in vodnik za našo izobrazbo. P. R. Opomba uredništva: Piscu gornjega sestavka, ki izveni tendenčno, pristransko, bomo odgovorili v prihodnji številki, ker je v sestavku le nekaj zdravega. Dopisnike prosimo naj svoje prispevke pišejo čitljivo. Nečitljivo pisani in nepodpisani prispevki bodo romali v koš. ŽE KAPITALISTI SO UGOTOVILI, DA SO V VSAKEM PODJETJU NAJDRAŽJI DELAVCI. ČIM VIŠJE JE RAZVITA TEHNIKA, ČIMBOLJ SO KOMPLICIRANI STROJI IN NAPRAVE, TEM VEČJO VREDNOST DOBIVAJO DELAVCI, KI ZNAJO TE ZAMO-TANE STROJE IN NAPRAVE UPRAVLJATI. NAŠI LJUDJE NAM PIŠEJO Nekaj misli o naši samovzgoji Trdo je to naše življenje, za katerega se mnogi pehamo od zore do mraka, neverjetno kraitko in vendar je najdražje kar imamo. In ker je najdražje, kar imamo, je vredno da se pričnemo o njem pogovarjati že v prvi številki našega glasila. Ni pa naš namen, da bi se pogovarjali o našem vsakdanjem kruhu, o našem zaslužku, ne o našem življenjskem standardu. Naš namen je drugačen. Začeli bi razmišljati o sebi, da bi pričeli razumevati drug drugega, da bi pričeli drug drugega ceniti in spoštovati in da bi naše skupno življenje v kolektivu postalo zdravo in iskreno. Za takšno razmišljanje nam je najprej potrebno pojmovanje in spoznanje naših najosnovnejših lastnosti, našega čustvenega stanja in medsebojnega razmerja. ML se vse preveč potapljamo v naše vsakdanje stvari in puščamo v nemar našo duševnost. Vse preveč grize naše živce skrb za vsakdanje življenje. Ne brigamo se za svoje lastnosti, ne za svoje čustveno stanje, medsebojna naša razmerja pa prepleta vse prej kaj drugega kot zdravi odnosi. Človek je zelo komplicirano bitje. Človeka ni moč označiti z neko matematično formulo. Ustvarjen je iz tako žlahtne snovi, da je sodobna znanost kljub velikanskemu napredku še ni docela razjasnila. Človek pa ni: samo čudovito skladje organskega snovanja. Našo naravo dopolnjujejo razni duševni vzgibi in doživetja, ki sicer odločilno koreninijo v nas, vendar pa tvorijo svet svojih zakonov. Spoznavanje vsega, kar nas obdaja, čustveni odzivi, čustvena razkritja, naše odločitve iin naša dejanja, ali ni vse to tisto kar imenujemo z eno besedo — zavest. Naša zavest je en sam neprestani tok vseh mogočih duševnih prepletov, ki jih sicer spoznavamo, čeprav velikokrat težko. Spoznatni so za človeka, ki jih doživlja, kakor tudi posredno za tiste, ki nas opazujejo. Sveta človeških zavesti tedaj ne tvori nikdar eno samo doživetje. In če prištejemo k vezam, ki družijo našo duševnost z našim organizmom, naš notranji svet z zunanjim, in k vezam, ki družijo mnogokatere duševne pojave, ki se jih neštetokrat sploh ne zavedamo, tako n. pr. naše nagone, preživele spomine, nerazložljiva čustvena stanja in druge, mar potem ni res, da ljudje pač nismo preprosta bitja. Prav zavesti, trdne zavesti, miim v splošnem primanjkuje. Pa še kako pomanjkljiva je naša zavest, da smo ljudje, da je naš obstanek nujno vezan na družbo l judi, da je naše življenje tako kratko in dragoceno in da smrti ne uide nikdo izmed nas. Zavest je tista duševna sila, ki giblje in je gibala tokove našega življenja in človekove zgodovine. Čim težje se more človek boriti za dosego svojega cilja, tem močnejša, tem silnejša je njegova zavest. Človek močne zavesti si lažje pribori in lažje brani svoje pravice. Človek brez zavesti je navadna šlapa. Č'ovek, ki se zaveda svoje veljave in pomena v družbi fde-lavec-proizvajalec!), za takšnega človeka je resničnost lahko razumljiva. Za takšnega človeka je resničnost njegova nujnost, njegovo bogastvo in breme novih izkušenj. Kajti družbene vezi pomenijo za človeka zopet nov svet, svet novih zakonov, nove zakonitosti. V naši zavesti nastopajo potemtakem svojstveni, čisto posebni družbeni odnosi, čisto posebne vezi do sočloveka. Jasno je, da so ti svojstveni družbeni odnosi v svojem bistvu in jedru ekonomskega značaja. Ti odnosi so vsekakor osnova za naš vsakdanji »biti«, niso pa edino razmerje, ki nas povezuje med seboj (tovarna — delo — proizvajalci!). Poleg gospodarskih silnic, ki ustvarjajo med nami skladna sožitja, ali pa med ljudmi najhujše prepire in sovraštva, je med nami še nešteto drobnih, vsakdanjih, intimnih, zelo važnih osebnih odnosov. Preden pa bomo te osebne odnose spoznali, se vprašajmo, kaj je človek človeku, oziroma, kaj naj mu bo. Cesto slišimo, da je .človek človeku volk, da je elčrvek' -slabši od živine, da nobena' žvef ni tako krvoločna kot je človek. Kje naj bi ljudje našli'razloge za takšne trditve, če ne bi bilo vendarle nekaj resnice? Poskušajmo tej resnici pogledati v obraz. Ali ne koreninijo v tej resnici vsi tisti nešteti drobni in naši vsakdanji, osebni odnosi, ki se jih vse premalo zavedamo? Premalo, ali pa sploh ne mislimo, da so ljudje, ki so okrog nas in mi med njimi. In ker nam prav ta zavest, da smo ljudje manjka, oziroma, ker je šibka, nam manjka to, kar bi nas notranje obvezovalo in sililo k boljšemu medsebojnemu občevanju. Pri tem nam manjkajo živi in čustveni vzgibi, ki bi nas dvigali iznad vsakdanjega sožitja. Manjka nam torej poglobitev -v našo — človečansko zavest. Če si to človečansko zavest pridobimo in osvojimo, potem se bodo pričele vzbujati in krepiti v nas vse druge dobre in plemenite lastnosti, ki bodo potiskale k tlom zlo, ki je v nas. Mi občutimo, da je v nas dobro in zlo. Zlo moramo v sebi dušiti, preganjati, zatreti. Dobro in zlo v človeku imenujemo njegovo nravstvenost ali njego-govo moralo. Zato se moramo sami vzgajati. Prizadevati si moramo, da spoznavamo sami sebe. Toda samega sebe zpoznaiti, to je najtežje. Človek, ki ceni sebe, ceni tudi sočloveka. Ljudski pregovor pravi, kakršen si sam tako misliš o drugih. Ali se ne odpira potem takem pred nami široko poglavje o samovzgoji, ki je tako nujno potrebna za naše osebne odnose, za naše življenje v kolektivu in v skupnosti. Če se človek zaveda svojih dolžnosti in pravic in če te pravice priznava tudi sočloveku, če gradi svoj notranji svet na temeljih enakopravnosti, če človek to enakopravnost priznava sočloveku, pravimo takemu človeku, da je nraven, da je moralen. Brez dvoma je nemoralno kakršnokoli izkoriščanje človeka po človeku, nemoralno je socialno in nacionalno zatiranje, toda nemoralno je tudi, če si do človeka nevljuden im se proti njemu ne znaš prav vesti, ali z njim ravnati. Kako radi dvigamo zastavo naše morale, če gre za velike socialne ali nacionalne krivice, kako radi hrupno protestiramo v imenu morale, slepi im gluhi pa smo, ko povzroč:mo večjo ali manjšo krivico sočloveku. V morali korenini torej iskreno medsebojno spoštovanje. Poglejmo sebe! Ali niso nešteti vzgibi našega sožitja izraz prav grdega nespoštovanja. Ali ni naša nevljudnost, naša brezobzirnost, naša sebičnost, izraz nespoštovanja. Zakaj ne spoštujemo drug drugega?! Vse to priča, da z našo moralnostjo še daleč ni vse v redu in da so naši pojmi o človeku včasih sila poniževalni. Spoštljivi, zdravi medseboini odnosi so najprej izraz in dokaz človekove osebne moralne zrelosti ter ena izmed najsplošnejših zahtev naše morale. Zaradi tega pa tudi spoštljivi, olikani, kulturni odnosi resnično moralnega človeka nikdar ne zadovoljujejo le formalno na zuna j, marveč mu pomenim vselej pristno in globoko moralno zadoščen ie (dr. Žlebnik: Liudje med seboj). Zato glejmo in opazujmo sebe. ffleimo na svoio okolico, na ljudi ki so v naši bližini. Pri tem dedanju bodimo vztraini in našli bomo svoje napake. Ko bomo svoje napake spoznali, bomo lažje izboljšal« svoj odnos do drugih. Našli, bomo svoje moralno zadoščenje v imenu osebno doživete in občutene moralne potrebe. ALI SE POZIVAMO? Naš kolektiv šteje nad 2.100 članov, z družinami pa okoli 5.000 ljudi. To število ljudi bi že zasedlo čedno mestece s 5.000 prebivalci. S tem številom bi n. pr. zasedli vso Slovensko Bistrico. V Slovenjem Gradcu pa bi ostala polovica družin brez strehe. Jasno je, da pri tako velikem kolektivu ne pozna vsakdo vsakogar. Smatram pa, da bi bilo pravilno, če bi se vsaj poznali vsi tisti delavci in uslužbenci, ki imajo opravka po vsej tovarni oz. po vseh obratih. Tako še vedno doživljamo, da pride v tovarno kak nov tehnik, normi-rec ali referent in večina nas ga ne pozna in ne spozna. Za- to bi bilo pravilno, da n.ovodo-šlecu pokažemo ves obrat in ga seznanimo vsaj z vodji oddelkov. Prepričan sem, da tudi novo sprejet delavec zasluži to malenkostno pozornost, da dobi lep vtis o naši veliki tovarni, o strojih, o delu, o ljudeh. Spotoma bi dobil marsikako toplo besedo in to mu bo dvignilo vtis o nas in bo začel svoje bodoče delo z veseljem in zanimanjem. Žal še vedno doživljamo celo pri uslužbencih na splošnih položajih, da jih spoznamo zelo pozno ali pa sploh ne. Sčasoma jih spoznamo po nekem stalnem obrazu — in to traja tudi mesece. „Tu delaš ti, mamica?" V tednu otroka je tovarniško društvo LT povabilo otroke naših delavcev na ogled tovarne. Vabilu se je odzvalo 140 otrok, ki so bili tudi pogoščeni. Povabljeni otroci so si z zanimanjem ogledovali velike stroje v tovarni, velike peči za emajliranje, zlasti pa šo se razživeli v oddelku za dekorirano posodo, kjer so videli kako nastane miki-miška, lev, žirafa in druge živali na emajliranih lončkih, skodelicah in krožnikih. Vabila pa niso bili veseli samo otroci, temveč tudi starši, predvsem njihove mamice. Bilo ie več primerov, ko se je orosilo oko delavke ob srečanju z njenim malčkom, ki jo je vprašal: »Tu delaš ti. mamica?« Toplo pozdravljamo takšne in podobne akcije in želimo, da bi jih društvo še ponovilo. Urednikovo pismo Drage tovarišice in tovariši! Ko boste prelistali in pregledali prvo številko »Ema}-lirca«, boste bržkone kritično ocenili njeno vsebino, njeno obliko, obseg in način urejevanja. Prav je, da ste kritični, vendar Vas prosimo upoštevanja, da je vsak začetek težak, da je naše uredništvo šele v razvoju in da še nima svojega kroga sodelavcev in dopisnikov. Morebiti kateri članek, ki ga boste prebrali, ne bo dober in zanimiv, ali bo celo nerazumljiv in premalo poljuden, morebiti Vam ne bo ugajala oblika lista, tisk, priobčene slike, vse to sporočite našemu uredništvu. Prav tako nam povejte, če ste z listom zadovoljni in nam svetujte, kaj in kako naj pišemo, da bo naš »Emajlirc« postal to, kar si želimo. Sporočite nam Vaše želje, vaša mnenja o našem listu, ki bo za sedaj izhajal vsake tri mesece. Na treh vidnih mestih je uredništvo namestilo nabiralnike za uredniško pošto. V te nabiralnike, ali pa osebno uredniku lahko oddajate dopise, sporočila in svoje prispevke. Vaši dopisi in prispevki naj bodo podpisani. Upoštevajte, da velja za vse prispevke stroga uredniška tajnost, ki je obvezna za ves uredniški odbor. Uredništvo pa načelno podpisov pri prispevkih ne bo objavljalo. To bo Morilo samo v izjemnih primerih. < Prispevke sodelavcev, slikovno in ostalo gradivo bo izdaiatelj lista nagrajeval po pravilniku o organizaciji in izdajanju glasila »Emajlirec«, ki je objavljen v tej številki. Tovarišice in tovariši! Pristopite v krožek naših sodelavcev. Upoštevajte misli iz naše uvodne besede. Ne imejte predsodkov, da ne znate pisati za list. Uredništvu bo dobrodošla vsaka Vaša zdrava in koristna misel, četudi s težavo napisana. Urednik Spoznajmo se! To bodi prvo geslo nam im novodošlim tovarišem. Uprava pa naj najde način, kako bi ta predlog najbolje izvedla. ing. H. A. LET0PISEC Januar Občni zbori so za nami dela zopet bo dovolj, proizvodni plan pred nami se odvija bolj in bolj. Februar V pustnih dnevih nam vročina zlezla prav je do kosti, pa čeprav je bila zima, ker pač vince o nas gori. Marec Knjigovodja nam poroča, da dobiček bo delil, želja se izpolni vroča, plači dve bo vsak dobil. April Hude planske so naloge, delo naj se poživi, da se rešimo nadloge, premije naj še uredi. Maj Prišel spet je maj cvetoči, radostno nam je srce, kar naenkrat bomba poči, cene kvišku iz nje zlete. Junij Sanj morja široka reka je odplaval prek poljan, zdaj se pa o Savinjo steka, ko dopusta pride dan. Julij Val je hude nam vročine zbudil žejo o nas strašno, pa nam žeja hitro mine o vrtu za »Ameriko«. Avgust Zdaj se ve, da plan nam teče, pa čeprav precej je vroč, več se bati ni nesreče, da procent nam v minus skoc. September Nova doba se odpira, kdor je vince pil do zdaj, v Podčetrtek naj »mašira«, tam je vode, da je kaj! Oktober Bratci družijo se radi, kot je njihov običaj, zvečer »rdeči«, zjutraj »plavi« jih na delo več ni zdaj. November Je »opis« in »ana-liza.« najbolj poglavitna stvar, ura teče in nadura, čas je vsemu gospodar. December Vse je v redu nam preteklo, o večnost leta nam hiti, lahko bi sedaj se reklo, s časom tečemo še mi. Prvo pismo naših tovarišic Žene in dekleta, ki nas je po številu polovica našega kolektiva, smo z veseljem sprejele vest, da bo dobila tovarna svoje glasilo »EMAJLIRCA«. Morda imamo me žene im dekleta še prav poseben razlog, da se iskreno veselimo izida glasila, kd bo posvečalo tudi našemu življenju im delu in našim problemom nekaj prostora. Že same velike spremembe v izgradnji socialističnih odnosov in nagel razvoj sistema delavskega in družbenega samoupravljanja ter naša enakopravnost, naše pravice im naše dolžnosti, vse te okolnosti narekujejo nujno potrebo po lastnem tisku. V naši družbi nastopamo žene kot enakovreden faktor in ne sodelujemo samo kot proizvajalke v proizvodnji, temveč tudi v upravljanju proizvodnje v podjetjih im v okviru celotne družbene skupnosti. Odnos delavke v podjetju danes ni več določeni odnos delodajalca in delavke, temveč določen družbeni odnos. Žene in dekleta se vedno bolj uveljavljamo v delavskem samoupravljanju, v društvenem življenju in živo posegamo v politiko in gospodarstvo. Zastopane smo v delavskem svetu, sindikatu in drugih organizacijah. Naš »Emajlirec« naj bi postal resnično naš list, ki bi zastopal naše interese in nam pomagal predvsem pri naši politični vzgoji. Zaposlena žena, mati, gospodinja se pri svojem vsakdanjem delu doma kot v tovarni srečava z mnogimi problemi, ki jih sama večkrat ne more rešiti. Če bo »Emajlirec« take probleme prikazoval im članicam našega kolektiva z dobrimi nasveti pomagal, bo zanesljivo izpolnil svojo nalogo in bo postal naše priljubljeno čtivo. Gospodinja in mati, ki mora poleg svojega dela v službi skrbeti še za družino, ima kopico problemov, ki so prav njej lastni. V času, ko je žena v službi, mora nekdo čuvati in negovati otroke. Po službi pa jo čaka doma še mnogo hišnih in gospodinjskih del. Prav bi bilo, da bi »Emajlirec« odprl stailno rubriko, v kateri bi člamace našega kolektiva poročale iz svojega življenja im o svojem delu. Ženska rubrika v »Emajli rcui: pa bo lahko opravljala svojo nalogo le, če bo postala skupna obveza in skrb vseh članic kolektiva in če bodo vse sodelovale z listom. Le v takem živem sodelovanju, stalnem dopisovanju in stiku bo list opravljal svojo nalogo. Le s takšnim bomo vse zadovoljne, ker bomo našle v njem, kar nas najbolj zanima. * * Tovariši delavci! V naši tovarni je zaposlenih veliko število delavk. Pri vsej enakopravnosti, ki jo družba po vsej pravici priznava ženski, ne smemo pozabiti na nekaj, kar prav radi pozabljamo, namreč da ženska po svojem telesnem ustroju ni »enako-kravna« moškemu in ima pred moškim o nekem smislu posebno nenapisano prednost ter zasluži večjo obzirnost in vsestransko spoštovanje. * V socialističnem gospodarstvu je in ostane najvažnejši člen v proizvodnji — človek delavec. Zanj ustvarjamo in gradimo ose. Človek je živo bitje in ga moramo pri delu upoštevati. Človek je pomembnejši od stroja. Človek, ki je zasužnjil sile narave ne more zasužnjiti človeka, pač pa si mora pridobiti ali zaslužiti njegovo zaupanje. Zato je vedno eno osnovnih vprašanj, kakšni so medsebojni odnosi. Njih proučitev ni le osebni, temveč tudi proizvodni problem. „ROJSTNI LIST EMAJLIRCA“ Pravilnik e organizaciji in izdaianiu glasila „Emailirec“ 1. člen »Emajlirec« je glasilo delovnega kolektiva Tovarne emajlirane posode Celje im izhaja kot periodični tisk. 2. člen Namen glasila je, da na poljuden način obravnava tekoče probleme z vseh področij dela tovarne in dela članov njenega delovnega kolektiva ter s tem poglablja smisel za delavsko samoupravljanje in medsebojno povezanost ter sodelovanje med člani kolektiva. 5. člen Pri glasilu »Emajlirec« sta naslednja upravna organa: uredniški odbor im urednik. 4. člen Uredniški odbor ima 5 članov. Člane uredniškega odbora imenuje delavski svet iz vrst članov delovnega kolektiva tovarne na predlog upravnega odbora. 5. člen Naloge uredniškega odbora so: da pregleda in odobrava zbrano gradivo za list za po-edine številke lista, da pripravlja program za zbiranje gradiva za prihodnjo številko lista, da skrbi za pravilno usmerjenost lista, da obravnava vse tekoče zadeve v zvezi z izdajanjem, tiskanjem, urejevanjem in razpečavanjem lista. 6. člen Uredniški odbor se sestaja: redno pred dajanjem v tisk gradiva za vsako poedino številko, po izidu vsake številke zaradi določanja programa za zbiranje gradiva za prihodnjo številko in izredno, če je zato podana potreba. 7. člen Seje uredniškega odbora sklicuje odgovorni urednik. V izrednih primerih se uredniški odbor sklicuje tudi na zahtevo treh članov uredniškega odbora. 8. člen Urednik je kot organ glasila odgovorni urednik. On predstavlja in odgovarja za list na zunaj. 9. člen Naloge odgovornega urednika so: da pregleda zbrano gradivo za list in ga predloži uredniškemu odboru, da zastopa na zunaj uredništvo in izdajatelja lista v vseh pravnih odnosih in sporih, ki nastajajo v zvezi z izdajanjem lista:, da sklicuje redne in izredne seje uredniškega odbora. 10. člen Odgovornega urednika določi iz svoje srede uredniški odbor. Uredniški odbor določi in pooblasti nadalje enega izmed članov uredniškega odbora, da kot tehnični urednik lista vrši vse tehnične posle v zvezi s pridobivanjem, obdelavo in tiskanjem gradiva _za poedine številke lista. 11. člen Prispevki sodelavcev za list se nagrajujejo v smislu določila tretjega odstavka člena 3. Pravilnika o nagrajevaniu. 12. člen Nagrade za prispevke li-sta predlaga uredniški odbor. 13. člen Rokopisev in slik uredništvo ne vrača. 14. člen Spremembe, dopolnitve in tolmačenja tega pravilnika izdaja delavski svet Tovarne emajlirane posode Celje. Ta pravilnik je bil sprejet na zasedanju delavskega sveta dne 20. 11.1957. in velja od i. oktobra 1957. dalje. Preds. del. sveta Anton Marolt Celje, dne 20. 11. 1957. Izdajatelj Tovarna emajlirane posode Cel je. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik dr. Franc Zupančič. Uredništvo: Celje, Delavska cesta štev. 20; telefon 22-71. Tiska Pomurska tiskarna Murska Sobota.