lati Božja dobrega syèta
ali
bratovska ljubezen.
Povest
iz časov turških bojev konec XVI. stoletja.
Spisal
duhoven ljubljansko äkoflje. Izdala
družba sv. Mohora.
Slovenskili^^js^era^ XVn. zvezek.
f.^y v

Mati Božja dobrega svèta
ali
bratovska ljubezen.
Povest
iz časov tiu-Skili bojev koiiuc XVI. stoletja.
Spisal
duhoven IjubljanBke äkofije. 17, il 11 1 a
dražba sv. Mohora.
K iIovnljeiijiMii viiiiikočust. KorKkogii IciiuzoMkofijHtva.
V aor.QVGM t«Q8.
Kutianil Jo2fcf Ulasiiik v Ljuljljniii.
Opomba:
Prìifnjofa povest je vzotn iz zgodovine, domaSih pripovedek in narodnega življenja.
Pisatelj.
T Z U ciSf
I. županova Iiisa.
skoro najle}}!tem kraji clolcnskß strani (^Farcha Vindica) na podnožji Gor ancev jo Lilo konec XVI. stoletja posestvo samostanskega župana Marka. Njegova lesena liiaa, s slamo pokrita in s terto ovita, ozirala se je prijazno z gricia na Široko ravnino, po kterej Kerka počasno teče in svojo zelenkaste valove razgrinja. To- in onstran vode so se razprostirali rodoviti ti-avniki, njive in hoste; med njimi pa so stale tihe vasice, liele cerkvice in pristavo tjo do Save in bližnjih hribov, na kterih so mogočni gradovi počivali, podobni osomim stražam, čiivajočim to prelepo rajsko okrajino.
Pocf županovo hišo so se širilo domače njivo, in daljo v nižini bohotni travniki, ktere je Kerka napajala in o povodnji z mastnim naplavom gnojila. Na enej strani hifie jo bil ulnjak, na dragej košata lipa s kameneno mizo. Za hišo so stali hlevi za goved in drobnico, vmes pa dvorišče. Velika množica golobov, piščet, kiu', rac, pur in gosi je tu berskala, čivkala in pivkala, kokotala in gagatala; med njimi pa se je velik puran kot togoton gospodar žloboc&aje gori in doli vozil.
iSolnčni hribi nad hišo so bili s tortami, breskvami, črešnjami in drugim žlahtnim sadjem obsajeni ; viso naprej so se vže pričenjali Gorjanci, kteri se ko nasip, z zelenim pertom pokrit, potézajo od Kočevja do Save. Tu ni videti otožne jelke in smreke; tisočletni hrasti, enako vuliki kostanji, (igromue bukve, breze in drugi listnati les pokriva to višave, ki so nekdaj dajale zavetje medvedom, volkovom, risani, di\'jim prascem, jelenom, sernam, kunam in drugej zverjadi v veselje" in kratek čaa oudutnim vitezom, pa
1*
v velik kvar ubogim kmetom. Te kraje razveseljuje petje ncStevilnih ptic, po noči pa drami slavček ti-liotno samoto, prepeva e svoje sladke načinke in jo polni z nepopis^ivo milino.
Ogledali smo celo okolico; stopimo v županovo hišo in seznanimo se le ž njenim gospodarjem in njegovo družino.
Ko se je naša povest pričela, bil je župan Marko blizo petdeset let star mož. To so kazali siv kasti lasjé in brada, nagcrbičen obraz in nekoliko sklonjena telesna postava; jasno čelo, ki-otki pogled in na smeh obernjene ustnice pa so razodevale ono dobrodušnost, ki Slovenca povsod kinča, Dolencu pa se tako lepo pristuje.
Bil je on izza mlada samostanski pastir, hlapec in potem vojak ; v tedanjih bojih je veliko videl in skusil; po očetovi smerti pa je prevzel domačijo in so oženil z Alino, sosedovo hčerjo. Bog jima je dal troje otrok: Janka, Martina in Dorko, ktero so, ker je bila najmlajša, njegovajc Milico imenovali. Tiuli nam se dopaila to ime; zatorej je hočemo v nafioj povesti prideržati.
Marko, ssamenivši meč z bičem in vojaško obleko s kmečko, ni rok križem deržal ter je vse, česar se je izučil in kar je na tujem skusil, doma v djanji pokazal. Knuilu so njegove terte najslajšo kapljico, vertovi najokusniSe sadje dajali, njive najbolje rodile, in živina se množila in debelila, da je"bilo lepo videti. Bil jo tudi usmiljenega serea, rad je vsa-kenui pomagal, bodi si ž besedo, ali pa z delom. Tako si je pridobil zaupanje in ljubezen svojih sosedov. V [jrijateljskih razgovorih pod lipo "ali pa pri kupici vina jo viičkrat pomiril veliko razucrtijo, sovraštva )ogasil in dognal pravde, ktere bi bile sncdle velico donarjev in časa. Opazili so to gospod opat, in 80 ga iiostavili samostanskega župana, kar ju bilo ondaj velika čast.
Mina žujianja, začeruela in suhljata žcnica, bila je jako_ pametna in pobožna gospodinja. Snažnost iu red jo visoko cenila, in županova luša je vsem
sliižila^ v zgled. Tla so bila vedno Sisto pometena, strop in hrastove stene so so rumenilc kalcor z voskom prevlečene ; javorjeva miza je bila bela, kakor da je iz mramorja izsekana; okna, skrinje in druga kuhinjska posoda obrisana in v lopem redu; sploh so se pa visoke rahlo postelji, z belimi pcrti zakrite, človeku v oči silile. Večkrat jo mati svojej hčerki rekla: „Snažnost in red mi toliko veljata, kolikor ena dekla: snažnost stori, da se posoda ne pohabi in se človek ne otruje; red pa, da jn berž vsako st\'ar najti". — Tudi je bila radodarna in usmiljena do ubogih ljudi. Kedar jo bolnike in siromake obiskovala, morala jo je vselej Milica spremiti, v plete-niei obleko ali hrano noseč, da se deklo za časa usmiljenja privadi in uči, s pridnostjo v mladosti sirostvu ogniti se.
Janko, devetnajst let stari županov sin, je imel kodraste in začernelo lase in zamnkel obraz: oči ho mu ogenj švigale, usta besede si])iila kakor iz vrečo proso, in vsa njegova lioja hi obnaša, vse njegovo gibanje in djanje je kazalo naglost in urnost. " Kobc-dcn lil znal " bolje"na drevesa plezati, ))lavati ali jahati; iiobcdoii se ni upal ž njim meriti se, ako je stalo, ptico v letu ustreliti, v sl^oku na konji berzega jelena al serno presuniti ali divjega i)rasca na bo-dalce nabosti; radi so ga tedaj samostanski lovci s seboj na lov jemali. Kavno tako je vedel glas vsakej stvan, ktero je videl; domače Iiišiio »irodje jo vse sam napravljal, in še kotle in lonce jtopravljati se je naučil od Slovaka Jcnkiča, kar samo mim'ogrodó oponiinjanio, ker mu jn to pozneje na korist bilo. Vže kot dote jo zvesto očeta poslušal, kedar jo o zimskih večerih med tem, ko so ženske prodlo in šivahi, moški ]ia prejo motali, pripttvedoval o turškili in drugotnili bojili, in kedar je videl vojaku na berzih konjih v jclilenih oklcjiih in svillili " čeladah mimo jahati, slal jo ves zamaknjen in lirepenel velik biti, da bi tudi niogel kot oni bojevati so za domovino.
Županov mlajši sin Martin, mladenič žoltih las in belorudočih lic, bil je vso drugačne čudi. Kjega jo
le veselilo orati, sejati, živino gleštati, drevesa cepiti, vinograde obdelovati in enaka opravila zverlevati. Pogosto je hodil v samostan ondotnemu vertnanu, bratu Jiikundu pomagat, in se je vertnarije tako dobro iznčil, da je svojega učenika, ko je zbolel, več tednov nadomestoval ; nikoli pa se ni domu vernil, da ne bi prinesel polnih rok najlepšega cvetja svojej trinajstletnej sestri Milici, na ktero sedaj versta
5ride, da jo popišemo. Pa zadosti bodo, če rečemo, a je bila zgolj pridnost, pobožnost in nedolžnost — nedolžnost, ^»ravim, ktera nas enači angeljem, je Ijudém všeč m Bogu samemu jako dopadljiva.
Ti trije otroci so so pa taiio ljubili, da nobeden ni niognl Ijiti brez drugega, nobcd(?n kak boljši gi'iž-Ijcj zavžiti, da drugemu kaj no podeli; ako je oča kedaj Janka zastran kake nepremišljenosti posvaril, stale so solze vsem v očeh. „Glej !" rekla e potem županja tilio svojemu možu, „kako se ljubijo! Bog dal, flu no bi nič te ljubezni kalilo!"
Marko jo imel še enega brata Jurija, kteri se je v turškem ratu (boji) izgubil in ostavil (zapustil) ženo J er o in sina Petarka, za kterega jo župan po očetovo skerbel.
Kar BC tiče odgoje otrók, učila jih jo mati z materinim mlekom vred moliti in Boga spoznavati, in jih je navdajala z božjim strahom ; oča je te nauke z dogodbanii iz svetega pisma in vsakdanjega življenja piijasnjcival, in kar se je še pngreševalo, to so menihi dopolnjevali.
»So li brati ziuili, tega ne vemo, ker so bile on-daj šolo redko, ter se naluijale samo i)o večih mestih in samnstanih ; zraven pa moram opomniti, da ker-ščanska vera ]ianu>t razsvetljuje, scrco ogreva in obla-žiijo bolj, nego iiu-rzla učeiiost, in je edina, ktera sirovo, divji! narode spreminja v omikana ljudstva.
II. Hcninrdorn nedelja.
Kdor jo kedaj nedeljo na ladanji (na kmetih) preživel, ta neče ]iozabiti občutljejev, kterih se je ondi navdal. Komaj da noč svojo' polovico premaha.
zavlada sveta_ tiliota po celej okrajini, samo ako se čuje Levskanjo čuvajočih psov ali dalnje fiumenjo slapov. Kmalu potem se oglasi z visokega hriba kot angelsko petje zvonjenje, komur se odgovarja na pervo od ene) dnige in tretje strani, dokler ne zagermé vsi zvonovi in s svojimi nniogoterinii glasovi polnijo hribe in ravnine. Vže danica ble.df, zarja rumeni gorske vcrhove, dokler solnee svojega zlatega obraza no pokaže —; lehke meglice, ktere po polji stojé, vzdigujejo se kot kadilen dar proti nebu. — Dozdeva se človeku, da solnee svitlejSe sije, ptice milejše pqjó in rožico lepše cveto in duhté ; dozdeva se mu, da jo blizo raja. — Sedaj se odpru hiSna vrata in preblvavci izidejo. Tu ne vidi§ veß trudnih, umazanih in pernjastili ljudi, ampak ve» dnigačni rod se ti pokaže, naun-eč: mogočni, snažno oblečeni gospodarji, i)rešenie gospodinje, čversti in ravni mladenči in zorolična dekleta — kratko rekoč : cela narava in človek se jjrijiravljata spodobno obhajati Gospodov dan, kterega .Slovenec sveto nedeljo imenuje.
Jakova je bila tudi Bernardova nedelja. V bližnjem samostanu se je verŠilo ob desetih véliko duhovno opravilo, in opat so napravili veliko gostarijo, h kterei je bilo več gospodov povabljenih; pa tudi dingo I udstvo se je tega dneva veselilo in j e obilno sem pri lajalo.
Tod lipo sta tudi Janko in Martin, v belo bre-geše in zabunce oblečena in kosmate kape na glavi, težko pričakovala očeta, kteri se je v hiši mudil. Kedar zagleda župan svoja sina jiod' lipo, spomni se, da je čas v cerkev iti; zdajci oljleče suknene, s plaviini motvozi «ib Htranéh iii spi-cdej obšite hlače, oblije s saltnii namazane čižme in |)rftcrdi je z jermeni, jiripno si robačo (srajco) za vratom in na ro-kali, verže piavo obnjbljeno sulcnjo ]io sebi, razčeslja si lase, da mu lepo po vratu vehljajo, jiotiplje se "so
Cu žejiili, ima li niolek kod (pri sebe, ne zabi torice, svoje vedne pajdašice, poslcdnjič pa sname Široki
klobuk, ki je na tramu visel, ter stopi iz hiše in odide s sinovoma v cerkev.
Kmalu potem se prikaže županja z Milico na hišnem pragu ; imela je na nogah čevlje z mdeSimi nogovicami, na sebi belo robačo s černim pasom, poverh pa šc rokavce enake barve; posebno se je pa snežnobcla peča odlikovala.
Knako je bila tudi Milica oblečena, samo da so bili njeni rokavi-i z modrimi traki za vratom in na rokah zvezani, in da je imela nideč, z biseri in svetlimi kamcnički okinčan venec (šapelj) verh čela pripet, po kterem so so ondaj dekleta od žen razločevale. Vsi odidejo v cerkev, samo stara dekla ostane kot varhinja doma in se s solzami v oččh za njimi ozira.
Od vseh strani jih dohajajo ljudje in se, jim pridružujejo, moški županu in žensko županji. Čem dalje gredi'i, tem bolj družba narašča, podobna belej mno-gostružncj reki, ktera se miče in vali proti cerkvenim vratom, ki jo počasi vso pogoltnejo. Zvono^'i zapojó, orgije zui)uč0 in božja služba se pričenja.
"o srečni in blaženi časi! kedar bo ti še, Slovenec! tvoa polja predivo in tvoje črede volno dajale, ti tvoje hčeri jjrcdle, tkale in ttivalc domače platno in sukno v obleko, niti so tuje pernje tvojih ram pokrivale in sramotile, uiti inostranske Sege tvojih sinov in ličeii kazile in kedar se je Se ves narod, od bogatina do siromaka, od gospoda do težaka iste nošnjc posluževal, pač veselo je bilo ondaj življenje! Ali prelepa narodova nošuja! kam si jtrešla? Ti podoba angelska, ti kiuč naroda, ti zercalo snaž-nosti, ti steber prave enakosti, ti čuvajka nedolžnosti, ti zatii-avka ničemurnosti, ti učitoljii-a varčnosti, ti prnganjavka jirogrch in mati toliko lepili čednosti ! kaiij si prešla? No moreni to več najti, samo nekdanjo belo j)L'čo še vidan kot Noetovo ladijo vihrati nad vesoljnim pc)to])om napuha iii iiotujčenja.
Med tem pu, da ja/. tako bleaem in v spominu pretakam preti'kle òase, glej! dokončana jo sveta masa in cerkev sipljn kakor panj rojno bučele," ljudstvo
iz Bebe. MoSki stopijo na desno, ženske se umaknejo na levo stran, ter prično med seboj kramljati in pomenkovati se.
Sedaj se začuje strahoviti glas: „Ogenj! ogenj!" Gost dira sc vali iz samostanskega dimnika in skozi njegove prcdiilie švigajo požrešni plameni na vse kraje. Silno vpitje, suvanje in gnjeßa nastopi; nikdo ne vé, kaj početi, kam se diati; kajti nenadna nesreča je vse glave zmelala. O tem važnem trenutku se prikaže Človeška podoba, v moker belec (koe) zavita, B sekiro v roci verh samostana. Ljudstvo umolkne in na njo stenni; ona pa stopa varno in so bliža dimniku. Dva udarca zadostita in dimnikov krov s sekiro vred zarožlja doli na tla. Zaderžan plamen buLnc in so požčno na kviško, zajedno pa tudi skoči omenjena oseba dimniku v goreče žrelo.
„Kdo je ta"? kdo je ta?" leti od ust do ust. Ali materino oko na tanlčo vidi. Županja jo spoznala svojega sina, in ko so je v goreči dimnik spustil, stemni se joj pred očmi, in se kot mcrtva zgruili na zemljo. Nastane nova zmešnjava; ženske kriče, ma-nejo jej i-oke, donaSajo votle in jo ])olivajo. Ko se prebudi, vidi se v nai-očji svojega sina Janka in perve besede so jej bile: j,Hvalil Najvišemu, kteri vse v naše dobro obrača!"
To se vé, da so tudi gospod opat kmalu vse to izvedeli; pošljejo tedaj brata Jukunda, da povabi župana in njegovega sina na kosilo. Janko, kmečki priprosti sin, on se Je tega jako branil in volil bi bil drugi pot v dimnik skočiti, nego z gospódo obedovati, a slednjič jo moral ubogati. V obednicJ ga vse obsuje in jio zgodbi vprašuje. Janko, misléé, da ni nič kaj ])oscbnoga storil, brez ovinkov voli: „Ko HO je dimnik vnel, stal sem na dvorišču, vza-niem tedaj naglo bolne, iz lilova, namočim ga, zgrabim nnkiro, letim verli krova, od ondot ]ia pridordrani z velikim hruniom in ropotom, obdan od gorečih saj kot cerna pošast, ravno ])rod kuharja, Ktori vsega tega ni nič vedel; on so jo križal iii hotni zbežati, dokler me no spozna." Gospoda in menihi ga hva-
lijo in občudujejo, njega pa zapeka rudečica v Kce, kakor nedolžno deklico, ktere pridejo tuji možjč iz daleka snubit.
Med obedom primejo opat čašo ter napijó županu: „Bog živi mojega poštenega župana ]\Iarka in njegovega verlega sina Janka, ktcri nas jo požara rešu!"
Ka tó V8C zukličc : „Bog ju živi !"
Czospod opat nadaljujejo: „Da ves svet zna, da nisem nehvaležen, oprostim poleg moje grajsčinsko pravice županovo hišo vojaščine. Gospùda, vi ste priča!" —
„Dobro, dobro!" zadoni po cclej obcdnici. Potem se župan pristojno v svojem in sinovem imenu zahvali.
Janko pa je molčal in kislo j)rcd se gledal; opatovo besede so mu porušile najslajše sanjarije, vničile poslednjo nado, ker je toliko želel, — vojak biti. Brat Jukund napolni celi koš z jedili in slad-čicami in mipcrti Janka, Poklonivši se odideta. Janko hiti na ravnost domti, župan pa se oberne na stran, vzame svoj molek, vtakne klobuk pod pazduho, Seta BO med njivami, travniki in vinogi-adi, priporoča se in moli, ter hvali in povikšuje Očeta v nebesih, od ktercga pride vsak dober dar.
III. Mati Božja dobrega sv{'ta.
Tri streljajo od županove hišo ie stala na pohlevnem m-ißu prestara cerkvica ali "bolje rekoč kip (znamenje) z malim oltarjem in lepo podobo Matere Božje dobrega svèta, ktero jo So za starih časov naslikal (zmalal) neki pobožen menih. Berglje, roke, noge in še drugi spominki iz voska so viseli po stenah kiiktn- pričo žive vere in iislišanih prošenj. Da no bi se kaka nespddobnost pripetila, bila je spredej •A Železno mrežo namesto vrat zagrajnna. V'isoWi hrasti, krog in krog zasajeni, di-lali" so b svojimi zraščninmi vejami in vcriuivi nad njo dnigo cerkev z zelenimi stenami in obokum. Dntiino ptice so ondi gnjezdile in svoje iietjo zlagovalc s jiobožno molitvijo romarjev ali iniuiogrodočih ljudi, ktcri so radi tu
zastajali in se Materi Božjej priporoSevali. Posebno imenitna je bila za to sveto mesto tretìa kvaterna nedelja, o kterej se je velika množica ljudi iz bližnjih m dalnjih krajev sella.
Skerb za to cerkvico je bila županovim izročena, in o shodu so si ž njo dali mnogo mnogo opravka. Milica je natergala_ na pasi najlepših gorskih rastlin, Martin pa prinesel iz samostanskega verta polne kole rož, da sta jo doma v verižice, snopko in vence povezala. Marijina podoba je bila vsa v cvetji, vsi hrasti okoli cerkve s cvetočimi verižicami prcprcženi in prepleteni, vsaka vejica jo imela svoj kmč, in beli, modri, žolti in iiideči venci so odzgor viseli, tako da bi človek rekel: jesen se je v ])onilad spremenila in hrasti rode rože namesto želoda.
Vže kvatemo soboto popoldne so ljudje v trumah prihajali, pred podobo Älatcre Božjo molili, klcCé se okoli oltarja i)Iazili in celo noč so se čulo pobožno pesmi in molitve; kedar pa dan nastane, bilje ves grič z ljudstvom pokrit, kar je terpclo do "desete maSe.
Po deseti maši, ko jo ljudstvo svojemu sercu zadostilo, jame se vse veseleje gibati; prijatelji in znanci, ki so vže dolgo niso videli, pozdravljajo se in si v roke segajo; mati objema hčer, ki je nekje daleč omožena; oča vodi s seboj sina, ktei'i je na tujem svojo, srečo našel; in Se taki, ki so se vže mertvo mislili, ne morejo sc prečuditi, da se žive najdbo. ^
Ubožne družine po travi posedajo in skup vži-va o borno kosilco, premožniši si jia kaj boljšega poščeio; kajti vsega, kar želodec poželi, vsega jo tu obilo: pekarji prodaiajo ])ogačc in masleno potviče, medalji medico iii sladkarijo, mesarji kuhajo v velikih loncih in kotlih meso in pokó na kolili cela jagnjeta in, kar e vredno da se ne zabi, tu se je ta čas vselej pervi mošt točil.
»Slovenec jo pobožen, pa tudi rad vesel in milo-serčen; glej, polog ^)ota sedi slep siromak, gode na tri strune m popevaje prosi v Boga ime ; na drugem
kraii se čujejo piščali, dudlje in tamburice, in ondi sreči travnika rodijo mlade deklico kolo ter ples, ali bolje rekoč igro, s ktero bo nekdanje dni Slovenci velike godove povzdigovali; pa vse v lepem redu in po§tenji. Domače Segc in navade so večidel nedolžne in kdor va-nje dira, sili ljudi po drugih tujih, njim nepristojnih, tedaj gkodlji\-ih šegah ozirati se in 80 pregreši nad narodom.
To leto so sami gospod opat sveto mašo služili, dva meniha stu jim stregla in cela množica jili je s svojim petjem spremljcvala. To globoko in visoko, počasno petje je bilo veličastno in 2)odobno šumenju silnih voda. 3Ied mašo so stopili opat na piipove-dalnico, ki je pod hrasti stala, in j eli blezo tako govoriti :
„Ce so danes s tega svetega mesta ozrem, no vidim med svojimi poshišavci samo mojih sosedov in bližmih, ampak tudi vas, ljube romarje iz .Štajci-skc in ifervaške, iss gurenskih in drugih l^rajcv od ster-mega Kiuna do dalnjega primorja. Veže nas vse ena vera, brati en jfzik, in navdaja ena želja in volja, počastiti Mater Božjo in od lije v teiu viharnem življenji izprositi ]inmoči in dobrega sveta. Velim, v tem viharnem življenji; valovi so vsakdanje skcrbi, valovi mnogotere potrebe, valovi skušnjavo, valovi nevarnosti, valovi laži in obrekovanja, in valovi stiske, težave, preganjanja in še druge nadloge, kteru nas zaderžujeju in niotijo na našem popotovanji jiroti pravej domačiji, — ])roti nebrsftm. Ali kakor se mornar na širokem morji, ki ne vidi drugega nego piavo nebo nad seboj iu sinjo vode pod seboj, ravnil in i)osvetujti z zvezdami, alčo linče, da kedaj 5e zagleda svoje domače ljube kraje ; tako vaui "tudi jaz v Marijinem iiiieuu svetujem "treh zvezd deržati se, ako želite doseči v«'čno, pa (udi svoju časno srečo. 1'crva zvezda, kti-ra iiaui zasvcli, jc naša iiamet; ona nam kaže, kaj je doliro ali zlo, le])!» ali gerdo, kaj je pravica ali krivica, n-snica ali laž, ter veleva en"o storiti, drugega se pa ogiliati ; a predsodki, strali, jeza, pohotnost in še druge strasti store, da ta mila
zvezda vCasì otcmni. Ako smo pot pameti zgrcSili, jjrisveti nam druga zvezdica, naša vest. Ta ima dvojno moč; ona peče in hladi, in nam kaže stezo pameti, ktero smo zapustili; pa tudi njen blagi svit večkrat v hrupu posvetnih razveseljcviinj utone, sicer pa ne ugasne nikdar. Tretja zvezda, lepša mimo vseh drugih, po svojej krasoti samo solnce premaguje, sveti, ogreva in deli pei-vima dvema zvézdamu še le pravo svetlobo in moč, in ta je Jezusova vera. kdor v njeni nebeSki luči hodi, ta ne omaga in ne zajde vetoma ne. — S temi mojimi besedami se strinja ]\Iarijin svet, ki ga je dala služabnikom na
ženitovanji v Kani galilejske] : „Kar koli vam poreče, to storite, to je: izpolnujte vse njegove svete besede ali nauke". — O, da bi te tri zvezde na» vudnn
spremljevalci soscbno sedaj, ki se žalostnim časom bližamo in nam zopet rat (boj) s Turkom žuga! Dohajajoči listi nam kažejo, da velike turške trume na meji zbrane stoji, pričakovjijoče samo povelja, da v naše krajo ropncjo. Bodite tedaj o])rezui, in ne dajte se ]n-ckaniti! Vaša zdrava pamet vam vže kaže, hrano, živino in premoženje za časa v samotnih gozdih in berlogih poskriti ; vaša vest vara veli, svojo uboge domovine ne zapustiti, in kedar bodn goreče germade temno noč razsvetlile in oznanjale sovražnikov prihod, pobegnite s svojo družino v z ozidjem zavarovano tabore, samostane in gradove, in postavite se, združeni kot eden sam mož, Turku v bran, in naj bi pri tem tudi eden ali drugi izgubil svoje življenje ; kajti lepo, slavno in sladko je umreti za vero, narod in domovino. Ako bi pa kdo v turško sužnost prišel, za^)oveduje nm Kristusova vera, rajši umreti in v neliesih s svetniki venec mučeništva ftc-liti, nego se na tem svetu Mohamedovim vražam vdati in se večno pogubiti. — Oberuimo se So po-slednjič k Materi Jiožjcj, ktera se tudi morska zvezda imenuje, da ne prestane svojega ljubega sina prositi, da bi milostivi nebeški Oče dneve tega obi-skanja odložil ali okrajšal, nam poterpljenje, vojakom serčnost in našej vojski častitljivo zmago podelil ;
da bi tako pobožno in mimo živeli, dokler ne pri-veslamo po valovili tega življenja, do onih blaženih bregov, od koder se odmeva čast troj edinemu Bo^, Očetu, Sinu in svetemu Duhu od veka do veka. Amen".
V petnajstem stoletji Je bil tak strah turškega imena, da je po zversenej božjej službi vse domu bežalo. Mladi so se kar v tek spustili, starčki so opiraje se ob palico svoje korake pospeševali, a iiboge= matere, ktere so mala'deca za krilo deržala, sopele »o z veliko muko za drugimi.
Po navadi gred«j gospod opat tudi letos k županovim, kjer jih je malo zajuterkovanje čakalo. Tam pozovejo vso tri županove otroke, vzamejo iz žepa tri sreVjcrne svetinje Matere Božje dobrega svèta na plavih trakih, ter jim je na vrat obesijo, rekoč: „Ljubi otroci ! nosite na pcrsih te blagoslovljene svetinje, in ohranite v svojih scrcih ta spomin, da je Marija najboljša mati vsem onim, ki jo casté z lepim in nedolžnim življenjem".
IV. Stari in mladi vojak.
Na enej strani županove hiše, kakor smo vže opomnili, stala je visoka lipa, to nam Slovanom priljubljeno drevo. Ni čuda! kajti ondi so naše matere popevaje nas zibale, bučele nad nami bnmdale in kot bèli angelčki se na nas lipovo cvetje sipalo; ondi so nam v igi-ali in šalah minula najlepša leta mhidosti, ktcrih priklicati ni več moč; tu se sedaj kot možjč, ktere so britkc skušnje izmodrile, shajamo in'posvetujemo, in bodcmo, če nam Bog poži-veti dadc, pod lipo kot starčki od dela počivali in gledali jiroti zatonu svojega življenja. Kodovi pridejo in zginejo, lipa ])a stoji kot njihova stara mati in'tiha ])rir:a celi pi-ctukloat'i. Da bi znala govoriti, veliko l)i nam vedela pripovedovati o porodih in ker-Btih, o ženitvah in nu>žitvali, o boleznih in pogrebih, o veselih in žalostnih dnevih; z eno besedo: ona bi nam razkazala vso zgodovino, ktera se jo tu pod slamnatim krovom veršila v manjSej meri 'in podobi.
pa ravno tako, kakor v velikili deržavali v velikem razmerji.
Kvaterno nedeljo popoldne so sedéli pod lipo okrog kamenene mize najveljavniši možjč z županom zbrani in se zastran vinske tergatve posvetovali. Sklenili so, da se ima tergatev v ponedeljek po Aliliolo-vem pričeti. V to povzame sosed Urli besedo, in A'prasa žiigana: „Maito! ste li kaj seznali o svojem bratu Jurji?"
Župan reče: „Nič; gospod op<at so pisarili na vse kraje, pa nič gotovega niso izvedeli. Zdi se mi, da je liioj ljubi bratec Jiiri med onimi, ki so bili, in jih več m!"
Vpitje in debel jok, ki se čuje sedaj iz bližnje vasi, preterga njihove pomenke. Vsi stcrmč in 'si mislijo, da vže l'urek ljudi davi in pobija. Župan ukaže sinu, naj gi-e pogledat, kaj li to pomenja. Janko, verzel presknčivfii, teče v scio, ter najde svojega bratiča Petarka pred neko hiSo na klopi zvezanega sedeti in so na vse gerlo dreti. Trije vojaki ki'og njega stojé in vino iz vcrča serkajo. Bili so to samostanski lovci, ki so za samostan kot gralsčino nove vojake nabirali in pri tej priliki vjeli tucii Pe-tarka, čverstega mladiča. Vsi trije so ^a malo imeli pod klobukom, in bo z vjetim svme burke uganjali. Eden njih se široko pred Petarka vstopi, oponaša ga, kreinži so in si suhe solze zbrisuje iz oči; drugi s klobukom po strani mu popeva: Friuli 80 k meni	Meno siibo vabljajo :
Štirje nunciii,	Kaj ne boS jokal ?
Vojaki 80 bli;	Saj sc ti bo prlsbil
•Siil'co dol pokladnjo, Vojaški stan.
Tretji, mož vže sivkastih lds in bcrk, Janka pozdravi in nni reče : „Jaz in tvoj oča sva skup vo-jcvala; to sva bila ptiča, |)rava sokolu! Meni so opat tudi drugo službo ponujali, a kaj mi jo za njo ! l»ič lepšega, nego Je naš vojaški stan: kamoi* koli pridemo, radi nas imajo vsi pošteni, zlodcji se pa tresejo; o miru jemo, pijemo zastonj in se kot go-spöda sprehajamo, veliko veselejši od kmeta, ki se
za plugom poti, ali od meniha, kteri si pri starih nučerčkunih knjigah giuro beli; in česar se bojcčljivci najbolj plašijo, na primero, boja s Turkom, tn je nam maslo m največe veselje! Kcdar ga zagledamo, stopimo berž v red, zasiičcmo si berke, konjiče stisnemo in jadcrno zajahamo nad-iy. To se čiije: Klopota, klopota, klopota ; donderi, donderi, donderi ! /venk, blenk! zapojó britke sabljice, in kakor bi veter želod tresel, padajo tnrSke glavico na kèrvava tla. Sedaj nastane krik in vpitje: Urli, udri, udri Turčina ! — Urban, zadosti si mu dal ! — JoSt, med pleča ga suni! — Jojmeni, naS tovara, ubogi Pavel, se mertev s konja prekucne! — Tomaž, zmaSčuj se za njega in hlastni Turka po debetó buči! — Tomaž, moško si storil! — Tordo je! — Junaki, ne vdsijmo so! — TovarSi, pritisiiinio! — Vže se sovražnik umika, — beži! — ssa njim! za njim! zmaga je naša! Rac, bic, bac, to jo veselje! Človek se čuti in misli da jo na pol veci, jači in mlajši, in še sam Ze-lonko, moj konj, tii ljuba živalca, kako ošabno ti stopica in se nosi, herzga in pene meče, kakor bi bil on Turka premagal, ne pa jaz!"
„Lopahvala na postrežbo, liišni oče!" reče omenjeni vojak, potem izroči prazni verč gospodar u in ue oberne k svetim tovaršem, rekoč: „Junalci! g ejte, da odrinemo; ti pa, Petarče! ki znaš taku lepo peti, popevaj, ali pa nam pripoveduj ono prigodbo od žab, ki so se ziijca zbale, da se po potu kratkočasimo."
Kedar Janko domu pride, dobi svojo teto Jero vso v solzah na kolenih pred županoni javkati iu zdihovati: „Oh, gorje meni! JMoža so mi Turki ubili, iu sina, odino pod]>oro moje starosti, lovci v vojako vzeli. Sirota! kaj bodem počela? Äloj pri-sei-čni svak Alai-ko! vsaj ti se me usmili, govori samo nno bcsedico z gospodom o^iatom, in morebiti bodo mi pomagano". — Jlarko jej odgovori: „Jera! tudi jaz sem bil vojak, in me "še živega vidiš; da ni nilcdu vojak, vže davno bi nas bil sovražnik pt)-davil kakor' lisjak kure bi-ez psa ; v opatove dolžnosti se pa nočem vtikati!" — Sedaj pristopi Janko,
pogleda z milim očesom očeta, ter mu reče: „Ljubi oče! prosim vas, dovolite mi, da namesto Petarka vojak bodem. Jahati znam, meč, lok, sulico in bodalce rabiti sem vajen kakor vsak vojščak, verli tega mi pa serco ne clade počitka, dokler sc ne izpolnijo moje želje!"
Vsi se na župana ozirajo, rckSi,kaj bode storil; on pa molči in premišljuje, potem vstane in veli: „Poterpi moj sin! zasti-an tega moram tudi tvojo mater vprašati — ter odide v hišo. Kaj da sta se menila, tega ne vemo; ali kmalu prideta oba iz hišo pod lipo, in županja jame govoriti: „Spodobi se in lagljo
nam je od'treli dee eno oddati, nogo Jeri edino dete; ti pa, moj dragi sinko! pojdi, kamor te serce pelje, brani vero in dom, in imej Boga vedno pred očmi. Clloj, spustim te nepokvarjenega iz materinih rok; pazi se, da, kedar se poverneš, zamoreš odkrito-serčno poglédati v obraz svojim poštenim stai-Sem". — Potlej ga prekriža in z blagoslovljeno vodo poSki-opi j Martin in Milica se pa njegovega vrata z rokami okleneta, ga ljubita in božata, plakata in zdihujeta, kakor bi jima neki glas govoril: „Na tem svetu se več ne vidite !" —
Župan jevedel, da jenagla ločitev najboljša ločitev; zatu zbere vse potrebne reči, natoči čutarico vina za samostanske vojake, in odrine s sinom proti samostanu naravnost k opatu. Gospod so čudijo blago-dušnosti teh kmečkih ljudi, privolijo v njihove zahteve, ter dodajo te besede: „Janko! bodi serčen vojak, nikakor pa prederzen : kajti scrčnost reši, jrederznost pa je vže mnogo ljudi in še cele vojske )Ogubila!" — Ivedar pa Se celi župan s sinom k vo-akom pride, in oni zvedó to veselo novico, denejo Janka na svoje rame, ])lešojo ž njim po sobi in iz vsega'gerla vriskajo: „Bog živi našega novega to-varša!" — Znani stari vojak pak je s sabljo ob svoja bedra ploskal, rekoč: „Sedaj pa naj dojde cela turška sila, primaruha ! ne plašimo se jo ; niakar da sami kozlobradeu, turški sultan, pride: Bog je Muti Božjii (lu1iri-g;i svùtii.	^
moj porok, da neče niti ene kocine svoje brade prinesti domii v Carigrad!"
Pi-iporoCivSi svojega sina staremu vojaku, župan s PetJirkom odide.
Tri dni pozneje so stali ^'utraj za rana v treh dolgih verstah samostanski in drugi vojaki iz bližnjih {^nijsein na lepem prostora pred samostanom. Železni oklqii in škiti so se bliskali ko živo srebro; nad brtinčenimi čeladami jim Je mahalo zeleno in zlato jicrjc 110ČCZ, in nestcrpni konji so s kopiti kopali ili z glavami vajeti nategovali. Tudi je bilo poleg starega vojaka Videti Janka, ki je ravno sedel na vraiicu, kukor pomladanska roža poleg sive zime. Sedaj jn-ispc! jioveljnik cele trame in zasede konja. IJogovi in trobente zapoje», zastave vihrajo, verste s« gililjejo in celo kerdclo odjezdi, par "za parom, izjirod zliranega ljudstva, klidejočega: „Z Bogom! (lu se zojtet zdravi vidimo!" — dolder ne zgine v nioglenej daljavi.
V. Vinska tcrgatcv iu ucpovabljeni gosti.
Lepa je ])om]ad s svojim mnogoverstnim cvetjem, jrijazno jc rcidovito poletje z zlatim klasjem; aliDo-unsko ne pr)zna veselcjščga časa od bogate tergatve.
Vže dva meseca popi-ej oznanuje tèma miUli gčuričkov to radostno dobo, in popeva vsako noč »voj(» slavo na višavah. Kmalu po tem se prično jagode prašiti, debeliti, mehčati, pisati in po Kolcih obotiati. lloka umetnikova ni mogočna z barvami opisati jjrečudno krasoto ; kajti tu zagleda» nježno zeleno, belkasto, žolto, pisano, rudeče in plavkasto grozdju, vmes pa visi, kakor kavrani, černa černina do tal. — Ciospodar odkriva z rahlo roko listje od terte, ter čud« se stermi nad lepoto in obilostjo božjega blagoslova, ktcri se mu kaže. — Kos zlatokljun zapusti kisle gorsko črešnje, in se preseli v tersje; rad so vseda verh tortncga kolja, derži cerno jagodo v ruiucnem kljunu, kaže jo gi)spodarju, ter zleti ču-čukajoč v pervo germovje. — Glej! siva megla se vleče sem od dobrave. Kmetje krič^in se grabijo za
glave, morebiti jo toča ali nevihta? Ne, ne! Roparski Škorci so, ki grcdó v vinograde na gostje. Ubogi kmet, kamor se ti požeruhi vsedejo! Vse selo, iu<i-žaki in ženske, se nad-nje vzdignejo, vpijejo, tolčejo iia kablje in drugo lončeno in železno posodo in je uregnati skušajo. — Še druge ptice skačejo jn čivkajo po tersji, pa brez kvara, ker samo červiče pobirajo.
Vso željno čaka tergatve in prešteva na perate dneve do Miholuva; ljudstvo zmerom bolj v vinograde dohaja, dolgorogi voli dovažajo po kainenitih kolovozih hrumeče sode in kadi, in nabijanju so čiijo Široko na okoli. Vže stoje sodi kot vojaki jio versti, in kadi pripravljene, sprejeti sladko kapljico.
Pondeljek po Miholovem je liil lep in jasen dan, in tudi županovi so se tergatve polotili. Samo da solnce jutranje roso popije, vže se spravijo moški z brentanii na ramah in za njimi praznično oblečiMia dekleta s kablji pod pazduho v vinograd. Marko vleče ovna vitoroga iz hleva, ki se mu ustavlja, in z glavo stresa nehoteč še poginiti, in županja se umakne s celo kuhinjo v hišico, ktero so nad hramom imeli.
Samo Martin in Milica sta doma ostala. ]\Iartin e moral goved na polje gnati, Milica pa ovčicc v u'ibe na pašo. Risan, lep ovčarski pes z zavitim Kosmatim repom, koračil je pred čredo in ae skerbno oziral na-njo in svojo gospodarico Milico, ki je za njim, leskovo šibo v roci, ovce gonila. Prišed do |)aunikov, vleže se idos in ovco j)ričn0 pičlo travo krog njega muliti; Milica pa gre si kostanja nabirat, sede na skalo in ga na nitko v vence nabada.
S skale pod nogami vidi vinske gorice v salnč-nem svitu. Vse ljudi mergoli. Nekteri tergaci stojé na brajdah na pol skriti v zelenem listji in odruzu-jejo peziie grozde; drugi jih nosijo in tlačijo, hi dolge belo rajde tergačic pòSir tersja kažejo, «je so poglavitna tergatev versi; povsod se pogovarjajo in šalijo, prepiriuo in vriskajo; a vso to pride do Milice, kakor kako daljnje nerazločno hruiuenje; dobro
pa slifii nail seboj enoglasno vckanje kanj in drugih roparskili ptic, ktere se vozijo v zračnih višinah.
Ljubi bralci! dosihmal ste nas spremljali po cvetočih poljanah domačih krajev; ne zamerite, če vas ijcljcmo odslej tudi po temnih dragah človeških sla-oosti, zmot in terpljonja. — Kedar solnce najgorkeje pri])cka, ondaj sc je najpoprej bati kake nevmte, in za belim dnevom nastopi cerna noč; enako tudi nenadoma priderdrd večkrat za največo srečo najhujša nesreča.
Vže 80 poslednji glasovi „Zdrave Marne" omolk-nili, hi gost mrak je na zemljo pritisnil, v hramu
Sa je veselje kod pečenega janca in dobre starine o verha prikipelo, kedar Mai-tin in Milica priženeta uvoje črede domii. Kedar sta živino privezala in ogloutala, gresta v hišo, se zakleneta, prižgeta luč in se vsedeta za mizo. Polni jerbasi izbranega grozdja, breskev, jabelk, hrušekin orehov, ktere so iz tersja
Srincsli, stali so pred njima. Med tem da lepoto in obroto sadja ogledujeta in okušata, sliši so neki daljni hrup. Mislita si, da prihaja od ljudi', ki se z goric domù povračajo, pa jprihaja čim dalje veči. Milica reče: „Mene "je strali!^ — Martin jo tolaži: ,,Tiho, tiho! saj ni nič." — Cuje se štropot ljudi in Iconjskih kopit, in se hiši bliža. — Risan strašno za-hrumi, potem zacvili in omolkne. Govoré se besede v jeziku nerazumevnem, in orožje žvenči. — Nekdo lo])otue z betom tako silovito po vratih, da se cela hiša strese; zapalii odjenjajo in v vežo derhal zager-nii. Sedaj se hišne duri (vrata) odpró in oh, strah in ^oza! visok mož stoji na pragu z golo sabHo v roui. Hiruka, šarasta, rudečeplava obleka mu krije telo; za pasom tiči orožje; glavo ovija belozeleno ]ilatno; ouruz mu jo začcmel in^bradast, in debele oči Hvigaju kot dve' luči ]Jo hiši. Cudnc divje podobe, obraščcin obrazi in srcpi pogledi mu gledajo prek ram in v hišo tiščč. — Kot okaninicna sedita uboga otroka za mizo, in sapo jima zmanjkuje. Na to stopi omenjeni mož bliže k mizi in Milico nagovori: „Deklica! ti pojdeŠ z menoj v kraje, kjer sneg nikdar
ne pada, kjer di'e'vje vedno zeleni, in sadje žlahtneje zorr', ter stegne roko, da bi Jo prijel.
„Jezus, Slarija!" — ona z milim glasom zav^njo, verže se svojemu bratu Martinu v naročje, in se "ga terdo oklene. Toda zastonj, s silo ju raztergajo, povežejo in brez usmiljenja v sužnost odvedejo.
äedaj plane ostala dcrluil v hiao, mlati in bij o z beti, sabljami in sekirami no omarah, »krinjali in drugUi shrambah, da vso na kosi-o loti. Kar je bilo od Koristi, vzamejo, dnigo ostavijo ter odidujo. Drugi ropaiji pa iz hleva živino gonijo, poslednji« pa liiso zapalijo. Kot bi z očesom trenil, ogenj pcrSi in se vali po slamnatih krovih, plnviitu in se poganja visoko proti nebu, in kaže pot Turkom na ravnino, kjer je stala njihova vólika vojska.
Bili so ti ljudje iddndži, to je: turški jaliači iu požigavei pod poveljstvom tiu-Ske "rodovine Mìhaloghli-jeve. Pogostoma so napadali slovonske pokrajine. Nenadoma kot blisk so se na svojih bei'zili konjih prikazali, ropali, požigali, morili in živino in ljudi odpelievali: a kakor ju bil nagel njihov prihod, tako jo bil nagel tudi odhod, kedar so čutili, da so jim bliža jača kersčanska vojska. Turld so jih „pome-talce" zvali, ker je bila njihova naloga, prej deželo ljudi in premoženja izprazniti in jo pripraviti, da jo brez truda pod svoj jarem sklenejo, kedar velika turška vojska pride.
Strah, trepet in smert so šli pred njimi, za njimi pa uboStvo, gltid, kuga in neizrečena pustota.
YI. Strašna noč.
Tergači so bili, kakor smo rekli, v hramu pi-av dobre volje. Županja odreže kos pečenke in potvice, rione oboje na plošček, pokrije s pertičem in veli Petarku, naj to otrokoma domi\ odnese. Petarek gre in se približuje domačej hiši, kar zasliši nenavaden rojiot. Skrije se berž za plot in poshiša; pa zagledavfii Turke, ki so Martina in Milico zvezana peljali, prestraši se tako, da mu plošček s pečenko na tla zaropotà, on sam pa se v beg spusti. To za-
pazi neki Tnrek, zasede konja in se vdere v skokn za njim. Vže mu na pete bije, vže meče ven'ice, n^aSč za človeški lov narejene, zatorej na koncu s svincem obtežene, za lyim, da bi mu noge izpodnesel in ga viel; a to storiti mu brani gosto drev]e. Ke-dar prideta k tei-sju do kamenite o^-aje, skoči Po-tarek ^rek, z^abi težko skalo in jo zadcrvi z vso silo v Turka; njega sicer zotcšI, zadene pa konja v trebuh, da se s svojim jezdecem vred zvali v jarek loleg pota. Na to beži naravnost do žu]}anove^a irama, in stopivši med -vTata zakriči: „Turki, Turki! Kdor 80 moro, naj se rcSi! jSIartina in Milico so ravno sedaj zvezana odpeljali! S svojimi očmi sem ju videl!"
Kakor bi bila strela med tergače vdarila, tako poskočijo na te besede vsi na kriško, prekucnejo v gnječi mizo, stole, skledo, kupice in svečo, planejo skozi vrata pred hram, ter zbeže v hribe.
A nobenega ni ta novica bolj prestraSila, nogo Marka in njegovo ženo. Županja omedli in se v kot zvemo; župan pa tava po temi do vrat in videvli svoje pohištvo v največem plamenu, no dvomi daljo o resnici Pctarkovih besed. O pervem hipu hoče svojima otrokoma na pomoč, ali noge se mu tresejo kot šiba in vsi udje mu službo odpovedo, ter ga prisilijo vscsti se na edini stolec, kteri jo še stal. Z glavo na komolec naslonjen stuimi pred se v temo, niti se prikaže kaka solzica v očeh, samo redki zdihljcji in glasno tripanjo scrčnc žile rnzodova, da j (S KO živ. Š časom se nekoliko razdraiui, potipl ujo 7. roko sebe hi jame kot človek, ktcrcinu sn v g avi meaa, v velikosti svoje britkosti govoriti: „Mislil sem, da so »unju, — oh! da bi sanjo bile! — .loj! j» — jo gola resnica ! — Ncsrcčnilt, kaj sem doži-vtil! — (.Hi, Martiuek, moj dragi sinko", oj Milica, ti nedolžna golobica! divji tiirSki jastreb je "vaju odnesel, da so nikdar več ne vidimo. Še davi sem viiju videl vesela na svitjoj strani sedeti. Se davi so Mo vajine oči Ijubcznjivo "v mé vpirale in še zvoné vajine besede v mojih ušesih; na večer sem pa vže
□ajnesrečniSi vseh očetov, ktere božje solnce osiva. Star hrast sem sredi puščave, kteremii je vihar živ-^enja polomil posledice mladike. Čc so ozrom v va-jmo prihodnost, — joj mene, joj mene! tiha zona me ol bidè. Volil bi vaju mertva videti, nogo živa v rokah turških trinogov! Bilo bi mi vsaj pripiiščcno, vama v bolezni streči, vaju tolažiti, vaju v nai'oßji deržati, vajine poslednje besede, izdinljeje in pogledu sprejemati, vama oči zatisniti, premimivSa pa v tančico poviti in v hladno zemljo položiti, kjci- bi na vajinem grobu klcSé so z vama v duini pomenkoval in one lu-e prosil, da se tudi jaz z vama snidem in se poleg vaju vležem spijoč smcrtno 8]]Hnjc, dtiklcr nas troibenta sodnjega dneva no prebudi! — Laž jo! ni ni smcrt najvcče zlo, temveč je dobrota in lì!:i-dilo nesrečnim v tej dolini solz! l'o vem in v scrcu občutim."
Kmalu potem se županja zavu in prične svoja uboga otroka objokovati. Nazivljc ju z najslajšimi )ridevki, naBteva njune lepe čednosti, spominja svojn )oprejSnjo srečo in dogodke iz njunega življenja, _ avka, tuguje in guče tako milo, kakor ptica, ktorej , e neusmiljeni pastir mlade odnesel.
Kedar pervi napad žalosti mine, oglasi se župan : „Ljuba žena! dozdeva se mi, da jo nevarno nama tukaj biti. Zapriva hram in beživa odtod; imava še sina" Janka, da mu serce žalosti ne poči, kedar so domu poverne in naju ni!"
Stopita tedaj pred hram ; ali kako strašen pogled se jima odpre! Po višavah in hribih so svetijo gcr-made kot znamenja, da je sovražnik v deželi ; v ravnini pa goré zažgane vasi, pristave in cerkve; ogenj se terga in leta od krova do krova, vmes pa skačejo kot peklensko pošasti, Turki na konjili z gorečimi poleni ])ožar povekševajc. Sliši so milo viiitje na pomagaj kličejočih ali pa na smei-t mučenih ljudi, zraven pa preklinjovanje in divje krohotanje osnian-lij (Turkov); odzgor pa se žari'z dimom napolnjeno nebo in 8e_ koi-vavo ozira na zemljo, kakor bi prihajal sodnji dan.
Kot odrevena stojita župan in županja in b hriba gledata ncštcvilno požare, kratko rekoč, ta neizmerni (»gnjeni plavž, ki se je siril po colej okolici. — Žu-)an sklene roke, rokoč: ,,Nisva, nisva edina, ima ih sto in sto nesrečniših ljudi od naju! Mili Bog! laj jim vsem in nama svojo tolažbo in pošlji svetega angelja, da jim na strani stoji, jih vodi in varujo vsega zlega na duši in telesu!"
„Vidiš li, moj mož!" veli županja, in kaže z roko „čuda velikega: naša cerkvica nepokvarjena stoji. Mati Božja je sovražnike s slepoto udarila, da jo mimogrede niso zapalili. Hitiva tje; nekaj me žene k našci Materi; ona naju vabi in čaka, da je svoja otroKa priporočiva, je pomoči prosiva in prec njo razlijeva svoje otožno scrce!" — Berž izdere Marko iz tcrsja dva količka, in oprimši se koračita ubožčeka eden za drugim poleg oberšja proti kapelici.
TÙ je bilo vse temno, tiho; vnanji bojni hrum ni dosegel tega svetega kraja. TÙ se veržeta na kolena in na svoje obraze in županja glasno moli: ,,Preljuba Mati Zveličarjeva! glej pred teboj dve ubogi' siroti, ki iz globočine serca k Tebi vpijeva! Usmili, usmili se naju! — Ona, ktera nama jc Bog izročil, ki sta se po njegovih zapovedih ravnala, v nedolžnosti kot dve liliji cvetela, in to božjo vežo in tvojo podobo vsako leto s cvotjeiu kinčala, odnesla jo zver, neusmiljena zvor, nama pa zavdula globoko rano. Telii jo vse to znano, ni treba ti razkazovati. Oh, ohrani ju v in-avej vei-i, brani njuno čistost, iz-l)rosi njima "in nama potcrpljenje in vdanost v božjo voljo ; in ako je vžu sojeno, da se na tem svetu nikdar voč iio vidimo, vidimo se jia vsaj v nebesih jiri Ti'bi, iiaSa Mati! Tega tu prosiva iio po svojih dobrih delili, ker sva grešnika, ampak po Tvojcj ^.alosti pod križem, po zaslni^.onji Tvojega božjega Sina, ktcri jo ncskom'no usmiljeii in č^gar dobrota sega od rodil do roda!"
Med tem jc nu<acc izšel in svojo luč po cerkvici razlil, kolikor je do]mšealo hrastovo listje. Kedar
povzdigneta svoje glave, vidita vse razsvetljeno in Marijino podobo vso v žaru sijati. Obadva se čudita; a Marijino in njenega božjega Sina oči so ju gledale tako ljubko, materno in usmiljeno, da se jima je ledena hrasta dušnih ran jela tajati, in so jima potoki solz po obrazih cureli, jima v polajSanjo in tolažbo. Pnserčniše ata se molila in, Rog v6kaj vse prosila, dokler ne pride m-ijatelj žalostnih, spanje, in ne pokrije njihove nadlogo in bolečine s plaščem pozabljivosti.
Blagor jim, ki imajo živo vero in terdno zaupanje ! njihovo terpljenjo bodo prenosljivo, bodo obrodilo sad potorpežljivosti in so slednjič sin-emo-nilo v rajsko vesolje!
VII. Usmiljeni Samarijan.
Vže da^Tio je voznik na nebu svoja svitla kolu za goro okrenil, vže jo mesec oblcdoval in mlada zarija pripravljala pot zlatemu soliicu, da vidi in so zjočo nad tem, kar sto turška divjost in verska raz-dražcnost uSinili, kedar se župan in župsinja prebudita, in po kratkej molitvi nrcd cerkvico postojita.
Vse jo bilo prazno, nouene žive dušo ni bilo čuti, zrak jo bil z dimnim smradom napolnjen in gostil megla je ravnine pokrivala; daleč tam pa so je dim kviško valil in kazal, da se jo sovražnik proti jutru obernil. Pei-va misel jima jc bila, kraj svoje poprcijSnje srečo obiskati. Od vsega svojega premoženja ne najdeta ničesa, nego velik kup popola in žerjavico ; le Risan, ovčarski pes, priskače z gerdo rano na glavi, zvija se, roke jima liže, cvili in svojo vesolje razodeva, da ju še živa vidi. K hramu gredo
Iiričnc pes jako lajati ; kar zagledata nekoliko korakov od sobo v jarku ležati mcrtvcga konja, kteromu jo drob iz trebiilia visel, pod njim pa mladega Turka težko sopihati. Bil je kakih dvajset let star, in dober mah jej od njega mu je v travi sablja ležalfi.
_ „Lej! ta je eden iz med onih, ki so nam toliko gorjó nakopali," — reče županja, „a bodiva mu
usmiljena Samarijana, da ae morebiti tudi Bog najinih otrók usmili in nama grehe odpusti".
Bcrž prime župan konja za rep, potegne ga s človeka, m sedaj vidita, da mu jo desna roka in noga storta. Župan gre kolov iskat za nosila, Turek pa kaže z levo na sabljo, rekoč: „Evo vam sablje, mamica! prosim vas, za Boga, ne mučite me dolgo, nego z jednim udarccm končajte moje nesrečno živ-
"^Županja odgovori: „Bog začuvaj, tega pa ne! Mi smo kristjani e, in skerbeti hočemo, da ozdraviš in se poverneS k svojej materi, ako imaš še živo domi".
Turek molči; a solza, ktera se mu je v oCéh svetila, razodeva hvaležnost, ktero je v sercu občutil. Župan pi-inese dva kola, poveže ju z vervicami, ktere _jo kod Turka našel, verže mladja in listja povei-h, "in dene na-njc Turka. Na teh nosilili neseta naša Samarijana svojega nesrečnega sovražnika v hišico nad hmmom in ga položita v isto postelj, v kterej so nekdaj s^ali njuni otroci. — Turek toži, da ga žeja; županja mii prinese grozdja, župan pa odide v samostan po brata Jukunda, da mu pride udov poravnat.
Tudi samostan so Turki napadli, a kmetje iz bližnjih krajev so jih prehiteli, vrata zapcrli in je s kropom, kamenjem in drugim orožjem tako junaško sprejeli, da so se, štiri £> šest merh-ili oštavivši, naglo v tek s])ustili.
Rano zjutraj zvedo gospod onat, da so Tiurki odšli. Odniali (isdajci) odrinejo z nratom Jukimdom hi diligimi menihi ubogemu narodu dušne in telesne pomoči delit za jiervo silo. Älenihi gredó naprej, za njimi pa se gibljejo in škripljojo volovski vozovi s kruhom, iiuiko in drugo hruno obloženi. Kamorkoli se ozrrt, povsod vidijo samo žalost, vso prazuo ljudi, njivo in travnike potejitane, vasi požganc in cerkve oskrunjene. (Jim dalje gredó, tem utrašncjše stvari se jim stavijo pred nC-i: tii vidijo cele nilalče prelite kei'vi, tam mertve ali po samem ali na kupe ležati;
nekteri bo bili brez glav, razparani, do kolen ali Se vige sežgani, ali na druge načine razmesaijeni, drobna deca z razbitimi glavami poleg sten, sive star-čike in žene na kole plotov nabito ali na drevesa obešene in odrezane človeške iidc po potn razti'csene. A najstndncje jih še čaka! Bil je ne daleč od tod mali travnik z visokim di'cvjem in gostim gormovjem obrasen, prnazen po lotu zarad lepega ptičjega petja, hlada in tihe samote, kamor so tudi gospod opat radi zahajali, počivat od svojega dela. Pa približe-vaje so temu kraju, puhti jim vžc od daleč neki čuč len duh in smrad nasproti. Tie prišcdši strese jih mraz, tiha groza obide in beseda na jeziku zastane. Sredi traraika jo bila miza, prav rekoč, široka vrata verh zloženih odsekanih glav. Na njej stojo kervavi izpraznjeni kozarci, po tleh okoli ležu namesto stolov nakupičcna telesa umorjenih in obdaja jo blizo petdeset na kole nabodcnih kristjanov. " Eni so to ubogo življenje z boljšim zamenili, vcnidar so Se bero na njihovih obrazih neizrekljivo bolečine, ktere ho preterpcli; dragi pa Se pojemajo in se s smertjo borijo. Kedar so se jim pa koli iz teles izdei-li, so zclajci dušo izdihnili. Z napol tužnim, napol serdi-tim glasom zavpijejo gospod opat: „O divjost nad vsemi diA^ostini! Jok in stok od vseh strani poslušati, na So tripajočih truplih počivati in s kervavimi časami nazdravljati si, to jo več nego zverjaško, to je peklensko veselje in satanska radost! NajgoHa (huja) zver je človek v svojej slepoti in strasti ! Ti pa, moj pošteni in kerščanski narod ! ti si zares pomilovanja vreden! Doklft^j te bodo Se tvoji sovražniki gazili in inorili? Dciklcj te tvoji navidezni prijatelji poniževali in zatirali, "in nesreča verh nesreče na té hrumela? — Upam iii zaneseni se v Vsepra-vičnega, da po vseh viharjih nastanejo inirneji casi, da bode nedolžno prelita kri rodila viteške inašče-vavce, in sedanje mučuiiištvo mi je, o narod! gotovo poroštvo tvoje prihodnje časti in slave."
Potom aajo mertvo pokopati in zapustivši z bratom Jukundom ta kraj žalosti in smorti nalcanijo obiskati
župana, o kterem so zvedeli, da ga je velika nesreča po Turku zadela. Na poti verh malega hriba KO Biiidejo ž njim. Solza solzo najbolje razume, in žalosten žalostnega najlaglje tolaži; zatorej so bile tudi opatovo besede hladilno olje za županovo serce. Izmed drugih tolažil so naposled rekli: „Kakor ni roža brez temja, tako tudi ni na tem svetu sreče Ijrcz tcrpljenja. Terpljenja in križi so nam večkrat potrebni; oni nas uČo, čistij^o, ponižujejo, pokore, zatirajo preveliko ljubezen do naših domačih ljudi in drugih ])osvctnili stvari in nas spodbijajo boljših zakladov v nebesih iskati, in kar je največ vredno, oni nas v^odabljajo Kristusu, kteri, ker v nebesih ni bilo križa, je na zemljo prišel križa iskat in ke-dar ga je naScl, ga je z veseljem objel, na ramo vzel in se dal na-nj razpeti, da bi na križu in po križu vse k sebi potegnil in zveličal. Vzemimo pa, kar se je vam, na priliko, najbolj bati, da vaša otroka zavoljo vci-o poštenost ah življenje izgubita; vuru_ to mi, ako se to brez njunega privoljenja zgod' , biti če tudi njima dvojno plačilo, in angelji jima spletajo zlatu vence mučcništva, ktercga mi zastareli grešniki nismo vredni. — Vaše blago delo pa, ktnro ste Turku skazali, hoče vam ves čas va-«oga življenja v tolažbo biti in vam v večnosti, morebiti pa še na tem svetu, stoteren sad obroditi!"
Deželna braiiiba.
Kedar po dolgem gerdeni vremenu med tem, da 10 grom iirumel in po nebu razsajal in dež kot iz kaliljice Ul, solnce zopet nekoliko " skozi oblake po-sijii na rujave bojice, uele polžike po mlakah in ze-leiu) rosno travo, vidi se nam vse nekako veselo, prijazno in pomladansko in so oddahnemo, akoprem nam ni nade, kaj boljega pričakovati; tako pripusti tudi Uog, da žarki njegove sveto previdnosti od časa do časa jjrodiiró novllite tega življenja, da pod nji-luivim bremenom no omagamo ali zdvojimo.
Se stojo gospod opat s svojima tovai-šema Ju-kundom in Alarkum in so pogovarjajo, kar vstane
veselo vriskanje od vseh strani, vrata gradov in ta-Ijrov se odpirajo in ljudstvo teče v ravnino ^^5ijoß: „Naši bratje, naši Lratje! nam gredo na pomoč!" — Zares se liliska od zapada orožje in po cesti se vali tiiima za trumo, banderco za bandcrcem proti njim. Veselje se bere na obličji vsem trčm mož0ra.
»Oj, pervo banderce je prav ljubljansko!" rekó gospod opat. „Poglejte samo, kako mogočno se pozoj (lintvern) v gerbu vije in zijA. To se biiš spodobi Ljubljančanom, kteri, ako velja za čast in srečo domovine, so vedno pervi."
„Jaz jih poznam" primetne župan, „iz svojih vojaških let; beli so in rudeči kakor mleko in kri in prav prijazni gospodje; pa kedar se ide v boj, tedaj so levi, ki se ničesar ne strašijo in vso porušijo."
„Drugo banderce", velé opat, ,je Ravbarj e vo. Pod njim so večidel Posavci, to je: brodnild, ki se z valovi in slapovi dereče Save bijejo in s tehtnimi vesli igrajo kot z gosjimi peresi; porok sem, da tudi Turku hočejo njegovo polt iztepsti!"
„Tretja zastava se spoznd. po turu (di^'em volu), da je Turjaške gospöde, ktera na Kranjskem, posebno v äuhej Krajni, naiveča posestva ima. Poslednji ki-aj je kamenit m pičlo roču, a prebivavci uter-jeni in z malim zadovoljni so kaj do Dri in pogumni vojščaM."
„Ceterto banderce je Kacijanarjevo iz Go-renske^a; vodi samo prave ^laniaske smove, visok, čverst m krepek narod, navajen po ^orah z medvedi in risi motati se; gorjó Turku, ki njim v pesti pride !"
„Oni dvi fbanderci, ki skup ^esta, ako se ne motim, sta iz Kranja in Kamnika, slovečih mest zastran starih pravic, pa tudi stare poštenosti in serčnosti sv(^'ih meščanov. — Za njimi pridejo zastave oglejskega patriarha, brežinskega in ljubljanskega Škofa. Vidim še dosti banderc, ali kdo bode vse preštel? Pojdimo raji dol na cesto; z vitezom Ravbarjem sva si dobra znanca, pa morebiti tudi vi vidite svojega sina Janka."
Vitez Kavbar _ e bil v pravem pomenu mož. Njegova brada je, kakor nam pripovedajo zgodovinarji, segala do tal in nazaj do pasa, in njegova telesna moč je bila tolika, daje nekemu bahačastemu Židu fjudu) z brado vred čeljust odtergal, najmočnejšega španjolskegajakca na dvoru cara Maksimilijana'!, v vrečo znuišil, in ga caru pod noge položil, in v boji vojaka podolgem na dva kosa i-azcepil; sicer pa je bil icrotek in priljuden gospod.
Kedar zagleda vitez opata, pozdravi jih in jim podà roko, rekoč: „Jako me veseli, častiti gospod! vas še živega najti."
„In mene veseli," odvernejo opat, „vas, hrabri vitez! zdravega videti; kajti znam, da je na vaše banderce zmaga privezana."
„TFvala lepa", odgovoi-i vitez, „na lepe in dvorne besede! a Tiu-ek je kod vas sti-aSno divjal!"
Opat reko: „Ues strašno! Zanioretc li, gospod vitez! povedati, kje da so naši vojaki?"
„Vaš samostanski in Se drugi oddelki," reče, „so šli od Novega mesta na Metliko, da sovražnika od dvčh strani primemo, in ako bode mogoče, mu sužnje in rop otmcmo. Ali nam", pristavi, „sc jako mudi ; tedaj ne zamerite. Z Bogom!"
„Srečen pot!" odgovoró mu upat; on pa: „Bog dal in sreča junaška!" — ter speketà na konji za svojim kerdulom.
Se daljo stojé poleg pota omenjeni trije možje ter gledajo in ot)čuuujcjo kranjsko deželno' brambo. Lepota jo bilo videti moške briidaste obraze, ognjene )oglcde, ravne postave in krepke desnice. Orožje ekleno na njih hrumi, meči žvenkljajo, konji s ko-liti štropotajo, in zemlja se potresa pod njimi. Ne drugače, kot vsd za va'lom, truma za trun'io naprej dere, navdana z željo poskusit so s turškimi divjaki iu su nad njimi zniaščevati. Kedar tudi vozniki z voj-skino ])ortljago odidejo, grodó Se le gospod opat domu; v sercu svojem rojakom srečo in slavno zmago želeč. Tudi župan hiti na svoi dom in nada mu persi Siri, da morebiti kmalu vidi svoje otroke!
Da ne bi se bralci spotikovali, opomnim jih mimogrodé, eia tedaj, ko se je naša povest godila, ni bilo še nobenih polkov (regimentov^ ampak deželni stanovi so odločevali, koliko mora vsaka grajSčina, vsak samostan, vsako samostojno mesto ali terg dajati vojakov, ktei'C so deželno'b ram bo imenovali.
Turek zasledi berž našo prihajiijočo vojsko, ter odrine s svojim ropom proti Samoborii, da pride ßim prej tem bolje v svojo domačijo. Na lirovaškili ravninah se prični') kervavi boji," in sovražnik, pnvsod otepen, moral je ves svoj rop ostaviti, in je z ne-kterimi vjetniki bežal v Tm-čijo. Ua bi ga naši brambovci ne zasačili, zažiga za seboj mostove, kar jo naše jako nmdilo. V vodnih pretepih priženo naši so^Tažnika do reke Une, in vojskim poglavarji tu sklenejo, svojim ljudem tridnevni počitek dovoliti.
Janko, kteri je po vjctih zvedel, da se nahajata njegov brat in njegova sestra med vsužujcnimi, bojeval se je zmerom v pervcj vorsti, svojo sabljo sukal in rušil neprijatelja na tla; a ni mogel zabra-niti, da mu Turki konja ne ubijejo in brata Martina in sestre Milice ne od^ieljejo v IŠosno, prvo turško pokrajino na naSuj meji.
IX. Kotlar.
Vitezi in poglavaiji vojske se PO treh dnéh snidejo v posvetovanje, ne bi li v Turško ropnili ali pa vojake domii »izpustili? Nekaj zbog pozue jeseni, ktera je rada mokra in pote v Bosni, vže poprej slabe, neprehodljiv^c dela; nekaj zavoljo poman]kanja hrane, in ker se ni bilo bati, da se sovražnik, tako dobro otežen, to zimo še poverne; posebno pa, ker niso od više strani nobenega privoljenja zato imeli, sklenejo poslednjič, vojsko na dom odpraviti.
I^edar sc ta novica med vojaki razglasi, ni bilo petja in vriskanJjB, ni kimca, ni kraja; samo Janko je liodil, kakor deveti brat, solze v očeh in pobitega serca med njimi, oddà voznikom svoje prožje in vojaško opravo, in gre v svojej obleki od veselega
hrupa na samotne bregove reke Une. Ondi sede na skalo. Pod njim je šumela reka, svoje vode čez skalo in Spilje spniSčajoSa in ob stene lopajoča. Ta glas je njegovemu sercu bolj ugajal, nego veselje v 5oto-rih. Oči BO se mu pasle po neizmernili bosanskih Sumah, misli pa boravile kod nesrečne sestre in bratci, kar se prikaže onstran reke iz hoste človek, oger-njen s čcrnim plaSčem. Nizek klobuk s širokimi okraj ki mu je zakrival obraz, mastni lasje so mu po plečih mahali, izpod pa široke, omazane bregeSe piantale. On hodi poleg reke gor in dol, in meri z goijačo v roci njeno globočino; na en pot se sleče, in na pol prebrede, na pol preplava vodo.
Med tem, ko se tujec oblači, obleti Janka misel : veljà", reče, „morebiti vé ta človek, ki ravno iz "f^rčije pride, kaj povedati o bratu ali sesti-i?" Gre k njemu in spozna zajedno svojega starega znanca Jenkiča, od kterega se je bil tudi Kotlarstva izučil.
Janko ^a nagovori: „Dragi Jenkič! kaj pa je tebe sem prineslo?"
Jenkič: „Hodim s trebuhom za kruhom. Ravno sedaj pridem iz Turčije".
Janko: „Si li vidšl mojega brata Martina in sestro Milico, ktera so Turki v sužnost odpeljali?"
Jenkič: „Fomozi Bo^I kaj mi vse poveš! Rad ti povem, kar sem te dm tam videl in doživel, ako ti kaj koristi: Bil sem prav pri nekem kristijanu v Kamen^adu in sem mu kuliinjsko posodo na pragu pred hišo popravljal, kar se čuje od daleč tro-Dentanie, piskanje in Se drugi glasovi, med kterimi je väliid turški Doben posebno razgrajal. Meni ni oilo tega nič mar, ter kerpam svoj pot. Ljudjé pa hcié v hiše in vrata in okna zaklepajo, kakor bi se zlo vreme bližalo. Jaz gledam in gledam na vse krajo, a ne vidim nobeno oblačice. Hedaj priteče hišni gospodar, in veli: Beži, prijatelj! turška vojska se iz boja povračuje, da vrata zaklenemo. To so ti naši vojaki gurji ud hajdukov, posebno sedaj, ker so jih Slovenci gerdo oklepali!" — Zapremo tedaj vrata iii jaz gledam skozi razpoko radoveden, turško
vojsko videti, in jo tudi vidim. Nsypci-vo se vijo tui-dka zastava, za njo nesó na kopji šest do osuin odrezanih glav, potlej pridejo piskači, trobentači in bobnani, za temi pa kcrdelce od 50 do 60 vsužnjc-nih. imeli so roke na herbtii zvezano, bili so bosi, gologlavi in s pernjami poki-iti. Vsi bledi, gladni in trudni so se milo ozirali, da bi so jih kdo usmilil ; u ni bilo duSe, ktera bi sočutje ž njimi imela. Sirova turčad jim je 5e le s pestmi grozila, i'ili zapljuvala in z blatom in kamenjem ometovala. Ženske zarub-Ijcne so bile s pečami zaki'ite, da jih nikdo ni mogel v obraz videti, pa so bile Se bolj spehane in podobne onim, kteri ravno 2)rebolé, černe straže so jih spremljevalc. Odzad pa dohaja turSka vojska na konjih, gerda derhal, bolj podobna tolovajem nego vojakom. Nad polovico jih je bilo ranjenih, zatu so imeli roko in glavo obvezane; ncktere so pa raja (kristjani) na nosilih za njimi nosili, llopa niso drugega imeli pokazati, nego da so iz boja ^'edoč tri turSko-kcrSčanske vasi poleg pota obropali in požgali. Dober teden prej so z velikim bahanjem rat (boj) pričeli, sedaj so ga pa sramotno v svoj kvar končali. To nas vsakega v serce veseli! Zjutraj o pervem svitu poberem tudi jaz svoja kopita, zapustim mesto Kamengi-ad, in prebegnem sem, kjer me ti iiajdeS."
Janko: „Znaš li_, kam so sužnje odpeljali?"
Jenidč: „Govorili so, da v Travnik, glavno mesto cele Bosne, kjer sedaj bosanski paša (sančak-beg) stoluje."
Janko: „Je li daleč v Travnik?"
Jenkič: „Poredoma iti bi bilo štiri ali pet dni hodA."
Janko: „Med tem, da so meniva, obSla me je ta posebna misel: Zukuj ne bi tudi jiiz mo^el, kar ti, storiti? Prosim te, ljubi Jenkič! ti mi morefi veliko dobroto storiti, za ktero ti hočem svoj živi dan hvaležen biti."
Jenkič: „In ta je?"
Janku: „Od tebe sem se koilarstva naučil. Za-Mati Iii)£ja dobrcgn 8vi:ta.	3
meniva najino obleko: daj mi ti tvojo, jaz pa tebi mojo, da tudi jaz poskusim v Turčiji kotlariti, ne v tvojo fikodo, ampak da svojemu bratu in svojej sestri na ta ali drugi naßin pomorem."
.Tenkič z glavo odkima: „To nikamor ne kaže! Ti ne ve5, kako nevarno je potovati po Bosni, kjer nimaS pravice in varnosti, kjer je toliko paš, kolikor ima begov, in se vže t^'oje kerščansko ime v l»rikor Bteje in v sramoto. Verjemi, da ne bi nikdar turška zemlja Jenkiča videla, da nima v neplodnih Tatrah osemdeset let starega očeta in slepe matere, kur ga sili križem sveta kruha iskati."
Janko: „Pa vedi, da tudi laz imam sosti-ico, zarad ktere bi rad Se danes umeri, in brata, kteregsi kakor samega sobo ljubim, v strahovitej sužnosti, morebiti v takem terpljenji, da bi se "ju kamen usmilil."
Pa Se dolgo se pričkata in prepirata, poslednjič je Jankova beseda obveljala, preplavata reko in na unuj strani obleko zamenita.
" Zdaj Jenkič reže: „Ti imaš Škodo pri tej zameni; zato ti hočem Se svoje orodje, svojo torbico z lepim kosom ovsenega kruha in lepo tikvo za pijačo dodati, poveril ti pa Se pot pokazati do onih mal, da ne moreS več zajti.
Po stezi skozi liosto mu daje Jenkič lepa napotja, kako se mora v Turčiji vesti, in ga med drugim opominja: „Kedar TurKa srečaš, ogni se mu, odkrij se in postoj poleg pota, da odide; ne hodi po noči nikamor, ker ondaj mergoli Bosna malopridnih ljudi. Ogiblji se mest, kjer so stanovniki sami mohamcdaiici, kteri no bodo niUoli prestali kristjane sovražiti; zavračaj pa svoje korake pod korSčanske krove; ondi prebiva Se zmerom stara slovenska poštenost in gostoljubnost."
Vže sta več ur hodila, sedaj postoj i Jenkič ter s perstom v daljavi pokaže star', rogovilast in suh hrast, rekoč: „Ravnaj se, prijatelj! po onem hrastu, in kedar do njega prideš, najdeš kolovoz, po kte-i-em dospeš k hiši mojega prijatelja Bogdana; reci
— 3", -
mu
, du ga lepo puzili'avljuiii, in vse drugo pri njem zvcB. Sedaj pa, Janko! daj, da te Se poljubim, prej nego se od "tebe ločini." - Prime ga tedaj z obonia sajastima rokama za lice, poljubi ga in "potegne ž njima po celem obrazu, da jé bil Janko čern kot žužek, ter smeliljaje reče: „U^o ti je bilo Sc potrebno , da si popolni" kotlarčck. Z Bogom !" —
X. Pot v Bosuo.
Loßivöi so Janko od kotlarčka, liiti po malo ob-liojcnej stezi in se vedno ozira na pokazani hrast. Solnce jo jako pripekalo, nenavadna soparica mu je gonila pot na vse kraje; ptico so omolknilc, saiiio nnilic, predhodnice hudega vremena, so ga nadlegovale in v celih tropih obletovale. In zares, vže se čnju daljno hohnenjc; od juga se kopičijo oblaki kakor sivi voli, »irijo so in zakrijejo solnce. Stemni Hc; blisk za bliskoin šviga, strehi za strelo udarja, in glasen grom se prevaljuje pod nebom. Sedaj potegne jak piS, in ves gozd" zaSumi; drevje poka, in ■se na vse strani klanja; veje so lomijo, listje pn tieli se vzdigne in leta po zrakii, da ni moß oßi odi)rcti; jia tudi Janko beži in dobi votlo pečino, kamor se viharju umakne.
1'lolia ni dolgo terpela, in kedar Janko iz svojega zavetja pride, vidi se mu vse novo. Steze z iistjem pokrite ne more najti, in če Be tako oči napenja, rogovilastega In-astii no zapazi več. Dolgo liremiSljuje, kaj mu jo storiti, ter sklene proti jugu se po solncu rabati, morebiti da od drugod hi-ast zagleda. Ure tedaj po svojej misli zmerom proti jugu naprej, pa tudi hoste ni nobenega konca in kraja. Vže so zmrači, spleza na koSato drevo in ondi ])renoči, dobro, kolikor se dado.
lierž ko se zdani, nadaljuje svoj not; ali prazni želodec ga kmalo opomni, da "je vže nrugi dan, kar ni droba zavžil. Seže tedaj v torbico po ovseni kruh, pa ^a ne najde, ker mu je nekje izpadel. Nevolja, da na-nj "tako slabo pazil, ga obide ter ga sili svoje korake pospeSiti, da tem prej jiride do ljudi.
a*
V sili nabere si bukvice (žira) m jo zoblje, in tako se k gladu fie žeja pridruži. Čim dalje gre, tem boH 88 množijo težave pota; sedaj mora poruSene debele panje ali hlode obiti, sedaj Široke goščave
Sredreti, in zopet drugi pot se globokih ja^ov ali olin ogniti in kedar se je vže dolgo mučil, prepriča se, da je v kolobaru hodil, in se na onem mestu znajde, ktero je bil pred eno uro zapustil.
Spleza na visoko drevo in se odzgor ogleduje po okolici; pa ne vidi drugega, nego nizke hribe, suhe doline, vse preraSSeno; Krog in krog brezkončen gozd; kriči na vso moč, a sama jekia (odme'^O mu odgovaija in ponavlja njegove besede. ^^£ljuD temu ostane pri svmem namenu, da proti ju^ ide, dokler ne priblodi do človeških prebivališč. Gflad ga grize, sosebno pa žeja mori, ker ne more nikjer, niti v dragah in_ mlakah, niti v votlih kamenih in drevesih le kapljice vode dobiti. Bosna je v nektc-rih krajih podobna naSej Suhej Krajni, kjer vode pod zemljo tekó in v nižavali kot potoki ali reke na pitlo prihajajo. Celi dan hodi, noč nastopi in zopet ,|e prhnoran, na drevesu prenočiti. Kaj bodem trud in muke tretjega dneva razkladal^ zadosti je, da rečem, da so ga jele telesne moči jako zapuščati in žeja in glad veča prihajati; na palico opiraje se, je hodil, pogosto počival m na večer ni mogel več na di-cvo zlesti, ampak je na zemlji spal.
S pervim solnčnim svitom vstane četerti dan ; po glavi mu šumi, jezik je ves suh in ogorol, nogé so tresejo in ves omotičen naprej tava. Šest do sedem korakov stori, vže se mora oddahniti, in težava za težavo ga sprehaja. Da bi imel košček ovsenega krului, več bi mu veljal, nego vso sludčice; ali po-žirok vodo, volil bi ga mimo celega sveta; ali da sreča človeka, bil Turek ali kristjan, kako bi se ga rjizvcHclil, ali da vidi vsaj dim na kviško iti, mogel bi so vendar česa nadjati; tako pa ostane sirota Hum, zapuščen in brez vsega upa boljše prihodnosti.
Kolikor dalje gre, tem atrašnejša in bolj di\ja prihaja okolica. Tla so do kolena z debelim listjem
Eosnta, dre^'e z mahom obraseno, visoki hrasti, ukve, bresti in breze, kolikoršnih So ni nikoli videl, obdaji^'o ga in kraj temen in turoben delajo. Tam podi lisica berzega zajca, drugjé dcrvé požrešni volkovi begočo serno, v dolu rijejo in krulijo divji prasci in velik jelen priskače do njega, postoji, meri ga od strani z velikim modrim očesom, kakor bi mu rekel: „RevSe, kaj pa ti med nami počenjaš?" ter mimo, brez straha odide.
Vse to, zlasti neboječnost zverine, mu kaže, da i e daleč od ljudi sred hoste zašel, kamor le redko kak človek ali lovec dojde. Strah, kterega še ni nikdar občutil, ga obide, ter previdi, da bode moral tu smert storiti. „Oh!" — žalostno zdihne, „kolikokrat so mi moji starši očitali naglost, ki ni nikoli dobra, gospod opat me svarili zastran prederznosti, in Se živo mi stoji pred očmi prijatelj Jciikič, ki mi jo pot v Bosno branil in odgovarjal! Nobeden ni, jaz sam sem kriv svoje in S-iigih nesreče! Komu sem kaj s to naglostjo koristil? Ni bratu in sestri, ktera bosta v snžnosti še dalje kouernela, ni staršem, ktero bom s svojo hitnjo (naglico) v prezgoden grob spravil; sam sebe sem pa — oh, jaz nesrečni človek! vertoglavil v očitno smert. Mimo doma umreti in v blagnslovljencj zemlji pokopanemu biti, to je navadno: na bojišču lia čast domovini pasti, to je slavno; na tem samotnem kraji l>rcz vso pomoči poginiti in v jed biti pticam izpod neba in divjim zverinam, to je strašno! Oh, ljubi nebeški Oče, le Ti mi moreš pomoči! Usmili se mene, uboge sirote, no zaverzi me! In ljuba Mati Božja, prosi za-mc!" — Solze mu oblijó obraz, vzamo palico, stori tri korake a ves oslabljen pade na tla, pa se zopet vzdigne, in to terpi celi dan. Sami čuti ga vže zapuščajo in varajo: tam se mu vidi, da hleb kmha leži, "kedar pa za-nj prime, je gnjila gliva; drugod vidi sreberno vodico po zemlji teči, pa je le breza, ki poprek tal leži; zopet čuje svojo mater klicati ga ali brata z Milico pogovaljati se, on se ozre in vse zgine. Zelene, rudeče, rumene in Se drugačne podobe se mu
stavijo pred oči in zojict prcluijajo; uoslednjič le sliši v claUavi zvonček jjrijazno peti; Ijil je stuclenoe, ki je prek skale v dupljo plunkal, do kterega pa ni več prispeti mogel. Sfa zemljo so zgi-udi, le poljubi svetinjo Matere Božje, in popolna nezavednost ga objame," da ga s časom položi v tiho in mei-zlo naroiMo svojo sestre, ki se zovo smcrt.
Okrog njega pa po vejah sove in ponočne ptice fofotajo, v bližnjem jarku mlade lisice razgrajajo in vekajo, in verh hriba volkovi mcrtvaSnico zatulijo nekdanjemu lovcu.
O nepremišljena mladost! staviš si gradove v oblake in z derzno roko po njih sogaš, pa ne vidiš, da ti iz[)nd nog zemlja gine !
XI. Mesto Trnvuik.
V prav lepem kraju turäkc Bosne na vodiLaSvi, ki Sli v reko Bosno vliva, stoji veliko in obzidano mesto, ki sc imenuje Travnik." Bilo je nekdaj sedež bosanskih banov, in je slovelo zarad snažnosti svojih tergov in ulic, zarad lepoto corkvd in hiš in obertnije, torgovijo, bogastva in veselega življenja svojih prebivalcev ; odkar pa jo prišlo za JMohamcda 11*. v tur-Sko roko, prestalo "je vso to. Kden del meščanov se raz|irodii v sužnost, drugi se odžene v (^'arigrad in tretji ostane douui, da so mesto jmpoluo ne iz-]u'aziii. A'^clika vnanja okua so jio turžkej šegi zazidajo ali z mrnžauii ]ireprožojo, vsa iiesiiiaga na idice razliva, cerkve v džamije sprenu'né, zvonovi oinolknejo, svitli križ s tuniov zgine, in na njegovo mesto se povzdigne maluimcdauski raziitilovičeui mesec, ta podoba dušnega mraka in nevocbiosti. — Od vsega svojega lilagostanja si je mesto še ohranilo malo (ergovijo, kti>ra pa veči del s])ada na ])reva-žanje in prenašanje nnuigoverstnega blaga. V to služijo bani, to " je : turška prenočišča, kamor kupci iz jutruvih (fežčl z vtdblodi, konji in mezgi dohajajo in se pogajajo; ni čuda tedaj, d"a so ti bani prav nesnažni.
Tudi mi povabimo svojo dnbrovoljne bralke, ker
danes kerSčanskim moSém vhod ni pripuSčen, v han, ki proti seveiju stoji blizo mestnih vrat. Morebiti izvolite kai kupiti? na primero: ambre in prijetnih dišav, ali biserov in zlatih kinčarij, ali svilne robo z jiitrove Indije in tančice iz Misra i. t. d. Še vo-iko draže reči se tu dobé : po Božje j podobi vstvar-ene in z Jezusovo kcrvjó odrešene tìuSe, zasužnjene Slovenko se tu prodajajo. Pri vi-atih vidite černe straže, in kakor v han stopite, najdeto županovo hčer 2iIilico s svojimi tcrpinKami na gnjilej slami ležati. Ona ne spi, ker jej bolečine, ki jo po vseh udih tergajo, tega ne dajo, samo zdihujc "in ječi; i)a se ta slabi počitek se jej ne privoli. Grlavar černih straž prisopiha in kriči: „Dekleta! vstanite in bcrž, berž postavite so v dve vei-sti !" — Kar so vrata od-pró in prikaže se lepa, visoka, v tenuto obleko zavita Turkinja, spremljana od dveh služabnic. 1'iho šepetanje: „PaSinja, paSinja!" leti od ust do ust. Polahkö se sprehaja in pregleduje sužnje, in kedar do Milico pride, obstoji, pa napioj gre, da se zopet k njej povemo, ter reče: „Od kod si, dete?"
Diilonskega so me odgnali", bil je njen odgovor.
„Umeš li kako delo?«
]\Iilica: „Hivati in So diliga kmečka dela."
,,Dobro, dobro," reče jej Eminija, kakor so Turki pašinjo zvali, obcrno se do porvoga černca, spregovori nekaj ž njim in potom migne ]\lilici, naj ž njo odide.
„Kaka sreča te je zadela!" glasi se za njo; ona ])a stojia boječljivo za svojo novo gospodinjo," no ve-doč, kaj jo čaK.a. Pred hanom sede Eminija v pokrita nosila, ktera dva sužnja nosita, služabnico pa pes za njr) gredo, dokler vsi ne pridejo do visokega grada. V'rata se odjiró in zapró. Sedaj veli Eminija služalmicama : „To sii-otče jo gladno in trudno, dajte jej jesti in odkažite jej sobo, da si danes neko ik() "octpočine." — Vse se pohig povelja zgodi. Zavživši malo kosilce gre Milica v odločeno sobo, poklekne, zahvali Boga, da jej je nedolžnost ohranil,
prosi ga prihodnjo pomoči, priporoči se Materi Bož-jej in moli za starSe in l»rata, ter se vleže in zaspi.
Sliižabniea jo zjutraj prebudi, prinese jej vode, da 86 omije, belo robačo, nideCe krilo, zelenkasto Ruknjico in žolte črevlje, da se preobleče. Ona jej pomaga lase v red spraviti in jej slednjič nidečkasto Kapico na glavo postavi. Tako napravljeno peljo v sobo, kjer sta pasa in pašinja ravno od za]nterka vstala. Pasa jo mimogrede oholo in zaničljivo pogleda, Eminijä nasproti jo po domačo sprejme, rekoč: „Moja mala, kako se zovel?"
„Milico me kličejo", ona odgovori.
Na to pafiinja : „Prav lepo ime ! Bodi tord vedno mila, zvesta in"delavna; kajti na tebi stoji, hočeš li v meni imeti ali dobro ali ostro gospodinjo."
„Milostiva gospa !" povzame Milica, „dela in reda Rr'm so vS^e od mladih nog izučila, pa vidim, da so v teh krajih druga dela in drnge navade; prosim, imejte iz "perva poterpljen e z menoj !" Eminija se nasmeje: „To so ve, da poprašaj samo, česar ne aiiaS. Sama ti hočem razkazati, kar bodcS opraviti imela, zatorej pojdi z menoj !"
Pridete v pervo sobo. Ondi so stale po oknih v dragocenih posodah mnogoverstne cvetice. Eminija jih pokaže ter reče: „To so moje tovaršice in ljube prijateljice. Glej to-le: njeno cvetje miglja, kakor svitle zvezdice na zemljo; ta, druga naju tako lepo in nedolžno gleda; ona lepotica se sramo/.ljivo za lisliom skriva, iu v četcrtej posodi ona z dolgimi za-moKlimi trepeialnicami nama poredno ponicžKuje; ta zopet se v nebo ozira, kakor da je zamaknjena ; ona KibeSa pobožno glavico, mislil Iti, da moli; ta gino jubezni; ona žahijo, in zopet drugo, odpirajo nježnn ustnice, kakor bi hotele spregovoriti. Kar sera v tem ozidji tako zapuščena, verjemi, ponuMikujem se pogosto ž njimi iu pogovarjam J iu najdem kod njih vsaj kratko tolažbo. Za te bode» tedaj pervo skerb imela!"
Pelje jo v drugo sobo, od koder so sliši petje raznih ptic; in kakor se jim približuje, pozdravljajo
jo papigo in škorci : „Etninija, Eminija !" ~ in dnige iitice veselejgG ziizvergolé. „Oh, kako so nii te nc-aolžne živalce priveržonc", reče, „in kako poznajo svojo dobrotnico! Cele tedne ne vidim v svojej za-pertiji nobenega èloveka raziin mojih sirovih dekel; rajša prebivam v tej veselej družbi, in si mislim, da sem v zelenem logu, kjer ono svobodno od vejice do vejice skačejo in svojo pesmi prepevajo: Pazi'ua-nje, da v redu hrano dobivajo, in snaži jim kletke!"
Pokaže jej potem še druge sobe, kterih stene in tla so bila prcprcžena z rudečim, zelenim, žoltim in modrim suknom, ter jej reče, naj je veCkrat izpraši, skertači, pajčevine osnaži, ako se kaj raz-terga in razpara, seŠije in okcrpa; in poslodnjič jej naznani, da jej bode pri jedi stregla in zajutrek pripravljala; in poslodnjič pristavi: „Ako ti pa se kaj časa ostane, mislim ga v šivanje porabiti."
Milica sedaj spozna, da je Eminija miloserčna gospa, da odkazano delo ni pretežko in jej bode pomagalo njeno žalost manjšati, in da je edini ]3o-močpk rešiti so svoje sužnosti, ako zadobi zadovolj-nost svoje gospe; zatorej se pa tudi dela koršno loti. Niene prednice v shižbi so bile ali nevedne ali za-niiorne; dosti jo bilo snaženja in dela, pa terdnej volji se nič ne ustavi. V malo dneh so so sobo lesketale kakor nove, vse je bilo očejeno in v rod (Ijano, in najmanjši kotiček'so ni odtegnil njenej pazljivosti. Vorh toga je gledala na vsak migljej svojo gospe, in kjir jej je v očeh brala, bilo jo vže storjeno. Vsaki dan je rano vstala, in kedar se Eminija prebudi, bilo je vže njeno delo zvoršeno, in vsa hiša tako pospravljena, da bi človek mislil, da so kaka velika gospoda ])ričakujc. Bila jo tudi tiha, krotka, tonižna in svojej gospoj tako priveržcna, da je Emini a ž njo kot mati s ličerjo in prijateljica s prijateljico ravnala; sam paša, rodka milost od njegovo strani, je svojo zadovoljnost v besedah do Emi-nije izrazil. Eminija je našla Milico večkrat moliti, pa je mimo Sla, kakor da je ne vidi.
Popoldne, kedar navadna dela poidejo, vadi
Kminìja Milico v gosposkem Šivanji, namreč: vsak-tcjre rožo in podobe v platno ali siikno umetno vpletati, in jo s kratka tlobro nauči. Keki dan reče Kminija svojoj služabnici: „VeS Ii kai novega? Naš paša J urad odide jutri z ago janičarskim v Carigrad svojih prijateljev obiskat in hoče tam več mesecev ostati; zatorej sem nakanila, vse sobe, s suknom
!)revlcccno, okinčati z raznimi rožami in podobami, [oli, Milica! da je to prav?"
Milica: „Kaj bi človek počel ta čas? Dolge zimske noči se približujejo, in delo nas kratkočasi."
Einiiiija: „Faši, kteri je zelò častilakomen, bode to dopadlo. Jaz mu nečem ničesar prej razodeti, kajti vsaka nepričakovana sts'ar človeka bolj prevzame. Milica, znaš li kako jicsmi ali pripovedlce, da nanui bodeš zaspanec odganjala?"
Milica: „Znam jih, kolikor listja v gori; naš narod slovi zarad njili široko i)0 svetu."
Eminija jo bila lepa in mladii gospa bledega obličja in usmiljenega pogleda. Keka tiha otožnost se jo zibala po njenem obrazu kakor tenka megla, skozi ktero soliice' živega veselja nikoli prav nc posije. To je Milica za])uzila, posebno kedar ste po piišincm 01 hodu skup šivale, in jo JMilica razno vc-Holc in žalostno dijgodbo pripovedovala. ^'ečkrat Eminiji roko zastoje, nehotó jej vzhajajo izdililjcji iz per» in svitici solzo zatapljajo nri. iSkerbljivo jo vpraša Milica: „fiospa! kaj vani jia jo? Ste li bolni?"
„Oh nič, nič!" reče (ma, „to večkrat pride in spet mino; to so jmprojšnji spomini!"
Drugi pot jej Milica jiripoveduje o nckoj grajskej hčeri, kar Euiuiija glasno zavpije, se strese, zameži, roko po stilli poliesi in glavo nagne, kakor bi bila omedlela. Vna ])ri'straSi«na poklekne Milica k njenim nogam, ljubi jej roko in moči s solzami, in jo milo kliči!: „Oj ljuba gospa, moja priserčna gosjiil! Ne umriN", spregovorile samo eno besedico! Oh, ni luibcnega glasii! Kaj bodcm sirota počela? Stokrat boljši' bi bilo, tla jaz umerjeni, ne^o mtjja druga mati, mt>ja neizret-ciu» ljubljena Eminija!" llitro teče
po vodo in drugo pripomoč. l'i-odiio se jVIilica povemo, težave Euiiniji odležejo, iii akoprem iii moyla v svojej slabosti govoriti, vendar je čiila milo jav-kanje, "in spoznala ljubezen, ktcro ima ta deklica do nje. Naglo pobere Šivanje, in kakor bi sc sramovala, zlježi v svojo spalnico.
XII. Emiiijja.
Drugi večer najdemo Milico pri sveči, ki jo slabo benela, samo sedeti in šivati. ÌMnogotcre misli so jej rojile po glavi, posebno )a skcrb, ni li sinoči svoje gospe razžalila. Vne pa je bila tennia, grozna noč. Vetrovi so se v zraku tepli in silno bučali; hišni krov so je potresal, Skarnico. in tramovi so pokali, in debele kaplje do%:ja so bile na okna. Kar se vrata ocbjr«, in Èminij'a, belo oblečena, prid« skozi nje. Lasjé, zgorej samo rahlo s trakom prc-vpzani, visijo jej do bokov. Objame ]\[ilico, solze jej oblijó obličje", sede ter jame govoriti:
„Previdim, da ne morem daljo prenašati teže, ktera tlači moje serce, niti zatajevati pokočin vesti, ki me neprenehoma grize; moi-am, hočem ali nočem tebi pervt'j razodeti skrivnosti, ktere še niso prišlo prek nuijili ust. iS])0znala som to sinoči kot pravo prijateljico, zatorej so nadjam od tebe, da bodeS z menoj sočutje in usmiljenje imela. Slišati češ gre-liote, da t(i liode groza (ibšla! 1'rosim te, no sodi preostro: tudi jaz, tvojih let, si nisem mislila, kaj takega doživeti." — Dosihmal jo scrbski, odslej pii čistu slovenski govorila.
„Kisom so v Turči i rodila, niti se zvala Emi-nija, ampak na SIovens"liem je moj dom, na visokem gradil sem porvi boli dan zaglo(la"la, in mojo kerstno iinó je Alenka. Očn mi jo bil vitez in posestnik nniogo grajščin. Začetek mojega je bil koiicKi matciri-nega življenja, in iz ljubezni do meno se ni hotel moj oča veij ženiti. Rloja mati me je na smertni lostelji izročila duhovniku, častitljivenni starčku, eteri je pri nas na ])okoji živel in nam v rodu liil; on me jo tudi pervi moliti uČil, on mi je verske
rcsnice s povestmi iz svetega pisma razkladal in je na moje dolžnosti primerjar; za roko me je vodil po vertu, travnikih in login, in me iz ^•idlJivih stvari učil spoznavati njihovega stvarnika in njegove prelepo lastnosti. Vadil me je ponižnosti, in me pogosto s seboj jemal na prešet (sprehod) v bližnje selo, kamor jc moje verstnice, kmečke deKlice, na trato pozval. Mé smo se igrale, on pa je kaj bral iz kakih starih bukev, vedno nas v sKerui imel in nesreče varoval. Rajša sem ga imela, nego lastnega očeta, ki je le redko doma bil, po svojih poslih hodil in se za mojo odgojo malo pečal. Blagor meni! da bi bil dobri gospod še kakili šest let poživel: pa nemila smert mi ga je vzela v mojem devetem letu. Nikdar ne })odem zabila njegovih poslednjih besed. Na blazino naslonjen mi z rahhm glasom reče: „Ljuba Alenčica! imnj vedno Boga pred očmi, živi j)o njegovih zapovedih in pazi na nedolžnost, najboljšo doto, ktero imaš!" To reče, povzdigne potem svojo roko, da bi me blagoslovil, pa sapa mu prestane, roka na postel pade, in mirno v Gospodu zaspi. Kakor bi mi kdo povedal, da sem v njem neizrečeno veliko izgubila, plakala sem se, niti sc dala potolažiti.
Moj oča mi nakani po njegovej smerti dati mojemu visokemu stanu primerno odgmo, ter preskerbi "učiteljico iz tujega, ki je vže veliko sveta omedla, ženska dela in vednosti dobro umela in nemški, italijanski in še druge jezike govorila, slovenski pa smešno in gerdo lomila. Jaz sem se je jako branila, Itoslednjič sem se vendar morala vdati v očetovo voljo.
Bog mi je dal dobro ghivico. Kmalu sem se izučila brati, 'pisati, nemški in italijanski žlobodrati, plesti, umetno šivati, stiiuie prebirati in zraven mično popova ti, v hoji in obnaši se po gosposko vesti in tako plesati, da so se mi vsi čudili. Da bi me v tujih jezikih izurila, ali pa nalašč, da bi pobožnega duha v moni zaterla, dajala mi jo v roke bukve dvomljive vrednosti, kterč so sicer mojo radovednost pasle,' pa tudi svoj sirup v meni zapustile; bodi si ono ali drugo, svoj namen je vsekako dosegla. Spo-
znala sem, da sem edina hfii bogatega grajSčaka, občutila, da boIjSa kri v mojih žilah teče in prezirala kmečke moje verstnice, ktere so se me j eie bati in ogibati. Nobena obleka mi ni bila zadosti gizdava, nobena kinčarija predraga, in navdmali ste me edina misel in želja, videna in občudovana biti, kakor metulj letati od veselice do veselice in se kratkočasiti; poleg tega sem bila pa Se jezična, lažnjiva, zamerljiva in tako svojeglavna, da sem se dotlé ihtela in nos pobešala, dokler ni obveljalo, kar sem si v glavo vtepla. Kaj pa češ? Ni čuda, da sem bila taka; kajti moja učiteljica me ni nikdar kaj božjega učila, in kcrSčanski nauk, kar je pervo pri vsakej dobri odgoji, mojej lastnej pridnosti prepustila. Kedar šestnajsto leto svoje starosti zverSim, omoži se ona. Rada se je iznebim, ker je nisem nikoli ljubila. Pozneje Se le izvem, da je bila bogomilskej krivej veri vdana."
„Sedaj pndejo naš župnik, in spoStljivo vpraSiuo mojega očeta, kedaj in kje sem pervo sveto ouhajuo opravila? Pa v našo sramoto zvedó, da nisem niti pri izpovedi bila. Naglo zgrabim dotične bukve in se jih na pamet izvcrstno naučim. Božji nauki niso imeli nobene moči do serca, ki ge bilo vse s posvetnim duiiom navdano. Na pcr\'ei izpovedi povem sicer male grehe, a smertnih se ootožiti mi brani moja sramežljivost, prav rekoč, moj napuh. Kot greSnica pristopim k najsvetejšim skrivnostim naSe svete vere, k angeljskej mizi, in odstopim kot So veča greSnica, rop božji ili červa hude vesti v sebi noseč. Pravijo, da je pervo obhajilo na razstranku dveh potov, kte-rih eden kaže krepost in časno in večno srečo, drugi pa dcrži navzdol od prepada do prepada, po kterem grešnika njegove rastoče strasti gonijo in prekucujejo."
„A maščevalna Božja roka ne praznuje! in So isti dan mojega pei-vega obhajila je jela moja sedanja nesreča zoreti. Meni na čast je moj oča sezval bližnje in daljne viteze na veliko obodovanje. Jaz sem oila belo oblečena, in z vencem iz rož na glavi, kraljica vse družbe. Vse hvali mojo lepoto in uče-
nost, vse se mi klanja in prilizuje. tJosti se vzdignejo, s kozarci terknejo in mi zdravje napijó, kar so zasliši Èiivarjovo ti-obentanje z verli {^racla. ki prihod sovražnika naznanja. jMoj oča in vitezi skočijo izza mize, zgrabijo svoje orožje, zasedejo s hlapd svoje konje ter planejo nenactonia nad sovražnika, Hil je savno majhen oddtJek turške vojske, kteri je solo pod gradom ropal in palil. I3oj je bil kratek, Turek ])obit, in naši so se kot zmagovalci z vjetinii in ranjenimi povernili v grad. Spreclej nesó na zvezanem plast i mladega ranjenega Tur^a, kterega so njegovi rojaki jMurad paša imenovali."
„Hil jc v riidečo in zeleno svilnato robo oblečen ; na glavi je imel turban z zlatinj perom, od zadej pa nui je konjska griva mahala. Žolta gosta in kratka bi'atla nni je tdjdajala bcloriidoči obraz, dragi per-sbini so mil na rokah tičali, in pezua verižica suhega zlata mu je visela do pasa."
„Äloj oča je kot vitez velikodušno ž njim ravnal, odločil mu lepo sobo in posteljo, in mu stregel z jedmi od svoje mize, ne vedou,"da goji stnipcno kačo, ktera mu če šo sinert zadati."
„Večkrat ga jo oča z .menoj obiskal, in tudi meni ni branil, poredko to storiti, zanaša e so na naš plemeniti rod, o kterem se Se ni nikdar ka, zlega čulo. A kaj je rod brez vere! Paša je bi zgovoren mož, in je vedel veliko pripovedovati o turških krajih, segali, bojih i. t. d.; včasi jia mu je taka iz ust'ušla, da mi je sramožljivost ]ic-a oblila; I)a kmalu Bcm se tudi tega privadila. Cim dalje, tem gosteje k njemu dolnijam, misleč si, zarad kratkega časa, v resnici pa, ker jo vže želo nečistu ljuliezni tičalo v mojem scrcn. Kakor pajek mcdo-nosne bučele, ki v njegove mrože pride, ne vgonobi precej, temveč jej spušča sedaj na to, sedaj na uno nožico svoje niti," in-eprože svitle perute iu jo ovija, Ijrivezujo In ])riterjujo, in jo potem, da ona jiopolno (menioguo, še le zavleče v svoj s)iredi'ni berlog: tako tudi_ ta zviti Movok ni prestal, marniti in slepiti me s svojimi prekanjenimi besedami in obljubami, z
lažmi in prisegami, dokler nisem Boga, očeta, poštenje, domovino, časno in večno srečo ^ozabivSi, sklenila v Turčijo zbežati in tam dobro in zlo i njim deliti. Cesto som mu svojo skeib zastran očeta po mojem begu razodevala; a on je imel vedno ino-
iim strastim ugoden odgovor na jeziku. Rekel mi jo : 'oprejšnji sultan, Mohamed II., razdrobil je dve "cesarstvi in šest kraljestev in podjarmil neStevilno mest; ne misli, da njegov še hrabreji sin, sedanji sultan, ne bode tudi nemškega cesarst\"a, kar vodno namerja, razdjal prej, nego pretckó tri lota; in kedar se bode na bcčkem ozidji turški mcsec svetil, skloniti če tudi Slovensko svoj tilnik pod naš jarem. Prosil bodem svojega cara, da mi izrocM jioglavarstvo tc dežele; ondaj so ti bode v belej Ljubljani vso klanjalo, gi-o-iice m gospe ti bodo stregle, "in tvoj oča si bode v čast in srečo Štel, da ima tako mogočnega zeta. Jaz lelikoverna sem vse verjela in nisem prevdarila, da narod, toliko pobožen in srečen kakor slovenski, voli do poslednje ka])ljice kei-vi preliti in poginiti, nego svojo vero izgubiti in v sramotno sužnost pasti."
„IVled tem so ranjeni ozdraveli in moj oča sklene
tioslati jih na dom s to pogodbo, da oni ravno toliko cristijanov iz sužnosti izpusté. Pred odhodom mi ]Murad reče: Upam, da mi, Alenčica, zvesta ostaneš. Od danes na štirnajst dni se povernem, da svojo nevesto na svoje dvore odpeljem, in kedar ob ed-najstih prod p oInočj0 tri žvižge začuješ, vedi, da to pod gradom kod lipo čaka tvoj verm Murad."
„Turki so odšli, jaz pa ostanem prepuščena naj-večim notranjim bojem. Bala sem se odločenega časa, viuidar ga težko ])ričakovala; preklinjala svojega zapeljivea v dno pekla, pa ga zopet videti želo a; predvidela sem bi-uzno, v ktero hitim, pa rajSa mežala. Vest pripeka, pobožni vtisi otročjili let se prebudó in ljubezen do očeta vzhaja; a zastonj! Kedar zopet strast nastopi, vso utihne, vest omolkne, spomin mladosti zgine in dolinska ljubav so izgubi, kakor svitlo sobico za temno goro. Sreča moja! da
imam duSnega svetovalca, izpovednika, oteta bi bila; a Bog je sklenil, do tal ponižati moj napuh."
„Svinčeno počasi lezejo ure in dnovi, poslcdnjič le pride zaznamovani obrok. zadnje trenutke me božja prizanesljivost svari in skuSa na pravi pot pripraviti. Priskerbim si ključ od sti-anskili vrat, ki derž0 na vert. Pri večerji se mi oča nenavadno prijazen vidi in Ijubeznjiv, in, kakor da bi bil slutil svojo smcrt, vprašuje me skcrbljivo kod mize: Oj, moja lopa rožica! kaj ti je, da si tako tiha, bleda, in imaS objokane očiV l3ete moje! si li bolno? Jokajo ga objamem in poljubim. Vže sem mislila očetu vse razodeti in ga odpuščcnja prositi ; pa se premislim in hinavsko rečem: IVoja pi'iscrčna ^ubezeu me gane tako močno, da mi solze v oči silno. Oh, bil jo to v življenji zadnji objemljej in večna ločitev!"
„Po jedi grem v svojo spalnico, zvežem svoj kinu in itrugo dragocenosti, in pričakujem zgovor-jenega znamenja. Sedem, pa mi ne dd sedeti, ampak nemirno hodim po sobi, odprem okno in gledam v daUino. Vso je bilo oblačno in nobene zvezdice na nebu; bila je temna, čeiiia noč, prav pripravna za tatvine, ubij avstva in enaka zlodelstva ; pa tolikoSnega, kakor je bilo moje, ni nobena noč porodila. jSled tem, da jaz pred só v temo stermim, dozdeva se mi, da se nekaj na lipi }}od gi-adom maje in ziblje; vže mislim Murada zapaziti, kar se sova oglasi in' trikrat strahotno zauka. Planem od okna, in čc tudi nisem bila vražam vdana, sili se mi vendar misel, da to kaj pomeni. Stojim tedaj naslonjena na steno kot panj, brez premisleka in lastne volje, podobna za-verženim, kterim ni reSitve. Na grajskem stolpu bije Budaj ura ednajst, in še bobni njen glas ])o tiliej noči, in vže so pod' gi-adom sliši trikratno žvižganje na perste. Vsa se sti'csncm, roki derhtito, koleni se šibite in Hcrce mi bije tako ghisno, da ga čujem. Naglo poberem svoje reči, zaprem Rpalnico, in grem tiho mimo očetove Kobe, pa bü spodtaknein in zaro-iMilant na tla. Oča, to zaslišavši, odpre duri in praSa: Kdo jo? — Oča, bodite mirni! odgovorim, ni mi
prav dobro, grem si vode poiskat. — Zakaj ne po-zoveS kako dekle, reče ou, da ti je prinese? Jaz pa: Kaj bi jih mučila za vsako malo stvar, ktero sama lahko opravim I — Oča se zopet v sobo zaklene, in jaz, toliko potov opominjevana, hitim na dvorišče in od ondod skozi stranska vrata pod grad, kjer Mnrada s tremi Turki dobim. Greh podaja fcrehu roko, in njegov konec je prepad, v ktercga dno ne stigne nobeno človeSko oko. — Kakor konju zasedeni, predere mesec oblake in s svojo 1)ledo lučjo okolico oblije. Zdajci se odpró okna' gori na gradu, in jaz zagledam ubogega očeta pri okim z obema rokama za glavo deržati se in z milim glasom vpiti: Oh, joj prejoj! sramota in sramota! — To izgdvorivgi pade znak in se zgrudi — mertev na tla. — Mi pa zajahamo konje, bežimo kakor od peklenskih duhov preganjani čez ravnine in doline, hribe in gozde in beseda: Sramota in sramota! doni mi po uSesih, dokler ne pridemo tu sem, kjer sem svoje kerstno imé v turško Eminijo spremenila, da pred svetom svojo sramoto skrijem." — To izgovorivSi se Eminija milo — milo razjoka.
Čez malo jo Milica vpraša: „Kdo pa ima sedaj vaš grad v lasti?"
„Kar sem skrivaj od strani izvedela" veli Eminija, je to: „Ko so zjutraj strežniki mojega ljubega očeta mertvega našli, m o meni ni bilo slellii, belili so si Ijudjé glave, kam li sem prešla? Lahkoverni so govorili, ^ sem zakleta se v kačo spremenila, in kdor me bo rešil, dobil bode mene in neizmerni zaklad v dar. Drugi so za resnico tordili, da me je povodnii mož vzel in da so me ribiči videli v zelenih valovih ž njim plesati in z-udovati se tam, kjer se Korka v Savo izliva; in zopet dru^i so drugače si prijjovedovali. Najbližn i vitez v rodii ]irevzamo graiščino v svojo skerb. "Neko noč pri-germé čemi o^blaki nad grad in stre a vdari va-nj, da ves pogori. Vitez, ne vedó0 komu, ga ni več Hezidal. Sedaj samo golo ozidje v nebó Steril, kjer se po dnevi &ačc in gadje na solncu ogrevajo, po Mati Boi^a dobrejra avèta.	^
noči pa sove in druge ponoßne ptice svoje plesove verse! Ves svet se ga ogiblje, in iiko o mraku kak popotnik mimo liiti, •/. grozo in strahom ogleduje razvaline, ta kraj Ijožjega prekletstva, in, oli, preon! mojega zlodelstva."
XIII. Eiiiiuüa.
(Dulje.)
„Dosihmal si, Milica! slišala samo moje prestopke in grehote, odslej pa čuj in pomni tudi njih nasledke. — Berž ko pridem v Travnik, herž so prepričam, da je bila gola laž, kar mi je ^hirad govoril in obetal,' in, kar me jo najbolj peklo, da sem se o njem samem tako strašno prevarila. Spoznala sem ga kot oholega, sirovega, neusmiljenega, svoje-glavnega, silo strastnega in častilakomnega človeka. Spoznati bi bil moral, koliko sem zarad njega zapustila in preterpela; a zato se niti zmenil ni, in je z menoj ravnal kakor s kako drugo sužnjo. — Pazi se — zapovedal mi je ostro — da se povsod po naSih Kugah ravnaš, in nikoli ne prestopiš tebi odkazanih sob brez mojega dovoljenja, sicor ti nisem porok za tvoje življenje! — Vsaka premalo premišljena besedica ga je razžalila, vsaka pritožba razkačila, in ako som so jokala, jel jc divjati in razsajati, da sem se smerti bala. Silil mi je tudi svojo turško vero, in, Bo^i jo znano ! koliko sem morala za njo prestati, in ker som bila stalna kot živeč kamen, sedaj miruje. Moja sreča, da jo redko doma, in se z lovom bavi ali pa po drugih" poslih (opravilih) hodi. Oh! vjela sem so, vjela — uboga ptica — v kletko, — v ječo, v ktoro nobena zvezda kakega upanja ne sveti ! Kolikokrat si želim liiti beraßiwi, ktora "šireni Hvcbi od liiSc do hiše prosi ; tam joi dado kak dečok košček krulm, dru{jje si kaka dekla sama sobi pri-terga, da jej pomore, in zupet so znajde dobrodušna gospodinja, ktora jo z brošnom ^živežem) preskorbi; kjerkoli se mul njo razpenja piavo nebo, povsod dobi usmiljenih ljudi; samo za-me no bije nikako »erce, niti"kod paše, niti kod dekel, ktero so spri-
dene in presirove, da Li mogle občutiti kako usmiljenje. Ali kako rada bi zamenila svoj stan s kakim puščavnikom, ktcj-i ves samoten sedi poleg studenca, kteri prek skale Suiuljà, moli in premišljuje; vert, delo njegovih rok, daje nju pičlo hrano; " didi gozdnih rož in zeleno listje drevés ga obdaja; i:i, uko-nrem so risi in volkovi njegovi sosedje, vnudar so Urotkejši mimo mnjili doniačih! Kedar pa zjutraj in zvečer nad njegovo malo cerkvico zvonček zapoje in se po tihej puščavi glasi, le opomni človeka, (la je za kaj viltšega vstvarjen, nego za samo nizko in merzlo pohotnost. Spoiiiinjam sc svojih poprejSniJi let. O presrečni in blaženi časi! ko sem mlada deklica kot lahka scrna skakljala od sobi; do sobe, sedaj na dvoi-išče in vert letala, sedaj ]io zelenih gajili ali cvetočih travnikih se šetala in se priilrn-ževala pevajočim tczakoni v tersji ali kolo igrajočim deklicam, ki so ovce pasle na grivi pod gradom.
Pogosto sva z oči;tora obiskovala bližn o gospodo 1)0 gradovih, kjer so naju prise.-čno sprejemali; in Kcdar je nedelja priPla, bmo šli k božje nlužbi v bli^.nJo cerkev. Pobožno ljudstvo, lepo petje, luo-gočni glasovi orgelj, primerni ter tolažilni ali karajoči nauki mašnikuvi, sveta božja sliižlja itd., kako me je vse to veselilo! — Pa čemu bodein v misel jemala one občutke o velikih godovih, na primero: o božiču, vuzniu (veliki noči} itd., ki se iz serca izbrisati nfi dajo! Tako ima jetnik, obsojen v večno ječo, prelepe sanje; zdi se mu, da se je na svoj dom poveniil, poštena žena mu nasjiroli hiti, deca se oklepajo njegovili kolčn, z vseh obrazov sije veselje, in glej! kudar veselje do verlia prlkipi, sanje varalko (goljufice) zbcžu ter se prebudi; se misli, d:i je vse resnica, pa ti^di okovi, rožljanje verig, tema in tihota ječe ga kmalu naSj)rotnega' pre|n-ičajo in storé, da je njegov stan tem hujši in občutljivifii. Tudi meni dela spomin nu>jc nekdanje sreče moje življenje samo teže, ker nii kaže, kaj in kcililto seni zgubila. N« čudi se tedaj, moja ljuba Milica! da sem z jokom in zdihovanjem polnila in iSe polnim
prazne prostore STojih sob, da se nizgovarjam z rožicami m Je s solzami oblivam, in se pri pticah ve-selejše čutim, ker okrog mene vlada Ic veduo molčanje. Večkrat pri oknu stojim in gledam ptice, ki se spomladi domii povračaio, pozdi-avljam oblake, ki od juga proti severju plavajo in si mislim: Ob, meni ncsrečnici jo pa tu ostati in obsojeno, živej v grob pokopanej biti!"
„Tako životarim, in Se ni dan pri kraji, vže si noči želim : a tudi po noči mira ne najdem ! Komaj
da oči zatisncm, vže mc nadlegu;
ejo strašne sanje.
Vidi so mi, da stojim po tiirško opravljena pred domačo ccrkvijo, od strani stoje moje včrstnice, šepetajo si na iLŠcsa, zaničljivo se na-me ozii'ajo in s perstom kažejo, in se zarežu in razbegnejo, kakor se jim približujem. Drugi pot zopet vidim starega duliovnejra učitelja sprehajati ae; prijazno ga pozdi-a-vim in hitim mu roko poljubit; a on mi jo serdito odtegne, molči in na ^jtran oki-enc. Ali pa se znajdem v velike! dvorani n.i našem gradu. Verh čer-nega niertvaSkega odra leži moj oča — mertev; na persili so mu vidi kervava rana, in v njej razpočeno serce. Bele prikazni so sedaj sem priden*é, obsto-pijo oder, podajo si roke, in'čudno popevaje vršijo svoj ples, in iz očetovih ust so trese glas: Joj! sramota in sramota! — Jaz bežim in pošasti za menoj, dokler se no zbudim. Vsa so tresem, in moje spanje je pri kraji. Mislim, da se bode skoraj danilo, a z minarcta (turškega turna) naznanja hrip'avo nos-Ijanje: La ilah, illalTah! da sc še le polnoč bliža, i^edaj nastopijo za-me najvcče britkosti. Hujše nego po dnevi se oglaša Inula vest ; nastevu ml " storjene uregrciie: mojo ničenmrnost, otročjo nehvaležnost, oožji rop, pregrcän«) Uubezcn in sedanjo zvezo; očitn mi, da sem sama kriva proranc očetove siuerti, Hvoje sužnosti in nesrečo, in da som si sama, osra-motivči bc s tolikim zlodclstvom, pot zaperla v domačijo, -— pa si tudi, ker turško ženstvo ne sme kerščanskih eerkvu obiskovati, poderla poslednjo nado spreobernjenja in poboljšanja, ter mi kaže ostro
sodbo in atraSno večnost. Oh, kako to böde in režo, peče in žee! Prepozno kesanje, neodložljivo zadnl-ženje iu kupovanje niso muke tega sveta, tcnivoi' zaverženih! — O takih britkih urah pristopi k meni akušnjavec in mi na uho lepota: Uboga sirota! čemu se mučišV zato ni niti hladila niti zdravila! Gloj, poleg tebe leži svitli nož, pritisni si ga v nemirno serue, da prestane l)iti. Vže sega derhtajoča roka po smertnem orot^i; a božji duh pride inveli: Alon-éica! božje]" pravici no odidog; ne nmoži svojih grehov z najveSim grehom, z obupom in samomorom! Veržem še zopet v postelj, da dalje — pa novoljnn in posiljeno — terpim, in da pricte beli dan, ktori drugim veselje prinese, meni pa novo žalost in novo britkost. Na ta način preživim ves čas; cn dan jo kot drugi dan, in ona noč je podobna drugim nočem. Tako so kaznuje greh nsquiha nad menoj, da jaz, ki sem bila svoje dni prcošabna božjemii na mestniku greliov izpovedati se, sedaj se jili ubogcj deklici obtožujem."
„Vidiš, Milica! strašna jo moja jireteklost, otožna sodanjost in priliodnost mi nič boljšega ne obeta; svetuj , kaj mi je storiti V"
Etilica, ki se je med tem iz usmiljenja do i^voje gospe zmerom jokala, rečo jej prijazno: „Da bi na» gospod opat tu Itili, znali bi valu berž pomoči; jaz abotno in neumno dekle pa, kako morem toliko učenej gospe j dati kak svf't, ki ga sama iiotrobu-jem!" — Premisli se, seže z roko v svoje ncidrije, izvleče .svetinjo Matere Božje dobrega svi"'ta tor 'j(» obesi l''.miniji"za vrat, rekoč: ,;Kar mi jc najdražo, to vam dam : sprnnint^k od nagega ojiata. f)no užasiio (straSno) noč, hedar so me Turki vjeli in so se godile straHinn reči, zvala sum ]\Iatfir IJožjo na iKinmč, in Bog jt! mojo nedolžnost ohranil in moje življenje; /.»torej terdno zaupajte: tudi \ìVk nečr- ])raznili odpustiti! Mieer bi Vam pa rekla, v božjo voljo udati se, moliti in v Boga ime dajati, da se za božjo milost pripravite." — Potem Älilica poklekne in jame na glas moliti. Tudi Eminija jo pokleknila in usta, do-
sihmal zaperta, bo se odperla, in jezik se je razvoz-Ijal, in potoko solz prelivajo, je z Milico molila. In tu^i na-njo sc je ozerlo oko Očetovo, ktcri neče smerti greSnikove, temveč tla se Bpreoìjemc in jživi.
Na pašinih rlvorih pa se je v kratkem vse spremenilo; po keršt-ansko se je molilo vsako jutro in vsak večer; poiiočno javkanje in plakanjc je minulo, (pojjrcj namreč' je Kminija' po noči nemim stenam SVOJO nesrečo tožila, in ljudje so mislili, da kod paäe HtriiSi;, sužnji so boljšo hrano in posti-ežbo dobivali, in Turki so luodi'ovali in si glave belili, odkod je to, da toliko ubogih in sirot vedno pomoč dobiva od Kminije, ker to poprej v navadi ni l)ilo. Nad nami Eden pa je vse to vedel, pa tudi Milica je to vedela in je tisočkrat in tisočkrat Boga hvalila, da je po nam" neznanih i>otih k sobi okrenil zmočeno in zapeljano serce, jjrezii'aje človeške slabosti in pregrehe, in ga prosila, da bi dobrotljivo dii konca pin-gnal, kar je s svojo milostjo pričel.
XIV. Vcrtiiai'.
Nikoli še ni Kniiniji zima v Turčiji lepfeo pretekla, neg«» letos. Vzrok" temu je bila večidel Milica, ktera je v njej obudila boljäo invikšc misli in željo, nekoliko pa tiidi šivanje, ktero jima je veliko prizadelo. l'a tudi ne smemo zabiti Fatiine, ženo jani-čarskega age, ki _ ej je dan na dan pošiljala i-ožc, salato, presni grai" in drugo zelenjavo; " dobil je namreč aga novcfga vertnarja, ki je ves vert prena-redil, in kterega njegova žena ni inogla pn-hvalhi.
liOi) to])el dan je bil, in popolduiisku soluce je iz /aduiilih hiš na polje vabilo vse, kar jo živega; kar prid« Kminiji list, v ktorem jo Fatima jirosi na obed. „Vem", reče ona, „da ne" i«mem nikamur iti brez iiaSinega dovoljenja, vendar no morem si kaj, da ne bi obiskala svoje prijateljice, ki mi je vže toliko ]jrijaziioNti skazala; ]ia tudi najino jeseni pričeto delo je zvoršeno, in sobe stiijé v svojej krasoti; zaslužile sve, da se oddalineve no toliltem trudu in dolgotrajni seji. Prcobleci so, Älilica ! da me spremiš."
Ko pride Eminija k Fatimi, nagovori jo ta: „....ko mc veseli, ljuba sestra Eminija! da so do mene potrudiš. Znano mi ic, da najboy ljubil rožo
in mlado pomladansko zelenje; zato sem tudi dala obed pripraviti na vertu pod milim nebom."
„Hvala!" Emmija zameni besedo, „meni se vidi, da mi vže v očeh bereš, kar moje serce poželi. Nn mudimo se tedaj v sobinili tesnjavah, ra]še bežimo na vert."
Stopivši iz hifie zagleda Eminija vertnarja, ki je Se na vertu bil; zatorej po turSkej 5egi naglo veržo zagrinjalo Cez glavo, med tem pa čuti, da se je pretergalo neksn na njenej obleki. Kmalu zapazi v svojo žalost, da je svetinjo IMatere Božje izgubila. Tilio potoži to nesrečo ]\filici in ta teče je iskat. Kakor hitro Milica iz verta pride, zagleda vertnarja, kteri je nekaj svitlcga v roci deržal in ogledoval, in — o, neizrečeno veselje! zdajci spozna v vertnurji svojega brata, ter ga ljubo/njivo nagovori: „üloj Martine, moj Martine!" "C)n jo «amo gleda; a ona: „Bratec! ne" jiozmiH H svojo sestre Älilice? — Daj, daj svetinjo, ktera se je izgubila! Služim pri pašinji, blizo tebe, in ne godi se mi preslabo. Dal Bog! da In se večkrat videli!" To izreče ter zgine izpred njega na vcrt; on pa stoji kakor steber, veselja prevzet in »termi za njo; niti besedice ni mogel spregovoriti. Kakor hitro Eminija vidi svojo sužnjo sme-jočo se hi z losketajočimi očmi na vVrt stopiti, ni več dvomila, je li svetinja najdena ali ne.
Pustimo tui-fike žene, to tismiljenja vredno stvari, te uboge jetnicfi! Naj sc nagovore in apre-šetajti, nnj se božjega zraka nascrkajo in čudežev ustvar-
1"čilih božjili njigledajo ; kajti čaka jili zopet zajiertija, ramor ne pride nolji-na sapica svobode, in kjer žalostno venejo rožico veselja: poverniino se i-ajSc k Martinu, bratu ^Milice, ktcrega smo zopet našli.
Isti dan in isto uro kakor Milica, jc tudiÄIartiu v Travnik prišel. Sužnji moškega spula so bili na velikem mestnem tergu na prodaj postavljeni, in človek z bobnom ropoče in naznanja prebivalcem to
proda glediv na z(i Bemnj
o. Kmalo se Jih veliko zbere: ti sužnje pre-ejo, tipajo, jim roke raztezajo, usta odmirajo, )e gleuafo, kakor pri nas kupci na živinskilL [h. Tudi aga janičarski pride vertnarja iskat, in zažnav&i, da Martin vertnarstro ume, pogodi se za-iij, pelje ga na svoj vert, razkaže mu vse, ter reče: „Videl sem na Dolenskem pri gospodi lepo vrejone verte; tak vert tudi jaz želim imeti; glej! da bodei po mojcj volji storil. Ne daj so napeljati, da bi odtod pobelil ; gorje tebi, če to storiš ! Imamu i»so, človeškega lova vajene; ti te bodo kmalu iz^'o-liali, in kedar dojdei v naše šake, tvoja smert je gotova. Sicer se oode ^a moje obnašanje do tebe ravnalo po tvojem poStcnji in tvojej delavnosti." To reče, in odide. Zaslišal jo Martin svojo osodo ; kaj mu je bilo drugega storiti, nego ae pridno dela na vertu poprijeti !
Bil ]e pa to starinski, za kraljev bosanskih lep vert, od kakih trideset let pa popolno zanemarjen. Zid jo bil razkopan, steze s travo prei-aščcne, gi-e-dice plevelnate, drevesa neočejena in neobrezana, terto zdivjane, potok, ki jQ bil na vert napeljan, in ribnik, zablačena, in kratko rekoč, vso je Križem in navprek ležalo, polno temja, blata in nesnage. Dosti dela ga jo tedaj čakalo. Ka pervo se loti zida, ga popravi in obeli; potem prične kopinje in ternje ruvati, drevesa in terte snažiti in na vert znašati blato iz ribnika in spred hlevov, ktei-o neumni Tui-ki v vodo mečejo. Ifa to razmeri ves vert, ostavi prostor za stezice, drug» odloči za gredico. Pervu posuje z belim drobnim peskom iz reko Lavšc, po-sledujo pa prekopljo_ in pognoji; postavi po vertu stolpičke z Intviimi, in razpne po njih lepe brajde. Pocf kakiin košatim drevesom ali na kakem prijaznem kraji napravi nizko mize in klopi, ali lesene ali iz brezovih vej spletene, ravno tako počivališča '/, rušnjami ali z mehkim mahom pokrita. Potokov« strugo na stranòh obzida, poseje po bregu mnogo-verstne rože, ali pa nasadi cvetoče germovje. On napravi, da teče voda tu polahko, tam hitro, da tu
zastaja, tam prijetno prek skal šumlja, poalednjiS se idiva v m^o jezerce, ktero z mrežo zapre, da veže ribe ne uhajajo. On steSe čolničck ter ga previdi z vesli, da se more njegova gospöda voziti in kratkočasiti.
To se vé, da tega vsega ni mogel sani storiti, in da so mu tudi ostali sužnji veliko pripomogli, a samo po njegovem napotji. Cestolu-at je aga, njegov gospodar, na vert priSel in je gledal, kako se jo verli mladeneč pri delu pridno in modro obnašal. Dopadel mu je, zatorej ga je nagovarjal poturčiti se in mu obetal', izpustiti ga iz sužnosti.
„Slavni aga I" odgovori mu poslednjiß Martin, „ne diraj v mojo vero in moje prepričanje. Bolje ti liasne, poStencga sužnja imeti, nego hinavca ali va-rača (goljufa). Pomisli, kako bi tebe verno služil, ako sem zvestobo odpovedal samemu Bogu!" Previ-del je aga resnico Martinovih besed in ga jo v miru pustil zastran vere. Kedar je pa aga s paSo v (.Uiri-grad odšel, poslal je ]\lartinu na njegovo proHiijo raznih semen in glavic najlepših tulip, ktere l^irki tako strastno ljubijo, da so najviša gospoda, cari in veziri, no sramujejo jih s svojo lastno roko saditi, zalivati in gleštati. iirak v Bosni jo mehek in skoraj podoben imemu v Italiji. Celo zimo ncktere zeli zelené in rastejo, pa tudi živina se pase ven in ven |)od milim nebom. Obsojal je tedaj svojo gredico jeseni z mnogovcrstnimi semeni in jo ves zimski čas imel toliko zelenjave in sočivja, da je bila domača liifia ]}revidcna in ga je poverh So veliko prodal. Denarje jo gospodinji odrajfal. Metal je ribam hrano v ribnik in jih je toliko privabil, da so dumačcj kuhinji zadostile. Kedar je pa še colo pomlad spa-vajoča semena in drevoaa v novo življenje zdramila, in je vse zelenelo in cvetlo, torto se "po brajdah ovi ale in v vsakem germičku slavec popeval, in pri]eten duh ves kraj sprehajal: bilo je milota človeku tu bivati ali v hladu počivati. Sami vnemami in v sé zamišljeni Tiu-čini so mimogredé svoje glave
povzdigovali in brade gladili, rekoč: „Oj čudo božje od Iqjote! To je istilliti Mohamedov raj !"
Martin je iiil svojega dela vesel, gospodar in gospodinja sta ga rada imela, pa tudi božjo službo je skrivaj mogel obiskovati, a vsem bi bil lahko zadovoljen, da mu kakor trije težki kameni — na sercu ne leže tri reči, namreč : misel, da je turški suženj, — spomin na svoje zapuSčene starSe in skerb za svoio sestro Milico, kako se jej godi. Enega se io. kal Lor smo ravno kar sliäali, vže nekoliko izne-Dil; bode li pa se vseh rešil, pokazala nam bode samo Bogu znana bodočnost.
XV. Uniiu-.
li^minija vpraša doma J\[ilieo: „Ktij si, Miliea! tako vesela? iSo ti li tako dopadlo rudeče pntonke, ali bele lilije, ali prekrusne tulipe?"
A ona: „Ni euo ni drugo! Videla sem svojega bratca Martina, ki ga imam rada kot beli dan. Isti vortnar jo, ki je svetinjo našel. Oh, da bi ga paša hotel k nam v slu^.bo vzeti!"
Na to Kminija: „Čuvaj su, moje dete! v tej stvari. Ne veš li, da sem jaz s teboj Fatimo obiskala brez paSiuf'ga dovoljenja? Pa pride čas, pride prilika, da sc bodo tvoje želje izpolnilo!" In prilika se kmalu ponudi. Vžu drugi dan prideta paša in aga iz Carigrada. Paša i)regleda sobe krasno okin-čane, in razodene Kminiji svojo zadovoljnost ter veli: „Prišel sem le za kratek čas domii; še danes moram oditi na hrovaško mejo, kjcT so se prepiri vneli, da jih poravnam; pa veseli me, da so sobo tiiko lopo napravljeno, ker pričakujem visoke gospodo iz ( !arigradii."
Na to Kminija: „^lurad! ne zameri mi, ker me vžo spominjaš carigraških gostov, da ti odkritosorf'no lovem: nas veri jo tako zapuščen, da nisem niti ze-enega perosea celo zimo iz njega dobihi. >S!a1)u meni, (la Fatima <a èas za-nie ne skerbi! »Svetujem, prosi ago, da ti svojega izučenega vcrtnai-ja posodi za nekoliko dni."
Odveč so bile te besede Miiradu; nekoliko razžaljen, vzame svoj bič in odide k agi, ktcrcga najde pctajočega so na vcrhi.
„Aga!" prične govoriti, „priScl sem te nekaj jirosit." ~
„Moj prijatelj !" zaverne ga on, „izvoli samo za-jmvédati; saj veš, da nimam nikakove stvari v uelcm |iremoženji, da ne bi je tebi dal."
„Oddaj mi", veli paša, „za kako dni vertnarja j moj vert je pust, in teui je znano, da so se uii gosti iz Carigi-ada napovedali."
Zopet aga: „Najdraži izmed vseh mojih sužnjev mi je vertnar, in za nikakov denar ui na prodaj ; nu, da ti pa pokažem, koliko te spoštujem, poklonim ti ga v dar, tvoj je."
Potem pozove aga ^[artina, ter mu i'oöe: „Evo ti tvojega novega gospodarja! služi ga verno, kakor si služil tudi mene !" Aga stisne Martinu zlat v roke, in spremi paSo do vrat.
Na vurtnem pragu postoji lasa, ter veli: „Aga! pazi, da o ]n-avLMn času na inejo odrinemo."
„liegovi", reče aga, „so pri meni zbrani, in vsak čas pripravni na pot."
„Dobro!" odgovori paša, ter odide z Arartinom na svoj vert.
Sedaj še le zapazi paša veliki razloček med svojim in aginini vertom. Ves serdit pozove Umura, svojega vcrtnai-ja, pa ga ni ; zazvižga in ni odgovora; uaglo korači po vertu, dokler ga ne najde za ger-movjem v hladu spati. „I^enushia gerda, vatani!" na-nj zavpije, ter ga z nogo sune.
Umur vstaja, briše si zaspano, kci-vave oči, derži usta udperta, iz kterili mu žganje kot iz soda smerdi, se opoteka, dokler na pašo ne omahne; in poderi bi ga bil, da ga Alarlin no obdcrži.
„Oj ti mereina ]iijana!" zageniii paša, zasuču svoj bi« in jame po njem udrihati, da jo bilo joj!
Umur se ihti: „^c lepi nic! vsaj uiscm ničesar storil?"
„Vprav zato te tepcm," scidi se paša, „ker nisi
ničesar storil"; ter pozove beriSe, da mu petdeset palic odštejejo. Siižnji prinesó protino (klop) in veržejo Umura na-njo; a Martinek poklekne pred pašo, izgovarja, kar se je dalo, zakri^jenca, in tako milo prosi, da ga zadnjič paSa iisliši, Umiu-a pa prestavi K volovskim hlapccm.
Med tem so aga m begovi priSli, in odjaliajo s paSo proti meji. — Umur iz verta gredé se scrdito na Martina ozre in mu s pes^ó zažuga. „Podava risu hrano, samo pazi so, da ti roke s lirano vreč no odgrizne!"
Nikdo ni bil te spremembe bolj vesel, nego Eminija in Milica, pa tudi Martinu jo bila po volji. Kade ste poleg okna sedeli in opazovali, kako jc Martin vert opravljal, tenije nival, drevje snažil, stczico s peskom posipal in So druga dela opravljal; pošiljali ste mu razun navadne hrano tudi kaj bolj-fiega, napravili mu lepšo obleko in boljšo postelj, ni kedeu' je v gi-adu kaj posla imel, pozvali ste ga v Kobo, ža pogovor odmenjeno, da so o sestra ž njim kaj pomenila; pa tudi Eminija pc jima je večkrat pridružila.
Martinova služba jo bila prelepa, da no bi drugih sužnjev v oči bodla; sama Eminija jo spoznala potrebo, da so paSi kmalu pove,-da sta si Martin in Milica brat in sestra; a no bi sc rada izdala, da jc bila brez njegovega dovoljenja pri Fatimi ; })ričak'o-vala j C tedaj samo lepe prilike.
Mod tem so se leli grumouosni oblaki kupičiti iiJid glavami nedolžnih, da bi vso" svfijo silo na-njo razlili, in to bomo kmalu videli.
Umur, poprojšni vertuar, je bil popolno spridcu flovek. liujcn žid (jiul), po imnnu Levi, dal sn j« korstiti zavoljo dobiòkarije in, vjet iu v tiu-^ko suž-uost odpeljan, poturriti s pninikom TTniur. Brez vere. iu brez znai-aja j« liil lulan vsem prcgrohani: laž6m, hinavHČini, luuolii, pijanosti itd.; v male hišne pun-larije zapleten st> je znal vselej izhoniotati kot zvita lisica; on jo pri paSi dosloj veliko veljal, in jo •sklenil, iz službo palinjon, zmaSr-evati se nad Martinom.
Bilo je zvečer, osem dni po odstopu iz njegovo službe. Gost mrak se je na zemljo vlegol, trudni sužnji so vže pozas^ali, in v trumah so se dervili in lajali brezguspodarni psi, kterih vsako turško mesto na stotine lirani; samo IJmur je še bedel in pred volovskim hlevom na tleh secte mermral, stoksu fn jeSal: „Oh, to je bil težak dan, kakorSnega no pametim , niti ga želim Bo kedaj doživeti ! — Oh, kako me peče in bode herbet! Vem, da je ves plav, otekel m s kervjó zalit! Ta oskerbnik pač nima nobenega usmiljenja, tako knito je po meni tolkel, bil in mlatil! Prì tem nečloveku ne hasne nobena lepa beseda, nobena prošnja! — A kaj oskerbnik! oni žolti smerkolin, kterega sam ne včm, kakšen vrag je sem prinesel, ta je edini kriv moje nesreče! Oh, kako sem poprej brez dela, samo z motiko v roci, sladko vince in žganje pil, znak v hladu ležal in glodal in preštevtU oblake nad men^! Kdo se je poprej zmenil za kako vertnarijo? Kdo je s peskom bohotno travo habil? Kdo rodovitno drevje z obrezovanjem kvaril? Kdo smradljivi gnoj na lepodišeči vert nosil? In kdo se s takimi in enakimi bedali-jami pečal! Imé vertnar je bilo samo imé^ podeljeno onim, kteri so pri gospodarji kaj več veljali ! — Oj Arimuza, ti premodra m verla ciganica! Bil sem ondaj še Žid; ne, nel bil sem vže kris^'an, kedar si ti k meni prišla, in mi iz moje roke in njenih potezov, kakor tu^ iz zvezd, pod kterimi sem so rodil, mojo preteklo srečo brala in prihodnjo prerokovala, rekoč: Ne straši se, prijatelj ! *kar ti bodem naznanila. Žalostno in čemerno je bilo do-sihmal večidel tvoje življenje; ua še tolika nesreča bode na-te nahruùla, da boš želel umreti, nogo dalje živeti. A tvoja bistra in preurjena glava ti bodo ondaj pomagala, in, do visoke časti povzdi^ijen, nc zabi uboge Arimuze ! Sedaj ravno je prišel čas, da mi ni več živeti, bliža se pa tudi doba moje sreče! Kdo zna, kaj čem Se vse biti? Na TurSkom je vse mogoče. V Carigi-adu se pripeti j da drevaiji, kra-varji in enake verste ljudje pridejo v najviše službe,
in so vezirji in poglavarji celih pokrajin in mest. Kaj veljà? Ako pa jaz postiincm car, oj Ariraiiza! hočem ti, pri mojej veri! cele vreče zlata in srebra napolniti, ali ti kako kraljestvo v dar dati, in ako nisi niti s tem zadovoljna, ne branim se, če tudi si černu kot žužek, te celo v zakon vzeti. Ho! ho! ho!" posmcja se potem. — „Tebe pa, ^[artin! ki tc na vso moč čertini, imam vže v pesti. Ti ptiček si mislil, da smeš letati, kamor koli ti je drago, a naSo turške kletke se naglo sprožijo in glava visi človeku na lascu! Vedno sem te opazoval in zalezoval in ničesar nisi storil brez mojega vedenja. Tudi znam, da je j\Iilica tvoja sestra; pa dobro, da tega paša ne VÓ, in ako pozneje tudi izve, jaz samo tajim, dti mi je l)ilo to znano. Sicer pa i>oznam pašo, tega ternio-glavca in zaletela; samo treba ga dobro poclkuriti in razgaditi, potem ne vidi, niti no sliši, da mu tudi /. včlikim rogom resnico v glavo trobiš. Prav je rekla ciganica: Umur: tvoja bistra in preurjena glava ti bode pomagala; in ičedar vidim svojega nasprotnika mertvega na tleh ležati, njegovo glavo ])a na kolcu nabodeno, tedaj bodem lahko zabil sedanje bolečine in pekočine, in serce bode vživalo rajsfco slast in radost!"
Potem se splazi v hlev, vleže se na slamo in med besedami: „O Arimuza, o Arimuza!" zaspi.
XVI. «siiian.
Dolgo jc vže, kar se jio Turčiji skitamo, po-vernimo se" na Dolensko k županovim, da vidimo, kako so jim godi. Dniga nova hiša s pohištvom vred jo bila kmalu napravljena, ntota živina ))over-njenn, potrolmi živež so njiat darovali in usmiljeni ljudje, in gorcnski tovorniki so iirišli in loj)e de-narce za vino prinesli; samo sereno rane, kturc ])reteklo leto Äliirkii zavdaln in njfgovej ženi, niso se zacelilo in so še zmerom kervavi-le. ()^Iartinu in l^Iilici niso ničesar si-znali, o Janku so sc same laži ]ilotlc, in stari vojak, županov prijatelj, ni vedel nič gotovega povedati. Vendar so imenovana dela
njiino veliko žalost manjìjiila, posebno jima je pohabljeni Turok veliko skerbl in truda prizadeval. Cele noci sta žnpan in županja poleg njega prebe-dela, inu postelj prestiljala, roko in nogo in-evezo-vala, ])rclagala ga in mu vedno kako boljo jed pripravljala; sploh mu po svojej moči stregliu Bil je pa tudi Osman, tako so je "fiu-ek zval, tih, poter-pežljiv in hvaležen mladenič. Solze so mu večkrat oči zalile, ker se je nezmožnega čutil, svojima dobrotnikoma njuno ljubezen poverniti.
Dva mest-a sta pretekla, predno ste so zac-elile roka in noga, in Osman ni še dobro hodil, vže se ga je nevania vročinska bolezen ])0]irijela, nova prilika žujianovim vaditi se v potorpcžljivosti. V hudcj vročini je bledel in pngustoma izdilioval : „Oj mamiesi, predraga mamica!" Županja miali, da njo kliče in naglo k njemu teče, ter ga skerbno vprašuje: „Osman! kaj" bi i-ad?" A on vpre oči va-njo, gleda jo nekoliko časa, z glavo zmaja, ter se na drugo stran oberne. >Sj)oznala jo županja, da svojo mater kliče, in si je mislila, koliko veselje bode sirota občutila, kedar zopet živega vidi in objame svojega sina. Po-slednjič so zdravnikova umetnost, posebno pa mladost in dobra in natanka postrežba nadvladale tudi to bolezen, in vže jo vesela pomlad na vrata terkala, da Osman nemalo okreva.
Pervi dan po godu svetih aposteljnov Filipa in Jakoba izide Osman pervi pot, oprimši so za jxilico, iz hiHU in so vsedo pod lipo. Ilavno pozvoni v cerkvici k maši, ktero so gospod opat shižili. Bil je pa to eden izmed onih dni, o ktorili Bog svojo neskončno ljubezen svetu kaže, brez zagrinjala. Piavo nel)o, čisto kot ribje oko se Siri nad njegovo glavo, soln('.e vže visoko nad goro stoji in greje; jutranje sapice zibljejo zeleno sterni "kakor male valove, igrajo z rožami, in šumljajo v Ustji belo in rudeče cvetočiii di-oves; bučele Ì)rundajo po lipi ni6d nabirajo; Skerjanček prepeva ]iod nebom in druge ptice žvergolč v" eennovji; ribe iz Kerke glavico pomalja-jo, in po dolina!) in goricah se glasč piščalke pastir-
jev. Ptica nosi mladim pičo, mravlja vleče pezdir za krov svoje hiSe, in metuljčki brezakerbno sem in tje ferfrajo. Osman znebiva se po dolgem boleho-vanji težavno lege in zapertijo, ozira se na vse kraje, in se božjih čua naglodati ne more ; serce se mu radosti to^i, in ves zamaknjen vsklikne: „Lepo in veliko hišo si, o Gospod! napravil človeku, in celi svet oznanuje tvojo dobroto, milost in ljubezen." — Med tem pridejo opat. Se so njegove poslednje besede slišali, ter ga prijazno jjozdravijo, se usedejo poleg njega na klop in vprašajo, kaj da počne?
„Premišljujem vidne božje stvari", odgovori, „in prepričal sem se, da ouo najviše bitje, ktero vi Boga, mi pa Allaha imenujemo, je sama čista ljubezen", pa preveme besedo in ura'n: „Gospod opat! vi ste učen in moder mož, kaj pa na to rečete: Je li naša ali vaša vera prava vera?"
„Jaz rečem", odgovorč, „ona je n^boljša in prava vera, ktera največo ljubezen zapoveduje: kajti Bog, kteri nam po "vstvarjenih reččh največo ljubezen razodeva, tudi v svojih besedah, to je: v veri, no more si nasproten biti in di'ugače govoriti. Naša vera to neskončno ljubezen uči, in jo šis v večo svit-lobo postavlja, ker nam pové, da Je Bog svet tako ljubil, da je svojega edinorojene^a Sina za-nj v smert dal ; dalje ona zapoveduje "ljubiti^ vse ljudi brez iz-lemka, tudi sovi'ažnike. Naš božji učenik veli ljubiti svojo sovražnike; storite jim dobro, kteri vas sovražijo, in molite za nje, ktori vas preganjajo in obrekuiejo, da boste otroci svojega Očeta v nebesih, kteri dade svojemu solncu sijuti na dobre in zlobne, in dež iti na pravične in krivične, in jo tudi ta svoj nauk poterdil s tem, daje na križu molil za one, ki so ga križali, rekoč: Oče! odpusti jim, saj no v«dó, kaj dclujo. To so za njim storili vsi, kteri niso le po imeiiu, ampak so tudi v resnici kristijani. Nauka o ljubezni do sovražnikov ne najdeš v nobe-nei knjigi starih modrijanov, niti jo ta ljubezen člo-velcu prirojena, niti jp dobiš pri ncmej živali, ker kri žene vse na maščevanje. Tedaj tudi vera, ktera
to ljubezen uči, ni od tega sreta, temveč je od zgor, jtj božja Tora in prava vera. Tako dokazuje tudi JezuB svojim učencem resnico svoje vere: V tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj. Vsaka vera, ktera dni-
fiiče uči ali sovraštva ne prepoveduje, jc gotovo riva vera, je človeška izmišljava."
Na to Osmau: „Providim resnico vaših besedi
„Razumem te," prestrežejo mu opat besedo, „med spoznanjem in vero je še velik razloček in vobk prostor; potrebno je t temu Se božje pomoči; prosi Boga, da ti jo dati blagovoli !"
Opatove besedu mu no gredó iz glave, in ve» nemiren postane. Fremišljeval je, kako so ti ljudje, namroč županovi, tihi, mirni, ki'otki, prizanesljivi, iismiljeni, radi molijo in so tako priljudno obnašajo v vseh rečeh. — „Koliko noči so zarad mene pre-bcdeli, koliko drugiii sitnosti imeli, koliko dobička se anali, in koliko stroškov si napravili ; in so vse to prctcrpeli, da mi niso niti z uesedico očitali moni storjenih dobrot, niti mojih napak! — Nasproti pa, če se spomnim svojih rojakov in njihovega nečloveškega ravnanja in divjanja, zares me serce boli in sramota obide. Komu imam rešitev svojega življenja v zahvalo pripisati, nego prav onim, kterim sem pomagal hišo požgati, premoženje oteti in Ijubeznjiva otroka v sužnost odpeljati? Njihova vera mora'gotovo dobra biti, in morebitibo^ša od mojo!"—Take in enako misli so nm rojile po glavi; potem izdihne : „O, Allah ! razžcni tinino, ki me obdaja, in kaži pravi pot, po kterem naj tvoj hlapec hodi."
Kakor se drugi dan napoči, gre zopet pod lipo. Kmalu za njim pride županja, in nese pokrito plete-nico v roci. „Draga mamica!" pozdravi jo, „kam pa tako rano V"
„V našo cerkvico k Materi božjej," bil je odgovor.
Osmau: „Smem li z vami?"
Mati UoÜju dobrega Rvùtu.
„Svobodno!" reče uiu županja, in polahko stopa, da jo more betežnik dohajati, kedar prideta v cerkev, odkrije županja plctenico, vzame iz nje voščeno roko in nogo, ter ju položi na oltar Matere Božje.
„Kaj pa to pomeni?" vpraša jo Osman.
„Obljubila sem te, ki si bil bolan, Materi božjej in sedaj izpolnim obljubo. Jaz jej dajem samo roko in nogo iz voska, ti pa, moj sinko! moraš jej edini darovati svoje serccl"
To besede Turka tako močno prosunejo, da pred ultar poklekne in na glas joka. — Tudi županja je jokleknila in molila. Potem vstane (Jsman, in ocl-očno reče: „Kdo moru tako nesebičnej ljubezniodo-lati (zoperstati) ! Moj sklep jo storjen : S svojimi dobrotniki liočcm v istej veri in ljubezni živeti in umreti. — Vama pa," oberilo se proti oltarji, „Jezus in jMarija! ki se na mene ubogega tako mUostivo ozirata, darujem serce, — darujem dušo in telo."
Novica, da ric misli Osman kerstiti dati, sprele-tela je veselo županove^ in sosedove, posebno pa samostanske prebivalce. Županja in župan ga vzameta v poduk. Ona ga navadno molitvice uči; on pa mu, kedar sta tertn vezala, zgodbe svetega pisma razklada. Najbolj je Osmanu dopadlo Jezusovo terpljenje, ktero je župan na pamet znal. In kedar je bila njima učenost pri kraji, pošljeta Osmana k gospodu opatu v šolo, Kteri so doveršili, kar je bilo še potrebno. Dan kersta , e bil na drugo nedeljo odločen.
Neki dan vežeta zopet mladje v vinogradu. Os-man nagovori župana : „Oče Marko ! veste li, kaj bi jaz rad znal?"
Župan : „Kaj takega ?"
Osman : „Pri maši gospodom streči mi jako do-padc."
„Obadva sina sem naučil," reče Alarko, „in kaj bi no tebe ! samo ne sme nikdo poprej tega vedeti, da na svoj kerstni dan tem bolj gospoda opata razveseliš." — To vsu se zgodi.
Olas, da bo županov Turek v nedeljo v samostanu kerščen, raznesel so je in razširil po vsej oko-
lici, in velika množica Hudi se snide. Kedai- v cerkev odzvoni, pripeljeta kot kuma župan in županja Osmana belo oolefienega pred kerstni kamen ; od drugu strani pase bližajo opat z menihi ter vpraäajo: „Kako ti bode ime?"
Osman odgovori: „Mihael."
„Glej!" reko opat, „kakor je tvoj sveti Rodovnik ohole vrage z mečem resnice treSil v peklenske globine in tmine, tako si tudi ti moj sin ! premagal vraže in izmiSljetine moliamudunske vere."
Potem, kedar gospod Se druge sveto obrede dokončajo, Osman ponižno nagne ^avo, in zdajci teče ua-ino zveličunsku voda v imenu presvete Trojice. Za keratom je sledila božja služba in 2klihaljko, tako so ga sedaj zvali, teče v zakristijo in vpraša opata, ne bi li smel streči pri sveti ma&i?
„Da kako!" mu odgovoré. „Komu se bolj pri-stujc ta služba, nego angeljem in nedolžnim dušam, kakor si ti?"
IVIihaljko potem pozvončka, orgije zabučč, in on se prikaže mašne bukve v rokah z opatom pred oltarjem. — „Oh, kako je to lepo !" vsi po ce^vi šepetajo ; in poslednjič Se le, kedar se gospod opat s pre-svetim ReSnjim Telesom obcrnejo, novega kerščenika obhajat, in rekó : „Glej ! Jagnje božje itd." in vidijo pred seboj Mihaljka klečati, kakor kakega belega angelja z na persih sklenjenima rokama in vsega zamaknjenega, stori se jim mako, obernejo se na stran, in se jim solze po licu vlijó, — nastane po cerkvi glasen jok in tako vzdihovanje, da ni bilo nič več slišati opatovih besed.
Po maši sta bila Mihaljko in župan v samostanu pri obedu; na večer pa je županja doma napravila malo gostarijo današnjemu dnevii na čast. Mihaljko ni bil nič prav vesel. Županja zapazi to in ga vpraša: „Moj sin ! kaj ti je, da si tako otožen ?"
On odgovori: „Kako bi bil vesel? Bog je meni podelil dar in luč prave vere; moja mamica pa Se zmerom tava po temi svojih bivih vraž ; jaz sc gostim in živim v vsej obiliiosti; ona pa, ki me je s
Bvoiim mlekom oddojila, morebiti žaluje, koperni in glaun umii-a, in Bog zna, je li še živa?"
Na to reče župan : „Moj ljubi Mihaljko ! tebi je znano, kako radi te imamo, in te težko zgubimo ! a četerta zapoved jc in ostane za oti-oke perva in naj-imenitniša dolžnost. Kedarkoli ti je drago in prilično, odrini k svojej materi, ktera te gotovo težko prißa-kuje. Mi |iu ostanemo dobri prijatelji, kakor smo dosihmal bili."
Tri dni po tem najdemo Mihaljka po turški oblečenega a culico na licrbtu in solze prelivajočega od župana in županje slovo jemati. „Moj Ijubček !" reče županja, „hodi tedaj, kamor te tvoja dolžnost pelje, ljubezen žene in sam Bog kliče, k svojej starej mamici v Turčijo. Lepo jo nama pozdravi ! Poverni se ž njo, ako jo Se živa, v naSe kraje; pa tudi izvedi med svojimi rojaki, kje se naša deca znajdejo in kako Sli jim godi ? Tvoj godovnjak, sveti Mihael, naj te s])remi po tvojih lotih, tje iii sem nazaj pripelje iu čuva vsega zlega "
XVn. Izmaela.
V Turčiji ni tako lepih in ravnih cest, ako se ondotni potje s tem imenom zaznamovati smejo, kakor pri nas ; temveč razglabani kolovozi, polni mlak, blata in valiSa. Ondi ne dobiš vozov in kočij, ampak škripljajoča kola se pretezajo iu prevračajo od sela do sola; tudi so mostovi, akoprem leseni, redka stvar, kcT se Ijudjé bolj v čolnih prevažajo. Samo dva zidana mosta se znajdeta v celej Bosni, namreč v Alostaru in Starem Mejdanu, ktera so nekdanji liim-Ijani sezidali in danainji dan stojita in kljubujeta VSW turSkei vnemarnosti. Turki sp" oh jaSejo". So na tum bosniSki konji pleme, komur nima para v ccIej Kvropi, kar se varnosti dostoja. Ti suhi in koSčeni konjički se ne dajo utruditi, "ne spotikajo se, in pro-jiloziijo najsteniiejSo hribe in gore; njihova noga JO etniako gotova,' kakor roka Bošnjaka, kteri pogodi vse, na kar svojo puSko nameri.
Na turškej cesti blizo mesta Travnika, ktera od
ondot derži prek Jajca v Banjoloko, je verh hribèeka na sinjej skali sedela uboga vdova Izmaela. liiSica, spletena in z blatom ometana, in dve kožici, Rumcnka in Sivka, ki ste se ob bregii reke Lašvo pasle, bilo ste vse njeno premoženje. Sivi lasje so jej po vratii vehljali, oči so jej bile v eno- mer na cesto oberngone, in tihi izdihljeji se čuli iz na pol odpertih ust. Videlo se je, da starka nekoga pričakuje, kar se šum in hrum včlikega turškega bobna zasliSi. Kaglo pokrije glavo z nekakovo razdrapano pernio (cunjo), in hiti povračajočej se vojski naproti. Poleg ccste obstane, njeno materino oko meri vsakega in ne zunemuri nobenega mimogi-edočega vojaka, in potem, kedar tudi med ranjenimi ne najde svojega zaželenega Osmana, tfče za vojsko v Traraik, di ivod njegovih prijateljev izvé, Ide in zakaj se zaderžuje; a ti jej povedó, da je na Dolenskem" poginil. Na glas počne sedaj sirota javkati in vpiti, poziva ubitega sina Oamana, in iz ust so jej vliva cela povodcnj gerdih kletvic: „Nebo se porušilo na te kristijanske pse ! — Strehi jih ubila ! — Š(Mtan jih pozubal, kakor kure zlato pšenico itd."
^eki mož s sivo brado gre mimo nje, in jo prijazno posvari: „Prijateljica, no kolni tako gerdo! l>og bode vže brez tvoje kletve krivičnike našel, in
1'ih kaznoval po njihovem zasluženji!" Te mimo in Lrotko izrečene besede so jo nekoliko spametovale; a nobena človeška moč no' bi mogla jej zabraniti, da ne kliče in obžaluje svojega Osmana.
Kedar domu pride, čaka o nova žalost. Od daleč vže vidi glavi liuuienke in Sivke, kteri je Osman še pred svojim odhodom v bfij kupil, na kolih po ]ilotu nataknjeiie. Osmanovi tovarši, turški vojaki, ho ju zaklali, meso pa s sebfij vzeli. Kaj je siroti sedaj-početi? Nič drugega so "jej no kaže, neg«» bcraSko l)alico vzeti in kruha iskati od hišo do hiše, od nemila do nedraga; to je Izmaela tudi storila, (.'cilih pot mesecev je na ljudska vrata terkala in v Hoga ime prosila. Itedki so bili, kteri so jej kaj podelili, veliko pa jih, kteri so jej \Tata kazali; celi dan se je za svojo hrano trudila, zvečer pa je gladna spat
legla, in zjutraj oslabljena z ležišča vstala. V Turčiji dobé psi, ktcrih se cele derhali po ulicah vlači, otiilo hrane, namreč odpadke od jedi; ali za ubogo Izmaclo se nikdo ni zmenil. — Zares čudna pobožnost in slepota! ki veruje, da si bode, nepotrebno žival pitajoč, nebesa odklenila, med tem, da se brez greha misli, ubo^ preziraje in hladnoken-no inoverniko ubijajo. — Britke skušnje, siromaštvo, žalost in starost so pripomogle, da je Izmaela čim daljo, tem bolj slabela, in je ni bilo drugega,_ nego koža "in kosti.
Česar jako poželimo, tega si ne damo z lahka niti iz rok, niti iz serca izpiiliti; tudi Izmaela zbere vse svoje moči, da obišče tri ure daleč Tikvinabega, pod kterim je njen sin služil. Prišla do njegovih dvorov, je dolgo in dolgo moledovala, prej nego jo beg pred sé spusti.
„Slavni 1 ikvinabeg!" nagovori ga, „za Boga! te prosim, povej mi, kar o mojem sinu Osmanu veš in znaš."
Beg jej kratko odgovori : „Imeli smo hude boje na Dolcnskem ; najlepši in pogumnili jimaki so ^ladli, in mod njimi mora tudi tvoj Osman biti ; kajti vže na Ilervaškcm ga ni bilo, kedar sem svoje vojake ])rešteval."
„O moj Osman, o moj Osman!" prične Izmaela javkati.
Tikvinabeg pa se je berž naveliča ter jo nahnipi : „Bedasta babura! še vesela bi morala biti, da sera ti pripomogel sina v raj spraviti k Mohamedu. Saj ti gori ne prideš ; ves koran (turško s. pisnui) sem pre-čital, in nikjer nisem našel, da bi bilo take brezzobe babo v raji ; tam gori so samo mlade devojko ; tako »larp, kakor ti, so Se vragu preslabe." —' P«)tem se zakroliotil svtijim grobim Salam, zgrabi starko in jo ]iostavi pred vrata.
„.Jo|mene!" vzdihne sirota, „to so neusmiljeni Ijudjé! bsman, moja edina podpora, je umeri; na svetu me več ne tcr})é, in nebesa so mi, kakor beg veli, zaperta. Kam, kam se čem ulioga djati?" — Zjoka so grenko, splazi na dom in sklene, končati
— Ti-
se z gladom. S tem uamenom ac mi slamu vlcžc, proti stoni oberne iu reče: „O Azrael, ti sraertni an^elj! ' in nc mudi se, da izpihneS bcrleču luč mojega enja!" — Kar se duri odpró, in vže misli, da ! angeli usliial, in prišel je rešit. Bil je pa Ic Jjko, Icteri se je bil domii povernil. Bliža se,
jo je angeli usliial, in priSel je rešit. Bil je pa Ic Minaljko, "kteri se je bil domii povernil. Bliža se, in jo, sklonjen nad" njo, milo ogovori, rekoč: „()j, ljuba mamica! spavaà li ali si morebiti bolna V Oli, spregovori !"
Kedar Izmacla znani glas začuje, odpre oči in veselo zavpije : „8i li ti, Osman, moje nrisorčno doto !" objame ga in ne spusti iz svojih suliili rok, dokler so mu vseli svojih nadlog nc potoži.
Najprej poskerbi Osman dobro juhe, da mater okrepča; potom se vsede poleg nje, iujej jame svojo dogodke pripoved(»vati. Med tem, da' i"m" razklada, kako človekoljubno sn ga županovi sprejeli in milo-serčno ž njim'ravnali, starka v eno mer joka inzdi-huje: „Oh, jaz neumna! sem pa te diibre ljudi tako gerdo klela!" — Ničesar jej Osman ne zataji, in poslednjič tiuli razkaže, zaicaj se je dal kerstiti.
liadovedno ga mali vpraS a: „l'djdcjo H pri vas tudi stare ženske v nebesa?"
„Da kako!" odgovori jej Mihatjko: „V kcrSčan-skej veri ni nikakovega razločka, " bodi si star ali mlad, bogat ali siromak; pred Bogom smo vsi enaki !"
Na to reče Izmacla: „Kjerkoli bodeš ti, moj sinko! tam želim tudi jaz biti, in volim v korfičan-skih nebesih poslednja'biti pri tako poštenih Ijudóli, kakor so županovi, nego v sedmercin Mohamedovem raju kraj svojih zlobnih rojakov sedeti I"
I^Iihaljko je svojnj materi po moči dobro stregel, vondar postelje ni več /.apustila, in jc od dneva do dneva l)olj slabela. Previdul ju sin, da zemlja ni zeli rodila, da bi hc mater ozdravil, in da jo bode kmalu izgubil. Hiti tedaj s kersčaiiskim podukom, in prosi v pomoč starega očeta Inuu-iškana, ravno onega, ki je bil Izmaclo zastran kletvo piisvaril ; mudilo se je pa tudi jako, ker je skoraj popolno onemogla. Za silo podučcno kerstijo iraueiskan iu jo
obhajajo. Ime, ktero si je izbrala, bila je Illina, iz hvaležnosti do županje, ktera se jo tudi tako zvala. Kakor ogorek prej nego ugasne, Se lepše posveti, tako tudi obdaja po svetem obhajilu njen obraz neka posebna ljubeznjivost. „Oh kako sem sedaj zadovoljna," reče, „in vesela! pa tudi ßutim, da moram v večnost odriniti." — Potlej podà roko menihu in Mihaljku, rekoč: „Ostanita srečna, da se v nebesih zopet vidimo ! Ti moj sin ! kedar sc povernel na Dolensko, no zabi županje v mojem imenu pozdraviti, in red jej, da no bodcm prenehala gori nad oblaki za-njo Boga prositi in za njenega moža !" Potem se oberne na drugo stran, in mirno v (Jospodu zaspi.
Na bregu Lafive stoje verbo in pobožajo žalostno do tal svoje rodkolistnate veje. Tu je izkopal ]\Ii-haljko svojej predragej manilui jamo, in, kedar se znoči, zanescta jo on in 0(% frančiškan v tihi grob. Ni bilo pevcev, niti so zvonovi zvonili, ampak angelji so so vcse ili dufio, ktera je Se le o dvanajatej uri v Go-sjjodov vinograd prišla, pa tudi svoje plačilo dobila. Mihaljko izrcže iz lesa ki-ižeu, postavi ga na materin
S rob, se joka, poklekne in moli. Vžc se ka/.e beli an izza "gor, da so v duhu z materjo poslovi, in misli na svojo prihodnost, liad bi se na Dolensko povernil; a obljiibo je bil storil, dotle v Turčiji ostati, dokler no najde županovih otrok.
XVIII. Race premagajo vojsko.
»So HO tako imenovani kr.nljovi guzdi v mraku tonili, Haino temena lìitoviijc, Vlašiča, KoI»ilji»-(ìlavc in Vrana, (xtglavarja vseli biisanskili planin, so žarela v julraiijej zarji, kedar ])ride Jurij, ogljar tra-vanskega paSc, iz Bvnje koro iu vcnV v ruci naglo korači proti stiulcncu. ' Imel jo nuločo kapo na glavi, ukajeno riibai-o z z;ivihaniiiiL rokavi in čt-rnimi hre-guSaini na s^bi in opanke na nogah. Vorh dolea, v ktmnn jo studence izviral, postoji in so nekoliko ozre, kar zapazi en lučaj od sebe inortvcgji človeka — kotlarči-ka v travi le->.ati. „Zopet eden ul)it," misli si Jurij, „to je pri nas vže navadno!" Kedar pa blizo
pride, vidi, da tiijec nima nobene rane in je glada ali žeje umeri; kajti usta bo mu bila odperta in suha, jezik ogorel, in v desni je deržal svetinjo jMatere Božje dobrega svèta. Jl^Iilo se mu stori, da jo pobožni mladeneS ravno tako smert storil. Vziimo mu svetinjo iz roke, ter začndivai se reče: „I, to je podoba Matere Božjo dobrega sveta!" — potlej jo pobožno na usta pritisne in vzdilme: „Moja preljuba mati! v nesrečan in suiortnih nevarnostih sem klical k tebi, in uslišala si me; oh, ue zapusti me še dalje! — Kaj velja?" misli si, „morebiti ni še do dobrega mertev ta tujec, ki je če y poslednjej uri svojo zaupanje stavil v Slarijo, hi Bog j'o ravno mene seni poslal, da ga rešim V" — Zavpije na-nj in zderma ga; in ker ni nobenega znamenja življenja, potipa ga poslednjič 5e na persili, kar čuti, da niu §e niiuo serce triplje. Naglo Hkoči po vode, curkne mu jo v usta, imiiva ga ž njo, mane mu roke in nogo, "iu kedur vidi, da diha, zadene ga na rame, in tako v roci verč z vodo, na rami pa kotlarči-ka, iirisopiluiv svojo kočo. Tu ga položi iiu / nialiuni postlano po-stefj, vzamo iz kota vina, primeša studenCnice in je polahko va-nj vliva; zakolje cdinn kuro innajiravi dobro juho, s ktero ga pita liakor mati svoje nejako dete. V njegovo veselje odpre tujec oči, ' čude se ozira po hiši in s slabim glasom praSa : „^^ e sem ?"
Jurij ga tolaži: „V božjih in dobrega prijatelja rokah. Ko boj se! samo mimo počivaj."
Celi dan mu daje po mainili večkrat kaj zavžiti, in kcdar napoči jutro, pregnala jo mladost slabost, in kothirček se jio koči šota. Jurij ]ja prod kočo nu debelem hlodu sede opazujn kopci "in premišljuje včerajšnjo prigodbo. „Hvala tebi. Večni!" reče, „da sem ^-loveka Binerti rešil," jia jiristavi: ,,Ta mladencč so mi prav domač vidi; oliraz in ghiK sta mi znana; moral sem viže kaj ž njim opraviti imeti in so ne spomnim."
Na to pride tujec, pozdravi .rurija in so vsodn k njemu na hlod. „Blagi dobrotnik!" voli „preiibožen sem, da bi mogel vaše delo le nekoliko poplačati s
kako stvarjo; plati vam Bog in vaSa vest, kar ste mi storili! Vi zaslužite gotovo, da vamodkritoserčno kažem in ničesar ne tajim, kako sem v té kraje pri-Sel, in skor žeje in glada poginil. Na pervo vam moram povedati, od kod in kdo da sem V" On se od-kašlja, potlej prične govoriti. Jurij ga posluša, zvesto besede pobira, meri ga z očmi od jpave do nog, čudi se, veselje se mu širi po obličji, in med tem , da inostranec pripoveduje, kako je namcstu Petarka v vojake Sel, radostno zavpij e : „31 oj di-agi bratič Janko!" — Tudi Janko spozna svojega strica Jurija in obadva se veržcta drug drugemu v naročje, kedar
J)ervi napad veselja mine in se kri umiri, dokonča Tanko svojo povest, in prosi strica, da mu tudi pové, kako da jo on v to samoto prišel, ter pristavi, da so ga doma vsi vže mcrtvoga imeli, in da so mati županja 7.a njega maše služiti dajali.
„Prav jo imela moja pobožna svakinja!" reče Jurij, „bil sem tudi res večkrat prav blizo smerti ; ali božja roka me je vodila, niti ni dala, da na tujem poginem, kakor se boš iz mojili Ijcse»! sam prepričal."
„Leta 1592. so kranjski in licrvaški deželni stanovi seznal!, da Turek naniorja, polastiti se mejita Biliača nanašej skrajncj moji, m pošljejo prebivalcem na pomoč pot sto mož, med kterimi sem bil tudi jaz. Keclar tje prispemo, prepričamo sc, da je mesto jako obljudeno, z nasipi in ozidjem uterjono, in da verli trga reka Una sovražniku braui vhud. Da nas še liiliačani podpirajo, no bi nam mogla mesta oteti ni-kakova sila. A kdo bi si bil tu mislil! Neka mala, ncponienljiva dogodba je vsu preinačiia, in norcc mi bodcS kazal, aki> ti resnico povem, da su raco nas, na glas juiiiike, iz mesta pugnale! Dva — tri dni po našem dohodku prileti trop za tropom divjih rac nad mosto. Divjo raee pa iz «lomaecga jezera in roke Une, boječ se /.a svojo mlade in svojo lirano, tujkam nasproti gredo, in vname se nad nami v zraku' tako Kordit boj, fla nu*rtv(i u.-i kupe )iadajo na zemljo, in jih meščani polne Uoše donni ndnesó. Glej," ptiéji uoj je bil začetek našo nesreče. Stanovali so pa tudi
v Bihaèu krivovcrci, kteri so sc Bogomile zrali. Kjihovi n<anki so bili podobneji turškim vražam, ne^o kerfičanskej veri; hrepeneli so po mohamedansklh mesenih slastih, želeli si sultana za gospodarja, in mi smo jim bili tern v peti. Ptißjega boja se po-služijo ti ^erdi izdajavci, da svoje naklepe izpeljejo; pohiiljeno in s pobešenimi glavami po mestu hodijo, in pnprostim ljudem razkazujejo , da račji boj nič dobrega ne pomeni ; kajti Bog sam nas svari in nam kaže, kako bodo Turki z nami ravnali, ako se jim z lepa ne udamo. Zastonj se je naš poSteni poveljnik Lambergar trudil in ljuastvo podučeval, da jo to navadna j)rikazen, in nima nič čudovitega v sebi, in ako s silo hočejo v tcni kaj posebnega videti, mora nam v veselo znamenje biti, da so našu domače rauo premagale tuje pritepenke. Pa vedno je še to bilo, da človek, česar so boji, veliko raj§i verjame, nego resnico, kterii so mu razkazuje; tako je tudi Lambergar samo gluhim uaesom govoril. ÄIed tem pride neštevilna turška vojska, ^ oblcžc mesto in mali, za nas srečni boji se pričnA. Cim silnejejo Turek na nas pritiskal, tem bolj so naši notranji sovražniki ljudi z vražami in strahom pitali, rekoč, daje v zvezdah zapisano, da mora še to leto Biliač v turške roke pasti, da Šembilja prerokuje, da je prišel čas, da uodo turški konji v Itimu na oltarji svetega Petra oves zobali, da "jim tedaj bolj kaže, prostovoljno vdati se, nego razsekanim biti ali v sužnost odvedenim, in poslednjič, da noče nikdo drugi njihove nesrečo ki-iv biti, nego Lambergar, ki ne preneha Turka dražiti in napadati. Nobena laž ni bila proostudiia, da se je Bogomili no bi bili jjosliižili. V dokaz naj ti bode sledeče, kar se je meni samemu pripetilo: Stanoval sem v Hihaču pri nekem usnjarji, ki je imel za hišo z deskami obit lep vert, kamor sem zahajal, kedar-koli mi je moja služba pripustila. Neki večcj- sedim na klopi, naslonjen na leseni plot, in premišljujem razne stvari, kar slišim na sosedovej strani za svojim herbtom ljudi tiho pomenkovati se. Kdcn izmed njih, ki je besedo vodil, bolj glasno govori tako-lc : Bes
odnesel te tujce ! Boste videli, oni nas hočejo zatreti, nas in naie mesto pogubiti. Lepe pomočnike nam je Hervalko poslalo, Lambergaija in njegove klateže, kteri tunejo v obla^ točo napravljati, — tako mu. j C kvasil — ali dvomim, da oi mogli ukrotiti ne-odoljivo turško silo. Sram me je, a serd me žene, resnico izpovedati: Njega dni, veste, prijatelji! kedar sem še vdovec bil, sem imel deklo, ktera bi me bila rada vzela; a meni se ni litelo; kajti bila je presu-kana in prevejena veščica (copernica). ISUad sem Se bil, radoveden, in silno me je gnalo, kaj več znati o tej vragoduSnej umetnosti. Prilizujem se jej, in prosim, kar morem; a baba ostane stalna kakor kamen, dokler jej zakona ne obljubim, in to je zdalo, (k me sklene s seboj vzeti na svoje ponočne shode. Pcljc me v svojo spalnico, postavi v kolobar, dela okrog mene čudne Ciro čare, mermrà nerazumljive besede, pomaže me pod pazduho z nekako mastjo, in potem zajašcva vsak ^ svojo metlo in hajdi! pri (iknu ven v černo noč. Šla sva kot kamen iz pračc, dii so metlji pod nama po zraku žvižgale, in ko bi trenil, bila sva na gori Velebitu pod velikim širokim orehom. Ondi j(j bila zbrana množica razdrapanih, umazanih in na pol nagih bab, in na obrazih se jim jc poznalo, da nekoga pi-ičakujejo. Na vprašanje moje dekle: Zakaj no veršite svojih plesov i* dobi odgovor, da Se vllcev (copemikov) ni; kajti imeli so danes prek glave posla, reče, in so s točo, ktero so vcrh Kleka napravili, celo l'osavino posipali; ondotni kmet jo vže bil preveč mogočen, in tcrsje z grozdi uakidano in rumena pšenica jih jo tudi v oči bodla. — So ni izgovorila, vžo vpijejo njene lovarSice: Vilci dojdejo! ìli zares s»? žene proti "nam siv oblak, iz ktcrega he-pronchoiiia bliski švigajo in se molklo gerinciijo čuje. Kedar objiik blizo jiriplava, vidijo se, oli, strahota! vilci jahajoči na u^.aHiiili (strašiiili) pošastih in zveróh. Kdo Ìjì verjel, da jili ne vifliin s svojimi lastnimi KČiiii? Jjili Ml) prav "naši vojaki. Tako je jezdil Lam-bcrgar, vilski glavar, pozojà, ki je imcl tri glave, drugi so podili spake, ki so bile na pol gadje napol med-
vedje, ali spredej kozli, od zad ribe itd. Usnjarjev vojak Jurij pa je sedel na gcrdej brczastcj mački' in je na mesto uzde imel mačji rep v rokah. — To mi je bilo vendar odveč! Zgrauim skalo, in jo trcSčim v plut, da se na tla zinili, skočim na ono stran, in iztegnivii meč zakričim: Nesramni lažnik! kje si, da te resnice učim? Kakor da l>i med piščetii divjo kure kamen vergei, razkropi se cela dcrlial in pobegne; jaz pa ostanem sam. Naglo bitim Lambergarju to naznanit. On mi odgovori: Ljubi Jurij! to in Se več mi je znano, a veijemi ! laglje je, z očitnim sovražnikom biti se, nego takim rovaijem na vorli priti."
„Žalostni nastopki tega tajnega puntunja so se berž pokazali, l^ihačanje so nas joli gerdo od strani gledati, ogibati se nas, našemu poveljniku so dohajala pisma, v kterili se prosi, naj zapusti z vojaki mesto, ali pa se mu žuga z odpačloin in turško pomočjo; in puntarska predorznost toliko vzraste, da so nektori prcbivaloi po dnevi v iicprijateljski tabor dohajali, kjer jih je i)aša s kaftani, denarjem in drugimi rečmi obdaroval, prav rekoč pa podmitil (podkupil)."
„Lambergai- je previdel, da mu tu ni dalje biti; skliče tedaj nas, svojo vojake, zvečer v svoje stanovanje. Nikdar ga še liiseni videl jokati, tudi v najljutejem boji no omagovati, akoprem so mu pušiee kot ose letale okoli glave; a sedaj ga pa zagledam solzo točiti, — ne žiuosti, ampak svete serditosti."
„Junaški bratje, Hervatje in Slovenci!" tako nas ogovori: „Niti moja vojaška nevednost ali plašljivost, niti vaša ncpokomost ali mchkužnost, niti turška hrabrost, niti kužno bolezni ali pomanjkanje hrane nas silijo, mesto Bihač zapustiti, temveč, — lej kukovica !" in poči z mečem po bedru, „same vraže, prazne in babje vero in laži nas odžcnA. Počenši od račjega boja dosihmal no preneha neka neprijatelska stranka, priprosto ljudstvo slepiti, dražiti in puntati; in dosegla je, Bogu bodi potoženo! svoj černi namen. Od nas, svojih dobrotnikov in rojakov, se obračajo; rešilno roko, ki jim jo ponujamo, zametujejo; in posluša-je
svoje zapelgivce, perté nam z odpiidüin. Nas je premalo, da bi se samo meSčanom, orožja dobro v^enim, mogli ustavljati, kumo li celej turSkej vojski? Kaj nam je storiti, nego mesto zapustiti ? Niti me je volja, vaSe življenje praznej slavi žertvovati, ker vas domovina Se drugod potrebuje. Zares smili sc mi ta poSteni, jja zalepljeni narod: a ne godi se mu krivica, veh pregovor, kdor terdovratno sili sam v svojo nesrečo. Po noči, kedar ura dvanajst odbije, bodite pripravljeni, da tijio odrinemo iz mesta, ostavivši ga njegovej osodi. Čuvajte se! da o tem, kar je bilo tu govorjeno, nikdo drugi ne zna."
„O polnoči tiho iu molče odrinemo iz mesta, kakor je bilo zapovedano ; ali na| odhod je bil Turkom naznanjen po ogleduhih. Se ne pridemo tri streljajo od Bihača, vžc nas napade sovražnik z vso močjd in tako nenadoma, da sekomej vbc^'ne verste postavimo in po lahko se umikovaje branimo. Svoj živ dan ne pozabim te straliovite noči! Allah-vpitje Turkov, glasno spodbujevanje naäih glavarjev, rožljanje orožja, herzganje konj, na pomoč klicanje ranjenih, verh tega pa še černa noč, černa kot kav-ranovo perje, da bližnji bližnjega ni videl ali razločil, vse to je storilo, da je tudi skusenega vojaka strah pretresoval."
„Vže o začetku bitve mi je sulica stegno pre-bodla, in kmalu se zbudim na tla. Sedaj dere cela tur&ka vojska, konjiki in peSci nad menoj za našimi naprej. Vedoč pa, da Turki povračaje se iz boja, mortvim in ranjenim glave režejo, da za-nje od svojih poveljnikov plačilo dobč, splazim se v germovjc poleg Une z dvema tovarSema, z nekim Magjaroui in nekim Nemcem, ki sta bila kod nas prostovoljca, in Bta z menoj vred ranjena obležala na bojnem polji. Zjutraj si izpiramo ranč, kar nas perice od one strani zagledajo in nas Turkom izdajo. Zdajci pridejo turški vojaki po nas, vlef-cjo nas v mesto, iii postavijo pred velik kup kervavih človečkih glav, ktoro so bilo sinoči v bojiodselcanc našim pajdašem. Dragi prijatelji! mislim si, vi ste vžo prebili vse nadloge in iiiuke' tega živ-
Ijeuja, il Bog vé, ktere fie mene čukujuV Med tem, da mi vai otožni stojimo in se dobrega ne nadamo, ter se veliko turSko gospùde okoli nas zbere, pride velikunsk Turek z mečem v roci, razgerne kervavo plalitu pred nami, in nam ukaže na-nju poklekniti."
„Na pervo vpraSa Alagjara: Od kod si? Kaj umeSV — Ubožec ga gleda, ne razume in nekaj jecljd; a meč zablisne, in hipoma mu leži glava na plahti."
„Potlej ravno tako vpraša Nemca; pa tudi ta mu ne more odgovoriti; v drugič zablisue sablja, in on leži v svojcj kei-vi poleg mene."
„Vže priporočam Bogu svojo duSico, kedar do mene pride, rekoč: Od kod si?"
„Velim: Iz Dolenskega."
„On: Kaj uuieS?"
„Jaz: Vsa kmečka delu iu tudi oglje žgati."
„Sedaj migne travauski paàa rablju, in sam k meni pride, ter me vpraša:"
„Kavriue! hočeš li me verno služiti?"
„Jaz: Hočem."
„Zopet on: Nečeš li pobegniti?"
„Jaz mu odgovorim: Nečem."
„Na to reče: Prisezi! — in kedar sem to storil, zgrabi me rabelj pod pazduhe in zbeži z menoj kot volk z malim jagnjetom po mestu v neko hiSo, kjer sem ostal, dokler se ni rana zacelila. Potem pa me peljejo v Travnik, od kodar me je pasa odpravil v kraljeve šume s to tolažbo, da me hoče, ako mu bo-dem zvesto služil in on drugam pride, zopet iz suž-nosti spustiti na moj dom."
Zdaj sklene Jurij svojo povest z besedami: „VidiS, Janko! tako životari tvoj stric v tej samoti, sicer žalostno, pa veliko bolje, nego drugi sužnji, vedno pričakovaje dneva, dà se poverne v domače krajo, in vidi zopet svojo rodovino in drage svoje prijatelje."
XIX. Bosim.
Prenagli in veterni Janko jo mislil kmalu zapustiti svojega strica, in dalje popotovati po Bosni, da brata iu sestro najde. Temu se je pa postami in sku-
fieni Jurij jako ustavljal, rekoč: „Prevdarjal sem sem ter tje, pa ne kaže drugače: Ti, Janko, ostaneš to zipo kod mene in mi pomagaS oglje paliti; kajti sliSal sem, da jo travanski paSa v Carigrad odSel, od koder sc üc le na pomlad poverne. Ondtij če oglje gotovo biti, in jaz sam ga hočem prositi, da ti dadc pismeno pooblastenje, da smeš svobodno kotlariti po Bosni. Med tem" poterpi!" — Janko se vda pametnemu nasvetu svojega strica ; stala mu je še živo pred očmi zadnja skušnja, ki jc skor gladA in žejo poginil.
Pridno se dela lotita, in prej nego si mislita, zima mine, in zelene bnkve in ozeleneli hrasti oznanujejo prihod pomladi. Neki večer reče Jurij : „Danes teden mislini k paši v Tra^^lik stopiti, da'mu kažem, da je ogljo gotovo, in ga priisim za tvoje pooblastenje.
Pri turfikcj gospodi ])a veljii taka navada , da kdor kaj pirosi', no sme nikoli brez mitve (plačila) priti. — Vem, Janko, da si dober lovec, preskerbi nama te dni divjačine, da jo poneseva paši v dar."
Janko se ni dal ])riganjati, in prej nogo .je odločeni čas pretekel, bilo je vlovljenih dvoje sernjakov, več mladičnih zajcev, jerebic in kljunjačev, ktere je Jurij zložil v dvši koša.
O polnoči vstaneta, in vsak s svojim košem ko-račita o mesečini skozi mračne gozde. Pogosto najdeta polog pota cele kupe plastja, znamenja tu ubitih ljudi, in kedar prideta do velikega košatega hrasta, zagleda Janko o svitlobi lune bele človeško kosti in glavo po tloli ležati, ter so prestraši.
„Pod toni hrastom," veli Jurij, „obhajali so kristi-jaiii božjo službo ; nečloveški Turki pa je iznenada napadejo in na koscc razsekajo. Njihove kosti lcž0 ne-pokopane, ker ni bilo človeka zliog turškoga strahi'i, da bi jim bil skazal poslednjo ljubezen."
Kedar prideta iz hoste na polje, zagledata njive slabo obdelane ali noizoraiie, vinograde z germovjem preraščene, ljudi raztergano, otroke gladne in nage,
so sterminali pa razvaline mest in gradov, vse pusto, ivjaško in zelò otožno. — Ta okolica in njeni ne-
prijetni vtisi storé, da Janko v sé zamiSljen, s težkim m pobitim sercem poleg strica stopa, dokler ga po-sleonji iz njegovih žalostnih sanj ne zdrami, rekoč: „Niso, niso ti kraji vedno tako pustotni bili, kakor jih sedaj vidiva! Bili so nekdaj časi, da je Bosna, raju podobna, cvetla kakor drevo na brega potokov zasajeno, in njene sosedinje, bližnje kraljevine, so jo bogato imenovale, in zares je ona vsega obilo rodila, kar človek za srečno življenje zahtevati more."
„Velike reke: Sava, Bosna, Drina, Una,Naretva in Se druge neltevilne vode in brezbrojni potoki jo napajajo; bližnje adrijsko mone, neizmerni gozdi in planine jej pogostoma pošiljajo dež, blago južno podnebje pa pripomore, da je nakvaSena in pregreta zemlja za ker&čanskih časov nečuveno rodila in se je v tuje kraje izvažalo mnogo pSenice, erži, pire, ječmena itd."
„V ravninah in travnikih so se radovale trume könj in govedi, po gozdih in planinah pasle črede ovac in koz o zimskem in poletnem času, in Sume 80 hranile neStevilne črede svinj. Še sedaj je tergo-vija z bosanskimi buSi, ovni in preSiči velika; ka-koSna pa je morala nekdaj biti!"
„Na podnožji ^or, kjer vidifi germovje. stali so nJega dni vinogradi; Turek namreč na videz merzi vino, vendar ga skrivi»''kaj rad serka."
„Za časa bosanskih kraljev in banov so se kot Sume raztezali verti, in sela se niso videla izmed sa-danosnega drevja, ker Se danaSnje dni dežela po različnosti zemlje obilo rodi mnogoverstno sadje, kakor : smokve, limone, pomaranče, Sipke, slive itd. — Nekdaj cvetoče bučelarstvo se je pod turSko vlado popolno zanemarilo ; vendar se po Sumah v Suplih drevesih nabere toliko meda in voska, da se na tuje prodaja."
„Velika ie vnanja plodovitost Bosne, pa Se veliko veče je bogastvo, ktero ona v sebi hrani. Res v Evropi skoraj nima dežele, kterabi se mogla ž njo meriti. Kar se tiče mnogoterosti in dobrote rud ; tako, na priliko, koplje se zlato priZvorniku, Sreberniku in VareSu, pa tudi mnoge reke nosijo zlat pesek. Mati Božja dobrega avita.	6
kteri Ijudjé pobiralo. Srebro se dobiva pri Vareiu, Srebemiku,ZTomiku,Kamenščakuitd.; živosrebro
eri Vareiu in Kresevu, med blizo Bobovca; svinec od Giova; železne rude pa skoraj na vsakem mestu, in to v toliki izverstnosti, da se najteiie jeklo iz njega dela, in tudi tako mehko, da ga leliko, kakor svinec, okrog persta ovijeS. — Na kameneno sol se je poprej kopalo; sedaj se pa iz Dalmacije pri-važa. Ima Bosna tudi veliko toplic in kislui vod, kamor je le pred turSkimi časi veliko tuje gospOde dohajalo in bogastvo dežele množilo."
„Ni čuda, da ste si pri tolikem bogastvu bosanska tergovija in obertniia jako opomogli. Posebno je bIo blagu v Dalmacijo, Kjer so ž njim Dalmatinci na ladij ah po svetu teržili in tako obogateli, da so si nakopali velik zavid Italijanov, posebno Benečanov. Pa tudi po Savi so se bösanski pridelki in izdelki v jutrove kraje vozili in široko po svetu sloveli; in akoprem je Mohamed II. skor vse rokodelce v Carigrad in d&u^a turSka mesta prestavil, vendar ni mogel zabraniti, da ne bi bosansko, sosebno železno blago, samega cari^ajskegapresegalo [po dobroti in lepoti. — Tudi zi£i,rstvo, slikarstvo (malarstvo) in druge umetnosti so se za one čase dosti lepo raz-cvetale, kar se vidi iz dotičnih starih ostankov, kteri nam pričajo, da v teh stvaréh ni narod zaostajal za drugimi omikanimi ljudstvi."
„Resničen jo pregovor: Kamor koli turSki konj kopito postavi, trava več no raste. — Elakor da bi s Turkom božje prekltetsvo na dežolo prišlo, hirajo od ondaj kmetijstvo, obertnija in tergovija. Nekdaj se jo zernje izviiialo, sedaj pa morajo Banat, Srem in Neapolj ljudi glada čuvati. Edini gospodar v deželi je Turek, raja pa, to je : kristijani terpé, da se Bogu smili. On živi v obilji vseh stvari, ta pa skoraj glada umira v siromaštvu. Nekdaj ni mogel kmet prešteti svojo živine; a kdor jo poprej imel tisoč nvac, ima jih sedaj sto, in kdor nckaaj sto, ta čas nima niti ene. Osmero volov jo nJega' dni kmet v plugo vpregal; sedaj pa ima koma] enega, in mora,
— sada Olje, njemu por izposoditi si od soseda. — Tudi Bihičani objokujejo svojo neumnost in preklinjajo svoje zapeijivce; pa kaj to hasne? Kedar je jagnje v volßjem žrelu, tedaj je kesanje prepozno! — O slavna in bogata Bosna! kam si se pogreznila! kako si siromaška in ponižana! Terdo kot mora leži na tebi jarem tvojega sovražnika, da se ne moreš ni gibati, ni svobodno dihati in nikdo se tene usmili! — u tvoja kcrlčanska vera in čisti jezik, ki gagovorifi, sta mi poroka, da bodeš zopet vstala in stopila v kolo svojih ostalih slovanskih sester!"
XX. Pad bosanskega kraljestva.
„Da si čas krajSava, hočem ti tudi po poti pripovedovati, kako je priàla bogata in mogočna bosanska kraljevina Turkom v roke."
„Storite to," reče Janko stricu, kteri je doslej sam ^voril, „to me bode jako veselilo."
j^okler so bile," nadaljuje Jurij, „HrovaSka, Slavonska in Dalmacija zjedinjone, spadala je Bosna k Dalmaciji in imela svoje bane, kteri so vladali kot kraljevi namestniki, pozneje si pa tudi kraljevo čast prilastili. V dovetem stoletji se je gerika ločila od rimske cerkve; veča polovica prebivalcev je iztočno cerkev sledila, manjša pa rimskej zvesta ostala; pa to ni mira kalilo in notranje sloge.
Leta 1198. pozove ban Kulin iz Dalmacije izti-rane krivoverce Bogomile (Paterane ali Maniheje) v deželo. Z razkladanjem njihovih gnjusnili naukov nočem blatiti svojih ust, niti mučiti tvojih ušes; dosti, da ti rečem, da so bili Kogomili ostatek nekdanjih Manihejev. Kakor ena san)a herdjava ovca sto zdi'a-vih okuži, tako jo tudi malo število Bogomilov kmalu veliko drugih kristijanov s svojimi zmotami navdalo, in skora cclu Bosno poplavilo. Mestjani, grajščaki, in še ce o bani so b.li priverženci te vere, ktera je v mestu KreŠevu svojega opata imela v poglavarja-Nezadovoljni s tem, da so enake pravice z drugimi kristijani imeli, prizadevali so si, pridobiti si verhovno oblast nad celim narodom in istim kraljem. V to so
jim služila vsaktera sredsh'a, bodi-si zla ali dobra: zvijače, laži, puntarijo in Se samo poraznmljenje 8 sovražniki deržave; kajti malo jim je stalo za domovino, temveč da plavajo v svojih pregrešnih slastih. Sedaj so z O^i in zopet drugi pot s turfikim sultanom tajne zveze imeli, in so po nasvetu pervih toliko raz-pertijo in mrznjo zascjau med kraljevo rodovino, da si je kralj Stepan TomaSevič z očetovo ker\jo oskrunil svoje roke. Po tem zlodelstvu odstopi božji blagoslov od njegove hiše, in božje maSčevanje ni izostalo. Kraljev brat in ena sestra pobegneta k sultanu, in se diista poturčiti , mati kraljica pa pozove Mohameda IL na pomoč, in privabi s svojo jezo toliko nesrečo na nedolžni narod, da je pozneje v neki rimski samostan stopila, in umerla tam od žalosti in grizenja vesti."
„Tako pride za Bosno razsodilno 1463. leto, in mi najdemo Bogomilo v najviSih službah v vojski in kod vlade, in oni isti so bili, ktcri so kralja spravili v nesrečni boj, da ga potem pervi sramotno zapusté."
„Na početek 1462. leta prìdo turški poslanec, in tirja od kralja davek, kterega Bosna Se ni poprej nikoli Turku dajala. Kralj Stepan prime poslanca za roko, in ga pelje v svoje blagajnice, kjer je zlata in srebru na kupe ležalo, ter mu veli: Pojdi k svojemu gospodarju in reci mu, da si videl moje zaklade; in ako hoče davek, naj sam po-nj pride! — Kedar turSki sultan Mohamed JI. to zve, razljuti se straSno, in gotovo bi bil še tisto leto vojsko nad kralja povzdignil, da ga honiatije v Valahiji ne za-deržujojo; pa kar jc preložil, ni odložil. Kralj se pa med tem na boj pri^)ravlja, pogleda svoje neStevilnc terdnjavc in je previdi s hrano in orožjem, in zbere vojsko, kakorSno Bosna Sc nikoli ni videla. V vojnem zboru sklenejo kraljevi svetovalci, na domačej zemlji pričakovati neprijatolja, — močno posadko vreči v Bobovec, silno tčrdnjavo vcrh strašnili ^ečin blizo turSkc meje, — in mčd tem, da sovražnik z oblego opraviti ima, s cclu vojsko na-nj planiti in ga v beg pognati. V istoin zboru so se tudi vojski vo-
lili vcrhoTni glavaiji ; pa zopet so Bogomili premogli. Stari skueeni vojvodi so so poslovili, njim pa naj! boliio sliižbe dale, tako, na prìmero, se je verhovna oblast v Bobovcu podelila Radači, bahaču in človeku brez vere in vesti."
„Meseca majnika 1463. leta odrine tui-Ski car z 150.000 mož jako vojsko iz Macedonije, in pride 9. dan rožnika prek Drine pred Bobovcc; drugi dan napelje topove in jame na videz na grad streljati; a vže tretji dan predd izdajalec Radača, to se vu podkupljen, terdn]avu, ktera bi se bila mogla leto dni braniti. Sultan prebivavce v sužnost odpelje, mesto pa do tal razdene. Kralj hiti z vso vojsko lu-dači na pomoč ; ali na potu dobi glas, da je Bobovec vže v turšldli rokah, Icai- tolik strah napravi, da vojska preplašena na vse kraje razboži; on sam pa se s peičico le zvestih konjikov v tek spusti in se s svojim stricem zapre v tcrdnjavo Ključ sredi Širokega močirja. Mohamed zapovó velikemu veziru Mah-mudpaSi z lehkimi konjiki na moč hitro za kraljem iti, (la ga iname, prej nogo v prestolno mesto Jajcc dospó. — iLcdar vezir do Jajca priliaja, izvé, da so je kralj odtegnil v le deset ur oddaljeno mestiee Ključ. Nad mestom .Jajccm so doli reka Verbas v tri struge ; tn skoči Omer, glavar tesidskih čet, v celem orožji iia konji v reko, in srečno preplava na ono stran ; to storijo za njim tudi njegovi tovarSi, in vže drugi dan 8toj6 pred Ključem."
„JJilo jc ono leto jako vroče, in močine se je povse posušilo. Turki pokosu bičevjo in suho travo, pomečejo jo v prekope okoli mesta "in jo zažgo. Mahoma mesto pokrij'c gost dim, in porti prebivavce zadušiti. Mestni starešino odidejo k veziru, obetajoč mu, da hočejo mesto predati , ako v imenu sultana in pismeno priseže, kralja živega pustiti. Mahmud paša to stori, in vrata se odpró, in skozi nje se prikaže ubogi, zapuščeni kralj otepan s svojim stricem. Vezir ju sultanu v dar pokloni, mestne prebivavce pa razloči na tri dele: premožnejo in rokodelce pošlje v Cai-igi-ad; drugi del se oddsl vojakom; tre^i siro-
moSni pa ostane domä, da narod ne izmerjo. To stori vsakemu mestu, ktero je pridobil."
„Sultan se pa mirno in polehko z vojsko pomika /.a vezlrom. Plemiči se mu klanjajo ; mesta se skuHajo v časti, ktero mu bode poprej odperlo svoja vrata; prestolno mesto Jajce mu na svilnih blazinah ]jrincso zlate mestne ključe, in trije bogomilski, silo mogočni knezi —Halkondila jih Konstantina, Kovača in Pavla imenuj e — pokleknejo pred njim, ponujajo mu svoje kneževine in ga prosijo, da bi njiliova posestva zamenil z drugimi v lurčiji. Car jim vse obljubi, a ničesar ne izpolni, dade jih kmalu potem zvezati in je vklenjene s kraljem ^Ted po deželi za seboj vodi."
„To ni bilo vojevanje, temveč kratkočasno šetanje po lepej in bogutej Bosni, samo da je turška vojska
1)0 svojej starej navadi ropala, požigala, morila in judstvo v Bužnost gonila; in v dveh mesecih je bila nekdaj tako premožna in cvetoča kraljevina i»riprav-Ijena v skrajno siromaStvo. Da z besedami bulgar-skega meniha Izajije, ktere je sto let poprej govoril, rečem : Žalostno je bilo videti, ostala , e zemlja vseh dobrot pusta, in ljudi in živine in drugih "plodov; kajti ni bilo ni kneza, ni vodnikani poglavarja v ljudčh, ni izbavljajočega (vspomagajočega), ni rešu-jočega, nego vse se je napolnilo straha izmaijitskega (turnega), in serca hrabra pogumnih m0ž so se spre-vergla v žen slabejsa serca... in v resnici so takrat živi blagrovali poprej umerfic."
„Sultan se scrdi Mulmmdpuši: pogodba, ktero je B kraljem Stepanom sklenil, ni mu bila po volji, ker je bilo to vedno njegova namera, pomoriti vse kralje, ktere jo žive v svojo oblast dobil ; želel je tedaj reciti se to prisege. J mei je pri sebi nekega derviSa (mahoniedaiiskega meniha), po imenu Ali Bestami. Ta divji in korvoločui derviS siiiSe sultanu fetvo, to je : ]iisnui |>ulcg besedi ul korana, da prisega, kristijanom storjena, nič ne velja, in da moro, kedarkoli se mu hoče, kralja usmertiti. Na dan svojega odhoda v Carigrad ukaže Mohamed vjete tri kneze v njiho-
Tih šotorih podariti, kralja pa pred se pozvati. Kc-dar vojaki po-nj pridejo, spozna, da se mu ni dobrega nadjati; spred šotorov mimogredé 5uje vpitje in stokanje knezov, kterc ravno davijo, in stopi, kakor sc spodobi, ncprestrašen pred sultana, v roki imajoč pogodbo, ktero je njegov vezir podpisal. Carski trinog mu jo iz roke vzume in razterga, rekoč, da nevernikom dana prisega ne vežo, ter dà povelje, da se kralju glava odseka. Kobeden iz cele turšKc vojske se ne prcdcrzne, to storiti, iz spoštovanja do kralja, častitljivega moža, dokler se gori omenjeni dcrviš ne ponudi, in ne zverSi rabeljskega dela, kolikor zna m more."
„Kedar padu glava Stcpana Tomaševida, poslednjega bosanskega kralja, zaplaka cclo kerščanstvo; naš berkasti bratec, hrabri Hrovat, so začudi, kervc»-ločncga Turčina za soseda imeti, in slovenske vojvodine stopijo s llrovati v tesnojo zvezo, da morejo odolati tui'äkim navalom. — I'adhi jo ravno sto Ii;t poprej sosednja Herbija, a po silovitili bojih in ska-zanji viteškega junaštva; padla je^ tudi Korščauska Arüanija, pa §e le potem, ko je »Skcndcrbeg Turka in ('arigrad dcrhteti učil: a tako brezčastno še ni bilo premagano nobeno slovansko kraljestvo, no rečem, 110 zadolženji svojega hrabrega naroda, temveč po krivnji spridenega plemstva in kraljeve hiše! — Bogomili so odjjovejo kcršuanstvu in sprejm^'o islam. Na isti dan kraljevega umora se j ili dà ;JO.O(XJ jìo-tiirčiti in vpisati med janičaro, da gredó na (ierško sviije sobratc |)rcganjat; kristijani ])a obedvojega ob-redstva ostanejo potem, da jo vettir plevo krivovcrstva ndnosel, zvesti svojemu prepričanju, ko rumena pšenica, v dom»)vini. — Davno vže je /.ibnil spomin, zibnilo imó Bogoiiiilov ; njihov greh pa še živi v liogoinilskih jioturčr.ncih, in gre od roda do roda, kar »pričujejo ])oiioč]ii shodi kod Sarajeva in drugih mest, kteri nas opominjajo nekdanje i^odome in Gomoro, in gorje tujcu, kteri va-nje zajdel"*j
Glej : 1'ul n Bosnu. U Zagrebu 1840.
„Drugo leto 1464. o ratu z ogerskim kraljem Matijažem se Mohamed zo^et v Bosno poveme, in zapové vsem plemičem, naj mu pošljejo svoja stara pisma, da njibove pravice lastnoročno poterdi; on pa verže te jilesnjive, červive in umazane listine v ogenj, da zgoré in v večnost s{>lavaio. To je njegovo edino pametno delo; kajti krivično bi bilo, da Se dalje kake nadpravice^ vživa plemstvo, ktero se je izneverilo Bogu, kralju in narodu."
Jurij prestane govoriti, kar Janko s perstom proti ju^ pokaže, rekoč: „Kaj se bliSči vmeglenej daljavi? solisnegovi? ali bele tiče labudi, kise na bregu reke solnčijo?«
„Niti so snegovi, niti labudi, lepe ptice", reče Jurij, „ampak beli dvori in džamije mesta Travnika, kamor sva namenjena."
XXI. Dani in mrači se.
Eedar Jurij in Janko v travansko mesto pred
EaSine dvore prideta, najdeta veliko množico ^ug, i so pašo iz HervaSkega pnčakovaU, in še ne sto-
Jita v vežo, vžo prihaja paša na čelu begov, zapazi urija, in odpeljavfii begove v obednico, poveme se k njemu, rekoč: „Kaj pa tebe, Jure I kmeniprinesp?"
Jurij se mu prikloni, ter reče: „Mogočni paša! Tvd sluga ti malo darilce prinese, in te prosi, da ga blagovoljno sprejmeš: naznani ti tudi, da jc oglje gotovo, in da ga je veliko več od lani, ker mi je pri delu ta moj bratič pomagal." — Potem izloži mvja-čino iz košev pred pašo.
Na to paša: „Prav to bodo dobra pečenka! Saj vidiš sam, koliko gospode je danes v gostje prišlo."
Jurij povzame zopet besedo : „Še ono prošnjo ima tvoj pokorni sluga do tebe: Ta moj bratič, ki se je z menoj mučil celo jesen in zimo, je uren kotlar; rad bi M kak novčičck zaslužil, prosim te, ako je tvoja volja, daj mu pismeno pooblastilo, da sme svobodno kotlariti v Bosni."
Paša: „Nu, naj vama bode! — Ti mladič pa sedaj pokaži, razumeš li zares svoje rokodelstvo? —
To reče, in jame kriSati: „Oj kuhar! oj vertnar! pri-nesita sem vajine črepe!" — Potem se poveme k gospòdi v obednico.
Pervi prinese in odnese kuhar svoje lonce in kotle, za njim pošlje pisar pooblastnico, in poslednji priteče vertnar Martin z vertnarsko posodo. Na pervi pogled se brata spoznata in objameta. — Martin reče: „Moj ljubi brat! same smerti bi se bil poprej nadjal, nego tebe v divjej Bosni videti."
Janko se nasmeje ter veli: „Ker vže govoriS o smerti, kaj ti porečeš, ako ti človeka iz groba pripeljem, in pred te postavim, in ^lej! to so naš stric Jurij, ki smo je mertve mislili m za-nje molili." — Vsi se obiamejo in poljubijo.
„Da Dode pa naše veselje popolno, spregovori Martin, „povem vama, da je tum Milica v istej hiši kakor jaz sužnja, in se znajde kot hiSina pri paSinji. Janko vzame sedaj klobuk z glave, sklene roke ter reče s povzdimjenim glasom: „Slava in čast bodi tebi, Večni! ki nisi le moje prošnje usliSal, ampak Se več mi podelil, kar sem si mislil ; kajti kdo bi si bil v nadi, da Se svojega strica živega najdem! Svoj namen sem dosegel, potni list mi nič več ne hasne, in vse kaže, naj odtod odrinem. Še jutri se ločim od strica, da prinesem staršem to veselo novico; kajti zmerom so mi v glavi; po dnevi si jih mislim, po noči pa v sanjah vimm očeta in mater žalostna in obj'okana poleg sebe stati. Vi trije pa bodite potolaženi ! kmalu boste iz sužnosti reSeni, — odkupljeni."
Na to pomaja Martin z glavó, in reče: „Težko se bode to tako naglo zgodilo, in morebiti nikdar ne, ker mene paša na vertu jako potrebuje, in brez Milice Eminija skor živeti ne more."
„Makar," zaveme Janko brata, ,,mi prodamo hišo in vse, kar imamo, in hodimo od sela do scia na delo, da svoje starše preživimo; makar nai stoji nas jezero zlatov, zgoditi se pa mora, in gospocl opat nam bodo tudi pomagali ! — Potem pe^e Martin strica in brata na vert, in jima po moči dobro postreže.
Kedar veselje jezik razvozlà, teče on in se verti kakor mlinsko vretcno ; tudi naSa brata in stric si vedo veliko povedati in naročiti, dokler Jurij ne izvleče iz torbice tikvc, polne sladkega dalmatinca, in nazdravi: „Bog živi in tolaži naše ^ube domače, in daj, da bi se Jankove besede vresmčile ; mi pa sirote kmalu beli dan svobode zagledali!" — Izpivši vino se Janko s stricem poverne v kraljeve gozde, da čim prej, tem bolje odide na Dolensko.
Med tem, da so se oni trije na vertu brezskerbno pomenkovali, zalezoval jih je čcterti, kakor lisica ture. Bil je Umur, kteri se je skrivé za njimi plazil in njihove besede na ušesa vlekel. Kedar so se oni razstali, Sel je tudi Umur, in svoje vole gnal na tako mesto, kjer se je paša navadno prešetoval. Kakor je mislil," to so je tudi zgodilo. Paša razpuativSi boge, pride, z bičem švigaje in igraje, proti njemu. „No, lenoba!" nagovori ga paša, „ker se ti ni htelo vertiiariti, kako ti sedanja služba dopade?"
Umur položi roke križem na persi, prikloni sn trikrat do tal ter rcčo : „Mogočni pašu! vse, kar iz tvme roke pride, vse je tudi tvojemu ponižnemu slugi dobro in po volji. A gospod! pripusti, da ti tvoj sluga nektere važne reči razodene."
Paša: „Govori!"
Umur: „Kar so te mnogi posli na hervaškcj meji zaderževali, se jo doma veliko spremenilo."
Paša: „Povej naravnost! kaj takegaV"
Umur: „Kar v tvoje poStenje dira."
Paša ga z bičem po lierbtu vseka in rc(!e : „T i obošancc ti! ieli? ti mi zamorca poštenje dati ali oteti!"
Umur: „Veličastni pasu! nc tcpi »vojegavernega služabnika, kteri Ic za poStcnjo in »rcčo tvoje hiše živi in gori. Niti jaz l)edak j niti ti, vse časti in hvalo vreden, sva kriva, akn se tuku nespodobnosti na tvojih dvorih godo, da bi bilo bulje molčati, samo da no bi vos svet s perstoni na nas kazal."
Paša: „Vsa kri v numi vre; ne raztezaj svoje pripovesti in no muči me."
Umur: „Vem, da mi bodeš zavid očital; makar veljalo tudi moje življenje, imam pronatanko vest, da ne bi ti čiste resnice natočil: Kar ni bilo, paša! tebe doma, imeli smo mlajSega gospodarja, kteri jo bU nekterim osebam, na primero, ženskam prav všeč. Vsak večer, ko se je stemnilo, je lazil, kar je proti našemu zakonu, v notranje ženske sobe, menil se tam, smejal, popeval, in, aliali zna ! kaj vse vganjal ! Ta prederznež je — mladi vertnar Martin." Paša: „To ni mogoče, to je laž!«
Umur: „Oh, da bi bila laž! — Ves svet v6 in vsem znane skrivnosti le prijpovedujem, na primero: če ženske ves božji dan pn oknu sedè in ga opazujejo; če se mu vsaki dan boljša hrana pošilja, nova ^dava obleka omišljuje, lepa rahla postelja napra'dja,kakoršne jaz nikdar pri snžnjih videl nisem; in če od neznano strani toliko cvenka in blenka dobiva, da gostarije napravlja, kakor je še danes dva ptuja klateža na vertu gostil, kjer so se veselili, in si z vinom, nalašč za to iz Dalmacijo prinesenim, zdravico napivali, — je moja misel taka, da to nobenega tolmača ne potrebuje, temveč je jasno in odkrito."
Paša: „Zadosti imam, zadostil — Umur! tilnik ti hočem zlomiti, ako lažeš. Pri tej priči se Iiočem o i-esnici prepričati. To izgovorivši odide ves razkačen proti domu.
Umur hiti za njim, in kedar ga doteče, poklekne pred-nj na kolena ter zdihne: „O milostivi gospod! prosim še, da eno besedico spregovorim. No zameri, ako te tvoj verni suženj oponmi nekterih reči. Bojim se, da ne bi te zvito ženstvo s sladkimi jeziki pretantalo. Ako se to zgodi, je po meni. Da pa sam resnico izveš, odhajaj; reci, da te dva — tri dni ne bode domii ; in keaar prideš iz mesta, zavorni k svojemu prijatelju Bekičbegu; jaz pa jih hočem opazovati. Hitro ko vidim, da je naš ponočni čuk v kletko zašel, k tebi potečem, da ti to naznanim. Potlej ne bode pomogel n^en izgovor, in pravica bode sodila."
Paša : „Umiii- ! prav imaš ; in, kakor si rekel, bo-dem tudi storil."
Kedar vidi Umur paSo odhajati, smeja se veselja ter , ame sam s seboj se pomenkovati: ,,5loja igra jo pri Jtraji in dobljena! Dobro vem, da bode moj nasprotnik k sestri' Sel, jej kaj o svojem bratu pravit ; a naleteti se £e, da bode joj! Pa tudi paša je do vrata v mojih mrežah, in, kcdar je ta borovž razto-goten, ne vidi in no sliši več. — Oh, ljubo moje serce ! še danes se bodcs ohladilo in nasitilo maščevanja, zagledavši svojega sovražnika z odbito glavo v kervi na tleh ležati, in poprdšnji dnevi sreče in počitka se bodo povernili. — Dolnce vže za hribe zapada; a zvezda mojo sreče vzhaja. Ilajte, voliči, dumù ! Umur vas ne bode več ^asel ; njega čaka hladna senca na vertu, kjer bode vince in rakijo (žganje) pijoč prevajal sladke dneve!"
XXII. Življciijc in Rmert — soseda.
Vže se je gost mrak na zemljo vlegel, in jele so zvezdo migljati po nebesnem stropu, kedar se Martin nameni. Milieu obiskati in jej Jankov pozdrav izročiti. Stopivši v sobo, za razgovor odločeno, dobi samo ÄElico pri delu. „Dober večer, ljuba sestra!" tako jo nagovori, „danes ti pa prinesem veliko novega in veselega, in od brata Janka pozdravljcnje. Misli si to čudo! preoblečen, kot slovaški kotlarček, ti on pride danes z našim, vže med mertve štetim stricem na dvorišče, kjer se zdajci spoznamo in mu tudi jaz povem, da se tudi ti tu znajdeš. Popolno vesel, da nas jo zasledil, poveniil se je on šc tlancK domii in mi terdno obljubil, da nas luičejo starši, naj stoji Se toliko dnarjev, "iz sužnosti odkupiti. Ves vesel sem in, da nisem v Turčiji, vriskal bi in prepeval, da bi goro odmevale."
„Oj Älartinc! kaj vse ti iripovedujcš!" reče Jli-lica. „Bog je uslišal našo iiiolitev in naše zdihovanje, in vže sama misel, ti nočeš v tej neblagoslovljenej zemlji pokopan biti, ima nekako tolažbo v sebi. Vendar se plašim dnevu in ure, da se od tod ločim; in
kdor me zaderžuje, to je moja dobrotljiva, uboga in nesrečna Eminija. Da dì jo mogla s seboj vzeti, bila bi moja sreča popolna. Ne smem si misliti oneea trcmitka, kedar so ž njo razstanem ; oli! to bode joka in zdihovanja! Zares bi rada ž njo do smerti skup živela, da nisem v Turčiji, in bi mogla stai-še in vaju, brata, le včasih videti."
Sedaj se duri odpró, in Eminija vsa preplašena, stopi v sobo, ter reče: „Strali me je samej biti, in prav je, Martine! da si tudi ti prišel. Celi popoldan sem nepokojna, in no najdem mirii, kakor da bi me velika teža tlačila; žalostne misli me sprehajajo in skušujavec me na novič zalezuje z vso močj0. — Ü mraku se vsa ti-udna vsedem na blazine poleg stene in zadremljem ; pa toliko da oČi zatisnem, vže imam strašne sanje: Tla pred menoj se Sirom odpró, in v temnotnem prepadu slišim molklo šumenje, kakor viharja in sflo\'itili valov. Med tem, da v brezdno stermim, priplazi se na kviško strahovit pozoj. Koža mu je zelen^sta, perute mrenaste in kačji rep se nui vije na vse strani; očesi mu šterlite, kakor dve kcrvavi jajci, izpod čela, in iz ostrozobih čeljust mu šviga plamen ; postavi se na zadnji konec, razprostre svoje templje proti meni, in zazijà, hoteč me požreti, — kar se prebudim, in sem k vama pribežim. Se se mi od tega pogleda nogo tresejo in serce glasneje bije."
„Ljuba gospd!" reče Milica, „umirite se; vaša kri jo vsa zbegana; in nisem li vam sinoči rekla, da bi predolgo šivanje v noč vam vtegnilo škodovati V — Slišala sum še doma, da je kralja Savla duh otožnoati prevzel, in da mu jo mladeneč David, na harpo vesele in pobožno pesmi prepevaje, dušo razveuril in notranji mir povernil. — Martine! ti znaš lepo peti; ondi lìa steni visi tamburica, idi in zapoj nam kako lepo domačo."
Martin vbere strune, in prične s tihomehkim glasom peti:
Stoji, stoji na hribu zelen hrast, Verh njega pa je čuti pe^a slast ;
Na vejah dvoje drobnih ptic sedi',	^
Prepeva in veselo žvergoli,
Da vse poljane, hrib in tihi log Odmevajo od pe^a krog in krog.
Med listjem v gnjezda pa mladiči spé, Obemjene so kviiko jim glavé.
Detinski je vetriči zibljejo. In hitro mim letd poljubljajo.
Joj! ropar, sivi jastrob prileti. Pograbi mlade, ž njimi v gozd zbeži !
Oh, kako stara zdaj žalujeta, Sedd na veji milo čivkata !
Do tal perute pobeiujeta, Na stran glavice tužne klanjata.
Za jutra v travi ju mcrtv& dobd; Od tuge poc'lo jima je sercél
Stoji, stoji na hribu zelen hrast, Verh ujega se ne čuje pe^a slast;
Skoz listje molklo le vihar buči': Veselih, oh! veselih pevcev ni!
Še ponovi Martin poslednjo veratico: „Veselih — pevcev ni I" kar lopne nekdo s tako močjd na vrata, da se vse potrese in duri odskočijo. Na pra^ stoji sam paSa. Serdito zagermi: „Zemlja požeda vas, pasje poSasti in satanov zarod!" ter seže po sablji, du ui vso na kosce razsckal. Sreča ubogih, da jo ie v naglosti kod Bekičbega pozabil! Potem se zakadi, kakor divja zver med nje, sune Martina, da v steno odleti, Milica omedli in se zgrudi, in malme Eminijo s pestji'i po glavi, da sc vsa omotična zveme na tla; na tó divja in razsaja skozi vse sobe, meče ob tla kletko in cvetične posodo, lopotd z vratmi in
kriči: „EEalo, beiiči in pomagaSi! halite, balitele-sem gori. — Kaj Stentate? — Eiam vas je vrag odnesel? — In ti, jetničar, kje si?" — Eedar zaspani sužnji prisopihajo, veleva jim paša, vse tri nesrečnike zvezati m v ječo pometati. — „Podavite je," reče jim, „kakor kre^i vrahiča!" pa se premisli, in pravi: „Ne, ne ! pustite jih kake tn — Stiri ure Se živeti, da se nem^o piskati in cviliti naucé; potem pa storite konec ž niimi hrez usmiljenja!"
Med tem da je paaa tako divjal, pristopi Umur k Martinu, ki je na steni slonel. „Neumno dete !" nagovori ga, „neče te več mikati, druge poStene ljudi iz službe spo^vati; kajti prej nego preteče Sest ur, glodali bodo psi tvoje kosti in ti vrane oči iz glave kljuvale." — äladkogrenek smeh so mu ziblje na mačjem obrazu, kakor opomnjenej zveri, kedar se z vlovljeno mi^o igra. — Alartm molči in povzdigne v nebo svoj sobni obraz, kakor da hoče reči: „Oče, odpusti mu! saj ne vé, kaj govori."
Med tem prihrumé strežniki v sobo. Jetničar, kteri se je videl bolj usmiljen od drugih, pride k Milici, zadene si jo kar na ramo in jo odnese. Emi-nijo, na pol mertvo, vlečeta dva rablja, Martina tirajo in sujejo Štirje pred seboj po stopnicah in pahnejo vsakega posebej v ječo, ter vrata zaloputnejo.
Zares kaj je ta svet? Nobeno veselje ni varno in brez grenkosti, in samo življenje je sosed smerti !
PaSi se jo volja izpolnila, a ni mu bilo več doma ostati, in akoprem je komaj polnoč pretekla, za^jové konje osedlati in ljudi zbrati, da odrine ž njimi na lov. Kedar svojega konja zasede, izroči ključe jet-ničaiju, rekoč: „Na ključe, pazi dobro na vse, in kedar se povomem, glej ! da se glave vseh treh jetnikov katalijo pod kopiti naSih kSnj. Porok mi je tvoja glava!" rotom pozove Umura: „Véma in po-Stena duSa! stopi bliže k meni. Na mojej desnd strani jahaj, in no boj se, da te Se kedaj kak bab]i jezik iz službo spravi."
To izgovori, in cela derhal beži kakor divji lov proti kraljevim Sumam.
XXm. Turške ječe.
Nekdaj bo bile ječe povsod strahotne, a turlke BO vse druge presegle; ne le da so bile zelo eloboke, se niso čedile, in so bile polne blata, ampä obsojenci so se večidel ondi klali, njihova trupla tam gnjila, in kosti raztresene po vseh kotih ležale, kar je strahoto teh jeß še bolj povikSevalo.
Taka je bila tudi ječa, v ktero so bili Eminijo vergli. Kdo more popisati njene sedanje občutke, ki se z nobenimi besedami izreči ne dajo? Kakor se valovi dm^ verh drugega mečejo in podé, enako tudi kod nje ena strašna misel pobija drugo še straS-nejSo, dokler ne prične svojega stanili nekoliko mirneje razmiSljevati. Niti temna ječa, niti mokrotne, z zelenim mahom prerasene stene, niti merzka, s kervjó nakvagena tla, neprenesljivi smrad, bele mert-vafike glave, niti sama smert so jo bolj plaSile, nego to, da mora umreti v tolikofinih pehotah. Če je vže glas m-eSno vesti o samotnih urali močdn, mora on pri zdravem, a smert pred očmi imajočem človeku silen biti in zatirajoč. Res spoznala je Eminiia svoje grehe ; spoznala, da jih je sama kriva ; čertila je je vže dolgo časa, in rada bi bila umerla, samo (la jih izbriše; a tako se greh samega sebe v svojih nasledkih kaznuje, da božjega namestnika, kterega je v mladosti varala, ni, da bi jo zadolženja rešil in jo božjega pomiloSčenja zagotovil. Bog pa, ki jej ie po nesrečah in po Milici pot poboljšanja pokazal, je ne zapusti, in v njej obudi ono upame, ktero bogoslovci upanje proti nadi imenujejo. V svwih predsmertnih težavah jame moliti in zdihovati: „Jaz popolnoma zapuščena, ubopa stvar nimam pomočnika na celem svetu! K tebi tedaj, o Bogi jjribežim in vpijem: Ne hodi po ostrej svojej pravici z menoj v sodbo! ne zavcrzi me! bpoznam, da sem gcrdo žalila tebe, svojega Bt>'arnika in odrcšonika, ki te hvalijo kenibi in scraii in vsi svetniki. V celem svojem življenji ne najdem ni enega dobrega dela, ampak, kar me neizrečeno boli, ncprctorgano rajdo pregreh in slabosti.
Ne smem se tedaj primerjati desnemu zlodelniku na križu, niti Magdaleni podki-ižem; znam, da sem najhujša grelnica na avetu. Ali, Gospod! tvoja milost presega visoka nebesa, in je veča, nego so grehi vseh človeiuh otrok. Zatorej stori čudo usmiljenja svojej nevredne] služabnici, in moja usta ti bodo hvalo pela, in tvojo neskončno milost in dobroto oznanovala grešnikom."
Kedar jetničar Milieu v ječo prinese in na slamo položi, se ona nič ne zave, pa njena omcdlcvica sc spremeni v j)rijazne sanje. Dozdeva se jej, da pase doma ovce, in sedi na skali domačih hribov. Okrog nje, kakor bi jih kdo posojal, uvetó marjctice, zvončki, zvezdice in se dilige rožice, in polnijo zrak s svojo vonjavo ; bele ovčice se pridno pasejo po zelcnej planjavi, in nedolžna jagnjeta se radujejo poleg svojih mater; njene verstnice, pastirice, vodijo kolo in jo pozdravljajo ; domača hiša prijazno pod njo stoji V solnčneni žaru, in od samostana prihaja velika procesija proti cerkvici Matere Božje dobrega svèta; pobožne molitve s petjem se slišijo, bandera po zraku vihrajo, in zvonovi tako milo pojó, da se naslisati in nagledati ne more; ovčarski pes Risan pa podi neko čemo, pošastno zver prek gore tako jaderno, da mu pesek izpod nog leti. — Nedolžnost ima zmerom čisto miS-l^jenje in poželenje, zató jo tudi blažijo lepe in prijetne sanje.
Prav bi bilo, da obiščemo tudi Martina pred njegovo smertjo, a kmalu pride prilika, da se ž njim sestanemo.
Po pašinem odhodu je zavladal mertvaški mir po dvorih; beriči m sužnji so pozaspali, le jetničar se jc v velikih skcrbóh pred ječo sprehajal in sam s seboj na pol glasno pogovarjal : „rol dneva," reče, „sem V službi, pa na lepe reči sem naletel! Oadno in merzko je življenje v Turčiji: klati, moriti in daviti — to je tu navadno! — Deklica in deček sta haš otroka; pa^nja iie more več od tri in dvajset let imeti. — Ce niso kake spletkarije, so zares smerti vredni. — Umur mi je rekel, da so vsi kri-
Muti BoSju dobrega svetu.	T
stijani; in morebiti je to edina njihova krivica? — Bodi si to ali ono, — moji bratje so in potrebujqo, ako kedaj, vsaj o smerti, dušne pomoči. Kaj veQà, kar hoče, jaz grem jih na svojo nevarnost prasat, ako si spovednika žele." — To izreče, vzame ključe od ječ, vtakne svetiLiico pod obleko in gre na pervo v ječo, kjer je bil Martin. Tiho odpre vrata in zapre. Martin se ustraši in reče: „Ljubi mož! poterpi, da nekoliko pomoUm in svojo dušo Bogu izročim, potem pa izverši svoje kervavo povelje."
Jetničar: „Ne, ne, mladenič! nisem prišel te morit; samo povej mi, si li kristijan in se želiš spo-vedati?«
Älartin : „Da kako, dobri prijatelj ! Bog naj ti ])lati to tvojo skerb z največo srečo v tem in drugem življenji 1"
Jetničar hoče oditi, a Martin ga zopet pozove riikoč: „Bi li mi hotel neko malo službo storiti?"
Jetničar: „Iz serca rad."
Martin seže pod svojo robačo po svetinjo Matere Božje dobrega svòta, in mu io izroči s temi besedami : „Nd to blagoslovljeno svetinjo ! da jo po mojej smerti oddaš mojemu stricu Juriju. On je pašin ogljar v kraljevih šumah in mu reci, naj jo pošlje mmim ljubim' staršem in jim pové, da je njihov sin ]lbfartin do poslednjega izdihljeja na-ine mislil, da je kot kristijan umerf in Jih v nebesih pričakuje." — Potem se začne britko jokati.
Jetničar z začudenjem ogleduje svetinjo, poljubi jo pobožno in Martina nagovori: „Kako je mogoče, mladi človek! da si se tako spozabil iu'kaj smerti vrednega })očcl, ki sveto podobo Matere Božje na svojih persih nosiš? Pa povej mi, od kod si in kaj to je v to nesrečo napeljalo?"
Alartin reče: „Najprej te moram zagotoviti, da seni nedolžen. Sin pa sem poštenih kmetov iz Do-lenakega, in o lanskem ratu (boju) so me Turki s sestro Milico vred le-scm vsužnost odpeljali, in sam ne znam, zakaj na smert obsodili."
Jetničar se zavzame in ga vpraša: „Jeli? Ti se zovel Martin, in tvoj oča župan Marko?"
Mai-tin: „Od kod ti je vse to znano?"
Jetničar vzdilme: „Öh, dolgo sem poprašoval in vaju iskal! A mili Bog! v kakoSnem stanu n^deni vaju, otroka prepoStenin staršev, mojih njnvefiih dobrotnikov na zemlji ! Ilanjenega so me pod svoj krov sprejeli, kot svojemu lastnemu detetu so mi stregli z ljubeznijo, kterc dopovedati ne morem in prej, nego sem bil kerSčen, in som Jezusu in Mariji svoje serce daroval, sklenil sem z županovimi živeti in umreti. Sedaj hočem nad vama tum v djanji pokazati, kar sem obi ubil. — Ne boj se, I^Iartinč! Gospodar sem, imam kjuče celo hiše in nikdo se vaju ne smo dotakniti; kedar se pa paša domu povcrne, hoCem ga na kolenih prositi, da naj vaji oprosti. Ako pa mojih solz ni proSinj ne usliši, volim umreti, negd unti: Mihaljko je bil nehvaležen človek! — A čas, ljubi Martine! naglo mine, moram tudi Milici izpoved napovedati."
Kedar Mihaljko pride k Milici, najde jo mirim spati. Polahko jo prebudi ter reče: „lAilica! oča in mati te d:ijo lepo pozdraviti; pa tudi sosedovaNežika, Kovačeva Ani^, Kerpanova Jerica in še druge tvoj« prijateljice." — Sirota odpre oči, vidi strašno ječo in spomin nocojšne dogodbe se jej v misli poverne ; zatorej globoko vzdihne in milo zaplaka. À[ihal]k(i jo na vso moč tolaži. Ali kakor kdor tone, vsako Se tjiko malo vejico zgrabi, da se verli vode vzderži, tako sn tudi Milica oberočke poprime malo nadr?, Ictera jej je zablisnila po Mihaljku. Kedar Mihuljkn Milico o])omni, ne bi li se rada izpovedala, ona poprosi, da bi so ta dobrota tudi Eminiji skazala, četiar ona pnserčno želi.
„Oe je pa tako," reče poprejšnji, „ne grem k njej, temveč hitim po gospoda, da nas dan ne zatečf, Ivar bi nam vsem v nepriliko hodilo, posebno pa lehko luašnika v veliko nevarnost pripravilo."
Potem on odide, in se kmalu povernn z onim menihom, ki so njegovo mater kerstili, naravnost k
joči, v kterej je Eminija javkala in zdihovala. Pred ječo JMihaljko postoji, obleče očeta franciSkana po duhovsko in je spusti s svetilnico v roci skozi vrata v ječo. Vže si jo jetnica mislila, da je prišla njena skrajna ura, a kako se pa začudi, ko vidi mainika K Stolo pred seboj stati! Oglasi se: „Je li to prikazen, ali je pa v resnici Bog uslišal vpi^'e svoje nevredne sinžubnice, in je poslu še svojega angelja, prej nego se iz sveta ločiraV" Potici pade k nogam božjega namestnika in jili jame poljubovati.
Izpovednik se branijo, rekoč : „Ne, ne! Jaz nisem angelj božji, ampak slabosten in umerljiv človek, kteri tudi božje milosti potrebujem. Prišel sem pa viuii tolažbo, dušni mir m veselje delit, ako mi svojega zaupanja ne odtegnete. Želite li se tedaj svojih grehov izpovedati, glejte ! tu in pripravljen sem." — JMašnik se nasloni na steno, Eminija pa poklekne in se tako ponižno in skesano svojih grehov obtoži, da maSniku sobso obraz polivajo. Kaj so jej mašnik rekli in kako je podumli, to je kod nju ostalo ; samo to je znano, da so jo zapustili potolaženo, vso prerojeno in z novim duhom navdano.
Kedar bo se vsi izpovedali, pristopi Se Mihaljko k menihu, rekoč : „Prosim, tudi mene izpovejte ! znano mi je neusmiljenje in svojeglavnost travanskega paše. Vadlja so za m^e življenje, ker njegovih zapovedi ne i^ohüm, nečtolžmm prizanašajoč."
Izpoved jo zveršena, in Mihaljko pripelje vse tri jetnike v svojo sobo, ki je stala poleg ječ. Tam popadajo vsi štirje na kolena, da svojega Zveličarja l)rojmeio kot poslednjo popotnico v večnost. Po svetom obhajilu je izpovednik Se opominjajo, vdati se v božjo voljo, vse svoje zaupanje v Boga postaviti iu 8 svetim križem blagoslov podelivši odidejo.
Mihaljko hoče, da jili v ječo odpelje, a nastane tako jokanje in /.dihovanjo, da ni izreči. Milica se oklene z ono roko brata", z drugo Eminije in se ne da od iiju ločili. _ Jetničar prigovarja, da jim to nič lic hasno, opominja je, da »obe in njega v veliko nevarnost pripravljajo, in kaže s perstom beli dan, kteri
je jel skozi okna v sobo svitati, dokler poslcdnjiß ubogajo in se izdihovaje povemejo v ječo.
XXIV. lov.
čujte, rogovi pojó! zapustimo temne in zaduhle turške ječe in zapore; pojaimo rajse za pašo iia lov. Pervi jase pasa berzega sarca ; poleg njega se Umur ziblje na konji, in za njimi jezdi ostala družba, sokole na ramah ali pa lovsko pesjad na vcrvii-uh. Kedar pridejo na namenjeno mesto, se vžc dani. Kraljevi gozdi stoje vsi v megli, kakor v dimu; debele rosne kaplje visijo od listja, in po travi čivkajo poicdne ptice, si hrane isk^'oč. Tu postoju, in raz-dclivši se riizidejo se po ^a in dva po iieizmenicj hosti. Paša z Umurom jaha po ozkej stezi, in kedar nekoliko na stran okrcne, zagleda'divjega prusca, lopo veliko zver, ki po zemlji rije. ]ierž dà Uinuru znamenje, da naj miruje, snido s konja, privožc ga na drcvu, ter se polaliko bliža svojemu nasprotniku. V pravej daljavi se spusti ua ono Kolenu in juine na prasca Uričati. A gladna zver so zato no zmeni, ter se pase svoj pot, kakor da bi sama bila. Da bi jo razdražil, seže paSa po pušico, dene jo na lok in kedar ustreli, ziblje se vže pušica v tolstem prasjcin stegnu. Sedaj opazi zver, da tu ni šale, otrese sn iozno, da puSica izpade, ščetine jej vzrastejo, očiza-DÜHnejo in z odpcrtim rivcem tako naglo na pat^a nahrumi, da se ni mogel dobro v bran postaviti; bo-dalco mu pade iz roko in divja zver ga podere na tla. Sreča njegova! da se je toliko zavedel, da jc glavo in persi s kaftanom pokril. Sordità zver ga Bilje in preobrača z rivcem po hribu navzdol, on pa milo kliče: „Umur! pomozi, pomozi!"
Ta pa zavpije: „O Arimuza, o Arimuza! rL'sni(;a so tvoja prerokovanja!" ter odjaha v skoku proti Travniku.
Itilo bi ^a paši, da ni naglo pomoči. .Janko in njegov stric idcta, nazaj grede iz Travnika, po ravno istej stezi, kar zaslišita milo na pomagaj vpitje. Odmah verže Janko svoj koš na stran, in naglo, ka-
kor bi mignil, je na mestu nesreče; vidi lovsko bo-dalce v travi ležati, nekoliko niže pa divjega prasca s prednjima nogama na paši stati in mu omeko tergati in cesrati, da je na kosce letela. Tu ni bilo čakati ali premišljevati. Z^abi odpadlo bodalce, in počne zver dražiti in hujskati. Berž da zver Janka opazi, ostavi pašo, ter plane na njega. On poklekne na levo koleno in na desno nastavi bodalce; kedar razljiitena zver z vso silo na-nj pridivjd, nasadi se na ostro železo, ktero jej vrat do serca prederò, ter se hrc^eč in kri bljuvajoč pred Janka na tla zverue.
tem tudi Jurij sem pribiti, in oba tečeta k paSi, ki je na smert ustraien na pervem kraji ležal. Ona ga vzdi^eta, popravita mu razmerSeno obleko, kolikor se je dalo in najdeta, da jo v tolikcj borbi brez rane ostal. Kedar se paša zavù in vidi svojega sovražnika umorjenega v kervi plavati, vj)raša:
„Kdo vaju jo bil tolik junak V" — Jurij pokaže B pcrstom Janka.
„Verli niladene0!"_reče paša, „spoznam, da no bi brez tebe več živ bil. Baš bi so ti pristal vojanki stan ; kajti korenjak si od glavo do pete, in ako liočcA, rad te med svojo vojake vzamem; ali pa, čc ti je ljubše zliito in srebro, tudi toga imam dovolj ; tedaj govori in izvoli, kar ti tvojo aeree zahteva."
„Niti eno, niti drugo, veličastni paša!" odgovori Janko, „so mojo želje, samo eno malo prošnjo imam d() tebe, ktero leliko izpobiiš : Izpusti iz sužnosti mojega brata JVIartina in mtijo sestro Milico, ki kod telj« služita, da se piiverneta na svoje dumačc ki-aje ; kajti starši za njima neizrečenu žalujejo!"
l'aša na to vzdiline: „Kaj ti bode, ako jc samo Kn mi»gočc!" — Potem zakričf: „Uuiur, llniur!'- A Ilmura ni liilo najti, niti iijegovcga konja; samci pa-«in šareč je privezan stal i)iileg drevesa. — „I h! TnTua mati zemlja," reče, „ni izlegla strupeneie in zvitejo kačo, nego je ta hinavec. O Unnir, IJnuir! vso to hočeš ti jioSteno piatiti !" — Potem razloži paša le poveril vse Lmiirove pletkarijn inveli: „Naglo za-jaši, mladič! mojega konja, reši, ako so Šedade, živ-
Ijenje vseh treh jetnikov in da jctničar spozna, da si od mene poslan, imaš tu moj pečatnik." — Pasa mu natakne perstan, Janko pa zleti kakor ptica na cesto in dalje proti Travniku.
MihaHko pa se splazi verli bližnjega minarcta in gleda kakor orel s tc višavo na cesto, ktora se vije proti kraljevim šumam. Poln težkih brig, premišljuje sem ter tje, in jame sam s seboj govoriti: ,,Bog sam vé, kako se bode ta stvar izšla V Brez posebne božje pomoči smo vsi izgubljeni! Le predobro mi je paša znan!" — Sedaj napne svoje bi.stre oči ter reče: „Kaj vidim? Nekdo jaha na vso moč proti mestu; ves je v prahu; ta mora pašinih kdo biti! Vže ga razločim: Umur je! Kaj ga je tako naglo z lova prineslo? 8amo da ne bi kaj žalostnega bilo! O on Je zvita lisica! Mihaljko, pazi so ga!"
\ es radoveden snide z minarcta in se vstopi pred vežna vrata. Umur prijaha in skoči s konja. „Kaj se je pripetilo?" vpraša ga Mihaljko, „da tako naglii domii prideš, in kako se ima kiij' paša na lovu V"
„O moj predi-agi Osnian ! ki te rad imam kot zlato solnce, kaj ti povem ! Paša je odšel v kortovo deželo, ali da ti bolje rečem, v prusje žrelo. Sam sem polog njega bil', kcdar ga je divja zver tergala in vcrovaj mi ! on neče na tem svetu nobeno niti bele, niti černe več ziniti." Potem se Umur ogleda in začne tiho govoriti: „Vem, da si pameten človek. —Osnian! sreča te išče; ne zaverzi jo. Podaj mi roko, da nie ubogaš, in še danes moroš z menoj vred bogatin biti."
]\Iihaljko mu seže v roko, ter reče: „Jaz samo ne znani, na kak način?"
Umur: „Paša ti je pri odhodu na lov vse hišne ključe izročil, on v rjiji kod preroka Maiionieda nn bo več rabil zlata in srebra; poberiva ga rajši midva in ]>rcj, nego sc njegova smort razvó, svalaliko prek morja" v It^iji, kjer so bova s tem flnaijjem kot dva spaliija (grajščaka) gostila in se dobro iiiicla."
„()'], ti gerdi skužnjavec!" zaroti ga Mihaljko. „Zineroni sem živel pošteno, če tudi siromaško, niti «o se moje roke kedaj ljudskega blaga dotaknile ; in
da je tudi i'csnica, kar ti voliš, zakaj si ti, nevcljavec! Bvcnega gospodarja t smorti ostavii (zapustil) in sem pribežaJ, da sedaj svoje grehote s tatvino pomnožiš? Sam lehko spoznaš, da nič dobrega ne zaslužiš. Iskal si in zdajci dobiš svoje plačilo!" Pri teh besedah ga zgrabi in verže na tla; pozove Se dva druga na pomoč in — ajdi! ž njim v ječo. „No, dobro!" misli si Mihaljko, „on je nakanfl mene opehariti, posled-njič sem jaz njega."
Potem gre Mihaljko na svoje poprejšnje mesto, )a komaj na verh minareta pride, zapazi drugega ahača, kteri še hitreje jezdi. „A to je sam paša," veli on, „poznam konj a šarca." Gleda in gleda. „Konj jo pašin," govori dalje, ,,a neka čema pokvelra na njem sedi! Kaj se je paši pripetilo? Kaj velja: njegovi lastni sužnji so se spuntali, ubili ga in ga iščejo še doma obropati ? Mihaljko, ti pa bodi pošten človek !" Naglo zderdrA po stopnjah navzdol in teče jahaču naproti. „Tujčc, stoj !" zaropotd na-nj. „Od kud imaš tega konja?"
Janko veli: „Od paše, ne zaderžuj me, ker sc mi jako mudi." — Med tem zapazi jllihaljko zlati pašm pečatnik, kri mu zavrò ter hiti prašati: „Od kod pa ta pcrstan?"
Janko: „Paša mi ga je dal."
Mihaljko: „Oh, strašna sleparija, in Bog zna, kaj Be! Eden veli: Paša je mertev, m dnigi: On jo živ. Ves li ti? Nikdo me ne bodo pregovoril, da dì naš paša skitajočcmu potepuhu zaupal svojega najboljšega arabskega konja, kamo li svoj pečatnik ! 1 o hodi ti starim Ichlcovcrnim babam kazat, ne pa meni. Knega takega ptiča sem ravno popn^j vjel; para mu pa hočem vale sedaj poiskati." — To izustivsi potegne Janka s konja, in hoče, da ga pod sc spravi; a sreča so prcvcržo, hi Mihaljko Toži pod Jankom na tleh. — Alihaljk», ako]irciii pnžugan, zgrabi ga za robačo (srajco) na persili; kar s« ona odpne, in sc zasveti svetinja Matorc Hožjc dobrega sv«'ta. — Mi-haljku stopijo v glavo slari" spomini, zat«i vpraša svojega nasprotnika: „Nisi li ti Janko?"
Janko: „Da! tako me zovejo." —Sedaj se spremeni sovrasto v največo ljubezen. Mihaljko ga objema in stiska, da bi ga skoraj zadufiil, vpijoč: „Moj Janko, moj Js^o!"
Janko pa misli, da se temu možu v glavi meša. „Moj Bog!" vzdihne on glasno, „pomozi mi, da samo brata in sesti-o živa najdem."
Mihaljko se nasmehe inreSe: „Martin, Milica in Eminijaživ6! Jaz sem jetničar in jih nisem dal pomoriti ; kajti nedolžni so !"
Potem razloži Janko svoj prigodek v kraljevih gozdih, Mihaljko pa to, kar se jc med tem doma go-mlo ter pristavi: „Škodljivo bi bilo, jetnikom na-nagloma naznaniti njihovo pomiloSčcnjc in odpust iz sužnosti. To jim mislim zaporedoma priobčiti, da njihovo zdravje kaj ne terpi."
Janko mu priterdi, rekoč: „Stori, prijatelj! kar koli za pravo providiš." — Mihaljko skrije Janka za zid, gre, odpre ječe in zavpije: „PomifoSčenjc!"
Potem izpelje jetnike na dvorišče ; Janko pii so ni mogel dalje zderžati in plane iz svojega kotička proti Martinu in Milici, in na glas vsklikne : „Neleuo-miloSčenjc, ampak tudi izpuščenje iz sužnosti ! Za teden dni vidimo zopet svojo domovino in svoje ljube starše!"
A kdo jo ta, da bi sladkomile trenutke njihovega snidenja po tolikem terpljenji vredno popisal? Mi veržemo ])ero na stran, samo to še dodamo, da so se vsi trije, kakor da bi bili iz enega stebla izrasli, objete deržali, da so se najslajši izdihljeji in nagovori čuli iz njihovih ust, in so njihove oči prelivale solze najčistejšega veselja. Eminiju, na steuru sloneč, jo občudovala to bratovsko ljubezen, kakoršne še ni nikoli videla; Mihaljko se je po dvorišču ^or indolšetalin .si solze iz oči brisal, rekoč: „To so ljubeznjivi otroci! Tako se radi iiniijo, da so mora človek zjokati, če bi tudi knmencno serue v presili imel. A kaj še le bode, kcdar pridemo na Dolensk» ! (Jndaj tudi meni poreče stari župan Marko : Tudi ti Mihaljko, moj dragi sinku ! si se moško obnašal in pošteno."
XXV. Stanovitnost.
Eminija se poverne z Milico v svoje poprejšnjo sobe in najde vso posodo poliito, rože pomandrane m ptice mertve po tleli ležati. Solza, znamenje notranjo žalosti, pnigrä jej na trepalnice. Med tem da Milica vse to pospravlja, oberne se Eminija k njej, ter jo z milim glasom nagovori : „Glej, Milica ! rožice, ki so me nekdaj molčeče tolažile, so zvenile in se posušile ; ptice, kterc so me v niojej samoti razveseljevale, so ntihnilc in BO mertve; in tudi ti, moia prijateljica in moj an-gelj vurh! me bodeš zapustila, ctli se nikoli več ne |jovcrneH v otožne turške kraje; pa tudi tvoja Eminija je pripravljena, da še d<ancB odrine v svo o pravo domovino. Moja smert se bliža, malo mi je še živeti, in mislim, da tudi ti češ Se biti priča mojih poslednjih izdihljcjev. Äloj sklep je storjen: rajši umreti, nogo dalje v tej prcgreSncj zvezi živeti. "Bog bode zveršil dobro, ktero je v meni pričel in mi podelil stanovitnost do konca. Rada umerjem; na se izide volja božja! Naj Najviši sprejme žertvo (car) mojega življenja kot pokoro in spravo za moje ^ehe ! Ta svet me več ne mika, mojo želje me ženo za Jezusom, ki se je tudi mene uboge stvari tako prečudno ui<milil. Hodi tedaj zdrava, moja predraga Milica ! živi srečno in veselo ; pozdravi mi doma očeta in mater ; in kcdai* mc vou no bode, moli za me, ter se vedno s]>omÌMjaj, da le nedolžnost, poltožnost in poštenost morejo človeku pravo srečo podeliti."
i^Icd tem nastane na dvorišču velik hrup; kajti
1)aBa s(i ju z .Turijcm in lovsko družbo domii povtu-iiil. 'nrvo vprašanje nm je bilo: „Kje jo IJnmrV'' — Milialjko j^iritnV-c hi mu vse pove, kar ]c zlodeliiik storiti nakanil (namciiin, paša pa scrdito zavpije : „Sluga ! izberite najdaljši kol, postavilo ga pod moje ukiici iii naboditu tega jisaiia-nj, da se moje sorce razvrsoljiij*-, kedar ga vidim umirati."
Kabelj, kti-ri jo po-iij v ječo šel, pride prcstraSi-n nrcd iMišo, vzdigne proti nctm mko ter reče: „Bog JU sodil! Ihiiur je mcrtcv. Kedar je zaslišal, da si
se, slavni paša, živ domii povernil, pregriziiil sije na rokah serčne žile, in leži sedaj na tleh v mlaki svojo lastne kervi." _
„Dragim je," pristavipaSa, ,Jumo kopal, pa jc sam va-njo tefebil!" — potem gre v ženske sobe iii se Milici nasmeje rekoč: „Tvoj brat Janko je veri deček in izversten lovec! Življenje mi jereSil; zató pa tudi izpustim tebe in Martina iz sužnosti."
Sedaj j>rÌBt(roi Eminija, verže se prcd-nj na kolena in ga prosi: „]\Iogočni paša! zarotiiii te pri živem Bogu! usmili se tudi mene in daj, da se povcrnem v svojo domovino, in tam v kakem tihem samostanu objokujem svoje pregrehe. Nisem bila zarubljcna, kakor drugi sužnji in po turških HCgah so more najin zakon razvezati. iiloja vera mi bruni, dalje tako živeti."
Serdito j(M paša odgovori: „Tujka! ti me bodcš učila mojih zakonov in mi kazala put, po kterom imam lioditiV Alar si slepa, da ne vidiš sramoto, ktcra bi od ondod za-me izvirala. ]\Iolči tedaj in ne govori, ako hočeš, da ti glave pred noge ne položim."
Emiuija pa mu stalno in mirno odgovori : „Stori, kar ti jo drago! Z mojim truplom, kot močnejši, moreš zapovedovati ; nikakor pa ne z mojo voljo. Volim umreti, nego od svojega izrečenega »klopa odstopiti."
Paša zagerči, ori niu planejo izpod čela, nos se pnbesi, lica raztegnejo, zobje zaškripnejo in vsi udio se viji), kakor bi je kerč lomil. Z desno roko zgrabi lOminijo za lase, z levo pa išče kaj ostrega, ^ bi jej v serce zasadil. Med tem da jo Kot divja zver po lisi vlači sem ter tje, ona niti ne zdihuje, niti ne plaka, ampak samo potiho sveta imena „Jezus in Marija" izrekuje. Vže zagleda skiirie na oknu, se bliža, Hcga" po njih, — kar se čujn Mihaljkov glas : „Slavni paKu! (.'ar;jki listonoSa »sultanovim pismom te »podcj liričaknjo." Sedaj l-iiniiiijo ostavi (zapusti)in liitro odide, l'ìniinija »i svojo zmeräcno oblelvo popravi, si lase v rud dene, poklekne na mesto, kjer jo je pa-ša ostavil, moli in reče : „Oj Aliliea! moli, moli za svojo poprejšnjo go»pó, ki jo na pragu večnosti!"
Kedar paša v spodnjo sobo [iride, najde carskega
poslanca ondi sc z ]\IihaIjkom turški pomenkovati. Ta BG paši globoko priklone, seže v torbico z zlatom ob-šito, izvleče pismo v zeleno svilo zavito, poljubi ga, na čelo pritisne, in ga z obema rokama nad glavo deržeč, nese pafii, kteri ga ravno tako na usta in čelo pritisne, razpečati in ga, ker se je po vsem telesu tresel, Mihaljku odda, da ga prebere. So pa turškim velikašem carska pisma bele ali čeme ptice, kakor
i'im vže naznanjajo ali milost ali nezadovoljnost nji-lovega gospodarja; večkrat pa svilen motvoz v sebi hranijo, to je: povelje, naj sprejemalec % njim samega sebe obesi, vsi gledajo in pazijo na Mihaijka. Ta se odkaSlja, potem polahko in na glas bere omenjeni list :
„Mi Mohamed III. padiSah in car vseh čarov in kraljev, pravi prorokov namestnik, glavar vseh pravovernih muslemimov in senca božja na zemlji, damo tebi, Murad, verni sluga in ^aSa v liosni! na znanje, da smo po svoje! blagej vulji sklenili povzdipiiti te k časti glavarja cele Ana-tolije, in v znamenje svoje naklonjenosti te izberemo v svojega zeta, zaročivui ti svojo predrago in premilo hčerko Ilebetullah. Ne dvommio, da prijemši ta list,
Roletiš mahom na perutah zlate pokorščme in vroče ^ubezni k našemu prestolu. Začasno pak izvolimo našega sluga, janičarskega ago, v poglavaija bosanskega pašimka."
„Dano v našem prestolnem mestu itd." ('esar si paša ni sanjal, to je dosogel, in njegova ča-stižcljnost jo bila nasičena; zató lepo j)ogosti carskcga poslanca, izpusti Jurija iz sužnosti in Klihaljka iz sliixbu, v ktero jc bil le začasno stopil, obdaruje .lanka in vse drugo a kal'tani in duarjem na pot, in prepusti šest konj , da sp na svoj doni i)ovemej<i. Na v]ira8:injc MiiialjkcWo: ,,('onii\ toliko kònjV" odgovori: „Štiri konju potreliujeji) .lankn in njegovi sorodniki; peti naj bodo tebi, f)8inan, da jih spremiš domeje, maWr tudi ua dom; šostugu pa naj ima Kminija, ker želi
v svoje kraje poverniti se. — Osnian ! sporoi-i to Enii-niji, ker moram jaz carigi-ajskc novice tudi agi pri-
obSiti. Glejte! da še necoj o polnoči odrinete." — Akoprem je bil paša sirov mož, vendar ga je njegovo poslednje djanje in ravnanje z Eminijo opevalo in sramoval sc je, pred-njo priti, zatt') hiti k agi, kjer sta se celo noč gostila in dobrovolila.
Mihaljko naznani paaino sporočilo Milici. Ta leti kot krilat metuljček k Eminiji, najde jo še zmerom klečati, objema "jo in poljubuje ter vesela reče : „Ne samo jaz m Alartinek in drugi, pa tudi vi, priserčna in prciiubljena Eminija! ste iz sužnosti spuščeni in necoj, kedar polnoč pride, odrinemo vsi skup v naše kraje!" — Potem jej'pove, kar jc od Milialjka slišala.
„Tisočerna hvala tebi. Večni!" vzdihneEminija, „pripravljena sem bila na ^lot v večnost: a ti, Oče! veš, da tvoje sprideno dete potrebuje veče in daljše pokore." Potom vstane, spravi z I\Iilico vse svoje reči v red, in ker preteklo noč ni nič spala, leže na kratek počitek.
XXVI. Pot iz Bosue.
Polnoč so je vže bližala. Miliita stopi s svečo k )OBtelji Eminije, zbudi jo in reče: „Eminija! prišel , e čas veselega odhoda iz Bosne : Vstanite ! Konji so osedlani in ^rani tovarši nas pričakujejo spodej na dvorifiču."
Eminija vstane, moli in s hvaležnim sercem do Boga zapusti kraj svoje nesreče. Kedar vže vsi na konjih sedè, dade Jurij znamenje za odhod, rekoč: „Sveti božji križ ! podviz^'mo se !" in malo kerdelce odjaha. iSpredej jezdita .Tanko in ]\Iihaljko, v sredi Eminija in Milica, odzadej pa Jurij in Martin. Kedar pridejo do mestnih vrat, straža zavpije: „CegavisteV" in na odgovor: „Pašini!" speketajo urno na polje.
Iz perva vsi molčč in v radosti plavajo njihova serca. K temu jo tudi pripomogla krasna noč. Nebo je razpeto nad njimi kakor plav pert, okinčan z zlatimi zvezdami, luna v svojem zadnjem krajcu moli svoja svitla rogova izza temnih logov in zlati verhove liribov; jutranje sapice liladé poletno vročino, v travi čverčf sto in 'sto živjilic, in v visokej »temi prepelica
prijazno papadavka. Sedaj preterga Martin molčanje, rekoč : „Lepa zares je noč v Bosni ! ona pokriva vse jadc in tuge nesrečnega naroda, a žalosten je dan, "kteri jih razodeva."
Na to reče Jurij: „Dolgo sem vže mislil in pre-vilarjal, kako se pasina nevesta kliče ; pa moja terda glava vse pozabi. Oho ! sedaj sem se spomnil : I lep-licp-kle-kle-klepetulja sezove. Jeli? da sem jo pogodil."
Vsi se zasmejcjo. „Ne, ne, Jurij !" zaverne ga Mi-Iialjko : „Hebetullah se zove, kai- pomeni : dar božji. Ako je klepetulja, bode paši bal ta dar dodejal (hudo dol); vsakako pa bode ona hlače nosila, in kakor bode godla, bode on moral plesati: kajti carova je, in prav se uni godi, ker je z ubogo Eminijo tako neusmiljeno ravnal."
Vže se dani in Skerjančki veselo po zraku žver-golé. Milica reče Eminiji: „Ni li ta ljuba živalca najina podoba? Dokler v travi čuči, molči; kedar pa pride v Široke zračne prostore, ne prestane prepevati m radovati se. Dokler sve v zidovji kopernele, sve tugovale, sedaj pa, ljuba Emini ja! bi rada s to ptico v zrak zletela, in se ž njo vesc. lila."
Kedar pridejo v kraljeve šume, in vidijo les na kupe tronneti, reče Jurij: „Nali rojaki bi vedeli tli les boljo porabiti; a lenobni Turki gapustéležati, da nikomur ne koristi."
Tako prispejo v prijaznih pogovorih in nedolžnih Šalah do Jurijeve koče. Ondi razpusté konje, da se jio tratini jiasejo ; moBki zakurijo in sedejo i)o hlodih okrog ognja. j\ìilica pa kosilu prijn-avlja* in se suče hitro ko vertavkn okoli piskrov. Janko, njen brat, podraži jo nemalo rekoč : „Sestra ! Iiomo viilcli, si li se dobro po turško kuhati naučila?"
„Moj Janko! molči, molči! Itorme! da ti okusiu turško jedi, ne bi več po njih praìial, tako nesnažne in ncvkusiio so ti; tako, na primero, hranijo kodpaSe sužnjo s poparjeno ječmenovo kaSn, nli pa jim dajejo ovsene moko, ktero /. vodo namočnno jjovživajo."
Na to reče Jurij: ,,Daj mir našej kuharici, da nam juhe ne preosoli. A nekaj dnigčga vam imam
povedati, namreč, cha sem jaz v teh šumali veliko ter-govijo vodil. Paga, moj gospodar, si je vso divjačino izgovoril, samo divje prasce jo meni prepustil, m teh zveri se tu na stotine in stotine nahaja. Vsako leto sem v dimu ali na zraku nasuSil toliko gnjat, plečet, rivcev, navlečenck (klobas) itd., da so mi v koči ves strop skrile. Radko, neki moj prijatel iz Dalmacije, pa je hodil od leta do leta sem gobe brat, je kod mene nočil , in se je v moja plečeta in navlečenke tako zaljubil, da se mu ni dalo od njih ločiti. Kaj storiva tedaj? Moj lladko mi mora polne mehe dalmatinskega vina prinesti, jaz pa mu napolnim njegov koH z mesom 'in slanino. Jeli? to je bila za naju krasna barantija ? Verli mož bode pač žalosten, ker mene več tu ne najde."
IVIed tem so bila jedila gotova, prav dobro so dišala, in vse je Alilicò hvalilo. „Plentaj, ljubi prijatelji!" zaropota Jurij, „videli boste, da tudi jnz kaj znam, ne samo Milica!" in izvleče iz pokritega piskra tolsto gnjat in navlečenko, to dolensko salamo. Gnjat razrcže po dolgem, navlečenko pa na drobna kolesca, ter Eminiji ponudi rekoč : „Bog vam blagoslovi ! vem, da vže dolgo niste kaj takega jedli."
„Res ne!" veli ona, „zato mi pa sedai toliko bolj diši."
Potem prinese Jurij dalmatinca in napije na zdravje vse družbe.
Mihaljko pa reče : „Rad bi videl, da so sedaj Turki
K »leg nas, baš bi se jim sežcnj dolge sline cedile, cdaki! Vino, üi božji dar, zametujejo, in si kavo, človeškemu zdravju veliko Skodljivišo, iz Arabije do-važajo ; svinjino in slanino, najboljšo začimbo, merzč, nasproti si pa z lojem in drugimi rečmi svoje jedi zabeljujejo, in se po dnevi postijo, da lenobo pasejo, in po noči tem bolj harambučijo."
Obed je dokončan, in vsa družba zopet konje zasede. Samo Jurij še nekoliko zaostane, pobere gnjati, klobase itd., pomeče jih v vrečo, naperti je konju, poslovi se od svoje koče, kjer je kot izgled sloven-
skesa moža-besede toliko let prebival, ter poslednji za drugimi odide.
Vemo, da bi bralci vže radi na Dolenskem pri županovih bili, pa neka po sebi nepomenljiva prigodba nas Se v Turčiji zaderžuje, in ta je tsiko važna, da brez ine ne bi morebiti naši dolenci nikoli reneni bili, aR vsf^ ne tako naglo. Eedar se oni vže her-vaškej meji bližajo, stiiSsa in gubi se kolovoz čem dalje Dolj, dokler se v ozko stozo ne spreverže, in 80 poprek te leži star, trolmel hrast, ter jim zapira pot. Vsi se ga ognejo, le Janko postoji in ga ogleduje, in slednjič ves osupnjen zavpije : „O čudo božje modrosti in dobroto! To je hrast, ičteri mi je kotlar-ček Jenkič pokazal, naj se po njem ravnam. Vihar, kteri ga je poruail in me premotil, je edini storil, da me je moj stric našel, jaz pa vas rešil. Kar sem ondai imel za nesrečo, glejte bila je naša sreča." Navdušen ^otem reče: „Stari hrast! da bi jaz bogat bil, kakor jo sultan v Cari^adu, s suhim zlatom bi te dal okovati, ker mi tum v svojej trohnobi verlo lepo kažeš in oznanuješ božjo ljubezen in previdnost."
Jurij pa pristavi: „Ta hrast je podoba krepostnega človeka, tteri, naj bode živ ali mertev, vedno oliž-njemu koristi po svojih dobrih delih." — Vsi ginjeni dalje popotrajo.
Vže preveslajo reko Uno, vže imajo zadej za seboj Turčijo in svobodneje dihajo, in vže stojé na hervaških ravninah, kar zagledajo hrib za hribom se vzdigovati. Domači G-oijanci so, in nepopisljivo veselje je obide. Juriju je ves ta kraj doi)ro znan ; on jih tedaj po stranskih potih kmalu pripelje na te gorsko višave, od koder se jim odpre prekrasen ogled. Tam gori proti Kevero-za]iadu stoluje mogočni Triglav, na obeh stranóh se kopičijo še driigi velikani, in ao verst«' kot nepredobita vojska tjc do ogerske moje. Kazne goro in homci se \4cčcju in križaj» po cclcj deželi. I'o Savi loti ladija za ladijo, po Kcrki i)a se zililjejo ribški čolniči. povsod se" vidijo mosta, gradovi in vasi, in zvcrh hribov gledajo bole cerkvice, ki it skerbne inatoro, na svoje otroke." Vsa zemlja je obdelana od
močirnili nižav do gorskih senožet, podkterimi njive in vinogradi ležč. Vse kaže marljivost in pobožnost, pa tudi srečo prebivalcev.
„Kakšen razloček med našo deželo in bogato,'pa zapuičeno Bosno!" reče Jurij.
„To dela," zaveme ga Eminija, „Jezusova vera. Niti gerSkemu, niti latinskemu ali kakemu drugemu jeziku imamo edino pripisovati svojo omiko; vzemi Ijudém kerSčansko vero in ljubezen, in svet še spre-obeme v jamo varačev in razbojnikov.
Zamaknjen v lepoto videnja Janko vsklikne: „Lepa si, moja domovina! in lepo je, bivati v tvojem materinem naročji; pa Icpüi si mi še lo ti, moj »■epki in pobožni narod slovenski! za tebe in tvoju vero hočem živeti in umreti!"
Kmalu potem prijahajo do nekega stcrmcga krnja in s konj stopijo, Wr zagledajo pod seboj samnstiin, tam dalje županovo hišo. Da ne dì ncnadauo veselje staršev preveč prevzelo, sklenejo jih na to pohihko pripraviti. Mihaljko prevzame ta posel, in se, kakor da ga veter žene, zaWadi na svojem bosnjaku po kame-nitem potu proti županovej hiši.
'XXYII. Snideiige-
Nekoliko poprej sta župan in županja iz hiše prišla in se pod lipo za mizo usedla; oba sta se zelo postt^ala, in Risan se jima uleže poleg nog.
Župan prične govoriti: „Solnce se jo vže jako nagnilo, in skoraj bode zopet noč."
Županja pa vzdihne: „Dragimoj! tudi najino življenje gre proti zatonu. (Mej ! še ni leto ])retukio, kar sva otroke zgubila, in vže se čutim veliko slabcjno; nobeno delo me več ne veseli, nobena jod mi ne diši, in spanje beži po noči od mene."
Na to vstane ])es, nategne ušesa, voha po zraku, veselo zalaja, in, sklonivSi rep, zadervi se po vinogradu. Vsa zamišljena se na psa niti ne oglodata.
„Tudi meni se" dozdeva," veli potom župan, „da sem se za kakih deset let postaral. — Zares, povsod sem zastran svojih otrók popraševal ; veliko so go-Muti Božja dobrega sritu.	8
spod opat pisarili; samo to mi se vidi Sadno, da tudi Alihaljko molči in besedice ne pifie."
Med tem je Mihaljko konia v hlev spravil, in se tiho, da ga nista zapazila, k lipi splazil ter zakliče: „Oj, oße jVIarko ! ne govorite o volku ; on sam rad pride."
Zagledav&i ga županja z velikim veseljem reče: „Dobro doSel, dra^ sinko I vsaj ti nam bodel vedel o naših otrocih kaj povedati."
Mihaljko:,.,äaj sem vas, mamica! pred svojim odhodom zagotovil, da se ne povemem poprej, nego da jih najdem."
Sedai poprašata oba: „Kje so? kje?"
Mihaljko: „V Travniku sem jih videl in ž njimi govoril."
Županja: „Apovej nama, kaj delajo in kako se jim godi?"
Mihaljko: „Iz sužnosti se povrafiujejo, in morebiti jih boste skorej videli."
Kar plane Petarek iz liilc in kriči na vos glas: ,,Bežite, bežite ! Turki, Turki !" pa videvii vže pod lipo Turka, skoči v vežo nazaj, pade in preverne pomije verh sebe, potakne se zopet in telebne v ^oj-nico, ter moker in presmrajen do kože, beži in se skrije v germovje.
Mihaljko za njim teče m vpije : „ Oj Petarek! me li ne poznafi? Oj ti bedasti dečko !"
Med tem vstaneta župan in županja izza mize, in vidita zares petero Turkov, ki po kolovozu proti hiSi gredó, in za seboj konje vodijo; troje molkih in dvoje ženskih. „Lej, loj!" čudi sežiipanju, „kako se Itison po malej lVirkin]i spenja in jo hoče vso obli-zati. — Oh, to je prava nuSa Milica! Spredaj ta Turek je pa naS Janko ! Spoznam ga po urnej hoji in ravnej postavi; poleg njega jo Martinck; a tretjega Turka ne poznam niti žensko ne; to mora biti ka^ imenitna guspA. Omuzana sva in slabo opravljena, hitiva, da so preobločova."
Zupanova navada jo i)ila, vsako nedeljo po božjej službi boljSo obloko in kapo na robe obernjeno v skrinjo djnti, da sc toliko ne ^oinaže. V tej hitnji župan berž verže suknjo na-se m kapo narobe, kakor
je bila, in županja obleče namesto zabunca stari kožuh, in se prepaše b sajastim kuhinjskim zastorora (bertohom) počez. Predno Bvoio zmoto spoznata, vžc Stropotajo konji pod oknom. Kaj je bilo storiti, nego svojim otrokom naproti iti? Nobeden ni videl in glodal njune smeSne obleke, ampak vsi se le ozirajo v Hubo obUSje svojih starišev, ter se veselo objamejo, da se do smerti nič več ne ločijo.
Marko je spoznal svojega brata Jurija in je rekel: „Priserčni bratec ! poprej bi se bil vsega nadjal, nego še kedaj te živega videti! Potem pozdravi Kminijo in jej vljudno reče, da mu jo veliko veselje jo pod svojo streho sprejeti. — Sedaj pripelje Milialjko Pe-tarka takoinega, kakor je bil, in mu pokaže njegovega očeta Jurija. — Petarek svojega očeta iz ]jcrva plašno izpod čela gleda, poslednjič ga spozna, in sc mu nasmeje. Jera, Jugeva žena, ktera je bila tudi pričujoča j jame sina oštevati: „Nesnaga! kakov si V Kje si bil, in kdo te je takega naredil V Pojdi v hlev, umij in preobleči se!"
Na to pa tudi župan na sebi in svoje^ ženi opazi čudno opravo ter zavpiie: „Oj, kocmarm! kdo jc naju tako lepo naSemai-ilV" in smeha ni bilo ne konca, ne krtua. Naglo popravita obleko, in župan poprime zopet besedo: „Jaz mislim, da bi najlepše bilo, da se povsod po svetem evangeliji ravnamo. Kakor _ e evangeljski oča veliko gostari o napravil, kedar jo svojega zgubljenega sina zopet dobil, toliko bolj se meni spodobi, gostiti in veseliti so, ker so moji trijn otroci mcrtvi bili in so zopet oživeli, in so bili zgubljeni, in so se zopet našli; verh tega mi je do-brotljivi Bog Sc mojega brata ]iodaril, iu imam srečo, tudi Kminijo kaj boljše |)odvoriti. Mina! zasukaj se iu pripravi, kar le moja kmečka hiša premore!"
Potem se vsi razidcjo. l\Tarko vzame s kljuko klobuk in gre v samostan, gospoda opata in brata Jukunda v gosto vabit: moški odidejo k hramu po vino; dekle hit(!t na zelnike po zelenjavo in 2>rcsno sočivje; domd pa nastane tako klanje in taka morija, da piščeta, kopuni, race, goske in pure po veži mcrtve
le^é, in äe mali prašiček, ta ubožček, komej dva meseca star, ki ga je stara dekla tako njegovala, da mu je mast oči zalivala, je mural zaklan, in oh, žalost! /uvoljo teh Turkov na kolcc naboden in spečen biti.
Vže se bližajo gospod opat z bratom Jukundom. Vseli šest jim gre naproti ; to se vé, da v turškcj obleki, ker svoje domače še niso imeli ; posebno se je Slilici zelena '•uknjica, rudeče krilo in z zlatom obšita bar-/.unasta kapica lepo prištevala. Ko opata pozdravijo in jim roko poljubijo, reko jim oni: „Moji ljubi Tur-oički! komaj vas poznam. Vaša prostrana (široka) in pisana obleka mi jako dopade; a naša bela domača j C pil ne lepša, pa pregovor veli: Obleka ne dela človeka."
Med tem je bila miza pogernjena in se jc od jedil sibila. Kedar odmolijo, in se k mizi vsedejo, poterkii nekdo na duri. (,'crna, omazana glava se skozi nje pokaže, vpriišajcč: „Imate li kaj vezati?"
Janko skoči izza mize, rekoč: „Oj Jenkič! tudi ti si k niišej sreči pripomogel in k sedanjemu veselju," ter ga vlec'e k mizi.
Kotlarčck se izgovarja s svojo omazano in sajasto obleko; gospod opat pa rekó: „rrijatelj! ne sramuj se ; ako jo tudi obleka čcrna, duša pa je vendar poštena." — Ölednjic so vda in vsede. — Na to povzame jo opat besedo: „Gosti! ako ste tudi vi moje misli, bi jaz svetoval, naj vsi, kteri so iz sužnosti prišli, svoje dogodke zaporedoma povejo; to nam bo služilo v poduk in kratek čas." Ker so bili vsi steni zadovoljni, prične pervi .lurij, ])olem Janko pripovedovati, in /.a njinui drugi po versti.
Vfi jili zvesto poslunajo, vse jo bilo tako tiho, da bi se miš (lo tleh teči slišala, in niarsiktcra solz.-i je kanilii na miz». Kodar pa prido versta na !\niinijo, pogledajo opat na uro, in rekó: Pozno je vžc. Moja iliilžnost nui veže, povorniti so v samostan."
„Ako dojiuslito, gospod opat !"■ vt-li Kminija, „bo dem vam jutri v sanin.stanu sama razložila svoje dogodke, da jih zapišete drugim v poduk in svaritev."
„To nie liode seréno veseliloV' odgovore gospod opat iu sklenejo uooojšno veselico s tem govorom : „K^do
izmed nas, ljubi gosti! bi si bil lani v ponedeljek
fio Miholovem mislil ali sanjal, da se mi danes pred etom vže sestfuiemo in Teselo, kod domače mize sedè, gostimo? Od one strahovite noči do današnjega dneva je samo malo časa preteklo, in koliko sc je zgodilo! Hiša je bila požgana; Martin in Milica xa-rubljena in v sužnost odpeljana ; Janko je skoraj od glada umeri ; žalost je za žalos^'o, nevarnost za nevarnostjo, in nesreča za nesrečo na vas hrumela, iii sama smert je svoje koščene roke za vami raztezala; a eno oko je vedno na vas pazilo, in Njegova roka vas tako materino vodila, da zares o sebi reči morete: Šli smo skozi moipe, in njegovi valovi nas niso potopili; bili smo v silnem ognji, in laseu se nam ni osmodil; režali in rujoveli so ua nas, kakor divje zveri, naši sovražniki, a v tebe. Gospod! smo zaupali, in nismo bili osramočeni. Poslal vas jo liog v šolo terpljenja, da iz nje očiščeni in utericni izidete. On, ki sam ničesar ne potrebuje, in mi brez njega nične moremo, poslužil seje po svojej milosti vašili del, da svoj namen doseže; vi pa spoznate njegovo neskončno modrost in dobroto. Tako na priliko : da ne ide Janko namesto Petarka na vojsko, ali Jurij ne ostane mož-beseda in domu pobegne, ali da Marko hi njegova žena se ne usmilita Mihaljka, ali Eminija Milice itd., bila bi vaša rešitev nemogoča. Sama zla dela so morajo njegovej volji pokoriti, in mertve in neobčutne stvari, kakor poderti Iirast, oznaiiovati njegovo previdnost. Še en pot ponovim, Bog vas je poslal v šolo terpljenja, v kterej ste se naučili najlepših čednosti, kakor: ponižnosti, poterpežl ivosti, doinoljubno-sti, prave modrosti in serčnosti, jubezrii do sovražnikov itd., med kturimi se najlepšo blišči liratovska ljubezen, ki je Janka » svetim ognjem navduševala, pa tudi Martina in Milico enako navdajala. !Moram vam tudi v spomin vzeti Mater Božjo dol jrega svi-.ta, ktere materina skerb in priprošnja pri Bogu celo našo povest, kakor svitel zlat trak prepleta in ovija, kinča m diči. Njen spomin je storil, da so je Jurij na pol mertvega Janka usmihl, da je Milica brata našla, in
se je obeh vže napovedana smert zakesnila. Bodi jej večna čast in hvala! A največa slava, čast in diKa Onemu nad oblaki, ki vlada po svojej premodrosti, in po očetovo vodi vsa naia dela in opravila, da se srečno izidejo. S svetim strahom tedaj recimo: O globokost bogastva, Božje modrosti in znanja! kako neraztolmačljive so njegove sodbe in neizvedni njegovi poti ! Kajti kdo je spoznal misel Gospodovo ? ali kdo .je bil njegov svetovalec? Ali kdo mu je poprej kaj dal, da ni se mu povemilo? Saj je vse iz njega, in po njem in v njem; njemu slava na veke! Amen."
XXVni. Nameček.
Naša povest je dokončana. Naj bode mera že tako dobr.a in zverhana, vsakemu vendar nameček najbolj dopade; zato pa tudi mi mislimo življenje poglavitnih oseb v tej povesti poverh še popisati m ga našim bralcem navreči.
Drugi dan jo sveta maša v cerkvici ]\Tatcrc Božje dobrega svòta, kjer so reSenci zahvalili Boga in Mater božjo za prajete milosti. l'o svetem opravilu odide Kminija z gospodom opatom v samostan, kjer je iz-lolnila sinoči storjeno obljubo in željo ražodcla, v cak samostan iti in v prihodnjič edino Bogu služiti. Vže na osmi dan pride lep voz po njo in jo odpelje v Velesovo, kjer jc veliko molila, se pokorila, ubogim, bolnikom in umirajočim stregla. Ljudje so jo sploh imenovali sestro Magdaleno, kjer sii jo večknit videli v solzah.
Murad paša jo zares, kakor se je .luriju na ])otu iz Bosne zateklo, pravo klepetuljo zaženu dobil. Ker )a on svoje sirovosti ni hotel osiaviti, niti ona svo-ega jezika berzdati, bilo jo, kakor kod dveh ostrih Eamenov, dosti krcsanja iii ognja, dokler ga žena pri očetu ne zatoiii. Ta ga pokliče |»red sé. N;i stoji-nicah, kterc deržo v i-arski divan (solio ), zgrabijo ga tako zvani nemi (mutasti) rablji, vojžejo ga na tla in mu odrežejo glavo ter jo v robcu pošljejo raztogotenoj ženi.
Jurij je tudi v svojej domačiji der\'aril iuoglaril;
njegov sin Petarek pa po noči in po dnevi sanjaril o samih Turkih.
Mihaljko si je kupil kmetijo in se oženil. Rad je zahajal k županovim, in ]\Iartin in Milica sta bila kuma (botra) njegovim otrokom. Še sto in sto let po njegovoj smorti se je njegova hiša zvala: „Pri Turku."
Župan in županja sta se sredi svojih otrók na novi6 pomladila in še dolgo in dolgo živela.
Martin in Milica sta v deviškem stanu ostala, in po smerti starišev je bil on gospodar, ona pa gospodinja.
Janko pa ostane vojak, in ko cesar Maksimilijan II. ustanovi domači polk (regiment), dade so va-in vpisati, Marsiktero rano je dobil, pa še več jili Turku zavdal, in je svojo _ staro dni kot doslužen stotnik (kapitan) pri bratu in sestri preživel.
Leta tonejo v morje večnosti; ž inj imi vred se tudi ljudje umikajo ljudem. — Stal je na bližnjem I)okopali8Ču grob s tremi križci. Kedarkoli se jo pomlad ponovila, kinčale so Turkove vnuke grob z n^'lep-šimi rožami in lilijami; in ako jih je mimogredočih kdo vprašal, kaj ti križci pomenijo, odgovorile so: „Tu počivajo tri osebe, ktere je v življenji vezala bratovska ljubezen; po smerti pa njihovih trupel tudi grob ne loči."
Vse mine in zgine na tem svetu; samo krepost in dobra dola in njihov spomin ostane vekoma!
Popravki.
Nn Ntrniii 14. vG. vcrMti ml Kgor. Iictì: v äis.stii.ijHtoiii ntoletji
luuiicHto: v pptnujHtem Rtolotji. II II 30. v H. „ „ beri: Muk.iimilijaiiH II. ua-
ucBto: Mnk.iiinilijiuia T. „ „ 47. v 7. „ „ hcri: Sultan Mohameil U.
iiaincalo: PoprejSiiji aultaa Mo''	hamcd II.
KAZALO.
Stran.
I.	ŽiipanoTn liii<a..............................3
II.	IU-nmrc1nva iirirlelja..........................O
III.	Mati IJdžja dobrega svèta..........10
IV.	Stari in mladi vojak............14
V.	Vinska tcrgatev in nepoTnljljMii gosti ......18
VI.	Strašna noč........■......21
VII.	I'i<inilj)!ni Kamarijaii............25
VIII.	Deželna lirainba.............28
IX.	Kfitlnr.................31
X.	l'(it v JJoHn»................"15
XI.	MoMto Travnik...............<<8
XII.	iCniinija................43
Xlir. Kniinija................50
XIV.	Vertnar................64
XV.	Umur.................&8
XVI.	Osman................dS
XVII.	Izmapla................68
XVIII.	Kape premagajo vojsko..........72
XIX.	Uosna ..............■ .	79
XXI.	Uiuii in mra£i se.............88
XXII.	Življpnje in sraert — soseda........92
XXIII.	TurSkc jeCp..............90
XXIV.	Lov.................101
XXV.	Stanovitnost..............lOfi
XXVI.	1'ot iz Ho!«ne ■.............109
XXVII.	Snidenje...............11.S
XXV1U. Nameiek..........*.....11«
Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.