11. štev.
V Ljubljani, sobota 26. marca 1921.
Leto U.
Izhaja tedensko.
Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo:	Narodni	dom,
"tajništvo Narodno - socialistične stranke. Te;ef. št. 77. Inserati po dogov^or«.
NOVA PRAVDA
Posamezna štsail&a stane K 1*59
Upravništvc: Ljubljana, Gra dišče 7, Ie\ o. Telefon št. 77.
Miiinii: Mesečna 6 km.
Glasilo NSS v Jugoslaviji.
Glavno zborovanje NSS
Na dan sv. Jožefa 19. 1. m. se je vršilo v Ljubljani „Glavno zborovanje NSS“. Zbrali so se na ta dan v Ljubljani zaupniki in pristaši narodno socijalistične misli, da skupno z načelstvom stranke položijo račun o delovanju v preteklem letu ter zasnujejo načrte za bodočnost. Mlada je še naša stranka, saj je preteklo komaj eno leto, kar je bila ustanovljena. Ta kratka , doba njenega obstoja pa je njej pridobila že tako število privržencev, da danes lahko rečemo, da je narodno soci-jalistični misli med našim narodom bodočnost zagotovljena.
Narodno socijalistična, misel, je li kaj bolj idealnega mogoče. Na vse mogoče načine so hoteli reševati soci-jalno in gospodarska vprašanja, imeli so lepe načrte, toda vsi ti lepi načrti so bili že pri njihovem porodu mrtvo rojeni otroci, ker niso upoštevali vse tisto kar je za življenje neobhodno potrebno in so hoteli iti preko najmočnejših socijalnih faktorjev na dnevni red.
,,Proletarci vseh dežel, združite se“, sta zaklicala Marx in Engels v ,.Komunističnem manifestu*4 delavstvu vsega sveta, lvar sta zaklicala delavstvu vsega sveta, to sta hotela Marx in Engels praktično upeljati in ustanovila sta internacijonalo za vse delavstvo. Delavec nima domovine, delavec nima narodnosti, delavec ima samo trebuh je bila smisel nauka, ki sta ga učila Marx in Engels. Toda ta nauk ni našel med priprostim in zdravim ljudstvom tistega odmeva, kakor sta ga apostola nove misli pričakovala, in kljub vsem lepim idejam, ki sta jih imela Marx in Engels je 1. internaci-ionala po kratkem obstoju razpadla. Socijalistična misel pa ni zaspala, ona ni mogla zaspati, ker je bila zdrava in krepka. Po daljši dobi so se skušali proletarci zopet združiti in sicer ne na podlagi L internacijonale, temveč na podlagi pojedinih držav. Hoteli so popraviti napako, ki sta jo storila Marx in Engels in sklenili so drugo in-' ternacijonalo. Trajala je dalje kakor
I.	internacijonala, toda ravno v tre-notku, ko bi ona morala pokazati, da delavec nima domovine, da delavec ne pozna naroda, da ima delavec samo trebuh, se je II. internacijonala razsula. Zakaj se je razsula? Zato, ker je bil nauk, ki sta ga učila Marx in Engels napačen. Delavec ima svojo domovino, delavec ima svojo narodnost. In delavec ljubi svojo domovino in in narodnost tako, da je v tistem tre-notku, ko sta bili domovina in narodnost v nevarnosti, zapustil mahoma' vse lepe nauke, ki so mu jih trobili desetletja, in je šel branit svojo domovino in svojo narodnost. Nismo še slišali, da bi bili nemški delavci sežgali nemško narodno zastavo, pač pa smo slišali, da so nemški delavci sežgali 4. avgusta 1914, torej tedaj, ko sta bili nemška narodnost in nemška domovina nevarnosti, rdečo socijalistično zastavo. Nobene narodnosti svetovna vojna ni zrušila, pač pa je zrušila internacijonalo. In zrušila je internaci-jonalo, ker je ta internacijonala slonela na napačnih temeljili.
Se enkrat je zaplamtela čista marksistična misel visoko, še enkrat je hotela s silo uveljaviti svoje nazore in ustvarila je III. internacijonalo. Toda danes vemo, da je obstoj te III. internacijonale le začasen, da so njej šteti dnevi.
Nasproti vsemu temu pa se poraja nova misel, ki polaga temelje modernemu socijalnemu gibanju na povsem drugih zdravih temeljih. Je to narodno socijalistična misel. Nova je še ta misel in od mnogih zasmehovana, toda katera dobra stvar še ni bila zasmehovana?
Pri vseh narodih je pognala ta misel krepke korenine, in najdemo ta novi pokret pri delavstvu velikih in kulturnih narodih, kakor so to Angleži, Francozi in Nemci.
Pri vsem priznanju ogromnega upliva gospodarskega položaja na so-cijalne razmere, ne morenrd' spoznati v historičnem materializmu' marksizma edino in pravo rešitev končneg‘a socijalnega vprašanja. Po različnih mislili prihajajo na to dejstvo razni misleci posameznih narodov in kakor smo že prej omenili se vrši pri vseh kulturnih narodih evolucija socijaliz-ma v zmiislu, da je treba oploditi ma-terijelni socijalizem z veliko etično in moralno silo narodnosti.
Socijalizem je na potu in 111 je sile, ki bi ga mogla zatreti in jasno in glasno povemo, da je ravno narodni socijalidem tista sila, ki bo končno zmagala na vsej črti.
,,Vsak človek spgzna," piše največji angleški list ,,Times*1 dne 6. januarja 1920, „da ne more biti ničesar zgubljenega, ako zremo dejstvu prosto v obraz, da je delavska stranka stalna in rastoča moč v naši politiki. Temeljito razmotrivanjc o njenih personalij, kakor o njenem pričakovanju 111 o njenih izgledih more le koristiti.Končno mora biti zdravemu duhu onih mož in žen, ki trumoma derejo v delavsko stranko, le v spodbudo, da prilagodijo suhe nauke sedanjih voditeljev narodnim potrebam novega časa.“
In Angleži vidijo dalje, kakor naše domače državotvorne stranke, katere naj nam odpustijo, da se z njihovimi pamfleti ne moremo pečati.
In tudi med Slovenci je_ vzklila močna ideja narodnega socijalizma. Učitelji so nam bili bratje Cehi, pri katerih je ideja narodnega socijalizma visoko zrastla, kateri pa se tudi ravno na potu, da postane pri njih ideja narodnega socijalizma splošna.
In ko smo praznovali mi letos prvo obletnico naše misli narodnega socijalizma so prihiteli naši bratje Cehi, zastopniki češkega delavnega ljudstva med nas, da nas vspodbudijo k novemu delu, da nam pokažejo pot po kateri je treba hoditi, da bode delavno ljudstvo res prosto in srečno. Prišli so med nas, stari, osiveli boritelji za narodno in socijalno pravičnost. Sprejeli smo jih tako srčno, kakor sprejme brat brata, katerega nad vse prisrčno ljubi. Nismo mogli sprejeti naše najmilejše brate, s tistim zunanjim bleskom, kakor bi to radi storili. Naša zemlja še tiči pod robstvom kapitalizma in njihovih političnih strank pa tudi še pod robstvom lažjnive in za delavno ljudstvo toliko škodljive internacijonale. Toda led se je začel tajati in to kar so pri nas bratje Cehi videli, jih je zadovoljilo. Uspeh enoletnega dela je nadvse povoljen. Ni več daleč tisti čas, ko bodemo mi sprejemali narodno - socijalistične brate Cehe, Poljake in Kuse z istim sijajem, kakor so nas sprejeli Cehi.
Bratje Cehi na Slovenskem.
V	petek dne 18. t., m. so stopili bratje Cehi na naša jugoslovanska tla.
Sprejem v Mariboru.
Že pol ure pred prihodom vlaka je mnogobrojno očinstvo napolnilo prostrani peron mariborskega glavnega kolodvora. Ob pol 2. je dospel vlak in iz njega so izstopili delegati češke narodno-socijalistične stranke senator. CSK Ferdinand Stastny, poslanec Emil Spatny, poslanca Alojz Tučny, generalni tajnik češke NSS Anton Sole, generalni tajnik čeških narodnih socialističnih strokovnih organizacij F. Rais, zastopnik čevljarske obrti I. ^.Cervinka in indu-strijalec A. Krejčik.
Občinstvo jih je sprejelo z živim pozdravljanjem z zastavicami v jugoslovanskih in čeških barvali. V imenu načelstva narodno-socijalistične stranke jih je pozdravil narodni poslanec Ivan Deržič, v imenu mariborske krajevne organizacije NSS predsednik Jarh, nakar so pevci zapeli „Bivali Cehove“. Nato so češko delegacijo pozdravili še predsednik češkega kluba v Mariboru, mariborski gerent, zastopnik sokolstva in zastopnik po Italijanih zasedenega ozemlja. V imenu delegacije češkoslovenskih socijalistov se je za iskrene pozdrave zahvalil poslanec Spatny, ki je med drugim izvajal: ,,Globoko ganjen in z vročo ljubeznijo v srcu se vam zahvaljujem za Vaš iskreni bratski pozdrav. Danes vidimo z lastnimi očmi, kav smo vedno čutili v srcu, da ste nam Vi Slovenci. Vi Jugoslovani, res bratje, bratje po svojem slovanskem čutenju, bratje po svojem mišljenju. To smo čutili takrat, ko smo začeli svoj boj proti Dunaju, in v najtežjih trenutkih tega našega boja smo videli, da nas naše srce ni prevaralo: v Vas bratje Slovenci, v Vas bratje Jugoslovani smo vedno našli trdno oporo.
Žal nam je, da ni danes med nami onega, ki je bil naš duševni voditelj v tem težkem boju. Bolezen našega tatička Masaryka in težka politična situacija sta mu v zadnjem momentu onemogočili udeležbo na zborovanju jugoslovanske narodno-socijalistične stranke. Toda mili prijatelji, dragi bratje, bodite prepričani, da je njegov duh z nami, da je duh Klofačev sedaj med nami, in da izražam samo njegovo vročo željo, ako želim, da naj bi sc osvoboditev proletarijata v Jugoslaviji ne omejila samo na Slovenijo, temveč, ba bi se uresničila v celi Jugoslaviji, da bi pognal narodni socijalizem jugoslovanski svoje korenine in rodil bogate sadove tudi v Hrvatski in Srbiji. Bodite prepričani, mili prijatelji, da kličem iz globočine srca našega voditelja in nas — vseh, ako se vam zahvalim za Vaš iskreni sprejem z vzklikom: Naj živi svobodni jugoslovanski proletarijat, naj živi svobodna Jugoslavija, naj živi jugoslovansko Sokolstvo, naj živi, naj živi jugoslovanski narodni socijalizem!
Med gromovitim odobravanjem so nato češki gostje v spremstvu zastopnikov vseh korporacij odšli v lepo okrašeno malo restavracijsko sprejemnico, kjer se jih je postreglo s prigrizkom in rujno kapljico domačega vina. Ob tej priliki se je za sprejem zahvalil senator Stastny, ki je v svojem krasnem govoru povdarjal, da ne prihajajo v Jugoslavijo le kot strankarji, temveč tudi kot zastopniki oneg‘a dela češkega naroda, ki je vedno stal na braniku svoje narodne svobode in časti.	,	,	;|j	i
Odhod vlaka je prekinil prisrčni razgovor, ki se je razvil in po iskrenem slovesu so se mili gostje odpeljali dalje proti Celju.
Pozdrav v Celju.
V	itnenu celjske krajevne organizacije NSS je pozdravil došle goste podpredsednik Žabkar, nakar je gospodična Pavlina izročila senatorju Stastny-ju krasen šopek. V imenu delegacije se je zahvalil za sprejem generalni tajnik Sole, nakar so s.: gostje ob navdušenem pozdravljanju mnogo-brojnega občinstva- odpeljali dalje.
Sprejem v Ljubljani.
Ker je dospel vlaa pred napovc-danu-dobo, razglašeno je bilo namreč, da ima vlak 50 minut zamude, zato ni bilo na kolodvoru zbrano ljubljansko občinstvo še polnoštevilno. Došle goste je pozdravil v imenu načelstva g. K. Juvan, v imenu nar. soc. kluba g. M. Zupančič, nadalje predsednik češke obce g. Ružička in generalni konzul
CSR dr. Beneš. Nato so se gostje odpeljali v hotel Union.
Pozdravni večer.
V petek dne 18. t. m. je priredil ,,Politični klub NSS'* bratom Cehom pozdravni večer v „Srcbrni dvorani" hotela Union. Prvo napitnico je govoril tov, poslanec Ivan Deržič. Pozdravil je brate Cehe, orisal zasl. ge češke narodno-socijalistične stranke na narodnem in socijalističnem polju. Cehi so bili naši učitelji, pri njih smo našli največ opore, v bodočnosti pa bodemo dobili pri čehoslovaški narodnosocija-1 istični stranki največjo podporo. Novi vek mora postati vek slovanskega so-jalizma. Le socialna pravica v narodu more dati, slovanskim državam tisto moč, ki je potrebna, da bodo mogle igrati v koncertu svetovnih držav, tisto odločilno vlogo, katera jim gre. Poslanec CSR Alojz Tučny se zahvaljuje za pOzdrav in nadaljuje, da je ravno naša ideja največ pripomogla, da se je zrušila Avstrija. Dosegli smo politično svobodo, toda gospodarske svobode še nimamo, ves naš boj mora veljati gospodarski osvoboditvi slovanskega proletarijata. Toda boj za gospodarsko osvoboditev se ne more biti le na temeljih marksizma, cilj ne more biti le materializem, cilj nam mora biti tudi boljše vzgojen človek. Samo materializem, kakor ga pridi-guje marksizem, človeštva in sovan-stva ne bode rešil. Dvigne čašo na procvit slovanskega narodnega socializma.
V prijetnem kramljanju z našimi ljubljenimi brati je potekel čas hitro in v pozn uri smo se ločili le neradi.
V Soboto ob 9 uri dopoldne se je pričelo v ,,Veliki dvorani1* Narodneg'a doma strankino zborovanje. Ob četrt na 11. uro je bilo zborovanje radi manifestne. shoda, ki se je vršil ob pol
11.	uri v dvorani hotela ,,Union*1 prekinjeno ter se je nadaljevalo ob 2. uri popoldan. O tem zborovanju prinesemo natančno poročilo v prihodnji številki.
Manifestacijski shod.
Manifcstacijski shod bi se moral vršiti še le v nedeljo na 20. t. m. Toda radi žalne manifestacije, ki se je vršila ta dan, smo bili primorani preložiti naš shod na soboto 19. t. m. Kljub temu, da so se glasila vsa vabila, vsi letaki in lepaki na nedeljo dne 20. t. m. in smo shod morali v najzadnejšem času preložiti, je bil shod izvrstno obiskan, pač dokaz, da je naša ideja prodrla že v široke kroge našega naroda.
Shod je otvoril ob tri četrt na n. uro podnačelnik • NSS R. Juvan, ki je predvsem pozdravil delegate češkoslo-venske socijalistične stranke senatorja Stastnyja, posl. Spatnyja in Tučny-ja, centralnega tajnika NSS Šolca in centralnega tajnika češko narodno-socijalistične stranke Raisa in delegata Cervinko in Krejčika. (Gromovito ploskanje.) Nato poda besedo
centralnemu tajniku češke NSS ki izvaja:
Iskreno me veseli in vse nas navdaja z radostjo ko vidimo, da raste narodno socijalistično gibanje tudi pri vas v Sloveniji, pri vas v Jugoslaviji. Veseli smo, da ste že pri prvih volitvah dobili dva poslanca, ker vemo kaj to pomeni. Vemo v kakšnem težkem položaju se nahajate, vemo s kakšnimi metodami se bojuje z vami. A glave pokoncu in ne obupajte. V istem položaju kot se nahajate vi danes v Sloveniji smo se nahajali pred 24. leti na Češkem. Ko smo prišli k od socijalde-mokratičnega iinperijalizma zastrupljenemu delavstvu, nas to ni razumelo, narodna misel mu je bila tuja. In naša inteligenca je stala na strani in skeptično majala z glavo. Vse kritizirala, a ničesar delala. In glejte n»ili bratje, danes po 24. letih smo se razvili, v mo-
gočno stranko, ki je naravnost eksistenčna potreba za našo državo in no-šiteljica naše državne misli. Da smo dosegli to sedanjo stopnjo našega razvoja, pa se moramo predvsem zahvaliti neumornemu delu našega duševnega voditelja in apostola narodno - socialistične misli brata Klofača, ki vam ker sc sam vsled bolezni našega p rezidenta Masarvka vašega zborovanja ne more osebno udeležiti, pošilja svojo spomenico.
Spomenica brata Klofača.
Bratje!
Tako sem se veselil na Ljubljano in na svoje slovenske brate, ali resna bolezen našega ljubljenega prezidenta mi onemogoča odpotovanje za meje tudi samo za nekoliko dni.
m zelo vesel, da se je ideja narodnega socijalizma prebudila k življenju tudi med Slovenci. Ni se to zgodilo šele danes. Ze pred i.o. leti je bila živa zveza med nami in narodnimi delavci v Trstu, Ljubljani in Pulju. Vojna je izzvala preganjanje vseh, ki so mislili narodno - socijal. in to je zadelo tudi naše brate v Ljubljani.
V ognju preganjanj so prišli narodi k samostojnosti in k svobodi in sedaj narodni socijalizem z nova kliče na delo. Je to nujno potrebno in posebno še v mladih slovanskih državah. Zlo bi bilo z njimi, ako bi se njihovo gibanje ne moglo opirati na široke ljudske vrste, na delavsko ljudstvo in zato je naš narodni socijalizem, če se ga pravilno razume in izpeljava, naravnost eksistenčna potreba v državi.
Nikdar več ne sme biti slovansko delavstvo komandiratio z Berlina ali z Dunaja. Njegov socijalizem mora rasti iz domačih razmer in iz potreb lastnega naroda in samo tako dozori socijalizem pravi in zdravi, ki bo pomenjal blagoslov za delavsko ljudstvo in za naš narod.
Kakor je nam češkoslovenskim so-cijalistom naša republika nad vse, tako mora biti tudi Vam mlada država kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev nadvse in vaš socijalizem mora stati v službi osvobojenega naroda in države.
In če ima Vaša država še i;aznc težkoče, jih ima tudi naša. Ko je češkim zemljam pripojena tudi Slovaška in podkarpatska Rusija in moramo računati z intrigami Nemcev in Madžarov in zato mora za Vas in za nas veljati samo ena osnova: izogniti sc vsemu, kar bi pomagalo sovražnikom narodne naše samostojnosti in našega naroda in delati vse kar nas učini močnim na znotraj, a s tem tudi močnim na zunaj.
Sila Jugoslavije je tudi naša sila.
In sila naše republike je in mora biti tudi sila Jugoslavije.
Ze v Pragi smo si z vašimi za stopniki povedali, da se gradi naše zbližanje z ozirom na organizacijo slovanskega socializma, torej delo za slovansko vzajemnost, ne od zgora], ud političnih amaterjev in nekolikih filologov, temveč od spodaj na osnovi sporazumljenja in enakih inte resov najširših vrst vseh slovanskih narodov. Za ta socijalizem očiščen od vseh napak in zmot kot so jih jasno pokazala poslednja leta, moramo delati sedaj tudi na znanstvenem polju.
Naš slovanski socijalizem-sc ne bo opiral na zmotno filozofijo zgo dovinskega materializma. Življenja človeka se ne izčrpava samo iz mate-rijelnitm stranmi, ono ima ravno tako kakor je to v narodu, svojo idealno 'stran in tega mi ne bomo pozabili prepričani, da je socijalno vprašanje predvsem nravno vprašanje, vprašanje večje izobrazbe in vzgoje. Večja izobrazba in bolji človek, to je naše ge \
slo.	_	.	.
Ni bi! to mat.erijaiizern, ki je bil za vojne zmožen revolurije in žrtev, bil je to narodni idealizem, ki nas je postavil v revolucijsko fronto proti Habsburžanom in nam pomagal k svobodi. Temu narodnemu	idealizmu
ostane naš socijalizem vedno veren. Brez njega ne bi imel smisla.
Delovanje v našem gibanju zahteva od vseh naravnost apostolsko navdušenje in vere. Med ljudstvo mo-
ramo, z ljudstvom in za ljudstvo. V interesu slovanskega socijalizma želim vašemu g'ibanju v imenu cele stranke češkoslovenskih socijalistov veliko sreče.
Naj živi narodni socijalizem slovenski!
Naj raste slavno kraljstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev!
V Pragi, dne iy. marca 1921.-Vaclav Klofač, predsednik izvrševalnega odbora čc-hoslovaške socijalistične stranke, podpredsednik senata.
Poslanica V. Klofača je bila sprejeta z burnim ploskanjem in živto-klici.
Nato poda predsednik besedo senatorju Fcrd. Stastnyju, ki je najpreje’pozdravil Narodno soc. stranko v imenu centralne organizacij e strokovnih narodno-socij ali stični h organizacij čeških 111 potem izvajal:
,,Tudi mi, mili prijatelji, smo,preživljali težke momente kot jih preživljate vi danes, težke momente, ki j Hi niso povzročile samo napake drugih temveč lahko rečem in imamo za,, to vse dokaze, naravnost zločini drugih. Ko je stopala Nar. soc. stranka na Češkem v življenje, je sočijAlha demokracija proglašala razredni boj kot za edino odrešilno sredstvo in hotela je ločiti proletarijat češki popolnoma od ostalega naroda, s katerim je bil ta proletarijat kulturno in gospodarsko vezan. Ubijala je najsvetejše v narodu, ubijala njegov smisel za njegovo državno samostojnost,’smisel za narodno svobodo. Proti temu delovanju je pričela boj naša Narodno soc. stranka in njeno neumorno delovanje je rodilo bog'ate sadove. Dokazala je s svojim delovanjem, da socijalna demokracija ne govori v imenu češkega delavstva, da ne govori resnice.
Danes imamo samostojne države. Naši narodi so vsaj politično svobodni. Ali dobro me razumite. Še vedno grozi našim mladim državam stalna nevarnost od zgoraj in od zdolaj. Naši kakor vaši kapitalisti ne razume-'-jo naših teženj,' vsten katerih sino-i šli v boj za našo samostojnost in naši kapitalisti sc ne brigajo za to samostojnost naših držav, razen takrat, kadar je to v interesu njih žepov. Od zdolaj preti nevarnost naši samostojn. od tretje internacijonale, ki bega delavske mase z radikalnimi frazami, pri tem pa ji je vseeno ali narod svojo svobodo ohrani ali ne. Vidim, da sc sestavlja vaša bratska stranka iz istih slojev kot naša in zato vem, da vam govorim iz srca, ako povdarjam, da hočemo razbiti ravno tako tudi gospo darske vezi, s katerimi nas oklepa kapitalizem, kakor smo razbili vezi v katere nas je oklepala avstro-ogrska monarhija. Vam združenim delavcem z rokami in duhom prinašam pozdrav naših strokovno organiziranih delavcev in uradnikov, ki štejejo danes sko ro pol miljona. Obenem pa izražam njihovo željo, da bi upqstavili z vami ne
I J clrili ct-iLrnv’ vi n nnlitio
samo prijateljskih stikov na političnem, temveč tudi na gospodarskem in kulturnem polju, da/ tesno strnjeni med seboj ustvarimo zvezo tudi z ostalim slovanskim proletarijatoin/'
Za svoja izvajanja je žel senator Stastnv ovacije, ki so trajale nekoliko minut. Nato poda predsednik beSedo
poslancu Spatnyu,
ki pozdravi ‘zborovanje v imenu.v,poslanskega kluba češkoslovenskih soci-jalističnih parlamentarcev in v imenu izvrševalnega odbora češkoslovaške socijalistične stranke. Nato izvaja':
;,Dragi bratje! Nismo med vami novinci, temveč, prišli smo med vas kot stari znanci. Skupno smo že delovali za bivše Avstrije na istem programu in 7. isto taktiko. Naša naloga je bila takrat, da razbijemo Avstro Ogrsko monarhijo in naše delovanje je bilo naši nalogi odgovarjajoče de struktivno in antimilitaristično. Ista policija ki je preganjala vas, je pre ganjala nas in isti bajoneti, ki so tlači' i nas k tlom, so bili nastavljeni tudi na vaša prsa. Za naše namere je seveda d;bro vedela Avstrija in izpo stavljeni smo bili vedno njenim perso-
kučijam in ovirala jc naše medsebojne stike kjerkoli je mogla. Jaz sam sem bil policijsko izgnan iz Pulja, kjer bi moral imeti shod narodnega- zavednega delavstva.
Danes smo mi svobodni. Velik del vašega naroda pa ječi še danes pod tujim jarmom, a prepričan sem, da bo kmalu prišel dan, ko bo ves vaš narod združen v eni mogočni procvitajoči se državi. A s tem še ni doseženo vse. Po tem se prične za vas boj za gospodarsko svobodo in ta boj proti kapitalizmu morate pričeti že danes. Delati morate kakor mi, organizirati delavce in uradnike, obrtnike in poljedelce, ter strniti v eno samo mogočno fronto, ki bo visoko nosila prapor narodnega socijalizma, ki bo šla vstrajno in zmagovito v boj za gospodarsko osvoboditev vašega naroda. Iz gospodarskega suženjstva vas ne bo oprostil, iiiti kapitalizem, niti buržuazija, ki se skriva za goljufivo masko, katero laž-njivo zove demokracijo/ Osvobodila iz gospodarskega suženjstva vas ne bo niti socijalna internacijonala, ki s svojim materijalizmom in brez domovin-stvom lahko samo ruši in razbija, a ne more nikdar ustvarjati. Rešitev jc v nas samih in gospodarskega suženstva sc boste otresli le, ako boste trdno, visoko držali prapor narodno socijalistične misli.
Bili smo revolucionarji in naše delovanje je bilo destruktivno — danes pa gradimo in ohranjamo, V boju za naše ideale smo pretrpeli že najtežja preganjanja in zato smo lahko gotovi, da bomo v tem boju vzdržali. Vdržali bomo v tem plemenitem boju za katerega so trpeli naši in vaši najznamenitejši* možje. Druga internacijonala je delavstvo prevarila, ker s frazami se ne da klubovati toku časa. Tn ta tretja internacijonala ni zmožna rešiti proletarijata to jasno kaže razvoj v Rusiji. Skupno mi, vi in ruski soci-jalni revolucijonarji pa tvorimo danes ogrodje nove soc. vzajemnosti slovanske socijalistične internacijonale. Pre-prepričan sem, da bo naša misel slovanske socijalistične vzajemnosti našla tudi- v ostalih slovanskih narodih obilo sobojevnikov iti združila ves slovanski proletarijat v eno mogočno telo, na katerega sc bo moral opirati tudi proletarijat ostalih narodov. Naj živi slovanska soc. vzajemnost, naj živi Jugoslovanska nar. soc. stranka!*' Za svoja izvajanja je žel govornik dolgotrajno odobravanje.
Nato je povzel besedo
dr. Otokar Rybar,
katerega so zborovalci pozdravili a burnim ploskanjem in navdušenimi živio-klici. Dr. Rybar seje spomil najprej zasužnjenih primorskih bratov in jim poslal pozdrav (Viharno odobravanje.). Nadalje je govornik opisal razvoj naše stranke in utemeljil potrebo stranke. Mi smo nezadovoljni in imamo vzroke biti nezadovoljni. Po dveh in pollctih obstoja naše države, vladajoče stranke niso ničesar ukrenile, da bi sc država konsolidirala in uredila. Ko je postalo ljudstvo nezadovoljno so vladajoče stranke nastopile s silo. Toda sila je najnevarnejše sredstvo zatreti nezadovoljnost. Sila rodi protisilo in navadno se zgodi, da postane protisila s časom močnejša kakor jc bila prvotna sila. To smo doživeli v polpreteklem času ravno na Ruske ni'. Z žen dar ji in policijo so držali ruski nasilneži ruski narod k tlom, toda proti sila, ki je že delovala proti temu nasilju je dobila s časom tako moč, da je strla vse one, ki so rabili silo. Zatorej je treba urediti drža vo tako, da bodo vsi državljani enako deležni vseh gospodarskih in social-rili dobrot. Naša država mora postati močna, močna pa bode postala ako se bodo delile vse pravice enako. Vsi državljani morajo imeti enake dolžnosti, vsi pa tudi enake pravice. Interna cijonala na katero se del našega delavstva zanaša nam ne bode prinesla pomoči. Vsak narod pozna svoje razmere in v okviru lastne, države si bodemo izvojevali vse pravicc. Govornik je bil neštetokrat prekinjen pO ogrom nem odobravanju zborovalcev, ki so tako najbolje pokazali, kako iz srca jim je govoril govornik. Za njim jc
govoril narodni poslanec Ivan Deržič. Tudi njemu, so zborovalci navdušeno pritrjevali. Nato je pozdravil zborovanje v imenu osrednje organizacije če-škoslovenske mladine g. S. Rais, ki je v daljšem izvajanju razpravljal o pomenu mladinske organizacije za narodno - socija,listično gibanje, na kar je tov. Fakin prečital
poslanico ruskih socijalnih revolucionarjev.
Praga, 17. marca 1921.
Cenjeni tovariš!
Iz srca se Vam zahvaljujemo za povabilo na Vaš shod. Zal, da nobeden ne more v tem momentu odpotovati jz Prage.
Naša stranka vojuje sedaj skupno z ruskim delavstvom in ruskimi kmeti težak boj za demokratični socijalizem, za osvoboditev dela in za zmago principov bratstva vseh, ki se trudijo v potu svojega obraza.
Prvič v zgodovini jc prisiljena socialistična Stranka bojevati se z vlado, ki smatra sebe za „delavsko-kmetsko“ in prepričava ves svet, da je njen cilj socialistična revolucija.
Ta vlada trdi, da ona snuje diktaturo proletarijata, t. j. stanu, ki tvori samo ničevno manjšino ruskega prebivalstva. V resnici pa ne predstavlja niti tovarniškega proletarijata, ki se v večini zgraža proti njej. To je diktatura nekoliko oseb, katere podpira komunistična stranka in ki se opira na vojaške sile. Ta je davno odstranila politično svobodo, uničila tisk, zabranila. zborovanja in neodvisne zveze. Ta je davno naredila iz volitev v sovjete karikaturo in odvzela delavstvu volilno pravico.
Proti tej diktaturi delavsko - komunistične stranke, pod katero trpi največ delavstvo samo in kmetje, je izbruhnila narodna vstaja. Naloga vseli evropskih socijalistov je, odkriti pravi smisel te vstaje, pokazati delavskemu stanu, da so lažnjive vse obtožbe proti delavstvu i kmetom, ki se bore proti boljševiški vladi, češ, da so to kontra revolucijonarci in nuditi ruskim masam moralno pomoč, ter one-. mogočiti zopetno vmešavanje v rusko notranjo borbo evropskim državam z njihovimi egoističnimi n reakcionarnimi nameni. Ruski delavci '111 kmetje bodo sami kos svojini tlačiteljem. Oni poznajo v Evropi in na vsem svetu samo enega zaveznika, namreč evropske in svetovne.delavske mase, ki so začele razumevati vso laž in -fcso škodo bolj-ševiške diktature.
Pošiljamo Vam naš socialistični pozdrav! Naj živi jugoslovanski delavski stan, naj živi slovanska socijali-stična delavska internacijonala!
Skupina ruskih socijalistov revo-lucijonarjev v Pragi. C. Suhomlin. \ . L. Lebedjov. V. Zenzinov. (Živahno odobravanje.)
Nato se predsednik zborovanja zahvali vsem navzočim, posebno pa še bratskim češkim delegatom in sijajno uspeli shod zaključi.
Češki gosti na Bledu.
V ponedeljek so se dcleg’ati čelio-slovaške narodno - socijalistične stranke, ki so se udeležili glavnega zborovanja NSS v spremstvu članov načelstva in poslancev obiskali naš Bled. Med potjo jih je na Jesenicah pozdravil v imenu kraj. org. na Jesenicah tov. Lenščak, na Bledu pa jim jc ob prihodu pristno gorenjsko dekle pripelo šopke planinskih rož na prsa nakar jih je v imenu kraj. org. NSS na Bledu pozdravil preds. tov. Prešeren, v imenu blejške občine pa g. Rus. Po kratkem okrepčilu v hotelu ,,Triglav ‘ so sc gostje peljali s čolni ha otok in od tam v hotel »Toplice", kjer se je po obedu nadaljevala konferenca o delavnem programu in taktiki obeh sorodnih strank, ki sc je pričela že v nedeljo popoldne na Bellevue. Včeraj so se gostje odpeljali iz Ljubljane in sicer: senator Stastnv, poslanec Tučny 111 delegat Cervinka nazaj v Prago, posl. Spatny, centralni tajnik mladinske org. češke NSS Rais, Centralni tajnik češke NSS Sole in delegat Krejči pa v spremstvu poslanca Deržiča v Zagreb na važno konferenco z izvenparlamen-tarnimi hrvatskimi politiki.
Zborovanje Narodno - socialistične stranke, ki se je vršilo preteklo soboto je dobilo poleg že objavljenih pozdravov še sledeče, deloma brzojavne, deloma pismene pozdrave:
Od Narodne delavske stranke poljske:
..Odgovarjajoč na Vaš dopiis Vam sporočamo, da nas je Vaše povabilo na Vaše strankino zborovanje jako razveselilo in da smatramo to povabilo nov važen korak na poti zbližanja in skupnega delovanja naših strank.
Zalibog Vam moramo naznaniti, da se vsled napetega političnega položaja in vsled kratkega termina ter slabih prometnih zvez, Vašega zborovanja po naših delegatih ne moremo udeležiti. Poleg tega se vrši dne 20. t. m. plebiscit v Gornji Šleziji.
Upamo, da Vas, dragi tovariši, nemožnost naše udeležbe na Vašem glavnem zborovanju ne razžali in da se bomo pobližje spoznali ob priliki Vašega bodočega zborovanja. Obenem prosimo, da nam poročate o teku zborovanja, ki nas izvanredno zanima.
Prosimo, da sporočite zborovanju naš prisrčni pozdrav in željo, naj bi Vaše delo rodilo obilen sad.“
Slede podpisi.
Od župnega izvrševalnega odbora
JtlgOS
Ljubljana, 24. marca 1921.
Zadnjič smo poročali, da radikalna in demokratska stranka, ki tvorita sedanjo jugoslovansko vlado nimata toliko pslancev, da bi dosegli pri kakem glasovanju večino. V kulturnih državah je navada, da imajo dotične stranke, ki tvorijo vlado tudi večino poslancev na svoji strani, ako pa vlada nima večine poslancev za seboj, potem vlada odstopi. Potem nastopijo novi možje, ki skušajo z novimi pro-^ grami dobiti večino poslancev na svojo strank in ako se jim posreči, ustanovijo potem vodilni možje strank novo vlado. Tako se namreč godi v takih državah, v katerih demokratizem ni samo na papirju, temveč v katerih se res demokratično vlada. Pri nas je stvar drugačna. Naši „državotvorni“ časopisi pišejo dan na dan, da je naša država demokratična država. Kako pa zgleda ta »demokratizem" hočemo na tem mestu povedati. V naši državi je nekaj ljudi, ki resno mislijo, da jih je poslala božja previdnost zato na ta svet, da vladajo jugoslovanskemu ljudstvu. To srečno jugoslovansko ljudstvo, ki jo je božja previdnost tako lepo obdarovala, pa mora biti bogu noč in dan hvaležno, da je tako lepo skrbel za njo. Kdor bi drugače mislil, ta je izdajalec domovine.
Ti od boga poklicani ljudje so, kako bi moglo to tudi drugače biti,
Po svetu«
22 kanonov ukradenih. V Kram-aach na Tirolskem je bilo shranjenih v nekem skednju večje število kanonov nekdanje avstro-ogerske armade. Čez noč pa je zmanjkalo 22 kanonov, bili so vkradeni. Vkradli so jih menda takozvani »Heirmvehrovci«. Tirolski socijalnodemokratični poslanci so stavili v tirolskem deželnem zboru predlog, da se tatvina kanonov preišče ter da se cela zadeva naznani državnemu pravdništvu. Krščansko socijalna večina pa je ta predlog odklonila. Po mnenju tirolskih krščanskih socialcev je torej tatvina, ako jo izvršijo ljudje, ki so njim pogodu, dovoljena. Tudi eno naziranje. Škoda, da na Tirolskem ni slovenskih advokatov, ti bi tem neumnim Tirolcem že povedali, da so tudi zakoni na svetu in vnela bi se kmalu taka vojska »papirnata seveda* kakor za koroške
represalije.
Skrivnost verižniške cigarete. Slednjič se je policiji v Avstriji posrečilo. Finančno ravnateljstvo se je začelo zanimati zadejst o, kar pa je slučajno vedel že vsak Avstrijec, da se namreč verižniškim potom proda več cigaret kot na karte in da so te še mnogo slabše, kot druge. Kako slabe so avstrijske cigarete, si lahko mislite, če že padejo v poštev prihajajoči
čehoslovaške socijalistične stranke v Pragi:
,,Izvrševalni odbor praške župe čehoslovaške narodno-socij. stranke pošilja goreč pozdrav zborovanju bratske slovenske Narodno - socijalistične stranke in upa, da se bodo ideali slovanskega socijalizma razširili iz Ljubljane tudi po Hrvatskem in Srbiji/1 Slede podpisi. Od čehoslovaške uradniške zveze: „Za socijalistično inteligenco, organizirano v čehoslovaški uradniški zvezi, želimo Vašemu zborovanju mnogo sreče.“
Slcxle podpisi. Od praškega župana dr. Baxe:
,,Vašemu zborovanju in Vašim stremljenjem želi največje uspehe župan mesta Prage dr. Baxa."
Od celjskega napodno-socijalistič-nega ženstva:
..Prisrčno pozdravljamo zborovanje NSS in mile brate Cehe. Smo v duhu pri Vas in z Vami."
Celjsko nar. - soc. ženstvo. Od krajevne organizacije. St. Jur ob juž. žel.':
,.Pozdravljamo strankino zborovanje in želimo mnogo uspeha. Nazdar bratje Cehi.“
Kraj. org. NSS v St. Jurju.
m 0
zasedeli ministrske stolce in ni je sile na svetu, ki bi jih prisilila, da bi jih zopet zapustili. Ko so zasedali te ministrske stolce, so se prav malo brigali gali imajo H zaupanje ali ne. Oni so postali enostavno ministri in zato so pač bili poslani od boga na svet. In oni bi sedeli na teh ministrskih stolclh čisto gotovo do njihove smrti, dalje časa bi jih niti božja previdnost, ki jih je poslala na svet, ne mogla pustiti sedeti. Toda smola je smola. Ta smola pa obstoji v tem, da so razun naše države še tudi druge države na svetu. Mi se sicer za druge države ne brigamo, toda žalibog so druge države'tako radovedne, da se one brigajo za nas. In ker se sedaj v našem parlamentu ravno dela ustava, je radovednost drugih držav postala, na našo žalost sicer, izvenredno velika. Naši od bog^ poslani vladni možje in njihove stranke, bi spravili ustavo čisto gotovo brez večine pod streho, tako ali tako, o saj oni že znajo, toda na zunaj je le treba varovati demokratizem.
Kakor smo že uvodoma omenili, bi v drugih državah stranke, ki tvorijo vlado pa nimajo večine poslancev za seboj odstopile od vlade. Našim ..dr-žavotvornim" strankam to niti n^ misel ne pride. Najprej so vladale 3 mesece brez večine, sedaj pa ko se bo glasovalo o ustavi, pa se bojijo da bi ne propadle so začele enostavno kupo*
oblasti v oko. Uspeh preiskave je bil, da so prijeli precejšno družbo elementov, takozvano z. z o. z. samih mehanikov, ključavničarjev, graverjev in drugih takih podjetnih ljudij. Njihov obrat bi tehnično prenesel vsako kritiko. Imeli so stroj, ki je napravil v eni uri 4000 do 5000 cigaret in barve za era* rični odtis. Le nekaj jim je primanjkovalo, kor pa je po naši neumni pameti najvažnejše, — to je tobak. Imeli so ga sicer nekoliko, kar pa je manjkalo, to so si ženiji preskrbeli. Ravnali so se po tem, da marsikaka erarična cigareta vsebuje kak las in da marsikaka erarična cigareta diši bolj po gozdnih zeliščih kot po tobaku. Zakaj bi morala biti verižniška cigareta boljša od erarične? To bi bila še bolj prepovedana konkurenca. Ker pa ta delniška družba ni hotela s premočnim tobakom škodovati kadilcem, je primešala nekoliko trave. A to bi še šlo. Kar je bilo najžalostneje in najpretresljiveje za kadilce je bilo to, da so bile glavna primes: »konjske fige«. Družabniki so si pač mislili: »Zlato leži na cesti; ter so ga jedno-stavno pobrali. Iz tega je nastala mešanica, ki se je izvrstno obnesla. Kakor tolaži službena notica, so se cigarete prodajale večinoma le verižnikom, toda kdo mora trditi, da ni kak drug strasten kadilec kupil v kavarni za 3 do 4 krone tako cigareto s to temno
vati glasove poslancev. Kakor nam javljajo časopisi so demokrati in radikalci kupili glasove Muslimanov, Za 24 muslimanskih glasov so dali 1200 tisoč miljonov. Dalje so kupili glasove Samostojne kmetske stranke, koliko so ti glasovi .ctali nam še ni znano, toda prišlo bo tudi na, dan. Mogoče se to dela tudi drugje, toda kje drugje, se ima gotovo še toliko sramote, da se to ne obeša na veliki zvon. In to kaže naše vladne stranke demokrate in radikale v kaj dobri luči, da jih niti največjih lumparij ni čisto nič sram. Podkupovanje in korupcijo smatrata ti dve vladni stranki že za nekaj tako navadnega, da se s tem še ponašata. In tako ravnanje sc zdi še mnogim našim ljudem ..državotvorno11. Sc še najdejo pri nas ljudje, ki si upajo zagovarjati demokrate. Proti neumnosti se borijo pač celo bogovi zastonj.
1200 tisoč miljonov za 24 glasov. Kdo bode to plačal? Kdo drugi kakor oni, ki živijo od dela svojih rok.
Država je v strašnih denarnih stiskah. Finančni minister dr. Kumanudi je povedal te dni na seji ministrskega sveta, da se bliža naša država financi-elni katastrofi.
V dveh in pol letih niso bile naše vladne stranke v stanu, da bi napravile državni aparat, ki bi funkcioniral saj za silo, da bi se po vseh krajih naše države pobirali davki, da bi se pregledovalo izdatke. Ničesar niso napravile naše vladne stranke in kljub temu se imenujejo ..državotvorne*' stranke.
Kredit države je padel na ničlo. S tem, da vlada še do danes ni vrnila pri menjavi denarja odtegnjenih 20°/°, da ne plačuje obresti, si ne upa razpisati nobenega notranjega posojila, kar ve, da njej nihče ne bo zaupal ficka. Tako daleč so pripravile našo državo naše »državotvorne" stranke.
Minister dr. Kukovec je ob priliki bivanja na Angleškem potrkal tako nalahko pri angleških finančnikih radi državnega posojila, toda Angleži so mu takoj povedali, da naši državi ne zaupajo nobenega posojila. Naš kredit pri tujih državah je padel na ničlo, niti vinarja nam nočejo posoditi. Da, da naše ..državotvorne" stranke. In ti ljudje, ki so pognali našo državo na rob propada, ki so zraven ogoljufali narod za vse, ti ljudje si upajo še danes med svet imajo še to drznost, da- zasmehujejo druge, ki imajo resne namene, čiste roke in dobro voljo. Obračun bo prišel in ta obračun bo strašen. Naš notranje politični položaj je po zaslugi „državo-tvornih" strank tako žalosten, da bolj žalosten biti ne more.
Okoli ustave.
V našem listu smo že opetovano napisali mnenje, da ustava s to vsebino in obliko, kakor jo je predložila seda-
preteklostjo. Saj se tudi za eraričoe dostikrat nima prav izbrana kritična imena, a na »konjske fige« še nihče ni mislil. Da mora tak-le kadilec imeti nehotč tudi konjsko naravo, je umljivo, sicer bi ne prenesel takih cigaret, ki so v tako tesni zvezi s kljuseti. Že ob misli na to bi marsikateremu prišlo slabo. Prisegel je marsikdo, da bo od sedaj tlačil samo pipo, toda ne rečemo dvakrat, da ga bo hrepenenje tako imelo, da bo hlastnil po prvi cigareti, ki se mu bo nudila z dostavkom, da je na-poljnjena s pravim tobakom. Kako pa naj ubogi Dunajčan zdrži še tri dni do prihodnjega tobačnega dneva. Kraljestvo bi dal za eno cigareto *— brez konja! . . .
Duhovniki predpisujejo žensko modo. Nedavno je bil sklican v Filadelfiji v Ameriki sestanek duhovnikov štirinajstih ver in sekt. Bili so prisotni metodijski škof in dva rabina. Na sestanku so natančno odredili, kako sc morajo oblačiti žene in dekleta. Ustanovili so tudi model tkz. moralne obleke. Dolgost krila ne sme biti manjša kot 19 cm od zemlje, izrezek okoli vratu pa ne globokeji od ^ in pol cm! Obleka se ne sme nikjer prilegati telesu in ne sme biti iz prozornega ma-terijala. Obče se misli, da hoče ta sestanek določiti v vsakem mestu jury
nja radikalna in demokratična vlada najbrže ne bode prodrla.
To naše mnenje postaja vedno bolj verjetno. Dokler vlada ni imela večine, se je delo v ustavnem odboru nekako vleklo na dolgo. Sedaj pa ko so radikalci in demokrati kupili 24 muslimanskih glasov za 1200 milijonov kron in pridobili tudi Vošnjaka in slovenske kmete in tako skrpucali nekako večino, je prišlo v ustavnem odboru do odkritega upora,
Hrvatski .Narodni klub* in .Jugoslovanski klub1 pretita, da bodeta zapustila Beograd v slučaju, da bi se skušalo Slovence in Hrvate majorizirati. Ta dva kluba bodeta v slučaju, da zapustita Beograd, javno apelirala na narod. Medetem pa so listi že že poročali, da je .Narodni klub11 grožnjo že izvršil. Bodemo videli kaj bode. napravil ..Jugoslovanski klub",
S tem, da je tudi ..Narodni klub11 zapustil Beograd in da še Radičevci sploh niso šli v Beograd, lahko rečemo, da Hrvati v Beogradu niso več zastopani. Tistih par hrvatskih demokratov, ki so drugače sicer sol Jugoslavije, ne šteje nič In hrvatski listi že pišejo, da ako bo ustava sprejela, bo sprejeta brez Hrvatov. Mi pa mislimo, da si bodo gospodje v Beogradu le premislili kaj delajo. Toda značilno je, kako znajo vladati demokrati.
Kupčija se maje.
Kakor smo že poročali, in radi gorostasnosti pribijemo to še enkrat, so kupili demokrati in radikali 24 muslimanskih glasov za 1200 miljonov kron. Te denarje bi bilo treba sedaj šteti, Muslimani so vzeli stvar resno in pričakujejo obljubljene „pare“. Toda stvar postaja tragična. Finančni minister dr. Kumanudi je povedal gospodom demokratom, radikalom in Muslimanom, ki so sklenili to čedno kupčijo, da nima denarja. Državne blagajne so prazne je rekel gospod finančni minister. Država ne more plačevati niti najnujnejših potrebščin, kaj šele da bi mogla plačevati politične pustolovščine demokratov in radikalov. Finančni minister je v groznih skrbeh in grozi, da bo obesil celo finančno ministrstvo enostavno, na klin. Posledica tega je, da so se začeli Muslimani bati za denar, katerega so jim obljubili demokrati in radikali. Muslimane skrbi, da bi kupčija ne splavala po vodi in so že začeli šteti knofe ali bi to čedno družbo kolikor mogoče hitro zapustili.
Značajno« pa taka.
Dobro je še v spominu kako je govorila sol Jugoslavije, to so naši demokrati. Mi ne poznamo ne Srbov, ne Hrvatov ne Slovencev, mi poznamo samo Jugoslovane. Naša država se mora imenovati* Jugoslavija. Ko je
svečenikov vseh ver, kateremu se mora predstaviti vsaka gospa ali gospodična, ki hoče, da ne pride njena obleka na indeks! Kar je res, je res. Na račun „mode" se oblači veliko žensk tako neokusno, in ..svobodno", da je nemogoče gledati človeku, ki ima nekoliko okusa in zmisla o obleki. Zato '|>i ne bilo najhujše, ako bi se postavilo inkvizicijsko sodišče za ženske obleke. Čudno na celi stvari je to, da se duhovniki tako dobro razumejo na modo, da jim je mogoče, do centimetra natančno določevati izdelovanje oblek in kakovost tkanin. Pri jury pa sc lahko pripeti, da bi bil eden ali drugi bolj liberalnega mišljenja in da v praksi ne bo priznaval naredbe o modi. Tako bi moglo priti pri duhovnikih do razkola radi ženske mode. Da bi se uvedlo kaj sličnega pri nas, se ne bojimo, kajti predno pride ena stvar iz Amerike v Jugoslavijo, traja navadno mnogo let in kdo ve, kakšna moda bo tedaj. Razven tega tudi mislimo, da naša duhovščina še ni tako napredovala, da bi mogla soditi o takih vprašanjih.
Dalmacija brez lokomotiv. Na
progi Sinj — Split so morali ustaviti osebni promet, ker sta ostali na tej progi samo dve lokomotiti, s katerimi se more vršiti sf»mo tovorni promet.
prišlo do glasovanja kako sc ima imenovati naša držva, kaj mislite, da so napravili demokrati. Zatajili so vse kar so obljubljali volilcem in glasovali za ime „Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. So pač značaji ti naši demokrati.
„Krah“.
Breznačelnost se polagoma sama ubija. Dolgo so farbali javnost, za to so imeli dovolj sredstev. Sedaj pa se je začela stavba kar samaobsebi po-
dirati. V demokratski stranki poka in sicer poka ,,fejst“. Gospodje so si skočili kar sami v lasje in se lasajo, da je veselje. Nekaj demokratov je namreč še poštenih, ti kar ne morejo razumeti, kako se more z načeli barantati in kupčevati.
Slovenski del demokratov ima kakor navadno tudi sedaj največjo smolo. Ali mogoče to ni smola, da je prišel ,,krah'‘ ravno pred občinskimi volitvami v Sloveniji. In tako lepo so si vse pripravili..
Slovenija.
Ljubljana, 24. marca 1921.
Anton Kristan, socialnodemokra-tieni poslanec in minister na razpoloženju daje sedaj našim listom in ljudski govorici mnogo dela. Med vojno je bil mož vojni dobavitelj, po vojni se je pečal z veletrgovino in sedaj znaša njegovo premoženje kakor poročajo listi .15 do 20 milijonov kron. Po njihovih delih jih boste spoznali pravi Kristus in priznati moramo, «da je delavstvo spoznalo Kristana po njegovih »delih«. Mož hoče kvišku, pri delavcih je začel, kje misli nehati to danes še ne vemo. Znano je le, da je prišel od internaci-jonalnega socialdemokrata do internacionalnega kapitalista. On občuje in korespondira kakor pravijo poročila s samo internacianalnimi velekapitalisti in bankokrati. V Beogradu ima Kristan veliko besedo, z ministri se tika in on doseže vse kar hoče. Dosegel je tudi znano postopanje proti komunistom. In čisto v redu se nam. zdi, da ga je »Jutro« vzelo v zaščito, ki ga hvali kot. gospodarskega ženija. Popolnoma prav, z ljudmi, ki imajo 15 do 20 milijonov v žepu se »pameten« človek ne sme skregati. v
In sedaj misli Kristan zapustiti delavce, to se pravi delavci so ga že davno zapustili, zapustiti misli samo »ožji« krog svojih somišljenikov. On bo položil mandat in bo prevzel vodstvo posestva, ki je bilo svoj čas last nadvojvode Friderika. To vodstvo bo »neslo« Kristanu letno par milijonov.
Socialdemokratična stranka misli kakor razglaša v »Napreju« z ministrskim in milijonarskim sodrtlgom še ta teden »obračunati«. Kako bodo »obračunali« bodemo pa videli. Mislimo, da bode obračun na obeh straneh »težak«.
Popolen preobrat v slovenski politiki so napravili Samostojni kmeti. Nas popolnoma nič ne briga njih politika in jim nočemo dajati nobenih naukov. Zanima nas stvar le toliko, da bode njih korak rodil posledice, da se bode SLS pri prihodnjih volitvah znatno opomogla. SKS je pozabila, da se mlada stranka, ne sme pečati z osebnim ko-ristolovstvom, temmanj seveda še, ako ima tako nevarnega tekmeca kakor je SLS. Slovenski kmeti so nasedli lepim besedam svojega voditelja in sladkim obljubam demokratov. Toda SKS naj si zapomni, da so demokratski obljube dunajski darovi. To so mogli spoznati že, ko jih je ljubljansko demokratsko glasilo zahrbtno napadlo takoj drugi dan, ko so jim sedii na limanice s tem da je objavilo komunike, ki ga je bil izdal zemljoradični kljub proti SKS. Korak, ki ga je napravila SKS, stranki ne bode čisto nič koristil, pač pa njej bode močno škodoval. Naj se samo zasleduje delovanje glasil SLS.
Previdnost je božja mast, toda mast je danes draga, božja pa še posebno, pa kmeti bi morali še vendar imeti masti dovolj, saj je pust šele minul.
„Narodno socialni krah“ naziva »Jutro« izza 20. marca iz trte izvito vest, da se pridružita nar. soc. poslanca klubu SKS in preideta iz opo-' zicije k vladnim strankam ter vpraša na koncu zafrkljivo: »Kaj porečejo k najnovejšim avanturam »ta plave« stranke čestiti volilci, katerim so gg. Deržip in tovariši preje obetali narodno-soci-alna nebesa ?* Dovolite torej, g. urednik, da odgovori eden izmed teh »5e-stitih volilcev« g. Deržiča na to vprašanje 1
Ko se začenja pbd vplivom žarkega pomladanskega solnca živeje pre-
takati sok po drevju, ko jame sadono-snik poganjati brstje in popke ko se zavije končno drevo za drevesom v pestrobojno cvetnato ogrinjalo, smemo upati, da nam bo jesen prinesla več ali manj sadja. Čim bolj pozno doživimo ta nbravni pojav, tem bolj upravičene so naše nade.
Tak sadonosnik je naša NSS, ki prospeva pod vplivom n. s. ideje od dneva do dneva bolj bujno, bolj bohotno. Povsod procvitajo naše organizacije, rastejo in se množijo. Kakor pa vemo, da nam pomlad ne nosi plodov, ne pričakujemo sadja že sedaj iz našega sadovnjaka. Za nas, gospodje okoli JDS, šele pride plodonosna jesen, pride gotovo, nevzdržno, z neodoljivo silo. Kaj hočete, saj: »zakon narave je tak« 1 Nikdo ni upal, nikdo pričakoval narodno-socijalističnih nebes« od naših poslancev, saj smo vedeli naprej, da ostanemo v razmerju z drugimi strankami v Jugoslaviji za enkrat ^v taki manjšini, da naši ljudje in naše ideje ne bodo prišle do veljave. Toda stranka ali, če hočete »strančica« je tu. Množi se in krha vaše vrste, raste in se razcvita tudi na vaše stroške. Odtod onemogla vaša jeza in vaš sarkazem.
Vprašanje ali pristopita n. s. poslanca temu ali onemu klubu, ali ostaneta v opozicij}, ali se priklopita vladnim strankam, je za nas volilce brezpomembno. Toliko jima zaupamo, to vemo, da ne bosta učinila nič proti-državnega, nič nenarodnega nič nepoštenega.
Celo naše življenje je kompromis. Ne uvidim zakaj bi n. s. poslanca ne pristopila, če moreta potom kompromisa uveljaviti le trohico svojih idej, za sedaj kaki močnejši parlamentarni skupini, ako najdeta skupno pot do kakega skupnega cilja. Saj ni treba, da bi držala čez drn in strn za tujimi idejami in popuščala v temeljnih točkah.
Ne ugaja vam pisava naših listov in nastop naših govornikov po shodih. Verjamemo! Pa mar, vas naj hvalimo, da je najboljša moderna kvalifikacija uradništva pripadništvo k JDS, mar vam naj pojemo hvalo, da se branite upravnega sodišča v Ljubljani,. da ste z Ribnikarjevo do skrajnosti nejasno in radi tega ravno tako raztezljivo stanovanjsko naredbo udarili posebno na-rodno-socialno uradništvo itd. Gospodje okoli »Jutra« in pseudo - demokratske stranke! Mirno lahko trdimo: Tudi vaša nebesa z vsemi novopečenimi svetniki vred ne bodo dolgo držala 1
Sumljiv molk.
V	Slovenijj imamo »strašno dobro informirane« liste, posebno en dnevnik sliši naravnost travo rasti. Poročila .iz Beograda so bila navadno »izborno informirana«. Vse prav vse seje čitalo na prvi strani lista. Toda zadne dneve je ta izborna izvestiteljška družba nenadoma odrekla. In ravno te dni se godijo v Beogradu tako znamenite stvari in naš izborno informirani dnevnik pa kar molči.‘Kaj neki mora biti! Je dobil srčne krče? Mogoče. Radovednosti, ki je naravnost velikanska, moremo | mi zadostiti le toliko, da povemo, da je »velika demokratska stranka« v »krahu«; Ja, ja včasih »dobroinformi-rani« z molkom več povedo, kakor da bi napisali celo knjigo.
Z naše meje.
Pozor pred socialdemokrati!
Naša država je nacijonalna država. Temu nasproti pa stoje internaci-jonalni socijalni demokrati, ki se že po svojem imepu označujejo kot med-
narodni, dosledno svojemu imenu in programu ;v osnovnem nasprotju z državnimi načeli. Da je temu res tako, se najbolje razvidi iz stališča, katero zavzamejo naproti vojaškemu vprašanju.
Pojdite na kterikoli socijalno de-mokraški shod in slišali boste docela javno ali tudi nekoliko bolj prikrito vedno le eno in isto demagoško pesem češ:	Mi smo proti vsaki vojaški
dolžnosti! —Če se jih opozarja, da so nemški socialni demokrati pred svetovno vojno vendarle glasovali za vojne kredite —- odgovore enoglasno: Mi sedaj tudi zaraditega obsojamo te nemške socijalne demokrate, obsojamo pa tudi francoske in belgijske socijalne demokrate, ker so ob začetku svetovne vojne klicali: Naša domovina je v nevarnosti!
Obramba domovine jim je torej popolnoma, enaka kakor dovoljevanje kreditov za imperijalislčno in napadalno vojno: sicer namreč njihovi de-magoški govori ne bi našli toliko poslušnih nepridipravov!
Tako podučevanje neukega delavstva dovede končno do tega, da bode zares mislilo, da je vojaško službovanje in posebno še vojaška obveznost strašna — baje le po kapitalizmu ustvarjena — krivica, dočim v resnici nič drugega ni, kakor neizogibna potrebnost, da se izvežba — mlade in krepke može, da obranijo in ohranijo dom .in rod pred nikdar sitimi sosedi, ki bi ob prvi priliki, videč našo neoboroženo malomarnost planili na nas in nas oplenili — bodisi v lepši obliki z rekvizicijami (kakor ob času prejšnjo. Avstrije) ali pa kar po roparsko (ob času volkswerovskih napadov iz avstrijske republike).
Vemo sicer, da te vrste delavcev, ki bi smelo upravičeno le zahtevati enako in pravično razdelitev bremen, ki jjh nalaga vojaško službovanje — ne bodo prepričale, ker so že tako podučeni o nasprotnem, da se kar smeje, če se jim pove podobnih reči. Najbolj jim seveda ugaja njim po njihovih pristaših ucepljena zavest, da organiziranih socijalnih demokratov sploh ne bo več mogoče prisiliti k neprijetnemu vojaškemu službovanju in da so oni le zato tu, da lahko neovirano tirjajo in s štrajki izsilijo vedno višje in višje mezde in najcenejša živila ter da delajo vedno manj,'vse brez vsake meje in neglede na to, če more pri tem izhajati njim zaslužek nudeče podjetje, ki bo moralo končno seveda propasti z delavstvom vred. Smeje se v obraz drugim zvestim .narodnjakom, ki jemljejo iz idealnih domorodnih nagibov brez ugovora na sebe breme brambne dolžnosti ter se iim rogajo češ: Zakaj ste tako neumni? Obenem pa se nikakor [ ne branijo sprejemati; vseh dobrot mir-
nega uživanja svojega zaslužka, če tudi je to omogočeno le vsled varnosti naše države na zunaj, to je brambne pripravljenosti omenjenih domorodcev. Taka slika se nam razgrinja pred očmi, če pazno zasledujemo razvoj dogodkov v Jugoslaviji, Ali naj temu naproti držimo križem rok, ttdajajoč. se takozvanemu toku, razmer češ, da proti njemu ni mogoče plavati! Ali naj prepustimo naše delavstvo tem za narod tako pogubnim strujam in s tem uničimo vso našo domačo industrijo in onemogočimo vsako ustvarjanje nam tako potrebnih novih industrij? Ali naj vse to dopustimo, posebnO ob naših severnih in severozapadnih do nemškega ozemlja segajočih mejah, na bivšem Štajerskem in Koroškem?
Stojimo pred občinskimi volitvami, ki bodo odločile vprašanje naše na rode moči, ker bodo odločevale o naši narodni notranjosti torej o najvažnejšem žitju in bitju našega naroda.. Ali naj izročimo svoj narod tem javnim in tajnim demagogom in zapeljivcem ljudstva?
Pogosto se sicer sliši praviti, da so naši jugoslovanski socialdemokrati državotvoren element, ker so v skupščini takoj prisegli, dočim so le komunisti, ki so se dolgo časa branili priseči nezanesljivi. Resnica pa je nasprotna. Komunisti namreč sploh niso resna stranka in so tudi že povsod izigrali svojo, vlogo oziroma vsaj gre njihova
igra že povsod (tudi na Ruskem) Ji kraju. Le socijalni demokrati, ki se preračunano le na zunaj kažejo nekako lojalno, dočim v notranjosti, kjer le morejo hujskajo proti vsemu, kar je narodno, slovensko ali jugoslovansko in ki poveličujejo goli materijalizem, smešijo vsako nesebičnost in požrtvovalnost za narod in državo — so nevarni. Oni proglašajo kot svoj cilj: Dobro živeti (glej njihovo brezmiselno pijančevanje in zapravljanje zaslužka) in nič trpeti; narod in država sta jim le postranska stvar in morata izginiti, če se drzneta zahtevati kako žrtev za skupnost.
Drugi sloji našega naroda pa naj e trpe. za skupnost, delavstvo pa sme e vživati; kdor bi se upal zahtevati od njega kako žrtev za celoto, je njegov sovražnik 1
Naši socijalni demokrati hočejo na ta način ustvarati oziroma so že ustvarili iz delavstva neko	organizirano in priviligirano kasto,	ki tero-
rizira ves svet s tem, da v slučaju, da se .njegovim željam takoj ne ustreže, uničuje vsako podjetje ali celo industrijo —r dasiravno živi od rrje —~ ves narod!
Treba je vendar enkrat do dobra vedeti pri čem da smo z našimi socijal nimi demokrati, ki bodo sedaj silili v naše občinske zastope, posebno ob naših ogroženih severnih mejah.
Po svojem dosedanjem nastopanju so oni naši narodni državi	nasprotni
in celo prav nevarni. Najzanesljivcjšc se lahko o tem prepričamo iz dejstva, da so se njim — in ne komunistom ali Slov. ljudski stranki pridružili:	nam
vedno najsovražnejši Nemci in nem-čurji. In glej čuda! Ti Nemci in nem-čurji niso samo korporativno vstopili v to organizacijo temveč imajo v vsaki krajevni organizaciji prvo besedo, če tudi so povsod le v razmeroma neznatnem številu in v manjšini. Oči-vidno nas hočejo imeti v rokah na naših najobčutljivejših točkah, kajti kaj pomeni sklenjena organizacija vsega industrijskega delavstva pod vodstvom nam smrtno sovražnih Nemcev in nem-čurjev, lahko takoj spoznamo, kakor hitro pride do kake komplikacije z našimi sosedi Nemci Lahi in Madžari!
Vsak, kdor ima količkaj odprte oči in kdor se namenoma ali iz komod-nosti neče udajati prijetnejši sebeprc-vari, mora spoznati nevarnost opisanega položaja. Ce se pa tudi še sedaj kedo najde, ki še vedno dvomi o navedenem, naj pa vsaj hinavsko ne zanikuje dejstva, da je ni države meječe na našo, ki bi imela ugodnejše razmere glede plače in prehrane industrijskega delavstva — kakor jih ima naša država in da je kljub temu baš naše delavstvo od vseh omenjenih najbolj sovražno razpoloženo nasproti našemu narodnemu gibanju in s tem tudi naproti jugoslovanski narodni državi. Nemški, italijanski in socijalni demokrati vseh drugih držav so v prvi vrsti narodni in državni, samo tkzv. jugoslovanski socijalni demokrati povdarjajo že od nekdaj ter vselej in povsod s ponosom svoj internacijonalizem, pod katerim sc jia ne skriva nič drugega kakor hlapčevstvo pred bogatimi nemčurskimi delodajalci in proti Slovanom orijenti-ranimi židi !
Kaj sledi i2 vsega tega?
Bodimo socijalni in ugodimo vsem poštenim zahtevam narodnega delavstva, sicer pa vodimo — posebno pri bodočih občinskih volitvah — vse k še količkaj narodno čuteče stranke združeno organizirani boj proti veti v narodne ideale strupeno sovražnemu materijalističnemu socijalnemu demokratizmu, ker bodo baš te volitve segle v naše narodno jedro.
Mogoče je sicer, da bode ta poziv tudi se bolj sklenil vrste socijalnih demokratov, kar nas pa ne sme motiti. Tembolj pa strnimo mi vse naše .narodno socijalistične vrste v iskrenem prepričanju, da se gre pri teh volitvah za naše najsvetejše narodne vzore, za katere so krvaveli naši legijonarji da se gre za našo narodno uiedinjeno Jugoslavijo!
Razširjajte ,Novo Pravde*.
Kočevje. Gg. socijalpatrijotom v pomiseljk! Akoravno smo se izogibali vsakemu napadu, ste nas v svoji »proletarski vzajemnosti« dvakrat zaporedoma prav neukusno napadli. Vaši napadi nas pri našem delovanju za blagor delavstva prav nič ne motijo, toda — da se naš molk ne bi napačno tolmačil, hočemo danes izreči par besedi v odgovor. Pod odločno potegnjeno črto je razsodno delavstvo napisalo Vašo obsodbo. Danes ste za vse zavedno delavstvo mrtev faktor, ob kterem spominu le tu in tam pade kaka mastna kletvica. Iz te, z enoletno travo poraščene gomile ne bode vzklilo več življenje, tudi če vprizorite še več takih shodov, kot je bil Vaš zadnji srednje obiskani shod, na katerem se je sešlo 4e 9 žalujočih .preostalih. Delavstvo je z Vami in Vašo brczglavno politiko nepreklisno obračunalo in ne dopusti več, da bi ga nemški pritepenci — pa naj bodo ti že inženirji ali pa še več — pod Vašo pestjo preganjali in šikanirali. V Vašik vrstah se zbirajo danes le še zatiralci delavstva, razni Pavlički, ki hočejo z Vašo pomočjo delavstvo le izkoriščati Tudi razne upravne svetnike Trboveljske promogokopne družbe in Jadranske banke Vam privoščimo in če je še kako veleposestvo & la nadvojvode Friderika Vam tudi radi so-druga pri upraviteljstvu tega posestva ne bomo nevoščljivi Toda delavstvo pustite v miru, ono ni zato tukaj, da po njegovih plečah plezajo razni »ober-sodrugi« na ministerske, upravno svetniške stolčke in do korit. Ono zahteva le pravično plačilo svojega dela in da se ž njimi pri delu človeško in pravično postopa. Glede občine in bodočih občinskih volitev smo si bili razsodni ljudje že dolgo na jasnem. Ako pa mislite, da se bodemo glede teh vprašanj trmi V^kše dvanajstorice »žalujočih preostalih« uklonili, se zelo motite. Sestavite si lastno skrinjico z imeni Vaših kandidato: Loy, Pavliček, Stock, Kek itd. bodete vsaj enkrat pravo barvo pokazali. Napadate tudi našega voditelja g. profesorja Poloviča. Ni nam potreba, da istegu branimo. Vsak'delavec in inteii-ger t je danes prepričan, da moža ki bi se tako -nesebično in požrtvovalno boril za koristi delavstva, daleč naokrog ne najdemo. Ko bi bila njegova izvolitev za župana dopustna, izjavljamo vsi, da bi šli vsi brez izjeme navdušeno v volilni boj za njegovo izvolitev. Toliko za danes, pri prihodnjem izzivanju bode bolj servirano. -^_Znani nemško-nacijonalni delavski zatiralec — inženir se je pred kratkim izrazil, da pred Jugoslovani ne bode uklonil svojega tevtonskega tilnika, da se rajši izseli v svojo rnjhovsko domovino. Ravno smo mu hoteli vošiti srečno potovanje, pa izvemo, da se nasprotno g. inženir zelo trudi za dovoljenje, du se njegova družina priseli semkaj v Jugoslavijo. Če je pa tako, bo pa že treba tilnik ukloniti, g. inženir — pa brez zamere.
Celjske represalije. Zveza jugoslovanskih železničarjev je nameravala dne 5. marca t. 1. prirediti plesni venček — čisti dobiček bil je namenjen ,,Dijaški kuhinji“. Prošnja je bila vložena po tukajšnji policiji na deželno vlado v Ljubljani. V zadnjem trenot-ku se je ,,Zveza“ gospodom na ,,dvorcu" zamerila. Zakaj, ne vemo — pa evo ga — prireditev jc bila radi črnih koz zabranjena. Pribijemo pa sledeče. Isti večer priredilo jc društvo ,,Svo-boda" veliko plesno veselico v ,,Uni-oflu‘‘. kjer si videl med drugimi nebroj nemškutarskili elementov rajati tja v pozno noč. Se-li morda raznih proti-narodnih elementov, ki se skrivajo pod plaščem ..brezdomovincev" ne primejo Koze? Je-li je raznim bratcem „Hei-matsdiensta“ dovoljeno pri nas vse, kot represalije za koroška telovajstva? Kdo jc dovolil pred par tedni nemški plesni venček v ,,Unionu" ki jc trajal do 1 ure po polnoči, ter je bil uprizorjen brez odobrenja oblasti? Gosp. policijski ravnatelj ima bsedo.
V	celjski avgijev hlev bomo pobrskali v prihodnje večkrat. Naravnost škandalozne razmere vladajo pri naši narodno napredni gospodi.
Celje. Nagrobni govor. Dne 3. t. m. se jc na tukajšnjem kolodvoru smrtno nevarno ponesrečil premikač
Fran Kos. Pogreba se je med drugimi udeležil tudi poslanec Kopač, ki je držal tudi nagrobni govor. ..Ultraso-cij" Jože je najbržc v svoji zvišeni domišljiji pozabil da stoji ob g*robu žrtve. Agitiral je za svojo socialdemokracijo ter uganjal demagoštvo najneumnejše vrste. ,,Kos je žrtev kapitalizma", je pravil možakar ter klobasaril, da so sc navzoči nad takim nastopom zgražali. Sodrug'u Kopaču bi priporočali, naj vsaj ob gomili pusti strankarstvo, pulile fraze in slično. Grob ne pozna kapitalista, ne proletarca in tudi ne bo poznal „nadsodruga“ elegantne zunaj-nosti, s katero ni pričal, da j c zastopnik delavstva. — No ja dnevnice ne-1 sejo; ..nobel" biti na račun krvavih žuljev ni težko, to se zna.
Lepe razmere. Ob času volitev v konstituanto so celjski trgovci podaljšali delavni čas svojim uslužbencem za i uro, sklicaje se na neko naredbo ministrstva za sod j al no skrbstvo, ko-jega takratni šef je bil dr. Kukovec. Tudi ,,Nova doba“ je prinesla tozadevno notico o deveturnem delavniku, i to samo za — Celje. Pomočniški zbor je zoper ta ukrep vložil na ministrstvo za socijalno skrbstvo pritožbo — kojega vodja ni več dr. Kukovec nakar je došel sledeči odgovor: ..Zadevni sklep gremija trgovcev v Celju se protivi ,jasni' tozadevni določbi § j, odstavek 1. uredbe o delavnem času št. 674 z dne 12. oktobra 1919 v Ur. 1. Ta določba ravno citirane naredbe je še vedno v veljavi." Jasno jc torej, da vloga celjskih trgovcev ni videla ne Ljubljane — ne Beograda, temveč je bila jedostavno v Celju skovana in istotam po ministrstvu za socijalno skrbstvo — dr. Kukovcu podpisana — morda cclo v kavarni pri šampancu. Označena nared-ba podaljšanega delavnega časa nosi tudi datum Celje ... Ni torej čuda, da gospodom pri vladi ta ukrep ni znan Pač jasna slika jugoslovanske demokracije po vzorcu ..Novih čenčarjev“ v StrOssmajerjevi. ulici, o gospodi okoli gremija pa govorimo prihodnjič.
Ptujsko gledališče. Teden za tednom polni sedaj ptujska publika hram-' Talijo. Mariborski igralci uprizarjajo teden za tednom igre na ptujskem odnrr domače dramatično društvo, pa spi zimsko spanje. Nudilo se nam je to sezono marsikaj lepega, zadovoljni smo bili. 1 oda ne, prav z vsem nismo zadovoljni 1 C11 dno se nam zdi namreč to, da stanejo lože, spredaj, ob strani, zadaj, zgoraj, vse jednako. Težko se dobi v Ptuju ložo; če se jo dobi, je pa gotovo ena izmed onih, prav blizu odra, kjer bi si človek lahko vrat zvil, če hoče, da vidi na oder. Boljše lože so pa stalno zasedene po enih in istih rodbinah. Odgovorilo se bo, da jc tu abonement; vse prav, pa povsod je tako, da se posestnik lože pri raznih predstavah menja. Kritikovati se mora nadalje, da sta dve najboljši loži pri vhodu prosti, to je, za uradno uporabo. V večjih mestih in v večjih gledališčih jc za uradne osebe ena prosta loža, a še za to plačajo osebe, ki na večer predstave ne izvršujejo uradne funcije, vstopnino. Pri nas v Ptuju pa sc šopirjo po prostih ložah poleg uradne osebe, še cel kup drugih oseb. To ni demokratsko, pa tudi nc pravično, kajti vsaka predstava ima za te dve loži, izvzemši dveh sedežev, manj dohodkov. Potem bi pa bilo želeti, da sc uradna loža premesti v bližino odra, da ostane za publiko več lož na razpolago, ter se tako povišajo dohodki predstav. Za ptujsko gledališče je dala vlada podpore 10.000 K glavarstvu. Nabralo se jc med zasebniki pred pričetkom sezone toliko, da je bilo z golenjo vsoto skupaj 25.000 .K. Govori se, da sc jc potem preko ptujskega dramatičnega društva sklenilo z mariborskim gledališkim ravnateljem pogodbo za gostovanje v Ptuju. V zadnjem času se vrste napadi na glavarstvo s strani ,,Straže" „Gospodarja" in „Slovenca". Med Nemci v Ptuju se precej govori, radi demobilizacijskega blaga. Ker je v sedanjih razmerah glavarstvo naša najvišja oblast v okraju, želimo, da sc kaže ista v čisti luči, ker jc jugoslovanska in tudi danes še na
vročih tleh. Radi tega želimo, da sc javnost obvesti o porabi vladne podpore 10.000 K. Želeti bi pa tudi bilo, da se gledališki prostori očistijo pajčevin, zlasti v gorenjih prostorih, ker se iste kaj malo zlagajo s pariškimi toaletami nekaterih dam.
Javno vprašanje. Navada j c. da je proračun občine na upogled, seveda
Ljubljana, 24. marca 1921.
Slovanska misel je bila zopet tepena. V nedeljo 20 t. m. se je vršil v Sleziji plebiscit med Nemčijo in Poljsko Prebivalstvo ozetnija, za katero se je vršil plebiscit je menda po večini poljsko in vendar so zmagali Nemci. Ista prikazen kakor je bila na Koroškem Zakaj podležemo Slovani povsod kjer pridamo v dotiko z Nemci ? Zato ker nam manjka narodne zavednosti, zato ker narodnosti ne znamo ceniti. Le poglejmo kaj se je godilo in se še dogaja pri nas. Komaj smo dobili svojo državo, že smo slišali od vseh strani, da nam na narodnem polju ni potreba ničesar več delati, da je skrb za narodnost državna skrb in to so čisto resno trdili možje, ki so štejejo med stebre naše države. Tako pa se še danes govori. Glejmo kako se vzgaja narodna misel pri drugih narodih. Se niti enega Nemca ali Laha nismo slišali govoriti, da bi bila skrb za narodnost edino državna skrb. Tako vzgojo pri-digujejo le naše državotvorne stranke in njih velmožje, radi tega smo tudi povsod tepeni kamor se le ganemo. Nov duh bo moral zavladati med našim narodom, ako hočemo, da se bodemo držali mi in drugi Slovani.
Mi čutimo z brati	Poljaki, saj nas
je	zadela ista	nesreča,	mi vemo	kaj se
to pravi zgubiti plebiscit.
Bog daj,	da bi se	od batin,	katere
dobivamo od	desne in	leve, saj	toliko
naučili, da bi krenili na boljša pota, da bo naša bodočnost bolj vesela, kakor je naša sedanjost
Avstrija,1
Vsa poročila, ki jih dobivamo od ljudi, ki so bili dalje časa v Avstriji ali pa od onih, ki poznajo avstrijske razmere in mišljenje avstrijskega ljudstva se strinjajo v tem, da delata avstrijska vlada in avstrijsko prebivalstvo vedoma in dosledno tako politiko, da mora Avstrija propasti. Kakor znano antanta ne prepusti, da bi se Avstrija združila z Nemčijo. Avstrijci so se tej antantini zahtevi navidezno udali, toda na tihem delajo z vsemi močmi, 1 da bi pripravili pot spojitvi z Nemčijo. In oni mislijo, da^bodo dosegli spojitev najprej, ako poženejo Avstrijo v propad. M irebiti računajo dobro. Toda to ni njih edina taktika. Imajo še druge.
Solnograški in tirolski deželni zbor sta sklenila, kar na svojo roko, da s« izvede na Tirolskem in Sohi''graškem plebiscit o priklopitvi k Nemčiji. Plebiscit se bode vršil 24 aprila t. 1. Centralna avstrijska vlada je proti temu postopanju deželnih zborov protestirala toda ta protest je le navidezen. Avstrijski vladi je postopanje deželnih zborov
. V nedeljo 20. t. m. so se vršile v Ljubljani, v Mariboru in v Zagrebu velike žalne manifestacije. V Trstu so proslavljali ravno ta dan, kakor poročamo to na drugem mestu, aneksijo naših krajev po Italiji. Neskončna krivica ^ se je zgodila našemu narodu.
I zoli so nam samo po pravici, ki jo ima močnejši tretjino našega naroda in sicer najboljšo tretjino. Italijani so se 20. t. m. veselili, —-a mi smo jokali. Toda obupali nismo. Tisoče in tisoče našega ljudstva se je zbralo, da tako pokaže, da naš narod krivice ne prizna. Naj storijo državniki kar hočejo, vse "kar napravijo brez ljudske volje, vse to nima nobene stalnosti, vse to bo ljudstvo prevrglo. In naš narod je 20. t. m. v času ko so se Lahi veselili, sklenil, da bode Lahom to veselje še prav drago prišlo.
za določen čas, vsem Občinarjem* vprašamo, kedaj bo proračun mesta Ptuj na vpogled, ker, do sedaj merda še. nismo imeli prilike od prevrata sem, če sc ne motimo, pregledovati proračun. Govori sc celo, da ga je „zavozil'1 mestni sosvet vsako leto za nad eden miljon kronic. Je li to mogoče?
popolnoma všeč. Javno mora protesti-rati radi antante, na tihem pa seveda spodbuja deželne zbore k intenzivnemu delovanju za spojitev.
B »mo videli katera pot bo prinesla Avstrijcem uspehe.
Po mirovni pogodbi bi morala odstopiti Avstrija Italiji, Jugoslaviji in Rjmuniji večje število živine, posebno krav. Sedaj je antanta zahtevala, da Avstrija to nalogo izvrši. Seveda ja nastalo v Avstriji veliko javkanje, klicanje po pravici, Hinavci.
Pretečeni teden 30 zborovali na Dunaju zastopniki avstrijskih mest in ob tej priliki so se obrnili na mesta Jugoslavije, Laške in Romunije, da naj ta niista v imenu humanitete, pameti in človeštva uplivajo, da njih vlade ne bodo zahtevale od Avstrije živine, k jo ona sama tako rabi. Hinavci. Na tem zboru so bili tudi zastopniki mesta Celovca, tistega mesta, ki hujska nem ške druhali na naše mirno slovensko koroško ljudstvo. In mesto Celovec, ki ubija naše ljudi si upa apelirati v imenu humanitete na naša mesta. Teh ljudi pač ni ničesar sram.
Rusija. x>
Kar smo v zadnjem poročilu povedali, to se je tudi zgodilo. Boljševik: so vdušili skoraj vse upore. Kapitali -stično časopisje, katero je pretečeni teden vriskalo samega veselja, se je že precej pomirilo, ker je uvidelo, da reakcija, katero tako željno pričakuje ne bode prišla.
Lenin in Trotzki sta zopet gospodarja situacije na Ruskem, toda kako dolgo to je drugo vprašanje. Ako deta delakt ta^o papr^j kaKdr do sedaj, potem se zna lepega dne res zgoditi, da bode nezadovoljnost ruskega delavstva in kmetov tako narastla, da bode mogoče, da bo dobila reakcija vajeti v roke. In to bode celokupnemu delavskemu pokretu v veliko škodo. Lenin in Trotzki sta zadala s svojim terorjem delavstvu veliko gorja, toda to ^orjd se * zna še pomnožiti, ako bodeta z metodami, ki sta jih sedaj uveljavljala, tudi nadaljevala.
Grška.
Grški kralj misli menda zapustiti prestol na katerega se je pred kratkim povrnil. Ljudstvo, katero ga je poprej poklicalo nazaj in napodilo Venicelosa, je s kraljem skrajno nezadovoljno in sedaj zahteva naj Konstantin kmalu gre odkoder je prišel. Ta država ne more priti do miru. Toda tako je povsod, kjer se vlaJa šarrio ž infrizami. Sedaj pa misli Grška napovedati Turčiji vojsko. Vlada je odredila mobilizacijo in grško ljudstvo pojde za pustolovščine sv/ojih politikov zopet enkrat prelivat kri.
Proslava aneksije v Trstu. Z nepopisnim pompom so proslavili 20. t. m. v Trstu aneksijo zasedenega ozemlja po Italiji. V strahu pred fašistovskim maščevanjem, so se udeležili proslave tudi krogi, ki sicer Italijo proklinjajo. Trst sam je bil ves v zastavah in zelenju. Po ulicah so še gnetle sveča-nostno oblečene in razpoložene množice, okrašene s cvetjem, trakovi in kokardami. Na Oberdankovem trgu se je vršila manifestacijska skupščina, ki ji je prisostvovalo okrog 10 000 ljudi. Govoril je znani profesor Randi, ki je pozval zborovalce k prisegi, da se bodo borili tako dolgo, dokler ne bo odrešen zadnji Italijan. V tržaško luko je dospel oddelek vojne mornarice, ki je bil od prebivalstva slovesno sprejet. Ladje so • bile okrašene in so s streli proslavljale I aneksijo. V škofijski katedrali je bil | slovesen 1 e Deum, ki ga je opravil
Svetovni pregled.
Tedenske novice.
Žalna manifestacija.
Škof Bartole mesi. Udeležili so se ga med drugim tudi minister Raineri, general Petiti in podpredsednik senata Melodia. V splošnem je potekla proslava mirno.
Korektura meje Sv. Duh-Mure. Kakor se čuje, nameravajo neinttresi-reni antantni člani razmejitvene komisije med jugoslovansko in avstrijsko delegacijo spoiazumno določeno mejo v odseku od Sv. Duha do reke Mure po lastni uvidevnosti poplaviti, ker jim sedajni potek mejne črte baje ne prija, češ da je previjugast. Popiavki n eje bi bili po načrtu antantnih članov le majhni, ver dar pa se je bati, da nam bedo segali v živo. Izvesti se renreia-vajo pri Sv. liju, na Plaču in v občini Svečina, kjer bi se sedanja meja nekoliko popravila.
Talaat Paša v Berlinu umorjen. Te dni je bil v Berlinu umorjen nekdanji turški veliki vezir Talaat Paša. Umoril ga je mlad Aimenec, da se je tako maščeval za grozodejstva, ki so jih ugrnjali Turki nad Ain enci. Ko je policija prijela morilca, se je ta začudil. Rekel je: Jaz sem inozemec, Talaat je bil inozemec, kaj to nemško policijo briga, ako ustreli ir.ozemec inozemca. Teda nemška policija se ni strinjala z naziranjem mladega inozemskega morilca in ga je zaprlo. Lepo bi ies bilo, ko bi smeli inoztmci v Berlinu kar tako lepo streljati po ulicah, toda žn-libog nemška policija ni tega r.aziranja.
Zanimiva porotna razprava v Mariboru. 18. t. m. se je pred mariborsko poroto zagovarjal Murko Štefan iz Lanca vasi zaradi umora svoje žene. Murko je bil v svetovni vojski ujet in se je nahajal celih 6 let v ujetništvu. Ko se je vrnil iz ujelnišlva, .je izvedel, da mu je bila njegova žena med vojno nezvesta in da ima celo dva otroka z nekim 1(3 letnim hlapcem. Kljub bridkemu razočaranju ji je odpustil, posebno, ker mu je žena obljubila, da opusti vsako razmerje s hlapcem. Dne 6. februarja pa jo je Murko zasačil ž njim in jo nato vpričo vseh treh otrok ustrelil. Državni pravd-nik Zorzi je jako dobro umeval položaj obupnega Mutka in je v sijajnem govoru, v katerem je navajal vse zle posledice in vpliv vojne na Človeško dušo, sani plediral za oprostitev obtoženca, kar je vzbudilo med posluš alei velikansko senzacijo in splošno odobravanje. Murko je bil oproščen tako umora kakor tudi uboja in je bil samo zaradi prestopka zoper varnost življenja, ker je bila malo pied tragičnim dogodkom, ko je streljal v hišo, da bi zadel hlapca, ranjena njegova hčerka, obsojen na dva meseca zapora.
Dve smrtni nesreči v l jubljani.
23.	t. m. sta se zgodili v Ljubljani dve veliki nesreči, vsled katerih sta dve mladi deklici mrtvi. Na Karlovški cesti je povozil navaden voz dne 25tega maja 1918 rojeno hčerko g. Rudolfa VodoŠka. Kolo ji je popolnoma razdrobilo glavo. Okoli 11. dopoldne je pa privozila po Miklošičevi cesti gostilničarjeva hči Ana Gartrovža iz Za-dobrave št. 5 s kolesljom. Na ovinku pred Urbančevo trgovino je zelo hitro zavila z vozom in je prišla ob tej priliki pod voz 9letnfc hčerka postreščka g. Ivana Zupančiča, Angela, katero je peljal oče za roko, toda Gartrovža je pridirjala s tako naglico z vozom, da g. Zupančiču ni bilo mogoče rešiti hčerke, ki je mrtva obležala pred Urbančevo trgovino. Mrtvi deklici so pripeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vzrok obeh nesreč je, ker se v Ljubljani vozniki Čisto nič ne ozirajo na predpise o vožnjah in se nič ne zmenijo, če jih policijski
stražnik zapiše, ker vedo, da se na policiji plača za nagle in neprevidne vožnje k večjemu 10 ali 20 k, pa je vse opravljeno. Kri dveh mladih deklic, ki je pordečila včeraj ljubljanska tia, bo pač povzročila, da bo po licija ljudi poučila, kako se ne sme voziti.
Dcgcdba treh mladenk iz Lcža.
V Ljubljano so došle tri mladenke iz Loža, Amalija Kcmidar, Marija Ule in Marija Repež. Ogledovale so si razne izložbe. Slednjič jih povabil na vino neki verižnik Vinko. Plačal jim je vino, a potem jih je povabil v r.otel. Bil je Vinko s piva v sobi ž njimi zelo uljuden, pozneje pa siten, tako da so jele mladenke klicati na pomoč. Slučajno navzoči policijski agent je napravil red in odvedel Vinka na policijo.
Ka2nov£ni rrmškutarfki predrz-než. Hetmar.n Dimetz iz Celja je žalil v Štorah železniškega uradnika, ko ga je ta opozoril, da nimamo več Cilli ampak Celje. Vsled tega je bil pri sodišču obsojen na -5C0 K globe ali 10 dni zapora.
Pet konj zgorelo. V soboto ie stal na Prageiskem kolodvoru transport konj, last tvidke Hafner iz Zagreba. Konji so bili namenjeni za izvoz. Spremljevalec je v vagoru, v katerem se je nahajala kima in slama prižgal svečo, katero je pozabil ugasniti, ko se je odstranil. Med premikanjem -vagona se je sveča prevrnila. Vege n je bil v trenutku v plamenu. Le skrajnemu napoiu službujočih železničarjev se je posrečilo, da se niso vneli še ostali vagoni. V vagonu je zgorelo tudi pet konj, tri močno ožgane pa so prepeljali v Maribor, kjer so jih morali takoj ubiti.
Cela vas pogorela. Nižjeavstrijska vas Giefenschlag je pogorela. Ostalo je samo šest hiš. Zgorel je tudi en starček, ena ženska in dva otroka. Zgorela je tudi ceikev. Škoda znaša mnogo milijonov.
Službo mestnega grobarja oddaja mestni magistrat v Celju,
Prepovedani sejmi v celjskem ckr. glavarstvu. Zaradi činih koz so do preklica prepovedani sejmi v okrajih. Celje, Laško, Šmarje, Viansko in Gcrnjigrad.
Zvišanje poštnih taks. Iz Beograda poročajo, da se v poštnim ministrstvu izdelujejo novi poštni tarifi za nctrenii in inozemski piomet. Novi tarifi bodo vsebovali zvišanje poštnih in brzojavnih taks. Popolnoma umevno, da potrebuje vlada dtnar, kako to pa mogla kupovati glasove poslancev.
Enotna poštna služba v Jugoslaviji. V ministrstvu za pošto in br-zojav je organizirana komisija za izdelavo pošlnega pravilnika, s katerim naj bi se unificirala poštna služba v vsej kraljevini.
Avte mobilna zveza Rakek-Stari trg se je ravnoker uvedla. Iz Rakeka odhaja avto ob 17. uri, iz Starega trga pa zjutraj ob tričetrt na 4.
Tečaj za < brtno knjigovodstvo v Celju, ki je bil napovedan s pričetkom 14. marca, je odpadel, ker se je prijavilo premalo udeležencev. Tedaj pa je vsekakor potreben in se je izkazalo, da so prijave izostale le vsled nezadostnega razglasa. Vsled tega se določa nov prijavni rok do
24.	t. m. za tečaj, ki se prične takoj po Veliki noči. Prijaviti se je pri zadružnem tajniku v hotelu pri „Pošti“.
Škrlatica v Beogradu. Beograjski listi poročajo, da je po beogrr.dskih šolah pričela strašno razsajati škrlatinkn. Vsled tega se bavi vlada z mislijo, da se naj pouk na beogradskih šolah začasno ustavi.
Socijalno in gospodarsko gibanje.
Ljubljana, 24. marca 1921, Bili so časi, ko so zastopniki ofi-cielnega marksizma nekako z zaničevanjem gledali na delavsko gibanje na Angleškem. Angleži so pojmih socialno gibanje precej drugače, kakor pa je to predpisoval pravoverni marksizem. Delavsko gibanje na Anglešhem seje radi intenzivne angleške industrije razvijalo v času, ko delavci drugih narodov še o kakem delavskem gibanju niti sanjali niso. Ko na Nemškem še ni bilo duha ne sluha o kakem delavskem pokretu,
so bili angleški delavci že hude boje za svoje pravice in osvobodenje. Ni čuda torej, da so imeli angleški delavci velike izkušnje in da so hodili na podlagi teh izkušenj lastna pota, ter da marksizem na Angleškem ni našel plodnih tal.
Svetovna vojna je pokazala proletarcem, ki so prisegali na edino pravilnost Marksovih naukov, da vendar niso tako prav prisegali. In vera v ta edino zveličani marksizem se je precej omajala. Omajala tem bolj, ker pravo-
verni marksisti v ugodnem položaju, kakor je bil po zlomu nemške armade v Nemčiji, niso bili v stanu, da bi prevzeli jim takorekoč ra krožniku prineseno nemško državo v svojo oblast.
V	tem trenutku so spoznali, da so hodili po napačni poti, da niso učili tako, da bi bil uspeh gotov, da so samo podirali, pa ne zidali. Je to žalostno, žalostno tem bolj, ker so prišli da spoznanja še le v trenutku, ko bi morali žeti uspehe svojih dotedanjih naukov.
In sedaj so se spomnili marksisti in internacionala, da so delali angleški delavci drugače. Spomnili so se tistih katere so piej zasmehovali Danes pa občudujejo angleške delavce, ter jim* priznavajo, du hodijo edino pravo pot. Kakor posnemimo iz najresnejših socialističnih teoretikov, so angleški delavci edino danes tako napredovali, da bi bili zmožni prevzeti kimilo. Stvari morajo biti na Angleškem resne to nam priča govor, ki ga je imel L!oyd George proti delavski stranki.
L!cyd George je imel 18. t. m. v Londonu pri nekem političnem banketu govor, v katerem se je odločno zavzel za idejo velike naredne stranke, ter razlagal, kako velikansko nevarna preti postati delavska stranka. Ako se ne bo energično na to delovalo, da se volilce poduči, kakšne cilje naj si stavijo, se je bati, da postane delavska stranka vladajoča. Ti cilji morejo biti za celokupno strukturo družbe tako preteči, da bi bilo naravnost bedasto, se tepsti radi trivialilet. Nadalje je razlagal, da se mora apelirati na veliko maso ljudstva, ki cdklanja, du bi jo odnesel vihar revolucije. Ljudska stranka hoče razdelitev privatnega premoženja in pretvorbo celokupnih. sredstev za proizvajanje v veliki državni stroj.
I'   *
Hrušica pri Jesenicah. Do danes še ni imela »Nova Pravda« nobenega dopisa z naše cbmejne vasi. Od sedaj naprej pa se bemo večkrat oglasili. — Dne 16. t. m. ob 19 uri smo se zbrali v gostilni pri »Dečmanu« na Hrušici. Zbrali smo se brez vsakega bobnanja in hrupa, temveč smo povabili drug drugega ter napolnili gostilniške prostore. Na to je otvoril tov. J Lenščak sestanek in razložil program NSS in e stro ožigosal vse meščanske stranke, posebno pa socijaldt mokraško in ko-munisiično razv alino ter njih zaslepljeno mednarodnost. Nato nam je razložil še pomen naše mlude in čile NSS in za
kaj da se ona bori. Navzoči so takoj z navdušenjem sklenili ustanoviti kra jevno organizacijo, ter so bili v odbor izvoljeni sledeči tovariši: Janko Leščak, predsednik, Janko Stegu, podpredsednik, Ivan Rustja. tajnik, Simon Štern šek, blagajnik in odborniki: Jcs. Bizjak, V. Janša, Jos. Prijatelj, Fr. Urh in Cvetko Orsek. — Členov pa se je priglasilo lepo število in imamo upanje, da jih bo pristopilo še več. Ob 21. uri je zaključil tovariš predsednik zborovanje zahvaljujoč se vsem članom.
Javen shod NSS v Zagorju ob Savi. V nedeljo, dne 13. t. m. popoldne se je vršil pri nas v ,,Kino dvorani" shod naše stranke, ki mu je predsedoval tov. Juh. Poslanec tov. Bran-dner je v obširnem govoru, ki je vsem, tudi navzočim pristašem drugih delavskih strank, jako ugajal, razjasnil sedanji položaj v naši državi ter ostro kritiziral diktatorsko vlado manjšine nad večino. Tovariš Trebušak je predlagal resolucijo proti draginji in tujim državljanom v kateri se zahteva zaščita domačega delavstva. Ta, resolucija je bila soglasno sprejeta. Nar. poslancu tov. Brandnerju smo hvaležni za njegov stvaren in lahko razumljiv govor, ter upamo, da ga bodemo kmalu zopet imeli čast pozdraviti v naši sredi.
Zagorje ob Savi. Dne 13. t. m. popoldne smo imeli lepo uspeli občni zbor krajevne organizacije NSS za Zagorje in okolico. Po podanem poročilu predsednika, tajnika '111 blagajnika .se je izvoli! sledeči novi odbor: Predsednik: Juh Leopold, podpredsednik Križnik Luka, tajnik: Drolc Rudolf, blagajnik:	Murovič Vinko; odborniki:
Anžur Franjo, Svctec Aleksander, Firn Ivan, Jesih Mirko, Keršnik Franjo, Fincinger Julij, Umek Franjo, Kočevar Ivan, Bostič Drago, Rančigaj Robert; za računske preglednike: Malovrh Franjo in Anžur Franc. Po lepem in navdušenem govoru posl. tov. Brandnerja in tov. Drolca, so navzoč? zapeli „Hej Slovani" nakar je tov. predsednik, zahvalivši se vsem, posebno nar. posl. Brandnerju zaključil zbo-rovnje.
Izdaja konzorcij „Nove Pravde".
Odgovorni urednik: H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani,
Franc Emmat ^
Ljubljana »F - #
Mestni trg ^ štev. 25, I. „.
Javna zalivala!
Tnkajšnlm gospem in gospodičnam izrekam s tem najsrčnejšo zahvalo za njihovo naklon enost in po»e-renje, ki so mi je tako obilno izkazale. Hočem se tudi v bodoče potruditi, da Vam prihranim denarja in truda ter, du ohranim Vaše čeveljčke elegantne z „ERDAt.‘ s ajem — Hvaležno tr»entinovo čistilo za čevlje	„ERDAL“.
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne l—,-edino le na domačo tvrdko -------
Tone Malgaj
13—9
pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
Vajenca
sprejmi: za pleskarsko ekrt Tone Malgaj
Kolodvorska ulica štev. 6. Plača po dogovoru. 22—4
Pnevmatike		
	M. KUŠTRIN Ljubil ana Dunajska cesta št. 20 Telefon štev. 470. Podružnica: Karier Jurčičeva ulica št. 9.	
za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah 11—10		
Kdor Jugoslovan ta Jugosloo. Matice" član.