(iosDOdarstm VINOGRADNIŠTVO IN VINSKI DAVEK. Stara priznana resaica je, da je Slovene« zelo prid<n, yesten ia celo tiho pohlevea davkoplačevalec, ki ne eabavlja kmalu in ae daje glaMio duška syoji nevolji. Ce pa cakrat daje, potem ima gotovo za to svoj« tehtae rarloge. Tako je tudi z davkom aa viao in z načinora, kako se ta davek pobira ia izterjaje. Dva nasprotna tabora. Pri davku na vino imamo dva izrazita, nasprotna fftbora. Na e.ni ^traai so zagovoraiki davka via vino ia sicer so v ieai taboru fiaančai miaister s sv«)jimi davčaiari referenti, pretežni del abstiacatov ia zadaje leto tudi znatoa del državnih uradaikov ia _.osebej še njihovih strokovnih voditeljev. Vsi ti našteti sloji so raneaja, da je ves aJkohol iii seveda tudi vino še premalo obdačeno, da preaese še hajšo obremeaitev. V drugem taboru so vsi viaogradaiki in vsi oai,ki si 2,apojejo ali pa sumo mislijo s Sloiašekoai: «Le pametao ga pijmo.« Ti so maeaja, da je lega ljabega in neljubcga davka na viao prev&č in da je posebej izkljnčeao, da se davek na viao še poveča. Kdo ima prav? Golovo vsi priznam-:- dejstvo, da vsalts organizacija,torej tudi država, ko» aaša aajvečja posvetna orgaai-zacija ima svoje izdatke in mora torej imeti svoje do-hodke. Tcmu nob<:n pametea človek ne oporeka, tem-več protivi se le iieprimeraim ia nesorazmernim bre-m«raom. Pri davku na viaa pa stoji stvar sedaj dejan- sko sledeče: jugoslovaf.ski, pa tudi inozeaiski yiao- gradnik živi zadnja leta v težki vinski krizi Viaa nemore spraviti v deaar. To je splošaa pritožba ia zeloverjctno je, da bo ta položaj v l-odučnosti trajen, da bo v bodočih ictih torej šc slabše. Po sedmih debeiih kra- vah nainrei pribaja k virogiadniku scdem suhih krav, <ia se poslužujem prilike iz sv. pisma. Kakor pa slabiču ae morem in ne smem puščati krvi, ako aočcm, &¦> mi lunrje, tako tudi ae smem y dobi zastoja ia krize obdavčiii še bolj našega vir.ogradaika, ako aočem, da nii ne propade. Odkianjamo višja obdaAenja. Ker sc nahaja vinogradaištvo y ! rizi, ker je postal vinogradaik slabič. kateremu se ne more ia ne saie puščati krvi, zato inoramo biti proti aovim zvišanjeai davka na viao, dokior obstoja vinska kriza. Stroški za pridclovanje vina so sUilao večji, ceae viau pa padajo 'a boao očividao še padle. To je pri vinu, kakur pri vsa- xem blagu, kadar _•¦ poiuidba večja, kakor pa je povpraševaajc. Čisto nonar?vao pri leai položaju je, da se niisli aa nova zvif.anja davka aa vino ia sicer za ea di- nar pri litru od r.avadaega viaa ia aeprimerno več od sorliranib, kvalitetnih via. Preli aaai namreč položaj, da bi bil davek višji, kakor je znesek, ki ga dobi vinogradnik. Kaj naj pri lakšnem staaja reče ac samo produceat, temvrč li;di konzumeat?! Sicer pa ludi ni pravilno, da bi država do skrajno«ti, odnosao črcz mero obdačiia vino. Svoje velike po- trebe za gospoda' tvo in prosveto imaj-ftudi naše občinc ia za to ziaj g,r»; del doh-.idkov iz ifga davčnega vira ajiail Seveda pa so nepriinenic ia nodopustne takiae obremcnitve, kakor jih gledc yiaa hočejo rechno mariborski socijalai demokratje, ki zabteva_jo 300?ž doklad, odaosao pri litni 4 krone poviškii k obstoječim 200 odstot. dokladam. Druge nepotrabne sitnosti. Poleg te natelue gospodarske strani o viaskem dav ku in njegovi višini pa je šc druga, ravno tako važaa: praktična straa, kako se. na^nreč ta davek pobira. Neki slovenski pregovor pravi: «Pridai najde za vsakim gnnoni kos kruha«, yinogradnik pa sedaj labko pravi: da dobi za vsakim .sopom fiaancarja. Zadaji dve kti aeslavae vlace samcHojaib, demokratov m Pašičevih radikalov so narareč uvedll toliko in takšne aovotarije pri aadziranju \n p-;! iranju viaskega davka, da so vinogradnikom isaprar Ji sitr.osti in pota, ki so več kot ne potrebaa in aespametaa. Poprej smo imeli povsod finančnu koatroio v svojih krajevnih središčih: prebivalec ptajftkcga okraja je špI v PIlij. ormožkega v Ormož, ljatoiaerskega v Ljatomer, brežiškega v Brežice itd. Sedaj so vse to preyrgli- Sedaj ne odločaje ne iega viaograda, ae bivališče viaogradnika, ne naravao središče ali pa želtzniška postaja, kamor sc vino vozi, tem več edinole dodelitev k finančni postaji, ki je precej yed no tam, lcjer povzrcjča viaogradnikom najve>č sitaosti ia polov. S sedanjo admiaistrativao razdelitvijo se delajo težkoce, ia sicer aepotrcbne težkoče najmanj dve Uetjiaani vinogradaikov. Da to ne povzroča ravno veselja ia aavdušenja ali vsaj ugodnega razpoloženja pri davkoplačevalcu, je več ko samoumevao. Zato b« treba v tem oziru gotovo painetne izprexaembe in olajšav. Vsak davek mora država skušati dobiti tako, da ji povzroča čim aajmaaj stroškov ia aaiaga davkoplačevalcem čim aajmaaj sitaosti ia potov; pri vinskem day ku pa so uredili to zadaji dve leti ravno narobe: država ima yeliko stroškov in s tem maaj dohodkov, držayljaai pa aepotrebne sitaosti in pota, posebej še proizvajalec-viaogradnik. Gre pač tudi tukaj nespametno in aarobe, kakcr marsikje v našem državnem gospodarstvu. Da Lo buljše. bodi skrb vinogradaikov ia njihovih slrokovnilj in političnih zastopaikov, pa tudi drž. upravaih ori^anov. Svobodne^a državljaaa nevredno m ni v skladu z določili usiave, temveč popolnoma despotičao orijentalsko je, ak>..• s« nalagajo takšae kazni ia ako ytikajo finančni or.^uai svoj nos v hišo, odaosao klet yinogradaikovo. «Moja hiša je moja trdajava«, pravi Aaglež y pregovoru ia v ajo aima brez mojega dovoljenja aihče dostopa. To bi moralo obveljati tadi za jugoslovaaskega vinogradaika! Tako sem podal aekaj načcbiih in praktitnih misli k vinskemu davku. Vprašanje o rešitvi gospodarske krize so obravnavali pod prcdsedstvom dr. Korošca y Splitu na kongresa in na dragih strokcrvnih zboroyanjih. O tem je «Gospodar« že poročal. Zeio težki časi prihajajo in treba bo ravnati pri celi zakonodaji in upravi prav lrezno in premišljcno, da se gospodarsko ae upropasti ena največjili ia najvažnejšib pridobityenih panog našega jugoslovanskega in poseb«j sloveaskega aarodaega gos_:,odarstva. Bcseda k aatiaškoliolnim plakatom. Poleg dav^ne strar.i oti^ovorimo še na Jtratko malo našira prethaaim aatialk; holistom. Po javaih prostorih vidimo Sepake ia til::-cio, koliko za yiao izdamo in koliko bi si prihranili i\'obeden pošten ia paraeten človek ne zagovarja pijunčeyaaja, vsak mora obsojati izrodke in socijaiao zlo, toda vprašaaje j€ treba postaviti sledeče: kaj ia kskšuo polnovredno nadomestilo daste približao 300.000 ali eni tretjini Slovcncey, yiaogradaikoii -posestisikoiu, "iaičarjem, vinogradniškim delavcem ia gostilničarjer. ter njihoveaiu osobju, ako odpravite vinogradnišrv"? S tem vprašanjem se bolj bavite, kajti od pridelovonja yina živi in ima svoj obstaaek tretjiaa našega aaroku Vino jim je krah in življeajc, je glavni, ako ne odiai dohodek. Tukaj lahko delamo ysi skupaj. Seveda samo z vnbami, kakor je svojčas nasvctoval Haložaaom Hribar, in s črešajami, kakor je mislil Merraolja. vinogradaiškega yprašanja rcšili ne bomo. J. Vesenjak. STROSKI ZA ORAL VINOGRADA. Rob. Košar. -Na razne pozive yiaogradaikov, aaj zopet izračunim obdelovaae stroške za oral goric y pretečeaem 1. 1922, se odzo\em tem rajSe, ker jc nastopila viaska kriza in bo treba aajvečje oprezaosti y prihodnjih Ietih, ako nočpmo izgubiti i°alnih tal za izračuaaaje čistega dobička naših vhvogradov. Kakor se kaže, so lepi časi minuli; obdelovalai stroški so se povečali, cena prodakta je padla za dobro tretjiao in le maožiaa lanskega pridclka še drži našo bilaaco kolikor toliko y ravnovesju. Kakor lani, moram poydarjati tudi letos, da spodaj navedea« šleviike ne morejo bili merodajne za vse sioveaske viaogradnike, kcr so razmere v vsakem okraju in celo aa vsakem vrhu dragačne. Tako porabi aa pnmer viaogradaik. ki ima y goricah peščeao zeailjo, samo 22—25 težakov za prvo kop aa oral, drugi pa, ki ima hado zemljo, smoliko a";i lapor ia kampaje 35—40. jEaemu pride morda težak z daiao, pijačo in jedjo vred na 50 K daevao, drugcmu pa aa 60 K. Eden je škropil petkrat ia žveplal scdemkral, dragi samo dvakrat. Zato si aaj vsak viao{;radaik stroške za svoj yinograd prilagodi svojim rczrneiam. Sloril bo to tera laijc, ako bo Luiel za to neko podiago, po kateri se bo Ialiko ravnal pri svojih raftunib. Ustvariti tako podlago je namen teh yrstic. Koliko znašajo torej slroški za oral viaograda y letu 1922? I. Ako rafcunimo težaka povpreiao 46 K dnevno z vsemi strošld yred, staae opravljeno delo, kakor ste«3fc 9 težakov za rez; 2 težaka za poprayek pota in ceste k yinogradu; 10 težakov za nošenje gaoja in troienje (8 kab. met.); 30 težakov za prvo kop ia ramanje; 12 teiakov za špičenje 600 novih koloy, stavljeaje -vsa kega kola ia vezanje šparonov; 20 težakov za drugo kop; 8 težakov za pletje; 5 težakov za prvo škropljeaje (3 polovnjake yode); 2 težaka za prvo žyepljanje: 10 težakoy za pjrvo vez z rafijo; 6 težakov za drugo škroj*ljeaje (4 polovajake vodc); 3 težake za drago žvepljanje; 12 težakov za drugo vez s slamo (50 ritek); 7 težaka* za tretjo šlcropljeaje (5 polovnjakoy yode); 4 težake 2» tretjo žveplanje; 24 težakov za tretjo kop (vc-lik les, pozor aa grozdje); 5 težakov za rezaaje yrhov; 2 ležaka za pripravljaaje posode za bratvo; 22 težakov za bra< vo; 10 težakov za nošeaje pat; 4 težake za prenafenje: 1 težak za nalivanje mošta; 2 težaka za pretakan^«; skupaj 210 težakov po 45 K to je 9450 K. Kdor pa je spomladi dal strugati trsje, mora radanati za to delo najmanj 50 težakov za oral in za mazanje z žyepleno-apaeno brozgo tudi po 24 težakov. Račun se torej zviša za 74 težakov in 3330 K na 12.780 K. II. Potrošeni materijal staae in vozaina: 8 kub. nM*. gnoja a 300 K — 3400 K; 10 foring za gnoj a 120 K — 1200 K; 600 kolov a 4 K — 2400 K; eaa foriaga za kolje 150 K; 50 kg galice a 24 K — 1200 K; 100 kg apna a 3.50 K — 350 K; 30 kg žvepla a 15 K — 450 K; 5 kg rafije a 40 K — 200 K; 60 ritk slame a 5 K — 300 K; 1 foringo za galico, žveplo, apno in slamo 150 K; 46 kg žvepleao apnene brozge a 6 K — 340 K; 1 kg sy«6 zft kJet ia prešanje 60 K; skapaj 9060 K. III. Vzdrževanje orodja in odpisi: vzdrževanje dveH špricalk a 100 K — 200 K; yzdržeyanje dyeh pnhalfc a 40 K — 80 K; 10 odstot. odpis od yrednosti špricaik a 1500 K — 300 K; 10 odstot odpis od vrednosti dy«M puhalk a 300 K — 60 K; vzdržeyaaje kletne posode <_8 polovnjakoy) a 50 K — 300 K; 4 odstoL odpis vretinosti 6 poiovnjakov a 12000 K — 288 K; skupaj 1228K. IV. Obresti in amortizacija trsja: 30 odslot, obresti «ž obiataega kapitala po 25.000 K — 750 K; 3 odstat. obresti od kletnega inventarja 216 K; 3 odstotne obresti od glavaice y kolju 12.000 K — 360 K; 3 odstot. obresti od glavaice v trsju 15X)Q0 K — 460 K; 3 odstot, obresti od zemljiške glavnic« po 5000 K — 150 K; 2t letaa amortizacija trsae glavaice 600 K; skupaj 2566 K. Pri tej točki bi si dovolil pripombo, da sein yzsi obrestno mero ia glavnico zelo aizke. Kakor si trgoyci pri prodaji blaga ae račuaajo cene samo na podla^ starega nakapa, ampak vračunavajo šc približne cene,  ktere bodo morali plačati za novo blago, tako tudi m-I viaogradaiki ne bi siaeli več yzeti za podlago samo stroškoy, katere smo imeli s starim nasadom, ampak bi morali ie pribiti tudi nekaj ogromnih stroikor, kates» nara bodo povzročili novi aasadi. V. Zavarovalnina m davki: zavarovalnina sodov, ozhr. vina 100 K; zeraljiški dayek z dokladami približuo 200 K; skupaj 300 K. Pregled aam iorej kaže sledeie stroške: 1. Za opravljena de)a K 13.780.— 2. Potrošeai materijai in dovoz . . . . K 9.060.— 3. Vzdrževaaje orodja in odpisi . . . . K 1-228.— 4. Obresti ia aniortizaeija K 2.566.— 5. Zavarovalniaa ia davki K 300.— Skirpaj . . K 25.924.— Leta 1921 so znašali strožki za orai goric pribiižno 20.000 K, lani pa ysJed splošne podražitve pribiiino 26.000 K. Ker so torej stroški za eno tretjiao višji, ?inske cen« pa za eno tn-tjino približno nižje kakor k'^ 19SJ in ker tudi ni iz\oza, gre naše viaogradaištyo ve»flpci fcasom nasproti, iko se razmere ne izprcmene, aam y prid. S tem pa bodo trpeli tudi naši dilavci ia yiničarjL F. Rudl, Maribor, RošpahGNOJENJE TRAVNIKA Z UMETNIM GNOJILOM.  Gaojeaje naših kulhiraih rastlin ima med drngira tudi nalogo, da dostavimo kolfkor mogoče dotičae mi- aeraličae raziopaine, katere smo potom trgatve it& aemlji odvzeli. Da se rodovitaast '.emlje ohrajii, ne sme, potom kulturaih rastlia redilnih saovi neprenehoma iz zemIje izsesavati, ampak ji na edea ali drug način vrniti, kar smo odtegaili. V obširai svetoynl naravi je to odjemanje na eni straai ia dajaaje aa drugi straai au'omatičao unjeno. Kmet pa, kateri saaio aikaj oralov zemlje pos.e<.'uje, naj bi imel svojo zcml;iško knjij;ovodstvo, kakor ga ima blagajaik pri blagajni Umai lunetje v kuUuruih d^žavah računajo z redilaimi saovmi, kakor pri aas knjigovodje z denarjem, — koliko je šlo tja - toliko naj gre spet nazaj. Pri zeialji je 1a slučaj b<>lj zaaastvea, ker se sme .Hamo računati z deaarjem, urapak tudi s 'ioličino }'9* aafinih snovi, kakcr n. pr.: dušik, fosforna kislina, ka11} 4b apno, koliko se je odtegnilo iz zenilje in dalo na 5*etnoyai trg. Torej ni vse eno, če prodaja ktnet kar od travnika simivo travo, ali pa v obliki izkoriščane trave potom iiTinoreje, producirano mleko in meso, ker v slednjem iiučaju o&taae gnoj doma. Špekulantom prinese pri sedanjih cenah prodaja krme aajvišji gmotai dobiček, ker 1 kg seaa slane na trgu 3—10 K, liter mleka pa samo 12—14 K. Za^roizvod šoega litra mleka pa rabimo povprečno 3 kg sena, torej, če gnoj odračunamo, bi biia primeriia cen& za liter mfeka 24—30 K. Za produciranje enega kilograma žive govedine rahimo pa 30—60 kg sena in račimiaio iamo 3 krone en kflogram seaa 4>i bila primerna cena ;:a živo govedino 90—160 K za en kilogram. Zato druge države, katere znajo bc J-je računati nego mi. tako zelo zahtevajo od nas izvozao meso, katero pa le gre iz žuljev kmeta in v pnd — veleprekupovaloem. S tem člaakora pa hočcm d*ti le pi xuer za re«fa« nakup umctnega gnojila za travnike in sicer potom sledečega računa: Od jediiega orala trpvaikr;, kateri se nahaja v dohsem stanu iu nam daje 3000 k,; sena in otave, odvzamemo zemlji sledeče redilne --novi: 50 kg dušika, današnja vre-irpEt K 45.— K 2250.— 34 Jkg lcalija, « « K 14.~ K 756— 21 ig fosforne kisline « « K 42.2 K 886.20 Skupaj K 3892.20 Da dostavhn te snovi s pripomočjo umetnega gnojiia, so priporoča sledeče: 250 kg 20% apnenega dašika a K 9.— K 2m—, 116 kg 40% kalijeve soli a K 5.60 K 756.— 117 kg W% kostni superfosfat a K7.60 K 889.20. — Skupai Ł3895.20. Množhia apnenega dušika 250 lcg velja le za dotične travnike, na katerih ne raste nobena detelja, ne divji grah in tudi ne sličae metuljaste rastline. Ce pa so iiabajajo matuljaste rastline, ki imajo zmožnost, da redilno snov — dušik — nabirajo \z zraka za sestavljanje svojih organičnih snovi, ali pa drugem siučaja, kakor na primer, če je travniška zemlja čma in humozna, lcakor pravimo mastna, lahko gnojenje z dušikom sploh odpade,. oziroma se daje samo polovična količina, recimo le 100—125 kg apuenega duSika. V slučaju pa, da je zemlja kisla v močvirjih) ali ubožna na apnu, naj se tudi prah od živega apna in ¦acer precej, 500—1000 kg ua oral poskusoma na slabih prostorih travnika potrosi. Ce vsebuje kalturaa zcinlja manj kakor 1% apiia, jaavimo, da je revaa na apnu ia je tega predvsem ppSrebna. ^ -Kcr že priliaja kinalu bodoča pomlad, se priporoča samo zgoraj omenjena, laliko raztopljiva gnojila, kat*ra so žo zmožna v teku dveh taesec^v rodovilno učin- l Tomaževa žlmdra v spomladi ne pride več v po4teV, ker je radi težke raztopline jeseusko gnajilo in ker tudi preveč stane, današuja cena za 100 kg znaša 900 kron. Kako feide naš prorafcon? Na primer, če nam daje zapuščeni, negnojeni travjjjk dosedaj 2000 kg sena na oral, morda še manj in ga ^pognojimo z gori uavedenem gnojilom, moramo izdati V gotovini približno 3000—4000 K, kolikor pač vzimemo apnenega dušika. Doseže/no s tem, da nam daje travgnik 1000 kg sena več, torej 3000 kg na oral, (travaiki pi-ve vrste dajejo tudi do 5000 kg) ia je tržna ceua 7 K za kg sena, potem smo v dobrem uspehu, ker je prvič travnik zboijšan, potem pa do] imo za dotično tretjino več pnlelaneg-. seua že toiiko dcnarja, da si nabavimo zopat 2& travaik naprej potrebae sno\i ia še nam ostaue •nrhu ttga gmotni dobiček, kakor tudi dve tretjini saaa doma. Poleg tega ne izčrpamo travniku redilnih snovi m doma pripravljeni hlevski gnoj se lahko porabi na ajivah, v \Ttu in vinogradu. Končno svetujf.in, da je najbolj.Še, če se vsak gaoj za se po celcm travniku raztrosi. torej se gnojila ne tncšajo doma. Izos< oe pri razfrošenju gaojila kak kos travnika, oaj se ri»bileži: Tukaj ni dušika, takaj ni kalija, oziroma lukaj ni fosfome kisline. Na ta načiii potem vldizao opazu!<=-ii:j različne vegetabiične uspehe. Umctna gaojila se dajo nabavili pri gospodarski zadrugi v Vetrinjsld ulic; za mariborski okoliš- Ponosen je lahko vsaki kmet, katcri ima dobro urcjcn travnik, ker koristi sam sebi in državi. Dr&žba žrcbct Dne 13. februarja ob pol devetih se vrši aa piarlborskem sejmišču licitacija 5 državnih ircbet marfborskega artilerijskega polka. Vrednost denarja, Ameriški dolar stane 101—103 dlasrjev. Francoski frank stane 6.40—6.60 dinarjev. Za 100 «s*strijskLh kron j€ plačati 0.14&—0.149, za 100 čehoslovaških ^oMm 30-% zi 100 nemških mark 026—0.27 in za 100 laških ar 600-—505 dinarjev. V Curihu znaša vrednost dinarja •iiJ5 cenL (1 cent. je 1 para). Od zadiijega poročila Je vredaost diuar;a poskočib za 35 točk.