ZA nekaj vec KO |C na dan „ . . . "G L A ^ IRODA" po pošti . g o ^t na dom (iivienil Mt praznikov) ČITAJTE, KAR ® * ^AKIMA GLAS - List slovenskih d+iavcev V Ameriki. - Rwitrrrd as Second Ham Matter September 251 h 194« at the Part Office at New York. N. T., ander Art of C of Mank tri lTZt. Tel: CHelaea 3-1242 A wa« HALF won • U NOT ^VICTORY I :J0 SVv. :i0 _ VOLUME LIII. — LETNIK L1TL XEW YORK. MONDAY, FEBRUARY 12. 1945-^PONEI>ELJEK 12. FEBRUARJA. 1945 RUSI GREDO NAPREJ v* A EXTRA WAR BONDS Rflera armada j<> v niogorni ofenzivi ^evciozapadno od Vratislave vda rila 37 milj za-padno od Odre na 100 milj dolgi fronti. Rn$ka armada je od Draždan oddaljena še 83 milj ter je skoro popolnoma obkolila Vratfclavo, glavno mesto Dolenje Šlezije. Te nove pridobitve prvo u-krnjinsko armado maršala Ko-ueva jo naznanil maršal Stalin Boji v Italiji Kil protinapad jo l>il odbit južno <>oleteli tLaleč za sovražno fronto in bombardirali prometne rite. Xa fronti osme angleške ar- s povMbniai dnevnim |>oveljem. Prodirajo.' proti Baltiku so Hnsi zavzeli Dentsch Krone v P«inorju in Markiseh Fried-land, (»■_' in milj vzhodno ml Stettiiui. Konevova armada je razbil h vse nemško utrdbo za-padno od <>dre in zavzela veliko industrijsko mosto Liegnitz, ■'."» milj zapadno od Vrat'udave. Sovjetsko poročilo naznanja, da >o prednjo rusko t a učne stražo drvile šo JO milj dalje od J .i earn i t za ter so zavzele ,000 p rebi va 1 eev. Vojno poročilo iz Ploskve pravi, da jo armada maršala Konov« včornj zavzela nad 500 moakor da jo ^tari teldmarsal ze- tu maršal Stalin je naznanil, ... • . , . ... . . . .. J tel imeti little rja za svoiega da j" vodi sovjetskih gene- -nasMiiika. Kolikor jo znano, so pole-g Hitlerja vedeli samo šo trije drugi za vsebino llindonburgo-vo oporoke in sicer Franz von Pnpon in Otto Meissnor, ki sta vedno v Xemčiji, in nekdo Amerikanci zavezniške pete armade v Italiji so v dežju in snegu odbili več sovražnih protinapadov v dolini Serchio in na zapadnem koncu italjanske fronte. made ob Jadranu je bilo nekaj sj>opadov med stražami. Xemei so za silnim artilerijskim ognjem napadli vzhodno od reke Sen i o, pa so bili odbiti z velikimi izgubami. Železnice, ]>o katerih nem- Naeiji zaplenjnjejo živež Xaeijska vlada je izdala odredbo, po kateri jo zaplenjeno vse žilo v Nemčiji, ker je po eeli deželi pričelo primanjkovali živeža; lieinrich Himmler pa je prevzel poveljstvo za obrambo Berlina. Po 1 jedel j sk i 1115 n i > t o i radio pozval kmete, da takoj izroeo vladi vso pšenico, ječ- Boji na zapadu Kanadska prva armada je pregnala Neniee iz zapadnega dela Kleve in je v štirih dneh svoje ofenzive prodrla 10 milj v zapadli i zid. prodrli Kanadčani so tudi skozi Ifeieliswald tu so razbili močne nemško utrdbe v grozdu. ka armada dofbiva isvoje za-Jmnn in rž, da bodo pekli kruh, nem kraju fronte in da je na, lo«:e so hile razbite na najmanj. pa zaradi teira tudi nji- ;Hineriške postojanke padlo S00j HO krajih. Železnica, ki pelje^hoya živina stradala. "i/elo težaven živežu i in Xezjo proti jiKru je ameriška tretja armada dospela do predmestij Pruema. ki je po-|o po ^|avitno promet 110 središče za Sieufriedovo črto drtigi oddelki tretje armade pa pritiskajo proti mestu. Da so boji za P čez Brennerjev prelaz, je bila razbita" na štirih krajih. Aero- pr0Vozni položaj je prisilil' plani so t udi raz(l>iU 200 mo- minisli-stvo za živež in polje-tornib vozil, 35 lokomotiv in| deljstvo, da je izdalo tako od~ 140 železniških voz in največ.redho," sto mora vsak čas pasti. Ka- dolgem lokn ml Rene na uadska fronta se vije v 17 milj ru pa do Mense na jusru. Obsedno stanje v Berlinu v bližini Trbiža in Vidma. HITLER ZATAJIL OPOROKO FELDMARŠALA V HINDENBURGA Pokojni nemški predsednik feldmaršal Paul von Hin-denburg je želel do zadnjega, da bi bilo obnovljeno nemško cesarstvo in nikakor ni želel, da bi mu bil kot načelnik nemške države sledil Adolf Hitler. llitler je sieer objavil opo-rnlko staresra feldmaršal a Tlin-denbur^a, toda iz nje je opustil vso ono, kar je bil proti njemu in objava HindeiVburgo-ve oporoke, kakor jo je naznanil Hitler, je napravila utis, ralov. Nemci omenjajo velikansko rnsko obkoljevanje Vrati-slavo, «la pa so llusom še nI I h »s n viilo ]>opolnoma ohftcoliti: mesta. Konevova armada je na 20 milj KUPITE EN "EXTRA" BONO OANESJ ml 1 doljfi tronti presekala ze-' • , . . . . . .. ' , druari, ki je iz Xomeije pobe- »•znico, ki 1^1 je v Berlin, med! . . • . . , \ ,. Urml in nje^oveira imena ni do- I^Mrnitzem in Xeiunarktom, ki je oddaljen od Vratislave 1<> milj. 0 ruslci tanki vda ril i južno od Vrati-slavo in so začeli razbijali za-patlne utrdbo mesta. Dospeli so do Walendonburira ob vznožju Sndetov. Za\"zeli so tudi Kanth in Knrtseb, 12 milj jiržno oosadka iz Vrati-lave umakniti. Na fronti, ki je najbližja Berlinu, se Iti je jo vroči boji za [»osest treh trdnjav ob Odri, to je za Knstrin, Frankfurt in Fnor-toitfjor^. Na svojih o-|K>rLš,"ib ob zapadnem brosru je r*leča ai-mada maršala Žu-kovn ofUlaljena oo vodil nemški narod. Hindenburg je v svoji oporoki rekel, da se no smatra za predsednika Nemčije, temveč isamo podvladarja nem-s'.cega eesarstva in ni nikdar prelomil svoje prisege do eo-sarja.__ DIPL0MATIČNA ZMEŠNJAVA London, 9. fob. (ONA) Izredno zamešana politično di-pk-inatična zmešnjava je lon-i doneanom v veliko zabavo — I pojavila se je v razmerju lon-jdomske in hiblinske poljske vlade. Stefan Wilanowski, novi poslanik provisorične vlade, prej v hnblinu, zdaj v Varšavi, bi se rad vrnil v Varšavo in je zaprosil potrebno potno dovo Ijenje o električnih motorjev in dinamo strojev za kovinsko industrijo, potem tudi «0 centrifugalnih sesalk in mnogo dnigih industrijskih strojev. S temi stroji je v Odesi pričelo obratovati že mnogo tovarn. Pol jedel jske skupine so poleg .tega dobile nad 100() plugov, 500 hran in nad 200 ton kosov za traktorje in mnogo drugega poljskega orodja. Bolnišnice v Odesi so dobile 50 ton zdravil, mnogo zdravniških strojev, stroje za X-žarke in 2000 postelj. Gledališča so dobila obleke, kulise, goda la in veliko množino skladb. PARTIZANI ARETIRALI ANGLEŽE priznava. rtrt Balfrka. Zavzela je tudi .Deutsch Krone, dpi'sal pogodbo z Nemoi jo leta 1041. Cela nemška 19. armada uničena pri Kolmarju Po uradnem poročilu je bila pri Kobnarju uničena cela nemška 1J>. armada. Ameriška sedma armada in francoska prva armada pod poveljstvom generala Jacaba L. Deversa je uničila šest nemških divizij in ono oklopno brigado. Nemcd so meli 3000 mrtvih, 3000 nevarno ranjenih, 20,000 pa jih jo bilo vjetih. Polefc tega je bilo raahitih 55 tankov in 68 topov. stavkali po tovarnah in na poljih. V Humacajo in Yaibueoa* Delavci zahtevajo višje plače, lastniki nasadov sladkornega^ trsja pa pravijo, da svojim delavcem ne morejo vec plačati. -GLAS NABODA-—NEW IOU V8TANOVLJEN L. lflfS -GLAS NARODA" <"VOICE OK THE PEOPLE") Owned a od PoblUbed by Siorenlc Publishing Company, (▲ Coiporfltlfla) Frank Blbaar, PiMktet; Ignac Hade, Tretmrer; Joseph Lapdw, 8Mb flat* of Mm of the coporatloa and addrawca of abora atOcmn: ___ tM WE8T 18th STREET, NEW YORK 11, N. X. ___:: 52nd YEAR ;:_ "Qlaa Naroda" la lamed ererj daj except Saturday* gu4a]| and HoUdaja. __«uh«jHptlatt Taarly f7. Adrertiaement on Agreement. ZA CELXJ LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 97.— ; ZA POL LETA 93£0; ZA ODTRT LETA f2.—. -t trajajočega političnega aasrtr upi je vanja, se motijo in njihovo domnevanje jo napačno. Xaeij.^ki list, t4I>as Hnhwaree Korps", oziroma tednik, .ki je irlasilo naeijske organizacije "Schutz Stafel", sicer V s '»'O j i zadnji izdaji povdarja, da oni Nemci, ki ntso nikdar bi-Ji naeiji, se kljulb tenm niso nikdar hranili dobrot, katere jim J" prinašala naeijsika vojaka iz oropanoga inozemstva, in jih 0j»0Xurj:i, da so vsled tega tako krivi, kakor naeiji sami. 'I oda kljivh temu naeiji in ne-naciji že sedaj prav dofcro vedo, da Ikj nacijtfka Nemčija za vedno propadla ravno tako, kaikor je dosedaj živela — z nakanami o umorih in lažmi na svojih UstlliJl. Smrt tika na vrata nemškega središča. V glavnem me-► tU se Vi<** dnevno nemiri, — izgredi nemških žensk, katere sedaj več lie dobivajo brane, ki so jim jo prinašali nemški roparji iz zasedenih dežel; sedaj Nemci sami streljajo svoje lastne izgred ni ko, ki morda prvič tokom vojne obentijo glad in stradanje. Vsestrarnaka bojazen in strah se razširja po vsej deželi. Na milijone nemških beguncev prihaja iz iztočne Nemčije v njeno osivje; vse ceste in pota, ki vodijo proti zapadu, b3 polna nemških l>eguneev, kajti sedaj bože Nemci, oziroma njihove rodbine, ravno tako, kakor so bežale svoječasno rodbi-n • Poljakov Bjelorusov, Cehov, Jugoslovanov in dragih, kateri vsi so tedaj /bežali pred nemškimi roparji in morilci. — Tudi nemška vlada je (bežala iz glavnega mesta. To je toraj neiniSki "blitz" v nasprotni smeri, in tega dejstva vsi naciji in Nemci ne morejo več preinačiti in vstaviti. Ruske raadalje, rusko vreme, število Rusov in ruska hrabrost, — vse to je bilo preveč za nemžko druhal. Tuintam so se Ruai vstavili v svrho počitka, toda Nemčija je majhna, in jestvine ter druge potrebščine, katere so Nemci naropali v zasedenih državah, so porabili — in rusko vreme ter rueko prodiranje, je prevoc za nemške mere in njihov 44tek*'. Dokazi: smrtne dbsodbe v nemških mestih; dbsodbe vseh onih, ki se ne morejo več strinjali z nesmiselnimi nazori ponorelih nacijskih možganov. Kje so sedaj oni "nadljudje", katerim je bilo dosedaj usmiljenje nepoznano, ki pa seda«j prosijo ruske vojake u-t mil jen je t . . . Če s tokrat so nemški domobranci že streljali na svoje lastne begunce, kateri beže kar v milijonih — ne vedoč kam; morda so mislili, da so ti njihovi begunci Rusi. In sedaj, ko je tako rekoč vsemu konec, objavlja nacij-hko časopisje članke pod nedolžnim naslovom: "Cemu nas tako sovražijo?" Neic članek nadaljuje svoje razmotrivanje ]Kxi »gornjim naslovom na sledeči način: 4'Dolgo vrsto let >iuo živeli v iluziji, da je bil na* narodni preiporod pod vod-tlvotn nacijev, le na*a lastna in domača zadeva, katera ni-k.ikor ne more vzrujavati naših sosedov, »kajti vse to je le zna-• ilo. da sm<> želeli, da si svoje, nemške zadeve po svoje uredimo . . . Vsekako bi gilo mogoče in možno izojgniti se sovraštvu. A ko bi Netučija leta 1933 ne podelila svojo x oiitično ,,M** Adolfu Hitlerju in naeijoualnem socijaliamu in se na l a na«"iu odpovedala svobodi, potem bi se tadi izognila vsestranskemu sovraštvu in nezaupanju." Naeiji — hm, — podjarmili so polovico Evrope. Kamorkoli s«, prišli, so pobijali, morili, mučili, ropali, žalili, se hvalili radi svojega barbarstva — in sedaj, ko so premaga-ni, | m »vprašuje njihovo časopinje: "£erau nas tako sovra-z,jo ' __ Vprašajte Cehe, Poljake, Ruse, Jugoslovane. In v j »nalijte Frannoce, Dance, Norvežane, Nizozemec in Belgijce . . . Zop<4 nek drijgi naeijski list je te dni objavil sledeči biser nfleijdce Skisane pameti: "Na zgodovinskih bojnih poljanah 4c naše vojaštvo ne bori le za obstoj Nemčije, temveč za obstoj cele Evrope. Je i i bilo vse bojevanje nemškega naroda za svoj "lebens-raum", — bojevanje, katero ustvaril nem&i genij, — nič diuczega, nego tragična zmota, ki' je morala propasti vsled pomanjkanje potrebščin tako, da nastane vprašanje zamore-mo I i še v nadalje dbstati kot narod? V kdlikor pride Sever-l a Amerika v pošrtev, nas toliko ne skifci, kajti tamkaj niso i ikdar (jftK-utili pravega evropsikega genija . . . Sedaj smo popolnoma osamljeni in prepuščeni 8rf>i. In tako je vedno z nami — na vseh križpotjih zgodovine 1" Osamljeni! Le pomislimo malo. Skoraj nam "gTe na jok"! Niti ene iskre in poStene besede v celem čliariku nem-kIvC jeremijade, — pač pa sanj o varan j u vsega sveta in o j ot robi obdržanja vsega, kar bo tekom vojne naropali. — • • • V pritličju Woolworthovega poslopja v dolenjem me-►tu, je vredniAtvo "OiaBa Naroda" nemški Hst "Koel- nisebe Zeitung" c dne 28. januarja. V tem Hstu čitamo: "Sedaj se bode odločilo nam je li usoda namenila vrv In grob; in je li na stotisooe naših vojafcov moralo umreti zaman; bode li kaka, pravica zadostila vsem našim žrtvam?" V Kaka pravica"? Da, da, — mnogo je zavezniških na-iodov, kateri bodo pravilno in prav od srca delili Nemcem tako pravico, kaikoršno so zasluižili. Nemci Še vedno lažejo in istočasno—upajo. In kljub vsemu temu se še bojujejo in kriče -ter ubijajo; in tudi jim je iskreno žal, da je njihova vojna i-zgiAljena. Nikakor pa ne obžalujejo, da so z vojno pričel L Se nekaj ne smemo prezreti. V Hitlerjevem lastnemu časopisu, "Voelkischer Beobaehter", je njegov glavni ured-i.ik, Mtfilhelm Weiss, napisal v svojem elanktu: "Nemška vojska dvajsetega stoletja bo nacijonalno soeijalistiena, ali j«' pa sploh ne bo." Gut gesagt, Wilhem, — prav si i>ovedal, in za enkrat se nisi zmotil! . . . GOVOR SLOVENCA IZ BELE KRAJINE, KI JE ŠE SPOMLADI 1942 BIL V LJUBLJANI (Držan dne 26. avgusta 1944; Govorim kot bivši politični delavec. Ne piipadam nobeni organizrani skupini. Imam samo 0110 in edino željo da skušani storiti vse, da se ob resnično dvanajsti uri prepreči še nadaljnje medsebojno klanje mted brati istega slovenskega naroda, ki je sioer že položil na oUar svobode sorazmerno več zrttw kot kateri drugi narod. • Povod za ta govor mi je dalo siedeče poročilo, ki je prispelo semkaj: Nekateri ljudje doma govore domobrancem takole: "Nikar ne verjemite londonskemu radiju. Angleži sedaj pač. tako govore radi o-zira do Rusije, v resnici so pa oni ea domobrance' Na ves glas moram povdaiiti, da je ta informacija iz "temelja izmišljena. Sporafcum med Churchillom* Stalinom in Roosevel-tom je popolen in iskren. Angleški narod je moralno in duhovno v celoti za sodelovanje z Rusijo in ne bo hotel niti slišati o onih. Četudi maloštevilnih, ki doma nosijo orožje pod nemško zaščito. To je objektivna ugotovitev, ki se je mora vsakdo zavedati. Jasno je kot beli dan da ne gre za borbe za ali proti komunizmu, ampak predvsem za končni obračun med Slo van-stvom in Germanstvonu V .sami Rusiji imamo danes socija-lizem prežet s človečansko toplino. Sicer pa je itak Rusija ponovno izjavila, da obsoja vsako nasilje in iarecno zahteva, da naj narodi sami svobodno odločajo o svojem soci-jalnem redu. Čemu tedaj bra tomorna borba doma T Zato, ker sovražnik taikio hoče. Zavedajmo s«e, da sta Nemčija in Italija od vsega začetka skušali zasejati med Slovence mr-žnjo in razdor, da ne bi mii bili ob koncu vojne sposobni, da si pridobimo vse ono, kar nam po pravica pripada. Kdor nosi orožje kot domobranec pod Nemci je neizbežno zapisan pogubi. Sami ste e lastnimi očmi videli, kako fo se va^ke straže razblinile preko noči. Kako se bodo šele razblinile v nič domobranske edinice ko se bo zrušila Nemčija in koliko krvi bo zato prelito. To se mora preprečiti fca vsako ceno in to brez odlašanja, ker dvanajsta ura je že odbila. Šibkejša stran, t. > domobranci se morajo priključki Osvobodilni fronti, ki je bi cz dv oma, kar je treba objektivno priznati, predstavnica enodomnega odpora celotnega slovenskega naroda proti sovražniku. Ljudje kpt, Jože Vidmar. Kocbek in njihovi sodelavci v vrhovni upravi Osvobodilne fronte so nedvomno najzaved-nejši Slovenci. Oni se gotovo zavedajo, da so zlasti sedaj odgovorni za celotno usodo naroda, ker jim narekuje uvidevnost, in ker so močnejši velikodušnost napram onim, ki so zapeljani Kar je preteklost naj bo preteklost Spomnimo se besed Churchilla, ki je ob začetku vojne tako lepo rekel ime na radio ni bilo dano.) Angležem: "Če se bomo sedaj prepirali o tem, kdo je kriv in gledali v preteklost, bomo izgubili bodočnost". Tako moramo delati zlasti mi Slovenci. Pogoji za izpolnitev naših narodnih teženj so sicer podani. Toda nikar ne podcenjujte mojih svarilnih bosed, da se lahjko zgodi, da ne bomo dosegli vse ono, kar nam je na srcu ležeče, t*, j. uresničitev celotnega, na-^ega narodnega piograma ako ne bomo ob dvanajsti uri nastopili brez i^.-1 jenue složno kot kulturen narod a ne kot masa v, medsebojnem obračunavanju. Vzemimo si za vzgled Francoze. V največjem redu se pojavlja prerojena Francija brez prelivanja bratske krvi, brez osebnega obračunavanja; samo zakon govori, stroga toda pravično. Ugledni nevtralni poznavalec naših razmer, g. Einar do Wirsen, bivši švedski poslanik v Rimu in Berlinu, je napisal lansko leto o Slovencih to-le: "Niemci in Italjani hočejo uničiti slovenski narod, toda upajmo, da se jim to ne bo posrečilo! Slovenski narod je tako visoko kulturen", je dejal, "da lahko služi drugim narodom za vzgled". Pokažimo da smo vredni te oceno. Zato pokalzimo slogo na znotraj in s tem moč na zunaj. Končno pa prav posebno pozivam zlasti Primorce kot najneust rašnejšle borce za svobodo, in prijatelje naše Primorske, da store Vse, da se vsi Slovenci složno združite v eni sami narodno-osvobodilni fronti. it GOVOR SLOVENCA IZ BELE KRAJINE dne 20 -10-44 Danes vidimo sliko, ki je že zgodovinsko dejstvo. Nemci in Italjani so nosili s seboj strah in trepet, ijok in stok in smrt celim narodom Britanci, Ame-rikanci in Rusi pa prinašajo s seboj svobodo in življenje. Na *zahodu pozdravljajo Francozi, Belgijci in Nizozemci A-meiikance in Angleže ;kot o-svoboditelje. Na daljnem severu pa pozdravlja hrabri nor-ve^ci narod, s svojim kraljem Haakonom na čelu, sovjetske Ruse kot od rosen i k e, a da ne govorimo o šiorkih plasteh poljskega, češkega, slovaškega naroda in o narodih Jugoslavije sploh. Da, celo v premagano Romunijo so Rusi prinesli mir in red. Mir in Ted so prinesli tudi Bolgariji. To dejstvo je najudarnejši odgovor onim maloštevilnim pri nas doma ki, kot nemški sluge, sramotno k le vet a jo sovjetsko Rusija in pišejo izjave o smrtni nevarnosti za slovenski narod. Ne, smrt. slovenskega naroda — so Nemci in samo Nemci. Sovjetska Rusija pa je zagovornica življenja malih narodov, ki, — kot piše te dni moskovski časopis Rdeča Mornarica, — imajo pravico do demokratske, svobodne ureditve svojih držav, ker jim se mora, kakor pravi časopis, o-mogočiti in zagotoviti. Puihla agitaje.ija, ki na resnega človeka ne more vplivati, tudi pravi, da je katolis&a vera v nevarnosti. Ni v nevarnosti katoliška vera, ampak oni, ki jo zlorabljajo v službi paganskega hitlerizma. Danes, ko nemška pošast že crkuje, se hoče predstavljati v obliki Zagovornika vere, in išče pod krinko vere pomagače v vrstah onega slovenskega naroda, kateremu je Hitler javno in odkrito ? svojimi odredbami zagotovil iztrebljenje in smrt, rekoč, da je luksus biti mali narod. Tn ti pomagači danes ovajajo v Ljubljani poltene Slovence, odločajo kdo bo šel v Dachau in kdo bo izgubil -življenje. To .j** največji zločin sproti slovenskemu na-rodji, in ljudje, -ki to delajo, no bodo mogli najti na eel oni svetil kotička, kjer hi se mogli skriti. NSeizbežno in neizprosno bodo poklicani prod sodišče slovenskega naroda. -Slovenski narod,, v celoti čist in ponosen, tako da .je danes raven velikim narodom je bil enodušen v od j »oni proti Nemcem in Italjanom od vsega začetka. Zo mesca maja leta f42 se jo objekt i vno poročilo, poslano v London, glasilo -takole: "Osvobodilna F-ion-ta jo prehitela vso drugo v tem, da jo zajela vseobči narodni odpor proti sovražniku in ima vsled toga obče-narod-ni karakter. Ta doauinantna ideja Osvobodilno Fronto je ostala zdrava in značilna tudi tedaj, ko so začetne metode bile vsled naših posebnih slovenskih okoliščin slabo. Padel je na primer profesor Oven* ki ni bil izdajalec. Ravno .tako Jaka Omahen, Joža Drganc in tudi pri prost i Miha, ko jo komaj prišel domov, pa naj je bil kakršen jo bil, izdajalec ni bil. Toda narodni greh in zločin narodno kleveto bi bil, ako bi take obžalovanja vredne primere, ki objektivno nimajo niti nobene zveze z delom Osvobodilne Fronte, skušali valiti na O. P. kot narodni pok rot. Upam, da ste se vsi oni, zlasti pa znanca, ki sfe dne 26. avgusta slišali moj govor, odzvali mojemu pozivu. Danes pa prav posebno pozivam tudi vse one, ki mogoče čisto naravno in razumljivo mislijo, da so izredno težko prizadeti radi izgubo kakega svojrli najdražjih, da se ne dajo preslepiti radi svojih čustev, saj je čustvenost pri naših narodih večkrat do-vodla do nsodepolnih, normalno sicer nemogočih posledic Nikdar in nikoli pa se ne smemo dati zaslepiti tako daleč, da bi izgubili izpred oči naš obči narodni interes. Osvobodilna Fronta pa je dokazala, da so j vrhovni interesi našega naroda prvenstveno na srcu. Članek Edvarda Kardelja, "Pot nove Jugoslavije", je napravil tudi pivsod po inozemstvu globok vtis, ker je v njem na podlagi dejstev o razvoju Osvobodilnega gibanja neizpodbitno dokazano, da je Osvobodilno gibanje obče-na-rodni pokret, ki daje novi Jugoslaviji obenem z izpolnitvijo naših narodnih teženj tudi resnično demokratski značaj, in to ne v besedi, ampak v praksi. RAZGLEDNIH SESTANEK "TREH VELIKIH" (Humoreska.) Ravnokar se je vršila konferenca "Treh Velikih", kate-]K>trebliO, da se sedalijn sve-potrebno, (la se sedanjo svetovna vojna hitro konča iu zagot<*vi trajen svetovni mir vsem narodom. Prebivalstvo vseh treh velikih držav je želelo svojim zastopnikom srečno |H»t in vsestranske vspelie in pri tem je tudi povdarjalo, da je liverjeno, da iIkxI«* zl>orova-lije dobro vsq»ek>, kajti vsi "trije veliki" so še mladi ljudje — naš predseduik ima ti.'!, Churchill 70 in Stalin (i."» let. Potem se je pričela konferenca. Prvo vprašanje: "Well," dejal je predsednik, **vprnsn-nje .uh'de Poljske." "O, to, ' reče Stalin, "tu je politika ljudi, ki hočejo povedi vladati. Naš narod ne mara za tako politiko izkoriščo-vanja, kajti naši ljudje so še spominjajo, kako je stara carska vlada |K>slala rusko dečke v vojno z lesenim orožjem, nakar so jih Nemci )a Irko prema- narod se tudi spominja Kerenskijevt* politike in za nekaj «"nsa tudi ita-še politike, ko Poljska prestavila svojo mejo v Rusijo, namreč? mejo, katero so Poljaki, ki živo v Londoim, proglasili kot pravo mejo Poljske. "In naši ljudje, — tako mislim, — "tudi še niso pozabili, -kako se je ameriška vojska izkrcala v Arhangeljsku, in tudi se še sjxuninjajo kako sta Anglija iu Francija tedaj pomagali I)eni-kinu in Kolčaku, ko smo mi skušali uvesti sa-modofločl>o narodov." "Toda," 'pravi Churchill, "kaj pa je z Atlantic. Char- ter jem, niso li meje, katere želite vzf>ostaviti na Poljskem, v protislovju z Charter jem ?" "<», jaz sem za Charter," pravi Stalin, ".kajti vsi- to j«* bilo že vpisano v deklaraciji združenih narodov, katero j.* v mojem imenu podpisal Li-t vi nov v Washington!!. To deklaracijo celoti odobravam, in se je .lnwlein tudi držal." "Toda vse oiiio, kar pričenjate sedaj na Poljskem, je v protislovju z Charter jem," dejal je naš predsednik. No, odvrne Stalin, "vidite, one pokrajine, katere bi londonski Poljaki radi ol>drža-!i za se, so bile del Rusije vse do zadnje vojno, in mi smo te pokrajino zopot dobili nazaj kar dve leti prodno jo liii Charter spisan in proghtson. In ko smo podpisali ta Charter, ni niltee domneval, da bode veljaven kar za par let, o-ziroma za wa leta, — ki so minula, predno jo l>il podpisan. Ako pa je temu tako, potem zamore \lexieo takoj «rl»-n«»viti zadevo jdede Texasa in <'alilornijo; in tudi Indijanci za morejo nastopiti glede gotovih vprašanj. In Uhli" — Stalin se ozre proti Churchillu "mnogo dežel angleškega imperija --" Nadaljevanje tega razgovora ni znano. Lend-Lease zadeva se seveda lahko razveljavi v kolikor pride Rusija v po-štev, toda poteni hi morali naša republika in Anglija prevzeti nalogo popolnega poraza Nemčije, kar hi ne bilo bas lahko brez ruske pomoči. Toda o tem Stalin ničesar ne ve . . . Voditelji Slovenske Osvol>o-dilno Fronte, Vidmar, Kardelj, Kocbek in njihovi sode-lavci, .so dokazali vsakomur kdor gleda na razvoj objektivno in v perspektivi uresničitve našega celotnega narodne- DISKRIMIN ACIJ A PROTI DELAVCEM NARODNI PROBLEM Malcolm Ross, načelnik Predsednikovega odbora za pravično uposljevanje, brez rasnih in drugih predsodkov,! je dejal ob neki priliki v Do-j troitu, da mora industrija sa-. ma, kot tudi delavci pogle j dati tonui problemu v obraz in zavzeti svoje stališče v tem pogledu. V nasprotnem slučaju se kaj lahko pripeti, da plemenski in sli črt i predsodki ter discrimSnacija rosno ovirajo ustroj kolektivnega pogajanja med delavci in delodajalci. "Zavedamo se", .je dejal g. Malcalmn, "da bo po za ki ju-' čenii vojni mnogo preseljevanja delavcev iz vojnih industrij, kar je ravno tolikega pomena z vidika belih kot zamorskih in drugih delavcev, ki bodo po porazu Nemčije o-stali brez dela in bodo morali iskati uposlitve drugod. Belec in zamorec, oba bodeta v strahu glede svojega zaslužka in dela v bodočnosti. Vendar pa je čisto gotova stvar, da se bo slabše godilo črncu, ko bo gledal okrog za noviim delom, nego pa belcu. Sicer je resnica, da je bilo tekom vojne veliko črncev uposljenih v vojni industriji, toda resnica pa je tudi, da 'bo baš največ črncev odpuščenih z dela, kakor hitro l>o produkcija kod prene-havala. Vsled tega naj bi se po d vzel o posebne korake, tako od strani unij, kot industrije in delavce»v samih, da se olajša to prehodno dobo iz n-poslitve v vojni produkciji v normalno povojno dobo deal ga programa, da se oni sanVi najbolj zavedajo, kaj zahteva od njih nacionalna strategija, zlasti tudi sedaj, ko se bliža zadnja faza .trpljenja našega naroda pred njegovim vstajenjem. in zaslužke. Ornci bodo morali najti svoje liuesto v strokovnih unijah, da se tako pomaga omili-ti plemensko napetost v prehodni perijodi iz vojne produkcije v normalno. Unije no bi smele nikakur delati razlik radi barve, vere ali prepričanja, (in enako ne delodajalci, ako žele obe s-trankL o-h ran it. sistem kolektivnega pogajanja na pravični in enakopravni višiini. — Predsednik Roosevelt", je dalje dejal Mr. Malcolm, "je glolx>ko zainteresiran v ta vprašanja, ter bi želel videti uvede nje zakona, ki bi zagotovil državljanom nn delavcem sploh priliko enakopravnega uposljevanja brez d/i-skrimpnacije, in to bodisi v vojnem ali mirnem času po zaključeni sedanji vojni". FLTS—Common Council. PISMO OD SINA Prosim, priobčite v vašem cenjenem* listu naslednje pismo, k-i sem ga po Rdečem križu prejela od svojega sina: 11. sept. 1944. Dragi ata in mama: • Sprejmite najlepše pozdrave od nnene, vašega sina, od žene in otrok. Živi in zdravi smo vsi. Sedaj smo na Lazcu, št. 20. Bili smo v internaciji vsi v Italiji. Pogorele nam je vse. Prosimo vas, če vam je mogoče, pošljite nam kaj obleke in obutve. Vfei skupaj vam pošiljamo se nekrat najlepše pozdrave. Vaš sin, Grajš Frane. Mrs. Ivka Grajš R. D. 2 Coudersport, Pa, i i — NW YORK MONDAY, FEBRUARY 12,1945 USTANOVLJEN L. UH POVEST llllllllllllllllllllllllllllllltlltlllll St LL a # area Spisal LEV TOLSTOJ iiuuuiiiunininy^ (Nadaljevanje) Hklkod imaš konja, dedeks^el več liaprej. Odpustite uii je vprašal. "Sem ga kupil, dobil po ceni. Xiikosi mu trave za noč.** Kmet je izpregel. nukosil # ko-š trave iu jo djul v jasli. Šli ><» spat. Jelisej se je ulegel zunaj, kamor je bil. |»oncscl tudi svojo mailio. Ko je v k«> či potihnilo, se je vzdignil, se obul iu oblekel kaflau in šel na pot za Jefiniouu Jelisej je bil sel |»et verst, pri'-clo se je daniti. sedel >e .14* p'nI drevo, da je preste! evoj denar. Ostalo mu je sedemnajst nibljev iu dvajset kiipejk. Xo, si je mislil, s tem dolarjem ne prideš čez morje; in da 'bi v Kristovcm imenu zato beračil, to bi bilo za-mc vin" j i greli. Boter .Tefim prid«- tudi sam tja in bo postavil za-me svečio*>. In na meni I »o ležala <»t»l jnlta do smr-ti. ( eeniik je dobrotIjiv in lio imel potrpljenje. .b-lisej je vstal, vrgel malini čez hrbet iu krenil iia»ij. I-'a bi g« ljudje ne videli, je naredil ovinek okoli vasi. In kmalu j«» duM^cl svoj dom. Ko je hodil z Jefimom, kako težka se mu je zdela pot! Marsikdaj je skoro presegalo njegove moči, ko se j«' vlekel za tovarišem. K«> pa je hodil nazaj, mu je dal Bog. da ni čutil not »ene t rodnosti. Igraje je -top.-d, hiJiko zastavljal pali-«•0, do sedemdeset vrst je napravil na dan. JclUej je prišel domov. Žito je bilo že pospravljeno s [Hilja. Domači .so l»ili veseli, da >e je vrnil njih stari, iz-pniN'vnli so ga: kako in kaj, zakaj da se jc ločil od tovariša. zakaj je, ne d;i bi "bil do-cgel cilj, prišel domov. "Bog ni hotel, izgubil sem med l»otjo denar in zgrešil se 111 tovariša. Tako nisem 1110- za voljo Krista." I11 dal je stari denar, kar mu ga je ostalo in je povpra šal po domačih stvareh. Vse je našel v redil, ničesar ni hilo zanemarjenega, živeli so v miru in slogi. Jefimova družina je zivedela isti dano njegovem prihodu in Je vprašala i»> svojem starem. "Vas stari je brihtno hodil, tri dni pred Svetim Petrom sva prišla vsakseibi; hotel sem doiti. a prišlo mi je marsikaj navzkriž: izgubil sem svoj denar. Kako naj bi pritšel naprej ' Tedaj srni se vrnil.'" Ljudje so se čudili, da >e je moral tako pameten človek vets t i tako neumno — je bil šel in ni dosel, samo denar je zapravil. Čudili so se in potlej so )»ozn*hili. Tudi Jelisej ni več mislil na to. evrsto j<» poprijel za svoje delo: iravozil s sinovo pomočjo drv za zimo, mlatil z ženskami, pokril šu j m* in oskrbel ul-njitfk. Deset, panjev z zarodom v ni I je dal so*cdu. Stara zaradi zaroda ni hotela prav na dan z 4»esedo, Jelisej pa je vedel, kaj je šlo sosedu: namesto dt-set sedemnajst panjev Ko je t vil o vse opravljeno, je poslal sina iskat dola. Sam se jc spravil nad svoje zimsko o-pravilo: pletel je opanke iz 1 lilija in dolfbol panjove. Vi»s dan, 4ko je ostal Jelisej v koči pri bolnih ljudeh, ga je čakal Jefim. Šel je bil samo mailo naprej in se ]>otem usedel, čakal je in čakal, zaspal, se preivodi, sedel še nekaj ča-sa — tovariša ni bilo. Jefim je gledal, kar anu niso pale oči iz glave. Že je izginilo solnee za derevsom — .Teliseja ni. Ce ni 'šol mimo T je premišljeval. Ali pa se je peljal mimo — NOVI ŠALJIVI FILM V ASTOR 4i Prizor iz razveseljivega filma v teeUnicolor "The Princess ,iml the Pirate" v katerem igra glavno vlogo I»<*l> Hope ill poleg njega je tudi odličen zl*>r so-igra Ive v zveznikov. — Film se sedaj kaže v Astor gledališču, Broadway in 4."). cesti. kdo ga je vzel na voz — meti ko treba napraviti, tla se pre- iu potem tla grem se p«'1ein tem ko sem jaz spa'l in me m zapazil. A saj bi me bil moral videti. V stepi se lalrko dale«'- vidi. Lahko I »i šel nazaj, a morda gre on meti tem naprej. Zgrešiva se — je Še slabše. Boljše naprej, v prenočišču do4>iva. Ko je prišel v vas. je prosil županovega pomočnika, ee bi došej sUir možieek, naj ga pelje V koči. kjer je «"stal 011 ee/. nth\ Jelise j pa ni prišel. Jefim je nadaljeval svojo pol. vprašal Vse ljudi, ee -o videli plešastega starčka. Xihee ga ni bil videl. -Icfini se je čudil in je šel sam. Dobiva se. > mislil, kje v Ode-si ali na dji. In ni vee premišljeval o tem. Medpotonin se je sešel 7. nekim nmmrjem. Romar je nosil čepico in kuto, njegovi lasje so bili dolgi. Goro Aatos je bil obiskal in zdaj je v drugič romal v Jeruzalem. Našla sta se v prenočišču. prišla v pogovor in potovala skupaj. Srečno sta tlofflpcla v < M<"so in čakala tri dni, da je odrinila ladja. Z njima je čakalo mnogo romarjev i/, različnih krajev. Zopet je poizvedoval po .Teliseju — nihče ga ni videl. Romar je poučil Jefima. ka- la- pelješ zastonj na ladji. A Jefim ga ni poslušal. "Dani rajši denar,*' je rekel. "Zato sem 2;a vzel seboj." Za vožnjo tja in nazaj je plačal štirideset rubljev; kupil si je kruha iu slanikov za na pot In >e irkreal z romarjem. Mornarji so dvignili sidra. Prvi thru so se vozili izvrstne, proti večeru pa se je dvignil1 veter, deževalo je. ladja se je giigala in valovi >0 jo preplavljali. Moški so se kregali. ženske so kričale; sla-botnejši moški so tekali sem in tja in >i iskali prostora. Tudi Jefinia se je polotil strah, a ni pokazal tega: kakor -e je bil, ko je -otopiI 11a huljo, usedel iia tla, poleg starih ljudi iz tambovske gobe ni i je, tako je sedel vso no»" in ves naslednji dan; držali so trdno svoje malhe in niso rekli ničesar. Tretji dan je potihnilo. Peti dan >0 se ustavili pred Carigradom. Nekaj romarjev se je dalo prepeljati na breg in so šli v cerkev sv. 'Zofije, ki jo imajo zdaj Turki. Tara-sič je ostal na ladji. ( 'oz šti-rindvajset 111* >0 od pluli 11a-prej, se ustavil pred mestom Sinirno. pred mestom Aleksandri jo, in dospeli srečno do mesta Jafe. (Daljo prihodnjič.) GENRALNI POROČNIK ALEKSANDER M. PATCH. JR. bil majhen. Štirinajst tisoč za-letalcev je sodelovalo v iii invaziji, dočim se je , . „ .. , . .. n . . . . . pok&zalo v tzrakn samo dvaj- Generalni poročnik Alek«aiv-|bil Patch poslan v Washing-. ]otal j dan der \L Pa,teh, Jr., povelji,:k, ton v svrho sodelovanj v od-» da Francosko podtalno gi- boru za vzgojo in posebno vez- , • • r « , , . . , , ..'banje je sodelovalo z osvoho- ban>e,-ter te bil obenem tudi n • : 1 • 1 • 1 r , . .. .dilninu armadami kjerkoli ttotlelien rezervnemn easrn-is-' - ^ 1 t» 4 1 , ' .. .. , , inogoee. Generalu Pat e mi s«« kenini zboru. Ker je imel do- ^ Knilo iwklx^t; tV. volj easa študije m poiwe- ^ vo<, to-kHh Fran. vanje, se je posvetil ;mstruk- f.ije ; c St R;(. ci.v vojaške znanosti 111 takti- 1|ao, jn St T >n ke v Sta u t on voiaski akcide-1 , • 1-4 ..... . ; , , 1 prod«! ra-le naprej tako hitro, mi)4, kier ie ostal do 1. 192H.1 , , .1 ,* •r *' • 1 da so drngj dan mvazi.|c ze Nato je bil dodeljen četam v imele v svojih rokah štiri de Maryland«, ter je tudi nada- set mGlj obrežja, tretji dan pa Aniei i.4ke Setbne Armade, ki .j^- uspešno prodrla Hitlerjev zapadni o brani ubili zid, ter pred nedolgo tudi zlomila nemtško proti-ofenzivo v južnem predalu zapadne fronte, je skoz in >k<*z vojak. V disciplini je strog, ttnla ne le napram svojim vojakom, pač pa tudi napram -aniemii sebi. Patch izliajii iz vojaške rot>-ra v Foil Benning, Georgia, petdesirf milj. poleg tega pa so prodrle tudi za trideset km. v notranjost. Več časa je vzelo, preden je bila zavzeta Mar-seiska loka. toda tudi t«» je bilo končno izvedeno. O generalu Patcbu smo po- in knočno je bil imenovan za j tem >it>et čiflr, ko je njegova inštruktorja Alabam-ke narod-,Sedma armada prikorakala iz ne hrambe. . jRhonske doline, kjer se je pro- j,. .. . .. . , J bila skozi nemške čute, ter se Sit si javnosti pa je .postal . ... . , v. . , 1 . , . ikoneno sTioiila z neko anien-Gen?rart Patch [K>znan s<*le te- ...... , . . ko v*., . - r» 1 ! s K o di vrzi jo ^ i,*. , 1 . v. . . . kom sedanje vojne. Po napadu . , , . odlikoval kot student, a je pa ^ , „ , . ,, tkanadski jc bil general Patch odposlan na Pacifik v. ameriškimi d Kliki so imele sodelovati IDIH dovršil svoje študije, je bil dodeljen IS. armadni pehoti, na stfan jenih v državah Texas- in Arizoni. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, jej bil poslan v Fiancijo. Tokom z, mnia; . . . | 1 • s svotKMlivmu irancoskmi ro nasl"dn.jih nekaj let se je n- kvarjal izrecno z izj>opoln.je-Vanjemi 1 »ojevanja > strojnicami. V lotu 1017 je bil poslan v posebno strojnično šolo na Angleško, da s*e tzvcaha v tej vrsti vojskovanja. Kmalu so je rzšolal v toliko, da jc bil imenovan poveljnikom in sicer je najprej vodil stroj nični bataljon Prve divizije, potem pa je postal načelnik vojaške strojnižne šole v Franciji. Po šestih mescih tega službovanja pa je zopet stopil v aktivno službo, ter se je odlikoval v bojih tekom ofenzive pri Aisne-Marno, St. Mihiel hi Meusc-Argonne. Po zaključeni vojni .je bil kot ]KKl{K>lkovnik dodeljen okupacijski aimadi v Nenueiji, kjer je ostal do marca, 1919. Zatem jc bil premeščen k glavnemu .stanu v Franciji. Po povrnitvi ameriških eks- m 7. angleškimi mi. francoskimi ter mi četami j>od Ki.-en-howerjevo komando. Patch. ic ., _ . .katerega armada je bila v sn»- postala oeivndna nevarnost ja-1 .. n .. n^ 1 , , . ... A0i?mii, četami, je tispes ...... --i .. - i v 1 na Pearl Harbor |e bil poslan . . . . prvaeil v športu, posebno v , . . ... 1 ibelgjski - \ i t- • 1 v vezbalna taliorisca severne , skakanju 111 tekanju. Ko je 1. . . „ „ ~ jozne Caroline. Ko pa francoskimi (iio jiognala Nemce nazaj skozi Vosgeško gorovje. Pred kratkim je vrgel Patch tam i na strategično važnem o- sVO> veterane iz italjan^ke toku. Nova Caledonia. Tu si jej^ronio v boj proti iH.mškim iztekel za>luge za katere je bil,protinapadom^ ter je zadržal otllikovan z redom anna.de injn^m^" ofenzivno najrredova mornarice. Tz aktivne službe nje v njegovem sektorju. Nj«- HELP WANTED ŽENSKO DELO Help Wanted (Female) ŽENSKO DELO Help Wanted (Female) je bil odpoklican za kratko dobo, ko je prevzel poveljstvo Četrtega armadnega zbora v Fort l^evvii, Washington. V avgusttu preteklega leta je bila Patcbu poverjena invazija .Južne Francije. Zbral je skupaj ogromno armado ladij, letal in kopnih sil. Tisoe ladij, del katerih je bilo piej uporabljenih pri vpadu v Severno Francijo, je bilo spravljenih skupaj iz Italije, Severne Afrike, Sardinije in Korsike. Ivo je napočil določen D-Dav se je tpo oblačni noči prieelo ob zori obstreljevanje iz ladij in Y7. zraka- Tri ameriške divizije, ki so bile preizkušene v ognju v Italiji, so vdrle na pedieijskih čet iz Francije, je obrežje. Sovražnikov odpor je The War Man Power C« • mm In lUi am in essential activity may tramfer to another Jab without statement aff availability. WOMEN for MtANVH OFFIC'K OF CARPET Cl.KANlNC COMPANY T\|tin2 «ii«l swlteh Iwwnl ei|**rie««-«» work. Andy: AtTlYR UlNliKKY I W. 'Jhili ST. S. Y. C. (.HI DEKLETA ZA LAHKO TOVARNIŠKO DELO Ivihra [»lafti. — Stsilno »l«*l<». .Miunre nndnnn'ssi drta. MAVCO SALES INC. 14 KAST :wth ST. N. T. C. M A N I C U R I S T /.A MPUIAXO l»KIiO (»•rftrN Stalilo detu. 1'rijftiio. V|iraAaJte: J C L I K T T K K»ir. — 15th AVE. HIUMIKLYN :w> ŽENE — DEKLETA ZA ZAVIJATI ŽIVILA 1ZVEŽBANOST NI ^POTREBNA Veliha Padjetje s In Zavijanje tlvlln Pla«aa« nuMtaU«; Stalno nlu«bo; "tiNspr Mvarovalaiao; Praanlki HaAioi; Botalfibo podporo; Nad urno (Mu; PrnaJJo aa poaotna «Mo: Avtomatični j-vlškl. CeH aH Mnl ina. Jutranji, popoldan la čmm mm r—puladfcroj«. Qt'AIRR MAID CO. m — mm m. mdyn. n. t. DELO DOBE IZVE2BANE S I V A L K E NA MALE STROJE ZA ŽENSKE KLOBIKE NA BELIH -COARSE" KITAH Vprašajte pri: LEGIS HAT CO. 28 West 38th St. N. Y. C. (*>nl floor, t (2H ::i 1 GIRLS EXPERIENCED and LEARNERS in Lt CITE WORK < a M»|» WACKS — STEADY WORK I'lmsanl Working Condi t ionu. PLASTIC CRAFTSMEN 0». 2} ANN ST.. N. Y. C. S I V A L K E IZVEŽBANE NA ŽENSKE OBLEKE STALNO !>KLO IM1BRA PUČA Vjmišajtr: WfSKTMOltR M F« i. —- III d I V A L K E NA AWNINGS in LAHKO DELO NA PLATNU STALNO DELO VpraAajte: JENSEN— LEWIS CO. 80S W. 19th ST. N. Y. C. < 7th A%*.. snhway at lMth St. I (JJ*—35) JEWELERS: solderers, filers, and light foot press workers. Izvt-ziiaui. tuili m-k:ij, kj .».» nekoliko izv.žlunii. iVENCI. pln^nii ni»Ml uiVnjein. I hilira i»l:iP1'« »RTCNITY FOR AI »VANCEMENT Part or Full Time. Y«.nr Fee Paid. Apply: WI I.MAX ACENCY 11 JOHN ST. N. Y. C. _______________________CJ4— 3Q) Opozorite se druge, ki ne kitajo **«. X." na te oglase. — Mogote bo komu vstrežem*. « GIRLS LIGHT FACTORY WORK No Experience Necessary. 40 Hours Plus Overtime. POST WAR ami ALL YEAR R O C N |» W M R K Beacon Cut Poducts Co. 1.19 WEST 251 h ST. tlmh flooi 1 New York 1 ::i 1 S O D A - O I R li EXPERIENCED: $.8«»: TIPS. PLFS MEALS. STEADY WORK. I'LEA- SANT WORKINO CONDITIONS Aih.I.v: BOYD CHEMIST W7 MADISON AVE. N. Y. C. t Jit :n > ŠIVALKE NA KRILA na Singrr bivalne stroje. Stalno delo, dobra pla&i. Vprašjijte: MI FASHION SPORTSWEAR CO. 122 WEST _Tth ST. N. Y. C. ( Snhwnys : stli anKBINI>ING CO. lot Lafayette St.. .".nl nexkiston Ave. Suhway. t "(27—32) GIRLS—YOUNG WOMEN J'EK WEEK TO START Piere work after two weeks EASY WORK — NO EXPERIENCE • PLEASANT SlRRoFNDINGS AMERICAN PEARL & BEAD CO. 1!W»1 STEIN WAY ST. ASTORIA. L.I. (25—31 ► DEKLET A Z A SORTIRATI G CM RE I»OP.RA 1'I.Ai'A — STALNO DELO PRIJCTNA OKOLICA PA If. Z4HRIS INC. ■t-'-H — 74th ST.. ELMliritST. L. I. ____<28— :t4) HIŠNA POSKRBETI ZA MAJHNO DRFŽINO ItilKiite.^ki ljiitlje. IM »Rit A PLAf'A — LAHKO SPI AKO IH HE TUDI DOMA Telef,ni ]MHln«>vi: Lo ::-4t'»Sii ZvisVr pa j»okli<'-ite: TR S-9572 (27—32) CAFETERIA WORKERS TCDI SLI ŽK IN JE in ŽENSKE za ČISTITI l*OLNI ali DELNI Č:AS Dohre ilel:iv»ke razmere. Stalno. Vprašajte: MR. VAN DFYNE ."HHi RIVERSIDE DRIVE. N. Y. C. Pokličite: Monument 2-K3I0 <25—31) ALL AROCND EXPERIENCED GIRLS FOR BINDERY COLLATORS TABLE WORK: OOOD PAY PLEASANT WORKING CONDITIONS STEADY DAILY BINDERY. 227 E. 45th ST. N. Y. C. (24—30J S I V A L K E na MALE in ZIG-ZAG STROJE. — Dobra plača. Prazniki in počitnice plačane. Vprašajte: PANAMA HAT MAFG. CO. of TJ. S., Inc., 19 Waverly Place, 3rd floor, N. Y. C. GIRLS LIGHT FACTORY WORK PLEASANT SCRROUNDIN<:S TIME Vj for OVERTIME GURU P R O D IT C T S 123 WEST 28tli ST. N. Y. C. SHOES PACKERS ON SUPPERS MACHINE OPERATORS and TABLE GIBL8 <»44 STEADY — HOLIDAY BROADWAY GOOD PAY CASUALS X. Y. C. EX PERI EXCED COLLATORS om CARBON WORK STEADY, WELL PAID Apply: RUSSIXOW 7S REEKMAX ST. X. Y. C. (Tth & 8th Ave. suhway.) MANICURIST IZVRSTNA PLAČA. PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE S T A L X O 120« AVE. J BROOKLYN NA 8-833« (24—30) TYPIST - CLERK $100 PER MONTH $110 — automatic increase in three months. STEADY WORK EXCELLENT OPPORTUNITY POST WAR FUTURE CONGENIAL SURROUNDINGS MUZAK CORP. <31 W. 54th ST. N. Y. C. (25—31) MANICURIST SPLOŠXO DOBRA DELAVKA Dober zaslužek, stalno delo. prijetne rlela vske razmere. VpraSajte: FRANCIS & AM ALI E 10 W. 58* ST. (N. Y. C.) Phone: PL 3-2620 (27—32) BINDERY WORKERS: Table Workers and Wire Stitchers. Experienced help, fine pay; also LEARNERS, paid while learning Steady work; pleasant. — Apply: FRCMAN BINDERY 17 THOMPSON ST. N. Y. C. srova pogiminoo \-zili zalo v hoju za vsako cono. . . -V <3\*o>m .prostem ča«ii, ki pa jo zolo omojon. tronoial Patoli rad jf-zdari. ali pa vrže karto za spromoinB>o. Tzvon -vojaških krofov jo mod svojimi ožjimi prijiiitetji poznan kot ^Sandy**. Po postavi je visok /in slok. tor izirloda kot tipičen in pravi armadni častnik. Nje®rov Hn, sleoto»kla v pretočonom lotil 1JM4, se tem potoni naproša, da svojo naročnino čimprej mojroče obnove, da si s tem zasiipirajo redno i>oši 1 jail ja lista. Razumeli boste, - i S I V A L K E NA SINGER STROJE I .AH KO DELO IMIRRA PI..\r'A S. N E W XI A N X. Y. C. (20- .°.l > 11« E. '-'Tth ST. GIRLS 18 TO 23 NO EXPERIENCE XECESSARY Easy laght Work Sitriog Down Start 50c* Hour — 70c in Six Months. — Postwar WABASH 374 President St. Brooklyn (28—34) DEKLETA — ŽENSKE za LAHKO TOVARNIŠKO DELO Izreihanost ni potrebna. Dobra plača. Stalno. Nadurno. Prijetna okolina. Izvrstna priložnost. VpraSajte -vli teden. NATIONAL SILVER DEPOSIT WARE CO.. 44 West lKth ST. (27—32). .MMUUA^ — HEW font MONDAY, FEBUrAHY 15, 1045 mANOVUTN E. fW ni 11 i.: j'; i ■ 1J n j 1 ii^i! i i; j n n h i >n n i m mni 111 m 11 m j m ^:. Spisal: J. F. MALOGRAJSKI 4 i tiS) : ' :'Bog ve! mora gledati, tla -i izbere o pravem • asu - moža . . Auifi j«, zalila kri li«*a. Zila.i m*Ii» j«> razumela >tri<-a. J'overila je i mi. bila! Ali moja dolžuo>t je. misliti na tvojo srečo!'* Ani«*a je *irknla v roki kra-ni >oj>ek iti vlekla vase prijetni vonj. ki je puhtel iz -vežetra evetJa. To j«' dalo stricu j-o vod. da je vprašal: "Ali veš. na čigavem vrlit -o ra>tle te rože! . . . Ni kn-I j jen šopek. Prinesel mi 2a je Dušni na vs». zgodaj s prošnjo. da ga izročim tebi. (Hulil sem >e, da si je tako zapomnil tvoj rojstni dan! Znamenje, da -o ne zaninilje malo ✓ate. rl fant je ta Dušan, Anica!*' Anica je i/nova zardela, da so biLa njena li»-a p"d«»bna vrtnicam, ki jih je držala v roki. Stric je opazil njeno zadrego in ni ji bolel biti dalje v nadlego. Poslovil se je in odšel v trgovino. Aniei pa je bilo. kakor bi ibil r.-tzstrl kdo pred njo za-•jrinjalo ter ji odprl poirle«! v novi svet. Na možitev ni nikdar mislila i ntila je, tla jo marsikak mladenič rati vidi in /lasti glede Dušana ji je bilo jaMio, da jo bolj >poototn bi ga morala ubogati. I'.og ve. če ni že kaj govoril, ali pa morda obljubil celo. Po-:em bi bila -eveda dolžna storiti to. Ah. ta IMišan . . . lep fant je bil! Ali kaj, ko pa se v njenem >ivu ni hotelo uič ganiti! . . . Da pa bi stopila v zakon brez učnega nagnjenja do moža, tega striček nemara \endar ni zahteval! . . . Hotela je počakati, kaj ji striček >. prihodnje dni j»ove . . . Siti - je molčal, a njej je bilo vendar vso nekako druga-če pri »reii. odkar ji j,- bil irovoril o možitvi. Neznana ču--tva >o vstajala v n enih prsih, prejšnja brezeuenje so jo je lotevalo . . . Aavedala -e ni ničesar jasno, ali -istega sladkega miru, ti-"legn prijetnega -kla«lja ni bilo ve<- v njenih prsih kol prejš-•».«•- čase. Stric je hotel, da bi s,, ločila od njega, a njej se < zazdelo iii]»oma. kakor bi >«• morala, ak<» bi s«, uklonila njegovi želji. ločiti -e uetVsa drugega. Kakor odmev iz daljujih krajev je prihajalo nekaj do nje in segalo ji ž nepremagljivo vilo v srce: spomin na davno minole čase -o ^e ji bndili in njeno srce je zaikopriiclo bip.ma po nm-iu, na vir ni mi-lila že leta in leta. I ji cam dalje močnejše so bile n jene želje. 1'strašila se j,. Včasih teli želja, ustrašila svojih i »i si i. a iznebiti se jih ni mogla ... S čim dalje večjo silo se je oklepala njena duša preteklosti, oklepala predmetov, Ki -o bile daleč, daleč Vstran ,, mv je pose«l.*lii včasih pri oknu svoje sol>e in topila s,. v nekem sladkem šilja k nji Bog ve kdo. In kakor stare znance jih je pozdravljala. Ali ni videla prav tel, oblačkov že nekdaj, ali se ni že ozirala za njimi, ali niso ibili ti oblački prav taki, kakor tisti, ki so je nekoč kot mlada, uboga deklica želela daleč, daleč ž njimi? . . . Ifkratu so jo spomnila, kako je č a vala pred tolikimi'in tolikimi loti kot ubogo dekletce pšenico pred kokošmi in kako jo Želela tistLkrat, da bi mogla -Iran, wtran z onimi oblački, ki so so gibali nad njeno g lavo ter pluli tako veselo v tuji*, neznane dežele. Tedaj si ..e želela vstran od onih krajev. A zdaj — zdaj si jo želela zopet nazaj f** Spomnila se je tudi na onega malega, razposajenega dečka, ki se je HIT priplazil t i stik rat. za njen hrbet in jo o-govoril. spomnila na vse vesele ure, ki jih je prej in pozneje preživela ž njim skup. Kako to. da je vsa ta leta tako malo mislila nanj? Kako nehvaležno je bilo to od njo! Zna Bog, zna Bog. kaj je postalo iz tistega Nejčefa! . " . Za koprnelo ji j*. zdaj srce tudi zopet po materni ^mili m po gomili dedkov i . . . I„ naposled oče njen! Ali jo je res (ako sovražil? . . . Ali ni bilo vse to le strašna zmota? Ah, tudi očeta l,i |,nn rm|a onkrat videla. Veliko je bilo zlo, ki mi je občutila v svojih otroških Mili. toda Ijirfiezen je bila mogočnejša od toga zla in porabila je na vse hudo m v mislili ji je bilo samo šo dobro. In njeno domotrwjVie ft^Tlo in raillo in z vsakim dnem je bilo njeno hrepenenje večje . i ^ (Dalje prihodnjič.). MED NARODNIMI OSVOBODILCI V JUGOSLAVIJI (Kenneth Matthews) V .Jugoslaviji mora biti elo- zaboj municije. včasih pa skri-vek vedno piipravljen na ne-1 je vos štab. Večkrat sem obis-naden in hiter odhod, pa niti kal te katakombe, ki so izvr-.----- ohrniti se no smeš kakor sve-jstno opremljene in se boljše, dve mi, sta prijatelja prizna piec nas jo t opisom« k a J»tova žena. On-' prikrite. šel v teku vojne sem gori, ali — —.....— j->—— ----. I 1 ....." -i"" dovito ji-, kakšno solidno or- c, , , . . . ... od njiju, Alrtorikancc, se je med njimi nemška strojnica. Sfanizaeijo iuiiijo partizani.! ?k0r° sleJ,cnu "T0, popravi v.« »feom in ,lejnl:< . .. ' Pošiljam vam to pismo iz .J«1''« ^ »» k™** Ja"|"Pridom, rta ni««. bili o,I- vls"la Tl,ova e,,kn * fme. Po vos dan jo včas.h oe- *e polno skrivališč. Tu .jo od vrha do tal vse preraščeno. Po dolinah raste koruza, ki je tako visoka, da lahko skrije človeka, ki v njej stoji pokonci. Majhni grički ?o polni grmovja in praproti, gore pa so \e-1 i čast ne kot katedrale, pokrite v. velikimi temnimi gozdovi: po tleh jo polno listja in med njimi evetojo eiklame. f'lovok bi dejal, da so tu lahko skrije povsod kjer koli, ampak temu ni tako. Sovražnik je točno poučen o pokrajini, ve pa tudi kje žubore studenci. Pogostokrat so morali osvo-bodilci v suhe predele i» £o bili primoranl zato prenašati \odo dve do tri ure daleč. Važno je itudi, da so skrbno prikrijejo dohodi k partizanskim pos-tojankam. V ta namen so potrebni po-ehni postopki: dnevno prihaja in odhaja sem in tja na sto in sto bojevnikov. Kakšen je ta postopek tega pri najboljši volji ne sinom izdati. Opazil sem pri njih dva načina. Pogosto se partizani skrivajo -po kraških jamah. Te so razne velikosti, včasih taka luknja sprejme komaj po on dal jeni več ko P.00 jardov". Seveda ni ta prisega nič po kaki luknji, sanjaril o preteklih borbah in priprav- nove načrte, medtem, ko magala, morali smo nazaj k da jo sovražnik /e trikrat pri in .seveda tudi nekaj fotografij slovenskih deklet. Ameri-kanec nam pripovedoval je sneg zunaj ležal na debelo, bližnji partizanski postojanki .............„„ I^ekoč sem se namenil, da zjin prositi za vodnika. V res- tega prostora nI izvohal dvoma prijateljema, ki sta že nici je bilo tako kakor je de-j , .. .. , .... večkrat napravila to pot, obi i jal Amerikanec. Nenadoma | * a< a ■Jf>vanJ° l)ri 101 T1-1J< ščem neko skrivališče. Prija-j^mo zagledali leseno kolihieo tolja sta mi dojala, da je 40 mod grmovjem in kar verjeti minut hoda do tam. toda ko nismo mogli, da je ni^mo sami smo vsi trije 'iskali "Že (polni poprej opazili. Mlad Amorika- jiiec nas .jo sprejel. Piostor je la, da ;uiial »!>•!•-. Sialii<». IZ VEŽ It AN :i li NEIZVE/.ltAN y_-1 NA II.INC MACHINE 1'o-vnjim. \"eni^ijle pri: M. STEIUEK rut <; REEXE ST. N. V. i K:iit'riki>ii >tih*vay •)«• t';inali B O V S WANTED EOK SHIP1N«. I»KI*T. and !J«;HT FACTORY WORK in P I. A S T I C S P I. A X T 1 h»\vjit«>\% tt \i *v Y»rk STEAMY WORK ril<»/.n<»st za napre^k. Na «l«'li» >;i <"-:is in '•_.. STALNO I »ELO "K" POSTKK & N< »VELTY Co. :tS'h EAST l!»th ST. X. Y. C. Tel.: AL 4 l."VI4 nr. t Yorxo MAX OT ROY F« »K I.ICIIT ALL A ROČNI t Wi»KK; FOR FACTORY. STEADY WORK. A1M -'.y : HARRY SCI IX E11 >ER l<» W. LTlli ST. X. Y. C. i Sol'«a\ : WIT ai L'Slli St. silt A vi', nr Till Ave. i ■■■■■■__i rat— :u;i y or x <; m a x TO WORK AS HELPER OX TRICKS MAY WEEK: Applj : -.In FISCHER SMITH ST. t •« t MP A N.Y Blt< ti tKLYN .".«; i BINDERY WORKER EKSPERTNI KNJICOVEZNIK v RO**NEM DEI.I IN TI Hi Z I SN.IEM : FINO RoČXO DEI o stjiluo, |>rijorit«> razmero. d«»ltra PokU<-ire: ( I T-KC.fi i ji; i MEHANIKE se potrebuje IZVEŽBANI PRVOVRSTNI MOŽJE DVA ŠIHTA — 4. POPOLDNE DO I i. OPOLNOČI 1*. OPOLNOČI DO 9. Z-IITRAJ KŠŠE XT IA L 1XD l' ST RIJ A DOBRA PLAr.\ STALNO V/A' RSTNA I H) YO.J N A PRIL()ŽX<)ST Potem tudi Prvovrstni BODY FENDERMAN VPRASAITE CELI TEDEN METROPOLITAN DISTRIBUTORS, INC. 501 — 10th Avenue <6iii floor) New York City Telephone .ME 3-400(1 EXPERIENCED ALL ARnl'XD FLOOR MAX IN A KINDERY l*X|MTi«-tntil t>n :t lulling inai-hin«', l**rf«»rat«-r. puii.-liiii^ iua<-liiu<' & tal»le u«»rk. Stesi«ly \\<»rk, fim> salarv. A|h»1v : .. . . JOHN KINDERY. Hfii PEARL ST..1 : X. Y. C. < m»-:ir City Hall. Subways: RAIT. "Hi Ave.. IRT.t . ::4 . DELK ATESSEX < LERK SPL(»ŠNI DELAVEC. M< »X SREDNJE STAKOSri SE POTKEKFJE. S.Hi. za ZAČETEK; N< »RENO KI'HINJSKo DEL«!. STALNO. lli-VoJNo. V|»r:t-5ajt<»: R A Y * S "■"> 1 ."> - ::Ttlj AVE.. JACKSON IIERIIlTS. L. I. ni. AIOSKI IN ŽENSKE LAHKO TOVARNIŠKO I> E L O NA CMETXIH C VETUIC A1I D«»lira ]-£o l/vr-ijh> delavske raznit-re s. p.er<;i:r & Co. L'l.tT, :;r.| AVE. N. V. C. i ::o M O S K I ali Ž E X S K A I/.VEŽ RAN t A i NA ♦iORTOX PANTOGRAPH ENGRAVING .MACHINE Dulira jiluT-a Statu«* i|«*l«. Izlmr-ua |>ril<.«it«»si za j.ravo^a )iu%i ali ž«*nsk«». -MODERN EXi.'RAVfNU Co .tir: w. :auh s r. n. y c. i SIVALCI(KE) MOŠKI in ŽENSKE NA SINGLE IN DOl'BLE NEEDLE DRŽAVNO DELO V NOVI Al OR N A R IS KI To V A1LNI VISOKA PLAČA STALNO DELO XajlM.ljse raxinvre — I'o vojna h«>-il.n'ii.r^ Sv«»tla. prijazna, s<»nčua tovarna Coat Corporation of America ;!7—ik Northern Rlv«L. L. L CITY 01 li or Mil Ave. Subway to .'Uitli St. _____i —;u; > MOŠKI in ŽENSKE POLISHERS NA PE%STICS 1H iRRA PLAČA STALNO DELO IZVRSTNE DELAVSKE. RAZMERE F. J. XFSSRAFM & Co 47:: IIFDS« »N AVE. RRtHiKLYN. N.Y. N E v i 11 > s.-_'l!tT ____t CUl—.Mil OPERATORS and MECHANICS WANTED . . . also GIRLS — SKILLED AND IN SKILLED for CIGARETTE FACTORY Apply : SIAIPSON. ST I DWELL A. SWICK LTD.. L.l WEST l It h ST.. N. Y. C. ____ _ __ »:w» » Ž E X S K E ŠIVAI.KE _ IZVEŽBANE in l Č E N K E FINISHERS & PRESSERS IZVKŽRANOST XI POTRERNA Vprašji jte: E. AL DRESS 4ii E. Ji H h ST. X. Y. C. _________________).'U»—:ttil ŠIVALCI(KE) MOŠKI ali ŽENSKE :: IZVEŽBANI :: I BI.A PANTS CO. DOBRA PLAČA STALNO DELO •an.' BROADWAY New V or k City —rt!) Opozorite se druge, ki ne tilajo **G. X." na I« oglase. — Mogoče _ bo komu vsi rež eno. BOOK-BINDERY WORKERS Al EX AND WOMEN HAND-SEWERS. or PREPARERS FOR SEWING OX BOOKS steady Emplnv int-nt. well paid, {»leas-ant working eonditi«.ns. — Apply- K.NOLL ItOOK BINDERY 14S E. 57tli ST. x. y. C. oioar all sulmays.» ___C-'S .'UI POZOR: Vspin listini, ki so naročili kujigro: 4o-novno obvesT'oni od zalagate-lja, da nova, zaloga istih žal so no l)o gotova do 20.. ali 2.'». t. m. Toliko v pojasnilo, tor prosimo še malo potrpljenja. Knjigarna ' * Glasa Naroda".! STRONG BOY & OIRL WANTED TO I .EARN BINDERY TRADE Steady work, pleasant working eondi-tiotis. Paid while learning. — Apply: FRANKLIN BOOKBINDIN CO.* -II W. J^nd ST. X. Y. C. (Subways: BAIT. 7th Ave., L<_\.) __(1*8- MOŠKI IZVEŽBANI ALI NEIZVEŽBANI PRI VOIj.1 EXI SE FČITI PRATI BI^%NKETE IN OGRimiA POTE Al TI DI MOŠKEGA zji |»»mi k1 za razna.šati naročila in biti v splošno pomo^ v •lela'vmici. ŽENSKE: PRESSERS in FRAME RS IZVEŽBANE in FČENKE NA CFRTAIXS in DRAPES IZVRSTNE RAZMERE DOBRA PLAČA. STALNO DELO BOŽIČNI BON F S EXCEL CLEANER 12-l-J BROADWAY ASTOWA,- 1,0X0 t* LAN P • Pokličite: AS 8-3320 P O If T E K J E SE POTREBF.IF. DOBRI-: DELAVSKE RAZMERE Vprašajte: MRS. p F E I L •V>0 RIVERSIDE DRIVE N. Y. C. Ti*Vr«mir.ijte: Al« t :_'-s."hh» _ i "-•-"» —31) C E V L J E MACHINE and HAND L VSTFRS polni ali delni čas Dobra plača stalni t delo Vprašajte: t H a t C ii e t: "131 jay street brooklyn i ji; » M O Ž 4 E WORK OX MACHINE COATING P A PEK IZVEŽBANI IN FČENC1 Plaf-a ua te»len za zaH-tek. Dohra priložn<»st za pravejrn mo&i. COt:t;HLlN AIANlFACTFRIXi; co. E.VST 13*_*nd ST. X. Y. C. _______( 28—34) STROJNIKI ZA IZDELATI GFMBE IZ ŠKOIJK Prijetna okolica — Stalno d«»lo Visoke place. PACL ZCCRIS IXC. 1-14 — 74th ST. ELAIIIFRST. L. L __(1*8—34 > E N and BOYS LAHKO STROJNO DELO INDUSTRIJI POHIŠTVA CIVILNO BISTVENO POTREBNO D E L o IMIRRA P« i V« ►.! NA PRILOŽNOST Vprašajte: SUPERIOR 3611 — llth AYEXI'E BROOKLYN. N. Y. • :: 11 ST.l M I Z A R .1 I IZVEŽBANI XA OPREMI MESNICE 1 N1.ISKA PLAČA STALNO DELo P. WASSERSTE1N I st AVE. < Si o|-.-1 X. Y. C. DENTAL MECHANK FIRST-CLASS POLISHER OIHiRTFNITY To LEARN TRADE NEW ERA DENTAL LAB. 1(11 E. 13.Mh ST. P. R o N X i LT.i- B I X D E 11 V Two BOX BOYS oti Mod,-f \\ lua.-hiue: also HANDYMAN. Stead* work. |«ny: 4o h«»ur w.^ k. plus |»l.>iiTy ,,f overtime. Apj»l> : FEINBI.AT1" FOLDINO «""0.* pat VAR1CK ST.. X. Y. C. t Nth Ave subway at Spriujr St. or 7th An* Suhway at Houston St.» c_'7 -M" • M OS K 1 za RAZVAŽATI XARnriLA v. konjem i it vozom. D.kina plača, stalno «lelo. S ur na dan Vprašajte: AIR. Al AXSBACII l-"!7"_' lirli A\"E.. uii-itr .V.ili st.» N. Y. «*. \ .War lit It Ave Subway) t^.V-::i i DELICATESSEN CLE K K IZ VEŽ BAN : VISOKA PI.AČA : PO-VoJNo. NEDEI..IE PROSTE Vprašajte; 63 E. 31tli St. N. Y. C. «-7 t DELIVERY BOV STROXi:. LEA RN TRADE ESSEXTI AL INI U'STRY M ECU A NIC A L |>« »sr \\ A11 OPPORTFXITY Apply: Al. & S. AI "To KJNITION CORP., sil _ 7th AVE.. X. Y. C. __i _'7— 31*» BINDERY AVORKERS FOLDERS. OPERATORS. EXPERIENCED on CLEVELAND .MACHINES Fin«* salary, steady work, post-war futum — Apply: DAVID MITNTCK CO. IIFDSON ST. X. Y. C. ( 2S—311 JEWELRY: PRVOVRSTEN MEHANIK NA FINO ZLATNINO STALNO DELO; XADFRNO Vprašajte: WASLOW ::t W. 47th ST. <«th Ave. subway i X. Y. C. (i*7—,tr> POLISHERS Izvežhani na srebrnino in Izurite Dobra plača. — Stalno. Izvrstna priložnost. Vprašajte eeli teden. NATIONAL SILVER DEPOSIT WART! 00".. 44 W«-st~TStb ST. X. Y. C. (27—32) OFFICE BOY BI TCI 11 V POŠTE VALI STAREJŠEGA MOŽA. Tudi za LAHKA NA KO ČILA. SOBOTE PROSTE. STALNO Vpnišsijte: WILLIAM A. CA.M P CO. lOl IIFDSOX ST. N. Y. C. _____127—3:.' • PORTER — FIREMAN $120.— PER MONTH SOBA NA RAZPOLAGO — STALNO DELO ZA PRAVEGA AloŽA Vprašajte: AIR. GKRSTENKORN 3!»-2!» QFEEXS BOFLEVARD WOODS IDE. Ll »NG ISLAND _____(25—31) GROCERY CLERK izvežban, dobra plača; stai.no. ro-vojno Vprašajte: P::^ —1st AVE., New A*«»rk City _Pi>kli«'ite po 10. uri dopoldne. 31 O Š K I NemurnO in laltko sestamo delo na PLASTIC NOVELTIES Stalno dtdo — Povojno—Natluruo Vprašajte celi te*len. NATIONAL SILVER DEPOSIT WARE CO., 44 West ISth STr X. Y. C. (27—32) MOŠKI ALI FANTI SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO i: S S L X T I A I. STAL.M t BEI..M« iNT SAlEI.TLNt; REEINLV«; Works. i:elaio.ni a\e.. RRo« »KI.VN, N. Y. M O Š K I G E X E R A L \\ O K K E It S P A c K E R S INSPECTORS and GENERAL KlltORKRS Essential industrija Povojna I«.->|"ili> zjutraj. ___i ^M.t :l*i I BINDERV HELP POMOČNIK ZA DELATI NA CLEVELAND F« iLDING AIACIII.NE Sta In.» .l«'li». iloltra plača. jn»v .jna služba. — V|»raš;ijte: MORRIS s II A I N 114 W. L'7t h ST. X. Y. C __________* _'v :: 11 MOŠKI ZA RAZNAŠATI NAROČILA čistilnica oblek Stalno tlelo, povojno. Vprašajte: PRO.MP1 23S \V. 72nd S'l*. CLEANERS N. Y. 4*. (2S ru»t DENTAL MECHANIC STALNO DELO Ypra.šajte- Stowe and Eddy Co. 15 \V. 471 h St. v. C. 12S—3(11 MOŠKI 2 MOŠKI ' MOLDERES SPLOŠNI TEŽAKI MAINTENANCE MEN ZA DELO V DELAVNICI Z LESOM ESSENTIAL INDFSTRIJ V 6 DNI NA TEDEN — ČAS IN POL ZA NADI RNO DELO PO 40 1 R DOBRA PLAČA - PRIJETNA OKOLICA POVOJNA BODOČNOST EC&ENROTH & CO. Inc 901 EAST 5lh ST. N- Y v' (V»emite 8tb Street Crow-town Bus i (28—34)