List 36.
Nikar ne pozabimo kopriv!
„Novice" so že večkrat govorile od kopriv in si prizadevale dokazati, da so molzni živini prijetna pa tudi tečna klaja. Naj mi tedaj dovolijo, da jih še enkrat v misel vzamem in povem, kar sem unidan bral od njih v starih domačih bukvah, ktere so tudi našim kmetom znane pod imenom: ,,Kmetam sa potrebo inu pomoč". Ker so le-te bukve natisnjene bile že leta 1789, ne bo nobeden naših bravcev mo^el reči, da je to , kar bom povedal , le kakošna ,,nova abotaa.
v
Cujmo tedaj, kaj govore imenovane bukve od   kopriv (Brennesseln). „Imel je — pravijo — priden gospodar kos
zemlje na hribu blizo pol dne dela, kteri je tako kamniten in reven bil, da skor ni nuje vredno bilo ga obdelovati. Na ta kos je posejal kopriv. Mesca kimovca in kozoperska (septembra in oktobra) je koprive po pustih krajih okoli vasi izkopaval, jih je potem saksebi tergal, je zadnje konce korenin odrezal in tudi štible do pol persta ali čez, in tako jih je po versti precej blizo skupaj zasadil ter jih s perstjo cnmalo zasul, da so korenine po koncu stale. Njegovi sosedje kajpakda ! so se mu posmehovali, da si toliko truda prizadene plevel pelcati! Al ko je prihodnje leto 10 voz za svoje krave pokošenih kopriv z volom domii speljal, se je pa on smejal. Kopriva je kaj dobra klaja za krave, da veliko in dobrega mleka dado, in zraven je še zdravilo in jih varuje mnogoterih bolezin. Tudi jih živina rada je, ako se le ob pravem času pokose, kar se mora rožnega cveta (junija) ali velikega serpana (julija) zgoditi. Koprive se namesti merve s slamo mešajo, ali se s Icropom p op arij o, se dajo čez noč stati in drugi dan se živini ta čorba piti in jesti daje. Koprive se morejo vsako leto trikrat žeti, ako je zemlja le nekoliko pognojena bila, kar se utegne z listjem ali vejami storiti, ktere se v jeseni 1 ^verhi potrosijo. Hoče kdo koprive s ej a ti, naj si seme me»ea velikega serpana (augusta) spravlja. Metla se odreže ter se da posušiti na rijuhi; potem seme samo odpade. Mesca kimovca (jseptembra) se kmali seje; pervo leto se pa ne smejo žeti. Ako gospodar tako ravna, si bo na svetu, ki za nič druzega ni, pridelal dobre klaje, da ne bo vedil kuko in zakaj".
„Kopriva ne pogine" je naš stari pregovor, kteri nas dvoje uči: eno je, da kopriva raste kjer koli bodi in da ji nobeno vreme ne škoduje; drugo pa, da stari naši, kteri so s tem prigovorom primerjali malopridnega človeka s koprivo, so ravno toliko od koristnosti koprive vedili kakor tisti naši predniki, kteri so nam sedaj tako ljubi krompir nekdaj „svinsko jed" psovali, in ktere so mogli beriči silama priganjati, da so ga sadili. Moja misel pa ni, da bi dobroto kopriv primerjal z dobroto krompirja; le opomniti sem hotel, da pravo spoznanje marsiktere koristne reči je včasih dolga dolga pot. Ker koprive pečejo, mislijo ljudje, da je to znamenje, da niso za nič; al tako soditi smejo le otroci, ne pa pametni gospodarji. Res je tudi, da s koprivami samimi si gospodar ne bo pridobil grunta, — pa pustote in zanemarjeni koti se zamorejo ž njimi vendar v svet prenarediti, iz kterega se namolze marsikak verč mleka in marsikak funt masla.    Koprivnikar.