Če hočeš mir, pripravljaj mir! Spremna publikacija besedilu SI VIS PACEM PARA PACEM »Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.«, Ustava Republike Slovenije, 24. člen Antologija mirovništva vsebuje besedila nastala ob vojni v Sloveniji leta 1991 in ob ustanavljanju Mirovnega inštituta (1990-1991) Marko Hren Ljubljana, Julij 2011 Posvečeno JD&JD CIP -Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 323.25(497.4)"1988/1992"(0.034.2) HREN, Marko, 1959 Če hočeš mir, pripravljaj mir! [Elektronski vir] : spremna publikacija besedilu Si vis pacem para pacem / Marko Hren. Ljubljana : [samozal.] M. Hren, 2011 Način dostopa (URL): http://www.dlib.si/ ISBN 978-961-92623-1-3 256957440 Uredil in spremno besedo napisal Marko HREN Oblikovanje: Marko HREN Fotografija na naslovnici: Tiananmen Square; Charity Card and Caford. Izšlo s podporo MIROVNEGA INŠTITUTA ob dvajseti obletnici ustanovitve Mirovnega inštituta, junija 2011. Mirovni inštitut, inštitut za sodobne družbene in politične študije, Metelkova 6, SI – 1000 Ljubljana, www.mirovni-institut.si. Uvodno besedilo Si Vis Pacem Para Pacem je bilo najprej objavljeno v zborniku Vojna in mir, refleksije dvajsetih let, ki sta ga uredila Vlasta Jalušič in Lev Kreft izdal pa Mirovni inštitut v Ljubljani 2011. Pričujoča publikacija vsebuje arhivske dokumente, na katere se sklicuje uvodno besedilo. Posvečeno JURETU DETELI (na sliki spodaj), mislecu nove dobe, pisatelju, pesniku, in JANEZU DRNOVŠKU, politiku, častnemu sponzorju ustanovitve Mirovnega inštituta v Ljubljani 1991, stebroma nezapisane tradicije pacifizma na slovenskih tleh. Ohranjene so samo redke fotografije Jureta Detele, spodnjo je izbral Juretov brat Andrej. Na fotografiji je Jure v svoji sobi ob svetilki brez ogrinjala. Naked spirit. Neprikriti duh – to je bil Jure. O Janezu Drnovšku obstaja obširna dokumentacija, zapuščino Jureta Detele pa hrani NUK v rokopisni zbirki. In memoriam. Naj publikacijo pospremijo žive pesmi, najprej pesmi Jureta Detele in nato , invokacija V srcu strahu prebiva nepovezanost, ki avtorja te publikacije spremlja vse odkar je na stari hiški, ki je preživela rušenje ob rekonstrukciji križišča Drenikove in Celovške ulice v Ljubljani opazil grafit na sliki: V srcu strahu prebiva nepovezanost. Pesem se mu je zapisala v francoskem jeziku. V projekciji na plosko planjavo povsod med razkrito potjo in sivorjavim obzorjem zastrtim z meglo in mrakom: in v sveti vertikali globlje od podzemnih prepletov klijočih skoz prazno ravnino v drobne šope zelenja: korenine večnega drevesa za gnezda prihodnjih stoletij Ionova pesem Ali čutite, da ne bojo gore nikoli kričale, in to zato, ker je dejanje, ki ga ljubljeni potrebujejo od mene, preveč določljivo? Ali čutite, da se vsak moj premik zidarskega orodja umešča natančno na prehod med indiferentnim šumom vetra, vode in kamenja na eni strani, in med kriki ljudi in živali na drugi strani, in da le s telesom, do zadnje celice zvestim misli: bitja izrekajo sebe, ne mene, zmorem za svoja dejanja vzdržati pozicijo brez nasilja? Nikoli si ne bom ostril prstov kot svinčnike zato, da bi z njimi razmajal zemeljske sklade, ali da bi z njimi odkril kako aherontsko špranjo – pa tudi obli prsti, kot jih imam, bi zmogli s tipanjem razločiti orožje, položeno pred moja stopala. Kar mi je za zmeraj absolutno odveč. Jure Detela, v zbirki Pesmi, ki je izšla kmalu po njegovi smrti leta1992 pri založbi Wieser, predstavljen kot nemara »najbolj eteričen in asketski izmed vseh slovenskih pesnikov« Au cœur de la haine règne la peur Au cœur de la peur habite la non-relation Au cœur de la non-relation se trouve l'aliénation Au cœur du bon sens habite l'amour Au cœur de l'amour vogue la passion de la relation Au cœur de la relation palpite le souvenir de la communauté : V srcu sovraštva kraljuje strah v srcu strahu prebiva nepovezanost v srcu nepovezanosti je odtujenost V srcu zdravega razuma domuje ljubezen v srcu ljubezni pluje strast po povezanosti v srcu povezanosti utripa spomin na skupno(st Marko Hren, Pogled, 2001 ) V mislih na Belo! Resnica je kot voda, Bela; slej ko prej pride na plano čista. V srcu ljubezni pluje strast po povezanosti. Čist pogled in bel prazen list za zapis jasnih misli; naj odprta srca prikličejo žarke naših duš, naj jasnina naših duš prevzame naše misli. Naj bo mir. Naj bo jasnina. Razgled po vsebini: 1 PREDGOVOR ............................................................................................................................................. 1 2 UVOD: SI VIS PACEM PARA PACEM*................................................................................................. 7 2.1 KONCEPTUALNI STEBRI DELOVANJA MIROVNEGA GIBANJA ..................................................................... 13 2.1.1 I. Snežinka: Ahimsa paramo dharma, kultura miru in nenasilja................................................................. 13 2.1.2 II. Človekove svoboščine, dostojanstvo, pravice in etika ............................................................................... 15 2.1.3 III. Vladavina prava, pravna država, ustavnost ....................................................................................... 16 2.1.4 IV. Civilna nepokorščina, državljanski pogum......................................................................................... 18 2.1.5 V. Mednarodna solidarnost, mednarodna dejavnost MG............................................................................ 19 2.1.6 Literatura in viri:............................................................................................................................... 24 3 MIROVNI INŠTITUT IN MIROVNO GIBANJE ..................................................................................... 28 3.1 PREGLEDNA ČASOVNICA DOGODKOV................................................................................................. 28 3.2 USTANAVLJANJE MI – MIROVNO GIBANJE......................................................................................... 31 3.2.1 Pismo IS RS Lojzetu Peterletu, 12 junija 1990 ...................................................................... 31 3.2.2 IDEJNI ELABORAT za ustanovitev MIROVNEGA INŠTITUTA – prvi osnutek........................... 33 3.2.3 Prispevek k programu Sveta predsedstva RS za ljudsko obrambo junij 1990.................. 42 3.2.4 Pisna diskusija na seji sveta za LO pri predsedstvu .-julij 1990......................................... 44 3.2.5 Opomnik MH z a srečanje s članoma IS RS Peterletom in Janšo, junij 1990.................. 47 3.2.6 Korespondenca s člani IS RS Peterletom, Ruplom, Janšo -24. September 1990 ......... 49 3.2.7 Korespondenca z izvršnim svetom, predsedstvom in skupščino RS 1. oktobra 1990..... 51 3.2.8 Dopis ob formalnem posredovanju Mirovne opcije 14. Oktober 1990................................ 55 3.2.9 Slovenska mirovna opcija 14. Oktober 1990.......................................................................... 56 3.2.10 Pismo IS – Peterletu, 1. novembra 1990 .......................................................................... 61 3.2.11 Pismo IS – Peterletu, 11. Decembra 1990......................................................................... 62 3.2.12 Opomnik za sestanek na predsedstvu RS, 6. November 1990..................................... 64 3.2.13 Pismo Gene Sharpu, oktober 1990..................................................................................... 65 3.2.14 Pismo predsedstvu RS ob obisku Julia Quana, oktober 1990........................................ 66 3.2.15 Pismo predsedniku Kučanu, april 1991............................................................................. 67 3.2.16 Opomnika za sejo sveta inštituta maj 1991 ....................................................................... 69 3.2.17 Pismo Chris Michel /re. Jean Gutierrez, april 1991 .......................................................... 70 3.2.18 Pismo Franciscu Sauquillo marec 1991 ............................................................................. 72 3.2.19 Pismo Dietrichu Fischerju, april 1991 ................................................................................. 73 3.2.20 Dopis vabljenim članom mednarodnega znanstvenega sveta MI .................................. 75 3.2.21 Vabilo dr. Janezu Drnovšku koncem maja 1991 -častno sponzorstvo....................... 77 3.2.22 Pismo Drnovšku 8 junija 1991 ............................................................................................ 78 3.2.23 Pismo članom upravnega sveta MI, maja 1992 .............................................................. 79 3.2.24 Pismo ustanoviteljem MI maja 1991 ................................................................................... 80 3.2.25 Zapisnik Gibanja za kulturo miru in nenasilja, aprila 1991 ............................................ 82 3.2.26 Pismo ustanoviteljem MI 16 maj 1991............................................................................... 84 3.2.27 Opomnik za sestanek sveta MI 27. maja 1991 ................................................................ 85 3.2.28 Pisna diskusija za Svet za Ljudsko obrambo predsedstva april 1991 ........................... 86 3.2.29 Pismo Rajku Pirnatu, IS RS, pravosodje, maj 1991 ......................................................... 91 3.2.30 Pismo skupščini Mestne občine Ljubljana, maj 1991....................................................... 93 3.3 TEDEN PRED USTANOVITVIJO MIROVNEGA INŠTITUA, OSEBNI DNEVNIK 20 JUNIJ 1991 .......................... 96 3.4 PRAZNIČNA SEJA SVETA MI 27. DECEMBRA 1991 ................................................................................. 100 3.5 JUNIJ 1992 – ČLANOM UPRAVNEGA SVETA MI....................................................................................... 101 3.6 STEBRI DELOVANJA – IZBOR DOKUMENTO ...................................................................................... 102 3.6.1 nenasilje in kultura miru, demilitarizacija............................................................................... 102 3.6.1.1 Pacifistična zaveza ................................................................................................................................. 103 3.6.1.2 Priprava študijskega obiska v Indiji ....................................................................................................... 108 3.6.1.3 Pismo Milanu Kučanu ad. Obisk v Indiji................................................................................................ 111 3.6.1.4 Deklaracija za mir.................................................................................................................................. 112 3.6.1.5 Primer podpisovanja mirovne deklaracije.............................................................................................. 115 3.6.1.6 Stališče sveta za LO pri Predsedstvu RS do demilitarizacije.................................................................. 117 3.6.1.7 Izjava za Slovenijo brez vojske, Celovec, december 1990....................................................................... 118 3.6.2 Etika in človekove pravice....................................................................................................... 119 3.6.2.1 Kronologija kampanje za ugovor vesti in bilteni Mirovnega gibanja.................................................... 119 3.6.2.2 Kolektivna izjava ob predaji vojaške knjižice ......................................................................................... 122 3.6.3 Civilni odpor in državljanska nepokorščina........................................................................... 125 3.6.3.1 Maj 1989 – poziv k neposlušnosti miličnikom in vojakom......................................................... 126 3.6.3.2 Mirovne pogodbe – z jugoslovanskimi republikami ................................................................... 129 3.6.4 Vladavina prava ........................................................................................................................ 133 3.6.4.1 Skupščinska komisija za mirovno politiko ................................................................................... 133 3.6.4.2 Neodvisna lista novih družbenih gibanj ....................................................................................... 138 3.6.4.3 Prispevki za novo ustavo – Skupščinski komisiji za mirovno politiko...................................... 139 3.6.4.4 Predlog za novo ustavo – poslanskim klubom december 1991............................................... 143 3.6.5 Mednarodno sodelovanje in solidarnost ............................................................................... 144 3.6.5.1 Mednarodna koordinacija .............................................................................................................. 144 3.6.5.2 Pomoč pri vzpostavitvi hrvaškega mirovnega gibanja, avgust 1991....................................... 148 3.6.5.3 Zabeležka o sodelovanju z dr. Juliom Quanom, november 1990........................................... 150 4 KOMUNIKACIJE MED VOJNO IN PO VOJNI -OD 28. JUNIJA 1991 DALJE......................... 157 4.1 PISMO MEDNARODNI JAVNOSTI 28. JUNIJA 1991............................................................................ 157 4.2 SPOROČILO ZA JAVNOST – INFORMACIJSKA BLOKADA 4. JULIJ 1991............................................. 159 4.3 SPOROČILO ŠT. 4. – 4 JULIJ 1991 – MIROVNI PREDLOGI ............................................................... 160 4.4 SPOROČILO ŠT. 5 – 6 JULIJ 1991 O ULTIMATIH .............................................................................. 164 4.5 ABOUT THE ULTIMATUM – 6. JULLY 1991 SPOROČILO ŠT. 5 ......................................................... 166 4.6 PISMO JAVNOSTI 1. JULIJ 1991 – O NENASILJU IN VOJNI............................................................... 167 4.7 KAJ DELATE MIROVNIKI, 4. JULIJ 1991............................................................................................ 168 4.8 PISMO V BEOGRAD, 7. JULIJ 1991 ................................................................................................ 170 4.9 SPOROČILO ŠT. 6 -8. JULIJ 1991 OB ZAČETKU POGAJANJ.......................................................... 173 4.10 BELJAK , 10. JULIJ 1991 ZAPIS MH IZ PROTESTNEGA SAMO-EGZILA OB RATIFIKACIJI BRIONSKIH DOGOVOROV .................................................................................................................................................. 174 4.11 MISIJAM DOBRE VOLJE NA POT, PREDSEDSSTVO, JULIJ 1991 ........................................................ 176 4.12 PISMO END: UNDERSTANDING THE WAR IN YUGOSLAVIA ........................................................... 181 4.13 HCA AND YUGOSLAV CRISIS, AUGUST 1991................................................................................. 189 4.14 PISMO HCA 20.7. 1991 ................................................................................................................ 193 4.15 PISMO END 10.8. 1991 – LESSON FROM YUGOSLAVIA ............................................................. 195 4.16 NASLOVI MEDNARODNEGA STROKOVNEGA SVETA MIROVNEGA INŠTITUTA.................................... 199 4.17 AMBICIJA: VZPOSTAVITEV CENTRA ZA MIROVNE ŠTUDIJE NA LJUBLJANSKI UNIVERZI..................... 202 4.18 LETTER TO THE INTERNATIONAL SCIENTIFIC COUNCIL .................................................................... 211 4.19 VABILO NA PRVO POL-LETNICO – PRAZNIČNO SEJO, DECEMBER 1991 (SEZNAM VABLJENIH) ....... 211 4.20 PISMO KOLEGOM V MIROVNEM INŠTITUTU OB PRVIH NESPORAZUMIH, OKTOBER 1991 ................. 212 5 PREGLEDNI PRISPEVKI, PISMA IN DOKUMENTI OBJAVLJENI MED 1988 IN 1992............ 215 5.1 DO JUNIJA 1991............................................................................................................................... 215 5.1.1 Tekst za Telex, civilna neposlušnost in nenasilni odpor, maj 1988 .................................. 215 5.1.2 Il faut – Časopis za kritiko znanosti 1991.............................................................................. 217 5.1.3 Osebno Pismo mednarodnim partnerjem mirovnikov, december 1990 ........................... 227 5.1.4 Za koga je pripravljena umreti država, januar 1991 ............................................................ 239 5.1.5 Predlog izhodišč za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti, april 1991 ...................... 249 5.1.6 Discourse on democracy and xenophobia 5. June 1991 ................................................... 253 5.1.7 A story of the unique opportunity, June 1991....................................................................... 257 5.1.8 Religion and responsabilities may 1991................................................................................ 260 5.2 PRISPEVKI PO VOJNI JUNIJA 1991 .................................................................................................. 265 5.2.1 Miroljubnost, 18. 7. 1991 Sovenec......................................................................................... 265 5.2.2 Z Vsemi sredstvi, 11. Avgust 1991, DIDAKTA..................................................................... 268 5.2.3 Essay on Boarders, WRI Trienial 24. jully 1991................................................................... 272 5.2.4 Nonviolence and patriotism..................................................................................................... 275 5.2.5 September 1991 – Toronto – Dunaj-Zagreb ....................................................................... 279 5.2.6 Komentarji na HCA poziv -1992........................................................................................... 284 5.2.7 Ocena Hrvaškega in Slovenskega mirovnega gibanja -1992.......................................... 286 5.2.8 Portfelj centra za kulturo miru in nenasilja, April 1992....................................................... 290 5.3 REKAPITULACIJA MIROVNEGA GIBANJA SVOBODNA MISEL --1992...................................................... 292 5.4 THE CRITICAL VIEW ON THE ROLE OF INTERNATIONAL COMMUNITY 1992............................................ 295 5.5 ABOUT DIPLOMATIC SANCTIONS 1992................................................................................................... 299 5.6 THE GREAT FIASCO OF THE WESTERN PEACE MOVEMET 1992 ............................................................ 303 5.7 –ON THE CAUSES OF WAR ...................................................................................................................... 310 5.8 MILITARISM AT ITS PEAK JUNE-1992 ................................................................................................. 317 5.9 OCENA, OKTOBER – 1992; MIR – NASILJE -VOJNA ................................................................................ 322 6 SI VIS PACEM PARA PACEM, MAJ 1991........................................................................................ 325 6.1 I. UVOD........................................................................................................................................... 325 6.2 II. FAZE PRI IZVAJANJU AKTIVNE GMVP ......................................................................................... 329 6.3 III. PREHODNO OBDOBJE ................................................................................................................. 334 6.4 IV. ZAKLJUČNE PREDPOSTAVKE:..................................................................................................... 335 6.5 PREDLOG ZA SPREMEMBE USTAVE.................................................................................................. 335 7 SAMOUKINITEV GIBANJA ................................................................................................................ 338 8 IGOR OMERZA: REFERENDUMSKI TOPOT KONJENICE NOVIH DRUŽBENIH GIBANJ V USTAVNI ARENI;*........................................................................................................................................... 345 9 SPOROČILO OB 20 LETNICI ODBORA -2008............................................................................... 352 10 VPIS V ŽALNO KNJIGO DR. JANEZA DRNOVŠKA...................................................................... 356 11 PISNA DISKUSIJA OB USTANOVITVI ZDRUŽENJA VREDNOT SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE .......................................................................................................................................... 357 1 Predgovor Pred bralci je spremna publikacija k besedilu Si vis pacem para pacem, objavljenem v zborniku Vojna in mir, ki ga je Mirovni inštitut izdal ob 20 obletnici svojega delovanja, junija 2011; citirano besedilo vključuje bibliografijo uporabljenih virov in ga zato vključujemo v sveženj v celoti in v nespremenjeni obliki. Sveženj objavljamo izključno v elektronski obliki z namenom, da raziskovalce nagovori k dodatnemu preučevanju doslej neobdelanih fenomenov nenasilnega civilno-družbenega odpora na Slovenskih tleh v času padca železne zavese, torej od leta 1985 do 1991. Pri tem poudarjamo, da predstavlja zbrano in interpretirano gradivo zgolj subjektivni vidik avtorja in ga nikakor ne moremo jemati kot poskus objektivnega zgodovinjenja tistega časa. Gre za čtivo, ki predstavlja prispevek raziskovalca-akterja na osnovi domačega arhiva in arhiva shranjenega na domu Ignaca Kalina (glej uvodno opombo k objavljenim arhivom); avtor s tem nagovarja raziskovalce, da dodatno preučijo posamezne vidike osamosvajanja Slovenije oziroma transformacije nekdanje Jugoslavije in se pri tem zavestno osredotoča predvsem na pomen civilno družbenih gibanj in pojava radikalne pacifistične misli na slovenskih tleh v času pred dezintegracijo Jugoslavije. K dodatnemu raziskovanju kličejo na primer naslednji procesi, ki jih stroka doslej ni obdelala: • sistematični poskusi preprečitve oboroženih spopadov na Balkanu in neuspele priprave na sklic mednarodne mirovne konference za Balkan, • uporabljene tehnike in strategije nenasilnega civilnega odpora vključno z tehnikami civilne nepokorščine, • vloga družbenih gibanj pri oblikovanju političnih sprememb v pred tranzicijskem času, vključno z vlogo mirovnikov pri zahtevah za spremembo ustave (pomlad 1988) • vloga mirovnega gibanja pri vzpostavljanju mednarodnih odnosov in diplomacije v tedanjih zametkih slovenskih političnih strank, • ipd. Besedilo Si Vis Pacem para Pacem in pričujoči sveženj arhivskega gradiva so torej izpisani tako, da bi nagovorili raziskovalce k dodatnemu raziskovalnemu delu in s tem želimo tlakovati temelje pacifistične tradicije na slovenskih tleh. V tolažbo akterjem povezanim z Mirovnim inštitutom si lahko blagohotno priznamo, da pacifizem ni edino področje, ki v času nastajanja Slovenske države ni doživelo ustrezne znanstvene obdelave. V resnici se družboslovci – razen res redkih izjem, ki so prispevale separatne študije -niso zavzeto lotili celovitega pristopa k interpretaciji osamosvajanja Slovenije. O tem priča tudi nedaven proces ob blokiranju znanstveno raziskovalnega dela v Arhivu Slovenija, ko se je pokazalo, da je publicist Igor Omerza s svojimi sodelavkami , mladimi raziskovalkami, prvi raziskovalec, ki je arhiv spomnil na nedorečenosti povezane z morebitno spornostjo dostopnosti posameznih delov arhiva, ki so bili rezultat dejavnosti varnostno obveščevalnih služb. Z vidika družboslovne znanosti je bolj kot rigidnost vodstva Arhiva Slovenije torej zaskrbljujoče dejstvo, da v 20 letih očitno nobena slovenska družboslovna, varnostna ali humanistična fakulteta, noben profesor ali mentor, svojih dodiplomskih in podiplomskih študentov ni nagovoril k raziskovanju polpretekle zgodovine v taki smeri, ki bi raziskovalce navedla k uporabi »spornega dela« arhivskega gradiva. Igor Omerza je bil po Aliju Žerdinu (oba sta neodvisna publicista in ne delujeta v okvirih javnih raziskovalnih, znanstvenih ali izobraževalnih institucij) edini slovenski avtor, ki so ga doslej zanimali domači, zasebni arhivi avtorja teh vrstic; resno delo na zasebnem gradivu, ki ga obravnavamo na tem mestu, sta tako doslej opravila poleg navedenih domačih še dva tuja avtorja, Kenney, Padraic v delu. A Carnival of Revolution, Central Europe 1989. Princeton: Princeton University Press in Licata, Andrea. 2005. Slovenia: resa del pacifismo e nuova resistenza, I movimenti per la pace dalla smilitarizzazione alla contestazione della NATO 1989–2005. Trst: Univerza v Trstu. A nihče od navedenih kot tudi nihče drug, kljub jasnim napotilom ni zbral dovolj raziskovalnega navdiha, da bi pregledal arhiv mirovnega gibanja, ki ga je dolga leta hranil Ignac Kalin. Želimo torej jasno izpostaviti težko razumljivo dejstvo, da se za zasebne arhive, ki jih omenjamo v tem prispevku, v 20 letih ni zanimal nihče izmed raziskovalcev iz javnega znanstveno-izobraževalnega sistema v Sloveniji. Avtorja močno zanima, kako bi ta poudarek komentirali, oziroma zabeleženo opaženje pojasnili, pristojni akterji javnih zavodov, torej vodstva univerz, javnih družboslovnih raziskovalnih inštitucij, SAZU, ter vsi s temi inštitucijami povezani mentorji, profesorji in raziskovalci. Nenazadnje je portal Slovenske pomladi, ki je bil vzpostavljen pred 20 obletnico ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic, doprinesel osnovne pogoje za pregled nad dejavnostmi posameznih akterjev obravnavanega časa, kar bi stroki lahko služilo ali kot invokacija za polemiziranje ali pa kot vzgib za raziskovalno delo. Pričujoče delo nastaja izpod prstov raziskovalca – akterja, ki je bil neposredno in v torišču dogajanja udeležen v procesih dezintegracije Jugoslavije. Ob raziskovalnem delu Igorja Omerze se je med drugim pokazalo, da so bili mirovniki, aktivni v sredici 80ih let 20 stoletja, med najbolj opazovanimi in spremljanimi osebami po nareku tedanjih vladajočih elit – in tu mislimo tako na civilne kot na vojaške obveščevalne službe. Med drugim se je tako pokazalo, da je bil pisec teh vrsti en najbolj izpostavljenih »objektov neposredne obdelave« varnostnih služb z dodeljeno evidenčno številko, odprtim dosjejem, celovitim nadzorom in je bil po besedah neposrednega akterja obveščevalnega sistema, g. Marjana Kranjca edina oseba o kateri je slovenski del SDV neposredno obveščal JLA. Analiza civilno družbenega nenasilnega odpora, ki so ga mirovniki vodili v 80ih letih prejšnjega stoletja, je aktualna. Nenasilni odpor kot dokazljivo uspešna taktika in strategija za družbene spremembe, je po valu sprememb v vzhodni Evropi in na Balkanu, v letih 2010 in 2011 zajel tudi arabski svet. O uspešnosti in dodelanosti nenasilnih strategij zdaj v zgodovini ne more biti nobenega dvoma več. Zanimivo je tudi, da so se nekateri posamični akterji pojavili v vseh navedenih primerih. To velja na primer za dr. Gena Sharpa, ki je bil v času ustanavljanja Mirovnega inštituta in v pred-konfliktni Jugoslaviji izrazito aktiven in v veliko pomoč mirovnikom v Sloveniji. Ne gre pozabiti, da je imel tedanji sekretariat za obrambo slovenskega izvršnega sveta na razpolago še neobjavljene rokopise preglednih priročnikov na temo civilne obrambe (civilian based defence), ki jih je Gene Sharp s svojim Inštitutom Alberta Einsteina priredil prav za uporabo vodjem odpora zoper monolitne sisteme vzhodne Evrope, s pridom pa so jih uporabljali tako v baltskih državah, ki so se odcepljale od tedanje Sovjetske zveze, kot v nekaterih državah srednje in vzhodne Evrope. V smislu promocije, je nenasilno taktiko s pridom obeležil med drugim na primer srbski Odpor, Slovenija, ki je nenasilno akcijo in strategijo nemara razvila v vzhodni Evropi med prvimi in v tistem času zagotovo najbolj širokopotezno in strukturirano, pa tega dela svoje zgodovine ne le da ni promovirala, temveč se je raje spustila v javno diskreditiranje posameznih taktičnih potez znotraj celovitega koncepta Slovenske mirovne opcije oziroma »Aktivnega, globalnega, mirovnega varnostnega ustroja«, kot smo takrat imenovali slovensko inačico nenasilnega civilnega odpora. Pričujoči sveženj arhivskih dokumentov neizpodbitno priča tako o širokopoteznosti in strukturiranosti kot o maksimalni ambiciji, ki si jo je tedaj zadalo mirovno gibanje na slovenskih tleh v povezavi in sodelovanju s sorodnimi gibanji za mir in človekove pravice ter demokracijo, ki so tedaj nastajala v tedanjih jugoslovanskih republikah. Opisane dejavnosti so aktualne tudi na domačem prizorišču; predstavljajo poziv, da se za spremembe v družbi aktualne prodorne skupine v aktivni generaciji angažirajo skoz nenasilno akcijo in ne skoz popadljiv revolt. Tudi nenasilna akcija narekuje strokovne, strateške, taktične, in druge operativne priprave in strokovne podlage; primeri iz domače zgodovine pa to ne le ilustrirajo temveč kvalitetno prispevajo k tkanju tradicije nenasilnega odpora in civilne nepokorščine v svetu. To pa je za dinamiko sprememb v družbi trajnega pomena. Za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva, za spoštovanje pravne in socialne države, za upoštevanje načel dialoga in participacije najširše javnosti pri odločanju in za zagotavljanje transparentnosti delovanja inštitucij sistema, se bo potrebno tako na lokalni ravni, v občinah, kot na nacionalnih ravneh in na ravneh mednarodnih odnosov, torej skoz multilateralne inštitucije in druge mreže, vedno v prihodnosti prizadevati. Vrednote socialne države, vladavine prava, varovanja človekovih pravic in transparentnosti ter demokratičnosti delovanja inštitucij, niso z nobeno revolucijo pridobljene trajno; zanje se bo treba vedno znova, v vsaki generaciji, boriti in jih v vsaki kulturi utrditi na novo. V Sloveniji se nam leta 2011 za utemeljitev take izjave ni potrebno pretirano truditi; že razprave o tajkunstvu, ter gibanjih, ki se borijo proti monopolnim mrežnim sistemom (elektordistribucije, telekom ipd.) in izpostavljenim onesnaževalcem nam kažejo in opozarjajo na živost potrebe po civilnodružbenem organiziranju in organizirani borbi za zaščito temeljnih pravic človeka in drugih bitij narave ter habitatov kot celote. V korpusu teh tematik je bil doma Jure Detela, legenda pacifizma na slovenskih tleh; neodkrit biser slovenske progresivne misli. Kje so humanisti in družboslovci, da bi obdelali njegov življenjski opus. Evalviranje, samorefleksija in nenazadnje skrupulozno ocenjevanje učinkov civilnodružbenih akcij iz preteklosti po mnenju avtorja predstavljajo pomemben del akcije, saj s tem pokažemo na resnost, odgovornost in celovitost pristopa, odpravljamo dvome o učinkovitosti strategij nenasilnega delovanja, spominjamo na globine in s tem temelje vrednot in filozofskih korenin doktrine nenasilja in dokazujemo dodelanost in prebojnost taktičnih prijemov nenasilnega civilno-družbenega delovanja. Na ta način revoltni, uporniški potencial, ki ždi v vsaki generaciji, pripravljen na pokončen boj za zaščito dostojanstva in habitatov, s konkretnimi primeri nagovarjamo k poseganju po učinkovitih orodjih nenasilja. Z gojenjem tradicije nenasilne akcije lahko revoltne dele generacije odvračamo od nasilja ali golega zavračanja nezaželenih stanj in spodbujamo k uporabi nenasilnih taktik za soočanje z družbenimi fenomeni, vključno ssoočanji z neposrednim nasiljem nad soljudmi ali naravo. To je jedrni motiv avtorja pri poskusu evalviranja dejavnosti gibanj za človekove pravice in mir iz 80'ih let prejšnjega stoletja. Na tem mestu želimo torej ponoviti klic iz besedila Si vis pacem para pacem, ki izraža potrebo po tkanju tradicije gibanja za mir in človekove pravice in želimo izpostaviti dejstvo da so na ozemlju Republike Slovenije delovali izrazito kreativni, prodorni posamezniki, ki doslej niso bili deležni ustrezne raziskovalne pozornosti -besedilo je bilo zato posvečeno dvema JD, Janezu Drnovšku in Juretu Deteli, na videz povsem različnima dušama, ki pa sta se v svojih vrhuncih ustvarjalnosti ujemala v eni točki: v radikalnemu sočutju do bitij narave in v radikalnemu pacifizmu. Posebej opus Jureta Detele bi zahteval temeljito znanstveno raziskovalno obdelavo, saj je ob ponovnem branju njegovih -v NUK lepo zbranih -objavljenih in rokopisnih del povsem jasno, da je bil Detela vizionarski eko-pacifistični mislec in kontempliran strateg nenasilne akcije. Opus njegovih del je še kako aktualen tudi danes. Mnenja sem, da sodita oba JD v gravitacijski center tradicije eko-pacifizma na slovenskih tleh. Oba sta bila daleč pred časom. Medtem ko je dr. Janez Drnovšek za vedno v slovenski politiki postavil zgled sočutja, je Jure Detela inkarniral večplastnega aktivista in političnega misleca, ki mu je bil enako blizu trezen analitičen pogled na obstoječe institucije sistema, kot zavzet pogled na ekonomijo izkoriščanja ter poetičen odnos do akcije na področjih varovanja človekovih, živalskih pravic in pravic habitatov. Jureta Detelo sodobniki poznajo kot poeta, a že z manjšim pozornim naporom bi Slovenski kulturi Jure lahko služil kot temelj eko-pacifistične tradicije in kot zgodnji in radikalni glasnik nove družbe, ki v celoti upošteva načela trajnostnega razvoja in vladavine prava ter človekovih pravic in pravic živali. Obveščevalne službe tistega časa so vedele, kakšen potencial ima Juretov uvid v realnost in so ga budno spremljale na vsakem njegovem koraku. Slovenska strokovna javnost pa ga še ni postavila na mesto, ki mu zagotovo pripada, na mesto izstopajočih posameznikov, ki so bili izrazito pred časom in natanačin znanilci bodočnosti! Marko Hren Julij 2011 Uvodne opombe o arhivih in zastaranju tehnologij. Uporabljeno je arhivsko gradivo hranjeno na domu avtorja in na domu Ignaca Kalina. Slednji je bil med najaktivnejšimi mirovniki in je bil sopodpisnik na ključnih konceptualnih dokumentih mirovnikov v času tik pred dezintegracijo Jugoslavije. Mirovni inštitut je leta 1993 ob selitvi iz Mestnega trga 13, kjer si je delil prostore z Mrežo za Metelkovo in drugimi gibanji arhive nerazumno in neodgovorno pustil na cedilu, in arhivi so tako ohranjeni samo do mere, kolikor so jih lahko ohranili posamezniki. Mirovni inštitut je staro napako začel popravljati ob 20 obletnici svoje ustanovitve in je arhive prevzel v svojo hrambo. Večji del objavljenega gradiva je rekonstruiran iz računalnika Macintosh SE, ki ga je avtor v obravnavanem obdobju uporabljal kot centralni prenosni računalnik na katerem je hranil vse podatke, saj je sistem Macintosh omogočal konvertiranje datotek iz MSDOS sistemov. Pri tem je pomembna naslednja podrobnost. Hit komunikacijske tehnologije tistega časa (1990-1991) je bil Fax modem, računalniški modem, ki je »znal« pošiljati in sprejemati telefakse in je tako na običajni telefonski liniji nadomestil telefaks. Telefaks je bil dotlej najhitrejši in široko uporabljan način pošiljanja pošte. Fax modem pa je omogočil programirano pošiljanje telefaksov na večje število telefonskih številk prejemnikov z enim ukazom. Vladne inštitucije takrat še niso poslovale elektronsko, niso imele mail naslovov glavnih pisarn, politiki niso imeli mail-box-ov. Najhitrejši način dostopanja do naslovnikov je bil telefaks. In avtor teh vrstic je imel na mizi prenosnega Maca s Tehtronix modemom in najceneje, najhitreje ter od vsepovsod možno ter formalno vzdržno je bilo poslati direkten faks iz računalniške datoteke prek fax modema. Telefaks je bil razumljen kot uraden dokument in bi moral biti na uradnih naslovih vložen v »spis«. To je razlog, da v arhivih ni tiskanih verzij odposlane pošte, temveč je večidel ohranjen le izvirnik v obliki datoteke urejene za potrebe pošiljanja v obliki telefaksa, torej, s telefaks številko v glavi pisma.. Večina korespondence v letih 1990-1991 je šla neposredno iz računalnika na telefakse naročnikov. Avtorju je fax modem večer za večerom in pozno v noč prepeval tisto nostalgično pesem, ko je brenčal v iskanju potrditve komunikacijskih protokolov preden je vzpostavil stik s prejemnikom na drugi strani bakrenega voda. Telefakse smo običajno prejemali na običajno telefaks napravo in torej v obliki izpisa na neskončni papir. Takih zapisov ni bilo lahko arhivirati, zapis je z leti zbledel in če prejemnik ni napravil fotokopije telefaksa, je ta dokument danes skoraj gotovo neberljiv. Z leti je tako večji del prejetih faksov iz arhiva končalo v odpadnem papirju. Leta 1993 se mi je primerila huda izguba arhiva, in sumim, da je bila ta posledica delovanja obveščevalnih služb. Takrat sem pripravljal knjigo o osamosvojitvi in sem na svojem prenosnem MSDOS računalniku zbiral vse arhive iz vseh računalnikov Mirovnega inštituta in mirovnega gibanja. Nekega lepega dne sem se dogovoril z mojimi prijatelji, računalniškimi tehniki, da jim prinesem vse stare diske, vse moje računalnike in vse diskete v želji, da mi bodo podatke prenesli na moj prenosni računalnik na katerem sem pripravljal knjigo. Ko sem imel v avtu zbrano vse to moje arhivsko elektronsko bogastvo … so mi avto oropali in ostal sem brez vsega – ostal mi je samo stari Mac, ker sem tehnikom nameraval izročiti samo diskete s podatki iz Maca, Maca samega pa za živo silo nisem hotel dati nikomur – in glavni junak te publikacije je še danes v moji garaži lepo v starem dobrem prenosnem kovčku. Da so mi avto oropali sumim zato, ker sem se o prenosu datotek natančno dogovoril vse po telefonu in ker so prišli kriminalisti takoj ko sem jih poklical in med njimi je bil moj dober znanec, , ki mi je kasneje med vrsticami dal vedet, da je bila stvar režirana. Kakopak storilca niso našli. Tako mi je šel rakom žvižgat en velik del mojih osebnih zapisov o dogajanjih med 1988 in 1992 – in pa seveda osnutki knjige o osamosvojitvi, ki sem jo na prenosnem računalniku Compaq želel spisati že takrat, leta 1993. S pričujočo publikacijo popravljam18 let stari dolg, Mirovni inštitut pa se je po 20 letih tudi odločil za popravo stare napake in prevzel v hranjenje arhiv, ki ga je dolga leta hranil Nace Kalin. Uvod: si vis pacem para pacem* * Besedilo Marka Hrena je izšlo v publikaciji Vojna in mir, refleksije dvajsetih letih, ki jo je Mirovni inštitut izdal ob 20 letnici svoje ustanovitve, junija 2011. Ne trdim, da vse, kar je zapisano v nadaljevanju, sodi med pomembnejše dogodke in poglede v zgodbo izpred dvajsetih let, zagotovo pa je enako resnično kot druga dejstva iz tistega časa, ki so javnosti predstavljena pogosteje. Če hočeš mir, se pripravljaj na mir! Pod tem naslovom je Gibanje za kulturo miru in nenasilja1 ravno v sklepni fazi ustanavljanja2 Mirovnega inštituta (MI) oblikovalo celovit alternativni koncept3 varnosti države, ki bi temeljil na notranji povezanosti in na uveljavljanju nenasilnega reševanja sporov. Mirovno gibanje (MG) je s tem dejanjem zaokrožilo dolgoletna prizadevanja za afirmacijo kulture nenasilja na vseh področjih življenja, od vzgoje v vrtcu do diplomacije. Ideja o ustanovitvi MI je bila tisti čas v centru široko zasnovanih prizadevanj za mirno rešitev razdružitve jugoslovanske federacije in za demilitarizacijo tedanje družbe. V to točko so bila usmerjena velika pričakovanja; šele danes, ko sem po dvajsetih letih pregledal arhivske dokumente4 iz časa od prve pobude za ustanovitev inštituta (junija 1990) do ustanovitve (junija 1991), se je pokazalo, za kakšno tekmo s časom je v resnici šlo. Pod okriljem multilateralnih institucij (OZN ali KEVS) smo 1 Gibanje za kulturo miru in nenasilja so aktivisti mirovnega gibanja (MG) registrirali kot politično združenje junija 1990, torej takoj po prvih demokratičnih volitvah, ko so nastopili skupaj z drugimi aktivisti na Neodvisni listi novih družbenih gibanj. Z ustanovitvijo politične organizacije se je mirovno gibanje konstituiralo kot avtonomni pravni subjekt in ni več nastopalo pod okriljem ZSMS (Delovna skupina za mirovna gibanja) ali UKZSMS (Sekcija za kulturo miru). 2 Hren in Kalin 1991. Dokument Si vis pacem para pacem sta podpisala Ignac Kalin in Marko Hren kot idejni osnutek za obravnavo na Predsedstvu RS. Dokument je označen z datumom 6. maj 1991. Gibanje je v tem obdobju intenzivno sodelovalo s Predsedstvom Republike Slovenije, kar bo razvidno iz kronologije v nadaljevanju. Deloma je to razmerje opisal Dušan Plut (Plut 2011). 3 Koncept so poimenovali Aktivni Globalni Mirovni Varnostni Ustroj, AGMVU. 4 Večina ohranjenih dokumentov je restavriranih iz zasebnega arhivskega računalnika Macintosh SE, na katerem je avtor besedila, kot pooblaščena oseba Gibanja za kulturo miru in nenasilja in kot ustanovni direktor Mirovnega inštituta, opravljal večji del priprav na ustanovitev MI. MG je v letu 1991 prehajalo z Macintosheve na PC tehnologijo; v tem letu je avtor deloma uporabljal tudi prenosni PC DOS, ki pa je bil naslednje leto odtujen in podatkov ni na voljo. Pri tem je pomembno dejstvo, da je bila v tistem času najbolj učinkovita in obenem sodobna komunikacijska tehnologija fax-modem, torej pošiljanje dokumenta neposredno iz računalnika na klasičen telefaks prejemnika prek telefonske linije in modema. Na strani pošiljatelja zato pogosto papirnata oblika ni shranjena, na strani prejemnika pa je bil izvirnik v obliki izpisa iz telefaksa, slednji pa z leti obledijo. V arhivu avtorja so vsi prejeti telefaksi iz tistega časa neuporabni. Avtor se je pri pisanju besedila naslonil izključno na zasebni arhiv. Izdatno pomoč je pri tem predstavljal arhiv, ki ga še vedno hrani aktivist MG Nace Kalin. ob konstituiranju posameznih vodstev v republikah nekdanje Jugoslavije želeli vzpostaviti proces, ki bi kot sistemska rešitev pripomogel k nenasilnemu reševanju vseh odprtih vprašanj. MI naj bi sprva organiziral izdelavo pregledne analize tako novih kot starih akterjev ter identificiral mogoče konflikte oziroma razhajanja med njimi, nato pa ob pomoči mednarodnih strokovnjakov5 in institucij oblikoval mirovne opcije za rešitev množice odprtih vprašanj. MG je tako v zgodnji fazi izražanja konfliktnih razmerij institucijam slovenske države predlagalo – obenem pa samo izvajalo – internacionalizacijo jugoslovanskih konfliktov, udeležbo tretje strani (multilateralnih okvirov in posrednikov) ter pripravo okvira za sistematičen niz mirovnih konferenc, pri katerih bi sodelovali najbolj uveljavljeni strokovnjaki tistega časa.6 MI naj bi bil v tem procesu igral osrednjo vlogo. MG je upravičeno pričakovalo, da bo tedanji Izvršni svet Skupščine RS (IS) ustanovitev inštituta odločno podprl7 saj je bilo javno mnenje ob osamosvajanju močno nagnjeno k alternativam dotedanje militariziranosti družbe.8 Članom IS je MG prve pobude posredovalo junija 1990. V arhivski korespondenci sta poudarjena potreba po internacionalizaciji konflikta v Jugoslaviji in dejstvo, da je bila Slovenija v svetu skozi dogodke minulih let poznana kot okolje, katerega politična dejavnost je temeljila na konceptih pravne države, varovanja človekovih pravic in 5 Na to kaže sestava mednarodnega strokovnega sveta inštituta ob ustanovitvi, v katerega je bila povabljena vrsta prominentnih mednarodnih strokovnjakov na področju pogajanj, nenasilnega reševanja sporov in konceptov alternativne varnosti in obrambe. Člani so postali: Brian Martin, University of Wollongong, Avstralija, Arno Truger, Institut für Friedensforschung, Avstrija, Peter Bruck, University of Salzburg, Avstrija, Jean-Marie Muller, Institut de recherche sur resolution nonviolents des conflits, Francija, Michael Randle, Dpt. of Peace Studies, University Bradford, Velika Britanija, Ferenc Miszlivetz, raziskovalec, Madžarska, Antonio Papisca, Univerza Padova, Italija, Johan Galtung, International Peace Research Institute, Oslo, Norveška, Juan Gutierez, Inštitut Gernika, Baskija, Španija, Lyne Jones, Myfanwy, raziskovalka, Velika Britanija, Andreas Gross, Institut für direkte Demokratie, Švica, Gene Sharp, Albert Einstein Institute, Boston, ZDA, Dietrich Fischer, Exploratory project on the conditions of peace, ZDA, Danilo Türk, Pravna fakulteta v Ljubljani, Anton Grizold, FSPN v Ljubljani, Radmila Nakarada in Sonja Licht, Inštitut za evropske študije, Beograd, Srbija, Zdravko Grebo, Pravna fakulteta, Sarajevo, BIH, Silva Mežnarič, Univerza v Zagrebu, Hrvaška. Za Slovensko mirovno opcijo pa smo imeli zajamčeno tudi sodelovanje dodatnih strokovnjakov, in sicer: Julio Quan, Univerza za mir OZN, Kostarika, Alberto L'Abate, Univerza v Firencah, Piotr Ogrodzinski, East European Research Group, Poljska, Peter Wallensteen, Peace and conflict research, Uppsala Univ., Švedska. 6 Tuji strokovnjaki so bili uveljavljeni svetovalci tedanjim nacionalnim in mednarodnim organizacijam in mnogi so vse do danes nosilci visokih funkcij v prestižnih institucijah na področju miru in varnosti. Dobra informiranost ekspertnih krogov se nam je zdela v času tranzicije ključna, saj je bilo vsem, ki smo imeli redne stike s političnimi elitami v svetu, jasno, da je razumevanje slovenskih interesov in jugoslovanske politične realnosti katastrofalno ter Sloveniji nenaklonjeno. 7 V programskih usmeritvah izvršnega sveta z dne 27. junija 1990 je tedanja izvršna oblast nakazala, da bo »… s podpiranjem različnih študijskih in drugih mirovnih dejavnosti pripomogla k iskanju takih poti k splošni varnosti, ki dolgoročno ne bodo več temeljile na vojaški organizaciji« (Hren 1991). 8 Na to kažejo na eni strani ankete javnega mnenja, na drugi pa dejstva, na primer ustanovitev Komisije za mirovno politiko pri Skupščini RS pod vodstvom Viktorije Potočnik. Močno pa se je angažiralo tudi Predsedstvo RS, zlasti član predsedstva Dušan Plut. nenasilnega odpora.9 Sočasno je bila v teku tudi pobuda za demilitarizacijo,10 ki je predstavljala takrat najbolj odmevno akcijo mirovnikov. Ob dogovorih z IS smo predlagatelji sodelovali tudi s Predsedstvom RS in Komisijo za mirovno politiko Skupščine RS. Predsedstvu smo julija 1990 predlagali, da imenuje strokovno telo, ki bi pripravilo projekt konzultacij »dialoškega razreševanja konfliktov in demilitarizacije« ter »pogajanj s predstavniki drugih jugoslovanskih republik, sosednjih držav z multilateralnimi institucijami (KEVS, OZN) in Evropsko skupnostjo«. Svet za ljudsko obrambo predsedstva je med prvimi podprl tako projekt demilitarizacije kot projekt ustanovitve Mirovnega inštituta ter IS priporočil, da »zagotovi potrebna finančna sredstva za ustanovitev in delovanje inštituta«.11 Prek poletja 1990 smo dotedanje predloge združili v dokument Slovenska mirovna opcija.12 A jeseni 1990 je postalo jasno, da ambicije IS niso sledile ambicijam pobudnikov MI.13 Posamezni resorji tedanje vlade so podprli samo prvi nabor sektorskih raziskav,14 IS pa ni odobril predlaganih približno 70.000 dolarjev sredstev za projekt, v katerem bi prek MI v voden in usmerjen proces pritegnili nova vodstva tedanjih republik razpadajoče federacije. Podporo predlogu »Slovenska mirovna opcija« je takrat formalno izrekla tudi 9 Iz pisma predsedniku IS Lojzetu Peterletu (Hren, 12. junij 1990) je razvidno, da je bilo s predstavniki IS na to temo tedaj opravljenih več pogovorov; predstavljeni so jim bili tudi osnutki ustanovnega elaborata MI. Predlagatelji smo poudarili, da je ustanovitev MI »nujna za vzpostavljanje pogojev za nadomestitev obstoječih mehanizmov nasilnega reševanja konfliktov«. 10 Mirovno gibanje je pobudo za demilitarizacijo prvič predstavilo 3. novembra 1989 na kongresu ZSMS v Portorožu pod naslovom »Slovenija – demilitarizirana dežela«. Takoj nato, 15. novembra, pa je pobudo formalno posredovalo vsem tedaj nastajajočim političnim združenjem in mednarodni javnosti. 28. marca 1990 je bila skupna javna predstavitev pobude vseh sodelujočih političnih združenj pod naslovom »Slovenija odpravi vojaški aparat« (SOVA); nadstrankarsko pobudo so podpisali: Tomaž Mastnak za Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Marko Hren, Vlasta Jalušič, Zoja Skušek za Neodvisno listo NDG, Janez Janša za Slovensko demokratsko zvezo, Peter Jamnikar za Zelene Slovenije ter Jožef Školč, Jaša Zlobec in Janez Sodržnik za Liberalno demokratsko stranko. 11 Svet Predsedstva RS za ljudsko obrambo je 13. julija 1990 predlog obravnaval v kontekstu Prispevkov k okvirnemu programu dela sveta; pripravil ga je član sveta kot predstavnik MG, Marko Hren, ki je ves čas posebej opozarjal na nujnost priprave »pogajanj, ki bodo potrebna s federacijo« (Ušeničnik 1990). 12 Dokument z naslovom »Slovenska mirovna opcija« se prvič pojavi v zapiskih o seji koordinacije IS 24. septembra 1990, a ohranjeni izvod v arhivih je datiran s 1. oktobrom 1990, ko je bil formalno posredovan IS, Predsedstvu RS in Komisiji za mirovno politiko Skupščine RS. V dokumentu smo konkretizirali izdelavo dvostopenjske študije konfliktov v Jugoslaviji, s katero bi v prvi fazi raziskali družbeno-ekonomske in politične parametre, ter stališča in konstelacije republiških vodstev, pozicije JLA, v naslednji pa »s pomočjo mednarodnih strokovnjakov izdelali predloge za nenasilne rešitve in opredelili prehodno obdobje …« 13 Na sejo koordinacijske skupine IS na temo Slovenske mirovne opcije je bil vabljen Marko Hren. Iz njegovega zapisa po seji je razvidno razočaranje – bil je šokiran nad zadržanostjo članov IS, po njegovem je bil odziv takrat bistveno bolj mlačen kot pred poletjem; zapisal je, da gre za »neprecenljivo škodo in zamujeno zgodovinsko priložnost«. 14. oktobra je Marko Hren predstavnikom vlade zagrozil s postom in mednarodno protestno akcijo, v kolikor bi se zavlačevanje z mirovno opcijo nadaljevalo. 14 Vir: dopis IS Gibanju za kulturo miru in nenasilja z dne 6. novembra 1990, v katerem navajajo, da »zaradi omejenih proračunskih sredstev v letu 1990 študije ni moč naročiti«. Dopisa v zasebnem arhivu ni, nanj se sklicuje Hren (1991). 11. decembra 1990 je Hren naslovil IS (Lojzetu Peterletu) pismo s povzetkom dotedanjih dogovorov, iz katerih je razvidno, da bo IS prek resorjev podprl samo določene raziskave, ne bo pa sistemsko pristopil k ustanovitvi in realizaciji Slovenske mirovne opcije. Komisija za mirovno politiko Skupščine RS pod vodstvom Viktorije Potočnik in posebej izpostavila namen »internacionalizacije konfliktov«. Predsedstvo RS in IS je pozvala, da o Slovenski mirovni opciji opravita razpravo in preučita možnosti za financiranje.15 Predsedstvo RS je oktobra 1990 na naš predlog organiziralo še zadnji poskus – obisk ključnega referenčnega eksperta, dr. Julia Quana, direktorja programa za razreševanje konfliktov Univerze Združenih narodov za mir v Kostariki.16 Konec leta 1990 je MG v to sodelovanje usmerilo vse moči,17 kar je pripeljalo do položaja, v katerem je Predsedstvo RS tedanjemu IS formalno predlagalo, da izvedbo projekta Slovenska mirovna opcija podpre, »saj je nenasilno razreševanje konfliktov edina racionalna pot iz sedanje krize«.18 V tistem času je MG izdajalo redni informator Independent Voices from Slovenia19 v angleškem jeziku in k sodelovanju smo povabili vsa tedanja politična združenja. Ob internacionalizaciji Slovenske mirovne opcije smo spodbudili koordinacijo izvajanja mednarodne dejavnosti med takratnimi subjekti političnega življenja ter akterje pozvali, da podprejo proces demilitarizacije in mirovno opcijo.20 Aprila 199121 so se mirovniki odločili, da bodo Mirovni inštitut ustanovili samostojno in neodvisno. Sočasno smo Predsedstvu RS posredovali tudi nov Predlog izhodišč za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti in dokument »Si vis pacem para pacem«. To je bil čas vrhunca dejavnosti MG, saj smo v sodelovanju s političnimi strankami in uredništvi številnih medijev22 na vsem ozemlju Slovenije zbirali podpise za Deklaracijo 15 Vir: zapisnik 2. seje Komisije za mirovno politiko Skupščine RS z dne 24. oktobra 1990 (Hren 2011). 16 Dr. Julio Quan je na vabilo predsednika Milana Kučana obiskal Slovenijo 11. novembra 1990. 17 Predsedstvo RS je 6. novembra 1990 razpravljalo o Slovenski mirovni opciji, zlasti o predlogih, da se takoj začne pripravljati bilateralne mirovne sporazume s Hrvaško in vprašanja internacionalizacije; na mizi je bil predlog, da bi Slovenija dala KEVS pobudo za »okroglo mizo na temo Balkana« na predvidenem novembrskem zasedanju v Parizu. 18 Pismo predsednika Predsedstva RS Milana Kučana predsedniku Izvršnega sveta Lojzetu Peterletu z dne 7. novembra 1990 (Hren 2011). 19 Mirovno gibanje je izdajalo neodvisni informator v angleškem jeziku vse od leta 1985, začenši z biltenom Peace Movement Information Bulletin, ki se je kasneje preimenoval v Independent Voices from Slovenia, po osamosvojitvi pa v revijo Intruder, ki je izhajala do leta 1992. V zaključnem obdobju je baza prejemnikov (zunaj Slovenije) redne pošte mirovnikov in odbora JBTZ štela prek 500 naslovov uredništev, političnih organizacij, nevladnih organizacij, neodvisnih ekspertov ipd. 20 Peter Jambrek, SDZ, je na vabilo mirovnikov odgovoril pisno in najavil, da bo: na prvem naslednjem sestanku IO SDZ predlagal, da tudi SDZ v celoti podpre pobudo o Sloveniji – demilitarizirani deželi. »Ta pobuda naj bi sčasoma postala last vseh organizacij, na katere je bila prvotno naslovljena« (Jambrek 1989). Jambrekovo pismo sodi med redke primarne pisne vire na to temo. 21 Sklep o ustanovitvi MI, sprejet na seji Gibanja za kulturo miru in nenasilja aprila 1991. 22 Iz arhivskih dokumentov je razvidno, da so »na terenu« pri zbiranju podpisov pogosto sodelovale stranke Zelenih Slovenije, LDS in SD – njihovi predstavniki so se javno močno angažirali v zagovor deklaraciji. V zasebnem arhivu avtor hrani številne različne primerke objave Deklaracije za mir v osrednjih časopisih in specializiranih revijah različnih svetovnonazorskih orientacij. Med najbolj angažiranimi posamezniki v strankah so bili: Viktorija Potočnik, Metka Mencin, Jožef Školč, Dušan Plut in Peter Jamnikar. za mir23 kot najbolj izpostavljen vzvod za projekt promocije mirovne politike in demilitarizacije. Deklaracija je bila kasneje v javnosti diskreditirana kot akt kapitulantstva ali nasprotovanja osamosvojitvi, posebej ob dejstvu, da so jo med drugimi podpisali štirje člani tedanjega predsedstva RS. A Deklaracijo za mir bi morali kritiki prebrati v celoti.24 Do simbolične rehabilitacije deklaracije je prišlo šele konec leta 2010, in sicer z dveh strani. Najprej z razpravo ob ustanovitvi Združenja za vrednote slovenskega osamosvajanja25 in nato s strani nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je ob dvajseti obletnici plebiscita poudaril, da je bilo z Deklaracijo za mir posredovano sporočilo mednarodni, jugoslovanski in slovenski javnosti, da Slovenija svoje odločitve ne želi uresničevati z orožjem, obenem pa določa, da bo do uresničitve plebiscitne odločitve za obrambo države skrbela teritorialna obramba.26 S simbolnimi dejanji rehabilitacije Deklaracije za mir so nastopile razmere, ko lahko tako gandijevski kot davidovski upor v času osamosvajanja presojamo in dokumentiramo enakovredno in umirjeno, s tem pa tudi utrdimo zgodovinske vrednote miroljubnosti in sposobnosti za dialog ter v luči tradicije pacifizma na slovenskih tleh ohranimo tudi izvirno kronologijo nastanka MI. Slavnostna otvoritev MI je bila 20. junija 1991 v prostorih Krajevne skupnosti Stara Ljubljana na Starem trgu. V prijetni, domači atmosferi je bilo na obrazih navzočih zaznati radost, a obenem tesnobo. Že nekaj dni pozneje je sledila desetdnevna vojna, ki je dokončno pokopala upe, da bi bilo moč procese v do skrajnosti militarizirani27 Jugoslaviji voditi nenasilno. Ali smo bili blizu možnosti, da bi kasnejše vojne na Balkanu preprečili? Tako sem se spraševal, ko sem pisal prispevek za brošurico MI ob 10. obletnici,28 in enako vprašanje si zastavljam tudi danes. V nadaljevanju dogodkov tistega časa so mirovniki dosledno vztrajali pri predlogih za internacionalizacijo in nenasilno reševanje sporov, za spoštovanje pravne države in človekovih pravic ter kulture dialoga.29 V zasebnem arhivu so tako sporočila za javnost in pozivi slovenskim oblastem ter mednarodni javnosti, v katerih je MG opozarjalo, da se 23 Javna predstavitev Deklaracije za mir je bila 7. februarja 1991. 24 Podpisniki Deklaracije za mir se uvodoma »zavzemajo za Slovenijo kot suvereno, miroljubno državo, ki aktivno prispeva k svetovnemu miru, za Slovenijo brez vojske in vojaške industrije«, v sklepnem delu pa pozivajo: »V Sloveniji naj bodo osamosvajanje, demilitarizacija in mirovna varnostna politika trije vzporedni procesi.« 25 Združenje za vrednote slovenskega osamosvajanja (vir: pisna diskusija M. H., objavljena na spletnem naslovu www.vso.si). 26 Kučan 2010; kmalu za njim je rehabilitacijo Deklaracije za mir podrobneje razvil še Plut (2011). 27 Glej na primer: Mastnak 1988. 28 Mirovni inštitut 2001. 29 MG je Predsedstvu RS predlagalo izvedbo Misij dobre volje, napotenih v republike nekdanje federacije. Za misije je bil zadolžen član predsedstva dr. Dušan Plut, v zasebnih arhivih pa je ohranjena samo ena verzija koncepta oziroma predlogov za delovanje Misij dobre volje, datirana z julijem 1991 (Hren in Kalin 1991b). moramo pogovarjati s paralelnimi strukturami, če se formalne strukture v drugih republikah ne odzivajo,30 da vse možnosti za mir niso izčrpane in da moramo nujno pospešiti internacionalizacijo konflikta:31 klicalo je k takojšnjemu začetku mednarodnih mirovnih pogajanj32 ter poudarjalo, da mora mednarodna javnost reševati vse odprte konflikte hkrati,33 slovenski poslanci pa naj konsistentno glasujejo za aktivnosti, ki vodijo k miru (ob ratifikaciji Brionske deklaracije 7. julija 1991). Slednje ni bilo samo po sebi razumljivo; ker je bilo nasprotnikov med poslanci veliko, so bili sorazmerni tudi pritiski javnosti.34 Ta del zgodbe slovenskega osamosvajanja je po nemarnem zapostavljen, a po mojem mnenju najbolje odslikava stanje duha in raven kulture naroda; okolje je bilo impregnirano z dolgoletnimi prizadevanji gibanj za človekove pravice in nenasilje, kar je na vseh ravneh navidezno samodejno narekovalo strpne, diplomatske, na civilnem konsenzu osnovane poteze ali pa močan pritisk in upor javnosti, če so odločevalci ravnali drugače.35 Sprejetje Brionske deklaracije bi lahko šteli za globok učinek družbenih gibanj, teh zgodnjih cvetov »slovenske pomladi«, in kot dokaz stanja mirovne zavesti v tedanjem slovenskem prostoru. Če bo kdo raziskoval tradicijo mirovništva na slovenskih tleh, mora proces ob sprejemanju Brionske deklaracije vzeti za zgodovinski in emblematični primer. MI je skupaj s kulturnim središčem Metelkova ter Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), nastalim prek konverzije nekdanjih vojaških karavl, materializirana dediščina delovanja MG. Ob pisanju Antologije Metelkova,36 ki sem jo podnaslovil »kako nam ni uspelo preprečiti vojne«, sem imel občutek katarze – z mojih ramen se je kotalilo breme preteklosti in spoznal sem, da sem na Metelkovi vztrajal tako dolgo zaradi osebnega razočaranja nad dejstvom, da nam ni uspelo preprečiti vojn na Balkanu, ter ob tem želel, da 30 Npr. sporočilo ob dogodkih na Plitvicah, 31. marec 1991 (Hren 2011). 31 Ob dogodkih na Pekrah, 26. maja 1991, ko je podobno pozival tudi dr. Drnovšek, je MG ponovno pozivalo »k ustanovitvi mirovnega ministrstva pri slovenski vladi ter k sistematičnemu izvajanju mirovne politike in dejavnosti za pomiritev, k sklicu mednarodne diplomatske mirovne konference za razreševanje krize, ki bi imela za cilj pripravo temeljev za sklic mirovne konference pod okriljem Združenih narodov, k podpisu mirovnih pogodb s sosedskimi republikami in državami, k pospešenemu iskanju sodelovanja z drugimi republikami na vseh področjih … in k izvajanju široke akcije informiranja prebivalstva o tehnikah pasivnega in aktivnega nenasilnega odpora (Hren 2011). 32 Sporočila MG 23. junija ob promociji vadbenega centra na Igu mednarodnim novinarjem ter 27. junija ob agresiji JLA (Hren 2011). 33 Sporočilo MG ob Brionski deklaraciji, v začetku julija 1991 (Hren 2011). 34 Sam sem v trenutku, ko je v prostorih Skupščine RS kazalo, da je število nasprotnikov Brionske deklaracije večje od števila zagovornikov, delegatom objavil, da protestno zapuščam državo, ki bo glasovala za vojno in ne za mir; dejansko sem za nekaj dni emigriral v Avstrijo ter se vrnil istega dne, ko so bili na vso srečo dogovori ratificirani. 35 Kenney (2002, 229) to značilnost izpostavlja kot eno ključnih, po kateri se je Slovenija razlikovala od drugih Jugoslovanskih republik. 36 Sestrski projekt ustanovitvi MI, kulturno središče Metelkova, je relativno dobro dokumentiran, med drugim v dveh zvezkih javno dostopnih elektronskih publikacij (Hren 2008a in 2008b). nam uspe preživeti vsaj simbolno najbolj osredotočeno in kreativno idejo tistega časa – projekt konverzije tedanjega vojaškega štaba v grozd (creative cluster) kulture in ustvarjalnosti. Dolgo se nisem zavedal, da na Metelkovi živim dramo posttravmatskega sindroma. Ko sem se tega zavedel, je šlo vse zlahka. V tokratnem pisanju se lahko tako sproščeno osredotočam na politično strategijo mirovnega gibanja izpred 25-ih let. To je vzpostavljalo pet programskih stebrov, katerih skupni imenovalec je bilo ekstenzivno transverzalno mreženje doma in prek meja Slovenije. Ti stebri so botrovali ambicioznim načrtom za izvedbo Slovenske mirovne opcije in obenem inicialni energiji, potrebni za ustanovitev MI, gnezdijo pa v temeljnih vrednotah, ki bi jih veljalo iz časa osamosvajanja ohraniti v trajnem kolektivnem spominu.37 2.1 Konceptualni stebri delovanja mirovnega gibanja 2.1.1 I. Snežinka: Ahimsa paramo dharma,38 kultura miru in nenasilja »Pri zagotavljanju varnosti izhaja država predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja.«39 Najbolj tankočuten tkalec pacifistične misli pri nas je bil Jure Detela. Prvi je povezal nenasilje, ekologijo in duhovnost, ne le v osebno držo, temveč tudi v politično akcijo. Utelešal je filozofijo radikalne manjšine, manjšine, ki mora radikalno in zavestno dokončno zagovarjati temeljne vrednote. Menil je, da je za cilje zaščite pravic živih bitij bolje, da se določena pojmovanja o razmerjih med vrednotami povzdignejo na raven politično relevantne občosti.40 Bil je govorec na protijedrskih demonstracijah leta 1986 in se gromko postavil v bran pravicam vseh živih bitij. Bil je velik borec za pravice živali, kar izpričuje njegova bogata zapuščina objavljenih del in rokopisnega gradiva. V letu 1989 je ob njegovi veliki osebni zavzetosti nastal41 idejni osnutek Programa Pacifistične zveze, 37 Na to temo se je ob ustanavljanju novega Združenja za vrednote slovenskega osamosvajanja (VSO) v zadnjem četrtletju 2010 razvila zanimiva in dragocena razprava, v presežkih zlasti z nekaterimi veterani. Deloma je razprava objavljena na www.vso.si, zagotovo pa bo ob delovanju društva sledilo še več objav. 38 Iz sanskrta: Nenasilje je najvišji zakon. 39 Tretji odstavek 124. člena Ustave RS je bil oblikovan na predlog Skupščinske komisije za mirovno politiko. 40 Tako Jure Detela v pismu Marku Hrenu v Ljubljani, 30. vinotoka 1989 (Hren 2011 in rokopisna zbirka NUK). 41 V zasebnem arhivu je ohranjena le ena od verzij zaveze, na kateri sta – upoštevajoč ročni pripis na dokumentu – delala MH in JD (Marko Hren in Jure Detela, op. a.), s pripisano letnico 1989. Natančen datum dokumenta, ki naj bi služil organiziranju politične skupine; ta bi tudi v parlamentu in – če bi tako naneslo – v izvršni oblasti »spodbujala in povzročala tiste procese, ki zmanjšujejo in ukinjajo nasilje med ljudmi in drugimi čutečimi bitji«. Člani Pacifistične zveze naj bi se brezpogojno odrekali nasilju, zavezani bi bili vegetarijanstvu, etični trgovini in uporabi nenasilnega upora v primerih konfliktov. Detela je z izjemno etično izbrušenostjo, »ki na vso moč skrbi za čim jasnejšo zavest o vrednotah«, s prodornim, osebno zavzetim zagovorom radikalnih vrednot nenasilja, pa tudi z realno, racionalno politično analizo umeščenosti takih dejanj, slovenski pacifistični tradiciji zagotovil enega najtrdnejših temeljev, ki kliče k raziskovanju opusa njegovega dela in zgodovinske vloge njegove osebnosti. Kasneje smo mirovniki duha iz Pacifistične zveze vzeli kot izhodišče za akcijo podpisovanja mirovnih pogodb med državljani nekdanje Jugoslavije.42 Del MG je bil presečna množica s tedanjimi duhovnimi gibanji.43 Da je mirovno gibanje tesno povezovalo koncepte varnosti z duhovnostjo, je bilo kasneje razvidno tudi iz dejstva, da so bili prav predstavniki MG prvi povezovalci med Odborom JBTZ in progresivnimi krili RKC.44 Nenasilje zato dajemo na čelo srčike delovanja gibanja, saj se je s to motivacijo povezovalo z zelenimi gibanji in novodobno duhovnostjo.45 Po Juretu Deteli je s podobno notranjo močjo in prepričanjem k nenasilju, pravičnosti do vseh bitij in reformi duhovnosti in vrednot zaklical še en J. D., dr. Janez Drnovšek, tedanji častni sponzor ustanovitve Mirovnega inštituta. To besedilo pišem v njun spomin. Izpostavljeni projekt mirovnikov na tem področju je bil Mirovna vzgoja od vrtca do univerze in znotraj tega v akciji »Dajmo otroku možnost« uspešen upor promociji vojaških igrač.46 Slednje smo skoraj pregnali iz izložb in otroci so na mirovniške stojnice znosili kupe starih vojaških igrač. V šole smo kot izbirni predmet vnesli Vzgojo za kulturo miru in nenasilja in posamezni aktivisti gibanja so s predavanji redno obiskovali tako osnovne kot nastanka dokumenta ni znan. Ko dokument berem danes, ga brez zadržkov lahko aktualiziram za potrebe gibanj, ki si prizadevajo za etično trgovino (fairtrade), zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, problematizirajo globalizacijo ipd. Jure Detela je ohranil zajeten arhiv zapiskov in delovnih verzij dokumenta, kar je danes lepo zbrano in ohranjeno v rokopisnem oddelku NUK. Za Pacifistično zvezo je skiciral tudi emblem: preprosto snežinko. 42 Mirovne pogodbe smo prevedli v vse jugoslovanske jezike. V njih smo se odrekli sodelovanju pri vsakršnih dejanjih ščuvanja nestrpnosti in sovražnosti. 43 Forenzična analiza bi dokazala, da so bila prva new-agerska glasila (Vodnarjev List 1986–1989) urejana na isti tipkovnici in tiskana na istih tiskarskih strojih kot bilteni mirovnikov in številni drugi opozicijski dokumenti (angažirana tiskarja Rangus&Trošt sta kasneje tiskala Dnevnik in spomine Staneta Kavčiča ter bila tudi zlata sponzorja ustanovitve MI). 44 To dejstvo je prav posebej zanimalo službe državne varnosti (glej npr. Kranjec 1998). 45 S tem tudi oporekamo enostranskim interpretacijam, da je gibanja inspirirala punk ali subkulturna klubska scena v Ljubljani – take trditve so enako zmotne in enako pravilne, kot bi bila trditev, da je mirovnemu gibanju odpiral pot new-age ali teologija osvoboditve. 46 Akcije so dobro dokumentirane v vseh biltenih mirovnega gibanja od leta 1984 do 1987 in v Koder 1986. Številni teksti o nenasilju so bili objavljeni v revijah Mladina, GEA, Pionirski list in v časopisu Dnevnik. srednje šole. Ne nazadnje je mirovno gibanje to dejavnost kronalo z real-utopijo konverzije štaba vojske s štabom ustvarjalnosti, s projektom, ki ga je kasneje vodila Mreža za Metelkovo. Jainistična doktrina nenasilja (Ahimsa paramo dharma) in gandijevska moč nenasilja (Satya Graha) sta predstavljali globinsko inspiracijo. Ni naključje, da smo sočasno z ustanavljanjem Mirovnega inštituta (maja 1991) načrtovali prvo daljšo študijsko pot za večje število domačih aktivistov in raziskovalcev prav v Indijo k verskim voditeljem Jainov, in sicer za leto 1992.47 Vojne in spremljajoči razpad mirovnega gibanja ter notranji konflikti v MG in MI so te načrte prekrižali. Ekumenstvo in medreligijski dialog je MG izvajalo s spontano samoumevnostjo. 2.1.2 II. Človekove svoboščine, dostojanstvo, pravice in etika Program pacifistične zveze je nudil platformo globoko etičnih vrednot. A te so se praviloma znašle v konfliktu s pravnimi normami. Človekove pravice in svoboščine so bile neposredno vezane tako na vrednote, ki so jih zagovarjali mirovniki, kot na motive za njihovo akcijo.48 Ni naključje, da so že v prvih izdajah internega biltena mirovnega gibanja objavljali intervjuje z mirovniki in disidenti v Vzhodni Evropi.49 Najodmevnejši projekt MG je bil boj za pravice do ugovora vesti služenju vojaškega roka.50 Najbolj jedrnato so ga ponazorili dolgoletni zaporniki – Jehovine priče: »Gre za to, da ohraniš čisto vest.«51 Slobodan Perović, prvi jugoslovanski odvetnik, ki se je javno izpostavil v bran pripadnikov verske skupnosti Jehovinih prič, pa je ob javnih objavah ljubljanskih mirovnikov ocenil, da je imel »en sam tekst, objavljen v visokotiražnih časopisih, večje učinke za popularnost tega problema v strokovni javnosti 47 Iz korespondence v zasebnem arhivu je razvidno, da so mirovniki načrtovali daljši študijski obisk v Indiji za večjo skupino ljudi. Sočasno so predsedniku Kučanu posredovali vabilo vodje verske skupnosti Jainistov, Sri Acharyja Tulsija, za obisk v Indiji. Namen študijske izmenjave je bil poglobljen študij doktrine nenasilja. 48 Ingrid Bakše, ena od ustanoviteljic Delovne skupine za alternativna gibanja, ki je bila predhodnica Delovne skupine za mirovna gibanja pri RK ZSMS, zase pravi, da jo je na začetku 80-ih let spodbudilo na eni strani omejevanje potovanj z uvedbo depozitov za prestop meje, na drugi strani pa inertnost organizacij kot npr. OZN (v Koder 1986). 49 Tako je na primer v prvi številki mirovnega biltena iz leta 1984 objavljen intervju s Sergijem Batovrinom, vodjo Moskovske skupine za zaupanje, prvega mirovnega gibanja iz Sovjetske zveze. Batovrin je bil leta 1982 zaprt v psihiatrično bolnišnico, nato pa je emigriral v ZDA, kjer je nadaljeval z mirovniškim delom. 50 Ta prizadevanja so nemara najbolje dokumentirana, sistematično in opremljeno s kronologijo, v Hren 1989, podrobneje pa v vrsti člankov, objavljenih v slovenskih in angleških verzijah biltenov in informatorjev mirovnega gibanja ter v dnevnem časopisju med letoma 1984 in 1990. 51 Jehovina priča v Koder 1986. kot 40 let sodne prakse. Pravna teorija je ta problem povsem prezrla, dokler ga niso odprli masovni mediji!«52 Z leti so mirovniki delovanje za človekove pravice razširili znotraj pobude za dialog med Vzhodom in Zahodom (East-West Dialogue Group), še več potovali ter se srečevali z opozicijskimi voditelji iz Vzhodne Evrope in mrežami solidarnosti na zahodni strani železne zavese. Delovanje mirovnikov v času JBTZ je bilo samo logično nadaljevanje tega temeljnega stebra mirovništva. V odboru za varstvo človekovih pravic pa je MG prevzelo izvedbo koordinacije mednarodne dejavnosti in informiranja.53 »V Sloveniji so govorili jezik človekovih pravic in spoštovanja, ki so ga vzgojili v drugi polovici 80-ih let. Nobene možnosti ni bilo, da bi svoje pravice postavljali za ceno pravic drugih. Množično podpisovanje deklaracij progresivnih gibanj v Sloveniji je indikator močne privrženosti ne le do človekovih pravic, temveč tudi do pogajanj kot načina za doseganje pravic. V republikah, kjer take tradicije ni bilo, kot tudi ni bilo organizirane opozicije, so protesti izzveneli razdeljevalno in maksimalistično!«54 2.1.3 III. Vladavina prava, pravna država, ustavnost Prizadevanja za človekove pravice in svoboščine so se vseskozi sklicevala na ustavnopravni inštrumentarij in naslavljala legalne institucije pravne države, tako zvezne kot republiške. Format pisem in pozivov mirovnikov je bil zaradi neodzivnosti institucij praviloma odprto pismo,55 objavljeno v medijih ali internih biltenih. Javnost je omogočala domet delovanju gibanj. Steber načel vladavine prava je bil najbolj na preizkušnji takoj po osamosvojitvi. Ne le da so ga temeljito zamajali številni, ki so v pridobljenih pozicijah iskali in našli koristi, krepko je bil na preizkušnji tudi v tako imenovani progresivni sceni.56 Še kako velja dobro zlato pravilo, da se je in da se bo treba za človekove pravice in občo pravičnost ter pravno državo vedno, v vsaki generaciji znova, boriti. Vse misli ob pisanju tega 52 Ibid. 53 Več o tem na portalu slovenske pomladi www.slovenskapomlad.si. 54 Kenney 2002. 55 Na primer Pismo Predsedstvu SFRJ in Skupščini SFRJ, objavljeno v časopisu Delo na dan človekovih pravic, 10. decembra 1987, kjer so povzete dotedanje neodgovorjene korespondence, kar kaže na doslednost mirovnega gibanja pri spoštovanju legalnih institucij pravne države. 56 Podrobneje o tem v Hren 2008a. prispevka so usmerjene v krepitev prepričanja, da je vredno v boju za vladavino prava in človekove pravice vedno znova ubrati pot nenasilnega upora. Mirovno gibanje je bilo do volitev leta 1990 institucionalizirano kot Delovna skupina za mirovna gibanja pri Republiški konferenci zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS) in kot Sekcija za kulturo miru pri Študentskem kulturnem centru (ŠKUC).57 Ob volitvah leta 1990 je nekaj ustanoviteljev MI oblikovalo listo Neodvisnih družbenih gibanj, ob ustanavljanju Centra za kulturo miru in nenasilja na Mestnem trgu 13 v Ljubljani in Mirovnega inštituta pa se je mirovno gibanje odločilo, da vzpostavi pravno entiteto po določilih, ki so ob volitvah veljala za politična združenja. Tako smo junija 1990 registrirali avtonomno Gibanje za kulturo miru in nenasilja kot pravno entiteto, ki je nato ustanovila tudi zavod MI in društvo Mreža za Metelkovo. MG je prožno iskalo legalne vzvode delovanja, ustanavljalo najprimernejše organizacijske oblike za naravo dejavnosti, ki jih je izvajalo, in se pri projektih povezovalo z vsemi institucijami sistema, ki so bile za to področje pristojne.58 Septembra 1992, ko je gibanje del projektov uspešno zaključilo, ali pa zanje ni bilo več potrebe, se je odločilo za samoukinitev; način, kako je bilo to sklepno dejanje izvedeno,59 pa kaže, da je gibanje do konca dosledno udejanjalo načelno privrženost vladavini prava. Malo je tudi znano, da so bili prav aktivisti MG v izhodišču zgodovinskega Poziva za referendum za ustavne spremembe marca 1989,60 ki je predstavljal masovno javno deklaracijo za ustavne spremembe. Osnutek, ki so ga pripravila družbena gibanja, je nosil 57 RK ZSMS in ŠKUC sta bili v tistem času ključni instituciji političnega sistema, ki sta odprli vrata in sistemsko podpirali pobude novih družbenih gibanj. Posebej prodorni so bili nekateri posamezniki znotraj RK ZSMS; mirovnemu gibanju so v začetni fazi trdno stali ob strani posebej Ignac Krivec, Ingrid Bakše in Jožef Školč. 58 Več o tem v Fink-Hafner 1992. 59 Svet Gibanja za kulturo miru in nenasilja je sprejel Akt o samoukinitvi, v katerem je med drugim natančno določil prenose pravic na Mirovni inštitut. Pri tem je izhajal iz naslednjih dejstev: da je bila zaradi normativnih razlogov potrebna ponovna registracija vseh političnih organizacij v skladu z novim zakonom o društvih in združenjih, da je v preteklem letu prišlo do upadanja sodelovanja med ustanovitelji gibanja, nekateri ustanovitelji niti niso bili več aktivni, da je vrsta projektov iz programske sheme gibanja doživela realizacijo in posledično prešla v roke specializiranih institucij (na primer raziskovalna dejavnost, ki se udejanja v instituciji Mirovnega inštituta, in konverzija vojaških karavl v Center šolskih in obšolskih dejavnosti), da je vrsta projektov iz programske sheme gibanja doživela diskontinuiteto (na primer solidarnostna mreža med oporečniki ter projekt Slovenija brez vojske), da ni bilo dovolj zanimanja za vzdrževanje institucije kot politične organizacije, da je bilo treba za nekatere programske cilje gibanja (npr. oporečniki) ustanoviti specializirane institucije, vendar nihče v svetu gibanja ni bil pripravljen prevzeti odgovornosti za njihovo ustanavljanje, in da je bil Mirovni inštitut glede na svoje programske usmeritve upravičena institucija za polno nasledstvo lastnine Gibanja za kulturo miru in nenasilja (Hren 2011). 60 Omerza (2008) podrobno analizira tipkopise vseh verzij osnutkov in objavljenega poziva ter razkriva, da je bil prvi sestanek na domu pri Ingrid Bakše; nato secira osnutke iz zbirke Marka Hrena, ki je akcijo tudi koordiniral. Prvi osnutek je napisal Gregor Tomc, naslednjo redakcijo je pripravil Janez Janša, nato Matevž Krivic, zaključno pa France Bučar. 9. marca 1989 je bil poziv pripravljen in so ga podpisali prvi ducati kolektivnih in individualnih podpisnikov. naslov »za demokracijo«. Za družbena gibanja ni bilo dileme; v ospredju njihovega boja so bili demokracija, politični pluralizem in varovanje človekovih pravic. 2.1.4 IV. Civilna nepokorščina, državljanski pogum »Nenasilje ni krinka za strahopetnost, temveč najvišja vrednota pogumnih!«61 MG je v letih od 1988 do 1991 neprekinjeno pozivalo k civilni nepokorščini in uporabi nenasilnih metod – vključno z bojkoti in štrajki – v primerih represije in se pri tem zgledovalo tako po gandijevski kot po drugih zgodovinskih in tedaj aktualnih62 doktrinah. Mirovniki so v medijih objavljali opomnike o pravicah63 uradnih oseb (miličnika, vojaka …) ob opravljanju službene dolžnosti. Aprila 1989 pa so na to temo izdelali tudi letak in s tem opozarjali uradne osebe, naj ravnajo po svoji vesti. Marsikateri aktivist je imel tak letak vedno pri sebi za primer soočenja z represivnimi organi. Paradigma nenasilne državljanske nepokorščine – tudi kasneje ob aretacijah proti četverici – je bila za oblast novost in organi pregona so vse dejavnosti pozorno spremljali.64 V Mladini in drugem tisku je izšla serija člankov, konceptualno najbolj razdelan članek pa je bil aprila 1989 (ob objavi razvpitega teksta »Noč dolgih nožev«)65 pripravljen za objavo v reviji Teleks pod naslovom »Civilna neposlušnost in nenasilni odpor«. Članek je bil pri Teleksu cenzuriran in je v več kopijah čakal na objavo v pisarni Janeza Janše in Marka Hrena v Mikroadi.66 »Če je jasno, da vojska vrši priprave na vojno v popolni tajnosti (celo v tajnosti pred CK), potem je tudi povsem jasno, da mora civilna družba izvajati svoje priprave javno,« smo zapisali in obenem že klicali k internacionalizaciji konflikta po vseh kanalih, ki jih civilna družba lahko doseže. Dejstvo je, da so naštete pobude predstavljale za CK in JLA veliko 61 Mahatma Gandhi v Sharp 1979, 135. 62 Več o tem v Randle 1994; Randle državljanskemu odporu pripisuje pozitivne prispevke pri transformacijah zgodnjih 90-ih let 20. stoletja in se sprašuje, kakšen vpliv bo imelo to delovanje na notranje in mednarodne koncepte varnosti na eni in na bodoče politične boje na drugi strani. 63 Pri tem so javno opominjali uniformirane osebe na civilizacijske dosežke ob nürnberških principih sojenjem zločincem v II. svetovni vojni in na njihovo osebno odgovornost za morebitne kršitve temeljnih človekovih pravic. 64 Čelik 1994, 212–215. 65 Članek »Noč dolgih nožev« je bil objavljen v tedniku Mladina, v njem pa so bile razkrite priprave in napovedi aretacij večjega števila izpostavljenih posameznikov, protagonistov tedanje politične opozicije, družbenih gibanj in progresivnih krogov aktualne oblasti. 66 Med racijami SDV v Mikroadi 31. maja 1988 je bil ta dokument zaplenjen; v zapisniku ter potrdilu o zasegu predmetov je zabeležen na prvem mestu (Borštner 1995). grožnjo.67 Analize »napadov na JLA«68 in intervencij ter poročil SDV kažejo, da so tovrstne kritike prednjačile pred drugimi fenomeni, ki sta jih spremljali tedanja SDV in kontraobveščevalna služba. Avtorje, ki so jih službe najbolj temeljito spremljale, so opremili z »evidenčnimi številkami objekta operativne obdelave«, kot so imenovali opazovane subjekte. Funkcionar tedanjih obveščevalnih služb je takole strnil svoja dognanja: »Odkrito priznam, da so za JLA v obdobju 1983–1989 v Sloveniji predstavljali nasprotnika številka ena ravno mirovniki. Zakaj se je njihov vodja v času aretacij četverice umaknil v tujino, menda celo v ZDA, si ne vem razlagati.69 Kakšen strateški vpliv so imeli mirovniki, so pokazali nadaljnji dogodki. Njihovi ideji o demilitarizaciji Slovenije je nasedlo skoraj celotno republiško politično vodstvo. Tako bom rekel: če so bili sami, potem so bili genialci. Vseeno pa naj zgodovinarji raziščejo, kdo vse so bili njihovi mentorji in botri!«70 2.1.5 V. Mednarodna solidarnost, mednarodna dejavnost MG Vključenost in aktivnost družbenih gibanj v procesih transnacionalne solidarnosti, ki je omogočila padec železne zavese, ostaja neraziskana in neobdelana. A prav veliki vložki aktivistov MG v panevropsko sodelovanje in globalno solidarnost so omogočili učinkovit prispevek MG v času delovanja Odbora za varstvo človekovih pravic in v konici procesa osamosvajanja. Dejstvo je, da je MG vse od leta 1984 organiziralo mirovne tabore z udeležbo partnerskih mirovnih organizacij iz regije Alpe-Jadran, dejstvo je, da je od leta 1985 do 1992 izdajalo neodvisni informator v angleškem jeziku (3–5 številk letno),71 67 Glej Bavčar 1992, 4, kjer Bavčar trdi: »Iz kronologije SDV je evidentno, da je 26. aprila 1988 SDV obvestila Staneta Dolanca o mirovniškem papirju, o nenasilnem odporu proti morebitnim akcijam vojske, in da je pravzaprav po tajni preiskavi SDV obvestila Marinca o najdbi tega dokumenta Marka Hrena v Mikroadi in ne o kateremkoli drugem materialu.« 68 Žagar in Tancig 1989. 69 Da obveščevalna služba ni mogla slediti mednarodnim povezavam družbenih gibanj, je gotovo tudi posledica dejstva, da je bilo gibanje avtonomno, da so imeli posamezniki svoje, osebne, na različnih interesnih področjih razvejene stike, ki jih s klasičnimi prijemi šolanih obveščevalcev ni bilo moč logično sestaviti v njihove želje po konspirativnih scenarijih. Mirovnikom je bil mentor predvsem njihova lastna vest. 70 Kranjec 1998. Kranjec med drugim tudi navaja, da je SDV Slovenije direktno obveščala varnostni oddelek armade samo o objektu operativne obdelave M. H. pod klasifikacijsko številko HSM 098600470. Nobeno naključje zato ni, da so bili osebni dosjeji mirovnikov ob uveljavitvi samostojnosti uničeni. Res je, da je bil dotični »klasificirani« mirovnik v času aretacij JBTZ v ZDA, a zgodovinarji bodo imeli povsem dovolj dela s korektnim raziskovanjem drugih dejstev, procesov in fenomenov tistega časa! 71 Oktobra 1988 je izšla posebna izdaja Independent Voices from Slovenia (special edition) z naslovom »Slovenian Spring, Centralism or Democracy«, v katero so prispevke poleg urednikov, Braca Rotarja in Marka Hrena, pisali Mojca Drčar Murko, Janez Janša, France Bučar, Tomaž Mastnak, Miha Kovač, Anton Stres in Tonči Kuzmanić. dejstvo je, da je sistemsko ter aktivno72 sodelovalo v tedaj najpotentnejših civilnodružbenih omrežjih European Nuclear Dissarmament, East-West Network in Helsinki Citizens Assembly ter vzdrževalo ekstenzivne in neposredne stike s kritičnimi in angažiranimi okolji v Evropi in v svetu. In dejstvo je, da je MG spodbudilo in začelo sistematično koordinacijo slovenskih opozicijskih oziroma novih političnih zvez za zunanjo politiko v letu 1989 pred prvimi demokratičnimi volitvami. S Petrom Jambrekom sva tako sklicala prve sestanke koordinacije neodvisnih akterjev zunanje politike,73 z neposrednim povodom, da se med pisce v Independent Voices from Slovenia vključi nove politične zveze in da bi bile delegacije, ki so jih novi politični akterji pošiljali v tujino, vsebinsko in logistično čim bolj usklajene. Samo utečeni stiki s strokovnimi in angažiranimi omrežji v svetu so dajali MG kredibilnost in realno možnost za ambicije, ki si jih je zastavilo v letu 1990, posebej za tiste, opisane zgoraj, ki so bile povezane z ustanovitvijo MI. Ob nastanku političnih strank v letu 1989 in ob pripravah na prve demokratične volitve je bilo tako razumljivo, da je prav MG spodbudilo okvir za enotno nastopanje Slovenije v mednarodnem prostoru.74 Imelo je izkušnje z lobiranjem, razvejene povezave s progresivnimi uredništvi in političnimi skupinami ter posamezniki po vsem svetu. Stiki so bili formalni (članstva in funkcije v mednarodnih organizacijah), še pogosteje pa oprti na neformalna omrežja na različnih področjih delovanja. Tvegamo tezo, da je prav MG spodbudilo uvodne takte koordinirani slovenski zunanji politiki.75 V številki revije Independent Voices (letnik V, št. 3, november 1989) je bil med drugim v celoti preveden dokument (izjava), ki so ga za skupni nastop ob volitvah obravnavale novonastale politične skupine, objavljeni pa so bili tudi naslovi za stike.76 72 Mirovno gibanje je bilo vse od leta 1984 v prvih linijah panevropskih progresivnih akcij. Tako so bili na primer ob eni največjih demonstracij v Ženevi leta 1985 pod geslom »Ronald Reagan, Mihail Gorbačov, svet ni vajina privatna lastnina« predstavniki MG na samem čelu povorke protestnikov. Več npr. v Koder 1986 in v arhivskih biltenih MG. 73 Glej npr. Jambrek 1989. 74 Mirovniki so že na sestankih organizatorjev zbora v Cankarjevem domu (27. februar 1989) »proti uvedbi izrednega stanja, za mir in sožitje na Kosovu« zgodaj 1989 predlagali samostojno tiskovno agencijo, saj se na jugoslovansko agencijo Tanjug ni bilo moč zanašati (Repe 2002). 75 7. novembra 1989 se je na pobudo Gibanja za kulturo miru in nenasilja prvič sestala skupina v sestavi Peter Jambrek, SDZ, France Bučar (SDZ), Tone Tomažič (demokracija, SDZ), Matjaž Šinkovec, Lojze Peterle (Krščansko socialno gibanje) in Marko Hren (Gibanje za kulturo miru in nenasilja), in sicer v pisarni Petra Jambreka na Pravni fakulteti v Ljubljani na pobudo urednika Independent Voices, Marka Hrena (Hren 1989b). Drugo srečanje koordinacije je bilo 30. novembra 1989 v prostorih Mikroade na Cankarjevi ulici 5 v Ljubljani. Z vabilom je bil poslan zapisnik prvega srečanja pri Petru Jambreku. V gradivu je bila vabljenim poslana tudi pobuda Slovenija – demilitarizirana dežela (Hren 2011). 76 S temje Independent Voices jasno nakazal namero, da služi kot platforma mednarodne medijske promocije tedanjega slovenskega pluralnega političnega prostora (Hren 1989b). Ko smo mirovniki leta 1986 pripravljali prvo samostojno knjigo z naslovom Hladni mir in druge vroče teme, je nikakor nismo znali umestiti v čas in prostor. Morda smo zato uvodno stran pustili prazno, namesto uvoda pa zapisali: »Uvod nam bo pisala zgodovina.« Takrat se nismo zavedali, kako brezkompromisno velja pravilo, da zgodovino pišejo zmagovalci in da si bodo morali poraženci resnico v zgodovinopisju slej ko prej izboriti sami. V minulih letih smo v večinoma tendencioznem in konfliktnem javnem diskurzu o preteklosti zavestno in mirno abstinirali. Resnica je kot voda – slej ko prej pride na plano čista. Ob transformacijah Jugoslavije pred dvajsetimi leti so bili poskusi uveljavljanja doktrine nenasilja poraženi, s tem pa tudi mirovniki. Mirovni zvezki iz leta 1986 so skupaj z Bilteni mirovnega gibanja77 najbolj verodostojen prikaz široke palete dejavnosti mirovnega gibanja izpred četrt stoletja. Primarnih virov iz tistega časa ni veliko,78 sami mirovniki in tudi institucije, ki smo jih ustvarili, pa do danes nis(m)o poskrbeli za relevantno zgodovinjenje in raziskovalno delo,79 zato ostajajo na trhlih nogah tudi analize vplivov delovanja MG.80 Morda lahko ta zbornik vsaj deloma nakaže začetek odpravljanja te vrzeli; željo, da bi tkali kontinuirano tradicijo nenasilne misli pri nas in s tem tudi okrepili globalno zavest o moči državljanske nepokorščine in nenasilnega odpora. Morda res ni videti tako, a verjetno je že ob branju pričujočega zapisa, brez spuščanja v podrobne analize primarnih virov, čutiti, da je pacifistična tradicija na slovenskih tleh zvezana s krepkimi nitmi in sloni na docela predanih posameznikih.81 Vsaka generacija bo izpostavljena specifičnim izzivom, ob katerih se bo morala odločiti, ali bo svoj upor in svoja stališča pokazala po mirni poti ali pa z nasiljem. Nedavni dogodki nam potrjujejo, da je lahko mirovniška tradicija hitro pozabljena, in obenem nakazujejo polja mirovnih raziskovanj, ki jih velja posebej kultivirati. Ne gre le za 77 Mirovno gibanje je izdajalo biltene – informatorje, v angleškem in slovenskem jeziku, brez prekinitve od leta 1983 do 1992. 78 Poleg objav v tiskanih medijih med viri s pričevanji izstopa dokumentarni film Prepovedane igre (Koder 1986). 79 Med raziskovalci, ki so resneje preučili mirovno gibanje v Sloveniji, izstopajo samo avtorji z univerz zunaj Slovenije, na primer Kenney 2002 in Licata 2005. Kje so razlogi, da mirovno gibanje ni spodbudilo zanimanja domačih raziskovalcev in akademikov? 80 Različni avtorji so si zato lahko privoščili zgolj pavšalne in nasprotujoče si ocene; tako na primer nepodpisani avtor Sporočila za javnost 1988–2008 (glej Hren 2008c) ocenjuje mednarodno dejavnost gibanja z besedami »posebnega učinka ta internacionalizacija ni imela«, na drugi strani pa Ali Žerdin (2005) za najvidnejše zunanje ministre civilne družbe in tedanje opozicije šteje prav izpostavljene predstavnike mirovnikov. 81 Življenjska dela dr. Janeza Drnovška in Jureta Detele, ki jima je posvečen ta zapis, so za to najtrdnejši dokaz. Mirovna drža, sposobnost iskanja dogovorov, pripravljenost na nenasilni upor, vse to so vrednote, ki lahko skozi čas trajno obstanejo samo ob negovanju tradicije. Ohranimo predsednika Drnovška v spominu kot velikega mirovnika med našimi državniki in Jureta Detelo ne le kot boemskega pesnika, temveč predvsem kot lucidnega političnega stratega. MI je lahko na svojega ustanovnega častnega sponzorja scela ponosen in inštitutu bi z vso verodostojnostjo lahko spremenili ime v »Mirovni inštitut dr. Janeza Drnovška«. vprašanja, povezana z revoltom v polju medgeneracijskih, ekonomskih, socialnih ali političnih konfliktov, gre tudi za bistveno globlje usedline in z njimi povezane konflikte na ravni kulturnih vzorcev, dediščin in identitet. Med njimi je gotovo izpostavljeno vprašanje sprave. Sam sodim, da je koncept sprave nemogoče obravnavati v časovno omejenem zgodovinskem traku 20. stoletja (kaj šele krajše, npr. času med drugo svetovno vojno in po njej). Za resnični proces sprave na slovenskih tleh bo treba prešerno odpreti vprašanja, ki jih je veliki pesnik zastavil v Krstu pri Savici. Ključ za globinsko spravo je v korektnem in verodostojnem zgodovinjenju, ki temelji na dejstvih. Če imamo težave s popisovanjem dogodkov izpred dvajsetih let,82 ter tistih pred 65 leti, si lahko samo predstavljamo, kakšne težave bi imeli, če bi se bili lotili nadaljevanja dela našega največjega pesnika. In tam je izvir globinske sprave. V času nasilne katolizacije leži ključ za rešitev vprašanj duhovnih identitet na ozemlju Slovenije in globinskega razumevanja kozmoloških kod. Kdaj bo čas, da se resno, raziskovalno lotimo vprašanj globinske sprave? Mirovnike na to vsak dan znova glasno opozarja javni diskurz. Prepogosto celo ob v nebo vpijočih izjavah kritična javnost molči. Jih tudi presliši? Tako je voditelj ene večjih verskih skupnosti pri nas ob nastopu svojega mandata javno dejal, da je njegova verska skupnost v vojnem stanju, ter se pri tem spraševal, ali potrebuje vojskovodjo. Dodal je, da »je cerkvi vojno napovedalo javno mnenje in oblast«.83 Bodoče vojne bo treba vedno znova preprečevati, vojskovodje vedno znova demilitarizirati, vojaški diskurz vedno znova vzeti popolnoma resno in kulturo vedno znova vzgajati po zakonu ahimsa paramo dharma. Citiranemu verskemu voditelju, kot tudi vsem, ki jim v misli kane zametek ideje o tem, da bi se v svojih vodstvenih funkcijah poistovetili z »vojskovodji«, je treba položiti na srce: si vis pacem, para pacem, ne so-ustvarjajte pred-konfliktnega stresa! Vsako vzbujanje polarnosti v družbi lahko potencialno vodi k nasilju med družbenimi skupinami. Verjamem, da so na 82 Zapis ob obeležitvi dvajsete obletnice Odbora za varstvo človekovih pravic, »Sporočilo za javnost 1988– 2008«, je primer nepremišljenega in neuravnoteženega popisovanja zgodovine in kaže, na kakšni ravni je naša pozornost do zgodovinjenja. 3. junija 2008 sem ob izdaji citirane brošure izdajateljem poslal obširno pismo, a vse do danes niso razkrili pravega avtorja brošure, obenem pa so priznali, da tekst pred objavo ni šel skoz pozorno branje urednikov. V pismu sem protestiral in nekdanje kolege iz Odbora za varstvo človekovih pravic opozoril, da citirana brošura: 1. po nepotrebnem in brez meril vzpostavlja hierarhijo (prioritetnost) pomembnosti posameznih kolektivnih članov odbora (izpostavlja vlogo ZSMS, ne pa tudi posameznih novih družbenih gibanj; mirovno gibanje, ki je vodilo večji del mednarodne dejavnosti, sploh ni omenjeno, Mikroada, ki je odboru nudila ključno logistično zaledje, tudi ne); 2. neutemeljeno izreka sodbe o učinkih posameznih področij delovanja odbora (omenja npr. dejavnost internacionalizacije jugoslovanskega konflikta in oceni, da »ni imela posebnega učinka«, kar je povsem neutemeljena in iz trte izvita izjava); 3. zanemarjena so evidentna zgodovinska dejstva – avtorji brošure na primer trdijo, da se je odbor »umeščal v središče politične sfere, ko je zahteval razpis referenduma o ustavnih dopolnilih«, pri tem pa povsem prezrejo dejstvo, da je to zahtevo oblikovala in logistično izpeljala koordinacija družbenih gibanj nekaj mesecev pred nastankom odbora; slednji je nato jeseni 1988 samo sodeloval pri tem procesu, nikakor pa ni moč trditi, da je bil Odbor za varstvo človekovih pravic akter same zahteve! 83 Tone Stres v intervjuju za Večer, 12. decembra 2009: »Pri nas se vse dovoli skozi zobe.« tem mestu citirane izjave lahko samo rezultat ponesrečenega poigravanja z besedami in morda prestrogo vzete v kontekstu. A tako poigravanje je imelo v preteklosti prepogosto preveč usodne posledice, da bi ga lahko mirovniki vzeli kako drugače kot popolnoma resno. Resen pristop k spravi se mora poglobiti v vse zametke in korenine konfliktnosti, za to pa mora poseči v celotno znano zgodovino srečevanja kultur in njihovih kozmologij na ozemlju, ki ga upravljamo prebivalci Slovenije. Tvegali smo torej tezo, da smo bili ob ustanovitvi MI zelo blizu preprečitvi kasnejše morije, tvegamo tezo, da je Slovenija s svojim uporom ob osamosvajanju neraziskan šolski primer poskusov preprečitve vojne skozi paleto sistematičnih dejavnosti z relativno visoko formalno politično podporo. Res je škoda, da MI doslej ni ne analiziral ne zadostno dokumentiral tradicije nenasilnega odpora na naših tleh, iz katere je izšel, saj bi s tem v svetovno dediščino poskusov preprečitve vojn in genocidov prispeval koristno izkušnjo. Post scriptum O času med letoma 1989 in 1993, torej o prvih letih nastajanja MI, ne morem pisati racionalno in tudi ne objektivno. Mislim tudi, da je tako za bralce kot za morebitne raziskovalce bolje, da pišem namerno subjektivno. Prispevku je odmerjeno omejeno število znakov, kar dopušča zgolj nakazovanje tem, potrebnih dodatnega raziskovanja, in utrditev tez, ki se zdijo za premislek pomembne. Zato je prispevek zapisan bolj kot indeks in manj kot zaključen esej. Spremlja ga gradivo, zbirka nekaj sto izvirnih dokumentov, ki so bili opora zapisanemu. Vsaka vojna, najsi še tako kratka, povzroči kolateralne žrtve in posttravmatske sindrome. Tudi desetdnevna vojna ima take učinke. V naši soseščini pa živijo sto tisoči ljudi z nereflektiranimi posttravmatskimi sindromi in tisoči s sindromi vojnih veteranov. Ti fenomeni niso dovolj raziskani. Nasploh v militariziranih kulturah, kjer so vojne tisočletne tradicije, tudi danes fenomena veteranskega sindroma ne obravnavajo. Je morda to eden od globokih razlogov za ciklično nadaljevanje vojn? S takrat dveletnim sinom Ramom sva pred zaključno fazo ratifikacije Brionske deklaracije protestno odpotovala v Avstrijo. Dneve pred tem sem preživel v Skupščini RS in ob lobiranju ZA ratifikacijo, a tik pred glasovanjem je bil moj splošni vtis, da »Kučanov kompromis«, sklenjen na Brionih, ne bo doživel podpore. Takratnim poslancem sem pred odhodom v Avstrijo povedal, da bo njihov NE pomenil glas za nepredvidljivo nadaljevanje vojne, in da protestno zapuščam državo, ki se namerava zavestno spustiti v nadaljevanje vojne oziroma zavestno glasuje proti miru. Ko je bila deklaracija sprejeta, sva se z Ramom vrnila. A kmalu sva morala spet na pot – lobirat v Bruselj, kjer je Ram na eni od konferenc zagrabil moj mikrofon in zatulil »I want to go a little oustide«. To sporočilo v krogih tedanjih pacifistov še vedno kroži kot simbolno sporočilo tedanjih jugoslovanskih narodov – vsi bi šli radi malo ven. Ram je bil v desetdnevni vojni ranjen – s kolenom ga je v paniki zadela ženska, ki je ob alarmu hitela v zaklonišče. Med žrtve posttravmatskega sindroma ne spadajo le družine, katerih člani so bili v konfliktih neposredno udeleženi, temveč tudi vse tiste, ki so zaradi različnih pogledov na konflikte razpadle. Zagotovo vem, da se ne Ramovi vrstniki ne njihovi starši teže in razsežnosti posledic vojne ne zavedajo dovolj. Kaj bi bilo, če ne bi ratificirali Brionske deklaracije, kaj bi se zgodilo, če bi Ram dobil močnejšo brco v nos … kaj bi bilo ... če bi nam uspelo pravočasno sklicati mirovno konferenco. Vsega tega ne bomo nikoli izvedeli, vemo pa, da bodo vedno v prihodnosti potencialni izrazi nasilja, ki jih lahko preprečimo! Zgodba o MI je dokaz, da se je vredno za mir bistveno bolj in zavzeto potruditi v času miru. Upam, da nam je bralcem zbornika ob 20-letnici ustanovitve Mirovnega inštituta uspelo pričarati del atmosfere, v kateri je bil splovljen. Pogled, december 2010 2.1.6 Literatura in viri: Bavčar, Igor. 1995. Zapisnik 13. seje z dne 27. novembra 1995. Preiskovalna komisija državnega zbora RS o parlamentarni preiskavi o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacije, obsodbe in izvršitev obsodb v aferi JBTZ. Ljubljana: zasebni arhiv. Borštner, Ivan, Janša, Janez in Tasič, David. 1995. 7 let pozneje. Ljubljana: Karantanija. Brian, Martin. 2001. Nonviolence versus Capitalism. London: War Resisters’ International. Čelik, Pavle. 1994. Policija, demonstracije, oblast. Ljubljana: ČZP Enotnost, str. 212–215. Detela, Jure in Hren, Marko. 1989. Program Pacifistične zveze, rokopis. Ljubljana: zasebni arhiv. Fischer, Dietrich, Wilhelm, Nolte in Oberg, januar 1989. Winning Peace. Strategies and Ethics for a Nuclear-Free World. New York: Crane Russak. Fink-Hafner, Danica. 1992. Nova družbena gibanja subjekti politične inovacije. Ljubljana: Znanstvena knjižnica Fakultete za družbene vede, str. 99–145. Glenny, Misha. 1992. The Fall of Yugoslavia, the Third Balkan War. London: Penguin books, str. 90–96. Gibanje za kulturo miru in nenasilja. 1991. Sklep o ustanovitvi Mirovnega inštituta. Ljubljana: zasebni arhiv. Gibanje za kulturo miru in nenasilja. 1992a. Akt o samoukinitvi. Ljubljana: zasebni arhiv. Gibanje za kulturo miru in nenasilja. 1992b. Sporočilo za javnost ob samoukinitvi. Ljubljana: zasebni arhiv. Hren, Marko. Maj 1988a. Pismo Milanu Kučanu in Tomažu Ertlu, rokopis. Ljubljana: zasebni arhiv. –––. Julij 1988b. »Poslušajmo svojo vest«, Mladina, št. 26–27/1988, str. 5. –––. 1989a. »Svoboda misli je sicer vsem zagotovljena, kar pa še ne pomeni, da je izražanje te misli tudi vedno dovoljeno«. V: Kompendij za bivše in bodoče politike ali popotovanje od Krškega do Portoroža. Ur. Bojana Leskovar. Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti. –––. 1989b. Vabilo na drugo srečanje koordinacije predstavnikov novih političnih zvez za zunanjo politiko z zapisom s prvega sestanka. Ljubljana: zasebni arhiv. –––. 1991. »Za koga je pripravljena umreti država?«. V: Demilitarizacija Slovenije in nacionalna varnost, ur. Vlasta Vičič. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, str. 163–174. –––. 2008a. Antologija Metelkova – kako nam ni uspelo preprečiti vojne in kako lahko preprečimo (Sveženj I) [Elektronski vir – verzija 3]. Ljubljana: samozaložba. Dostopno na http://www.dlib.si. –––. 2008b. Antologija Metelkova – kako nam ni uspelo preprečiti vojne in kako lahko preprečimo (Sveženj II) [Elektronski vir – verzija 3]. Ljubljana: samozaložba. Dostopno na http://www.dlib.si. –––. 2008c. Pismo izdajateljem ob izdaji brošure ob 20-letnici Odbora za varstvo človekovih pravic: Sporočilo za javnost 1988–2008. Ljubljana: zasebni arhiv. –––. 2010. Pisna diskusija ob ustanovitvi Združenja za vrednote slovenskega osamosvajanja. Spletna stran http://www.vso.si. –––. 2011. Zbrano dokumentarno gradivo iz časa ustanavljanja Mirovnega inštituta. Ljubljana: samozaložba s podporo Mirovnega inštituta. Hren, Marko in Rotar, Braco (ur.). 1988. Slovenian Spring, centralism or democracy. Ljubljana: Gibanje za kulturo miru in nenasilja. Hren, Marko in Kalin, Ignac, 1991a. Si vis pacem para pacem. Ljubljana: Gibanje za kulturo miru in nenasilja. Ljubljana: zasebni arhiv. –––. 1991b. Misijam dobre volje na pot. Ljubljana: Gibanje za kulturo miru in nenasilja. Ljubljana: zasebni arhiv. Jambrek, Peter. 1989. Pismo uredniku Independent voices from Slovenia. Ljubljana: zasebni arhiv. Kenney, Padraic. 2002. A Carnival of Revolution, Central Europe 1989. Princeton: Princeton University Press. Koder, Helena. 1986. Prepovedane igre, dokumentarni film o mirovnem gibanju. Ljubljana: RTV Slovenija. Kranjec, Marjan. 1998. Vloga in pomen vojaškoobveščevalne službe, protiobveščevalne službe JLA in varnostne službe JLA. Borec, št. 567–569/1998. Krivec, Ignac. 1986. »Nova družbena gibanja«. V: Hladni Mir in druge vroče teme. Ljubljana: RK ZSMS, ABC Mirovni zvezki. Kučan, Milan. 2010. »Okvira samostojnosti nismo znali napolniti s primerno vsebino«. Delo, 24. 12. 2010. Licata, Andrea. 2005. Slovenia: resa del pacifismo e nuova resistenza, I movimenti per la pace dalla smilitarizzazione alla contestazione della NATO 1989–2005. Padova: Univerza v Padovi. Mastnak, Tomaž. 1988. »The Real of Socialism, Slovenian Spring«. V: Centralism or Democracy, Independent Voices from Slovenia Special Edition, oktober 1988, ur. Marko Hren in Braco Rotar. Mirovni inštitut. 2001. Okupacija v 50 slikah: 10 let mirovnega inštituta 1991–2001. Ljubljana: Mirovni inštitut. Omerza, Igor. 2008. Referendumski topot konjenice novih družbenih gibanj v ustavni areni. Ljubljana: rokopis. Plut, Dušan. 2011. »Dvajset let pozneje: med vojno in mirom«. Delo, 8. januar 2011. Randle, Michael. 1994. Civil resistance. London: Fontana Press, Harper Collins Publishers. http://www.civilresistance.info/. Repe, Božo. 2002. Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije. Sharp, Gene. 1979. Gandhi as a political strategist. Boston: Porter Sargent Publications. Žagar, Igor in Tancig, Peter. 1989. »Računalniška analiza napadov na JLA«. Časopis za kritiko znanosti, št. 119–120/1989. Žerdin, Ali. 2005. Naš človek v Združenih narodih. Mladina, št. 48. –––. 2008. Spletna stran Slovenske pomladi. http://www.slovenskapomlad.si/1?id=152&highlight=mirovno. 3 Mirovni inštitut in mirovno gibanje 3.1 pregledna časovnica dogodkov datum vsebina subjekt opomba Vir Poletje 1989 do 1990 podpisovanje mirovnih pogodb individualne, koordinira mirovno gibanje Del kampanje za nenasilno reševanje konflikta. Arhiv Marka Hrena in Ignaca Kalina 28. marec 1990 Javna predstavitev pobude SOVA – Slovenija odpravi vojaški aparat Mirovno gibanje v Cankarjevem domu Nadstrankarsko pobudo so podpisali: Marko Hren, Vlasta Jalušič, Zoja Skušek (Neodvisna lista NDG), Janez Janša (Slovenska demokratska zveza), Peter Jamnikar (Zeleni Slovenije), Tomaž Mastnak (Gibanje za kutlruo miru innenasilja) ter Jožef Školč, Jaša Zlobec in Janez Sodržnik (LDS). Arhiv Marka Hrena in Ignacva Kalina 12. junij 1990 prvo pismo za ustanovitev MI Marko Hren izvršnemu svetu RS, Lojzetu Peterletu Pismu in pismom, ki so sledila, so sledile različne verzije elaborata za ustanovitev MI. Arhiv Marka Hrena junij 1990 Prvi pogovori o eventuelni S člani IS RS, Peterletom, Arhiv Marka Hrena podpori vlade pri ustanovitvi MI Ruplom, Bavčarjem in Janšo 24. september 1990 seja koordinacijske skupine Peterle, Janša, Rupel, Bavčar Namen je bil predvsem razprava o pripravi na sklic mirovne konference. vabljen MH – glej njegov zapisnik v izvršnega sveta osebnem na temo arhivu Mirovne opcije 14. oktober formalna izvršnemu Arhiv Marka 1990 predaja dokumenta Slovenska Mirovna opcija svetu RS, skupščini in predsedstvu; Hrena 6. november sestanek na Predsedstvo RS Arhiv Marka 1990 predsedstvu Hrena RS o Mirovni opciji 7. november na pobudo v sestavi Peter Prvič so se Arhiv Marka 1990 Gibanja za kulturo miru in nenasilja se začnejo sestajati predstavniki strank pristojni za mednarodne odnose Jambrek, SDZ, France Bučar (SDZ), Tone Tomažič (demokracija, SDZ), Matjaž Šinkovec, Lojze Peterle (Krščansko socialno gibanje) sestali v pisarni Petra Jambreka na pobudo Marka Hrena, kasneje v prostorih Mikroade. Hrena 11. november Obisk dr. Julia Predsedstvo Obisk Quana je bil Arhiv Marka 1990 QUANA, direktorja RS v resnici zadnji Hrena programa za poskus za dosego razreševanje soglasja o pripravi konfliktov Univerze mirovne združenih narodov konference pod za mir iz Kosta okriljem OZN. Rike. 30 november Drugi sestanek Sklicatelj Hren, Osrednja tema je Arhiv Marka 1989 koordinacije novih strank. na Mikroadi bila urejanje neodvisne revije Independant Hrena voices in koordinacija nastopov zunaj Slovenije. 7. februar 1991 Javna predstavitev deklaracije za mir. Podpisniki Deklaracijo so predstavili: Vika Potočnik, Jožef Školč, Dušan Plut in Marko Hren. Arhiv Marka Hrena april 1991 Seja Gibanja za kulturo miru in nenasilja. Mirovno gibanje Konstituiranje procesa ustanovitve MI. Arhiv Marka Hrena 12. april 1991 Predlog izhodišč za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti R Slovenije. Marko Hren Arhiv Marka Hrena 24. maj 1991; Obisk dr. Dietrich Fischerja v Ljubljani, strokovnjak za aktivno mirovno politiko iz Pace University, New York, ZDA. Mirovno gibanje dr. Fischer je danes Academic Director, World Peace Academy, Basel v tistem času pa je bil soustanovitelj Exploratory Project on the Conditions of Peace; Arhiv Marka Hrena 20. junij 1991 Slavnostna otvoritev MI . Krajevna skupnost Stara Ljubljana. Arhiv Marka Hrena julij 1991 Misijam dobre volje na pot. Več iteracij naslovljenih predsedstvu RS. Arhiv Marka Hrena december 1991 Predlogi za Ustavo RS. Poslanskim klubom . Arhiv Marka Hrena 3.2 Ustanavljanje MI – Mirovno gibanje 3.2.1 Pismo IS RS Lojzetu Peterletu, 12 junija 1990 Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, tel 224-666 Marko Hren, Iga Grudna 13, 61000 Ljubljana, tel 273-121 Izvršnemu svetu republike Slovenije Predsednik Lojze Peterle Ljubljana, dne 12. junija 1990 Pozdravljen ! Janša ti je že omenil, da predlagamo ustanovitev mirovnega inštituta in ti je predal peti osnutek elaborata. Najbrž ti je povedal, da je njegovo ministrstvo neposredno zainteresirano za inštitut, podobno pa velja tudi za notranje in zunanje ministrstvo. V minulih dneh se je tudi Skupščina odločila, da bo ena od njenih komisij namenjena mirovni politiki. Kot strokovno oslombo tej komisiji, predsedstvu republike in vladi naj bi služil mirovni inštitut, in najnovejšo verzijo ustanovnega elaborata ti dostavljam v prilogi. Inštitut naj bi ustanovila vlada. Zato te prosim, da se seznaniš z zamislijo in pripomoreš k temu, da za mirovne dejavnosti zagotovimo ustrezne pogoje -in jih tudi konkretno udejanimo v politiki republike Slovenije. Prosim te, da odločitev o ustanovitvi inštituta sprejmete čimprej, saj je vrsta ključnih ljudi doma in v svetu pripravljena za takojšnji začetek dela. Naj ti omenim samo to, da je moč že jeseni poslati nekatere raziskovalce (Tonči Kuzmanič, Zdenka Šimonovič) na dodatno izobraževanje v tujino ( Harvard, Brighton). Zato je vsaj prelimenarni odgovor vlade zaželjen čim prej. Lahko ti zagotovim, da je v tistih krogih, ki jih dosegajo moje komunikacije v svetu, veliko zanimanja in še več pričakovanj v zvezi z vlogo Slovenije prav pri vprašanjih miru -navsezadnje smo poznani po tem, da smo v svetu nastopali kot branitelji človekovih pravic in zagovorniki nenasilnega delovanja za spremembe. Kot predsednik vlade si najbrž lahko misliš, da je krčenje vojaškega proračuna jama, iz katere se da potegniti rešilnega zajca za ostale -civilne panoge. Ni treba biti vizionar za napoved, da bo razorožitev posel naslednjega stoletja. In za ta posel se je treba pripravljati takoj. V naslednjem tednu bi rad da se dobiva, v kolikor tudi ti ocenjuješ, da bi bilo to koristno. Preko poletja (začenši z pripravljalnim srečanjem Helsinške državljanske skupščine, 23. junija v Pragi) bo kot vsako leto cela vrsta mednarodnih srečanj , kibi jih bilo lepo razveseliti z izraženo dobro voljo slovenske oblasti za resne korake nasproti razorožitvi in nasproti aktivni politiki nenasilja in sodelovanja. V kolikor boš sklical sestanek, te prosim, da pokličeš zraven vsaj še Janšo, dobro pa bi bilo, da sta prisotna tudi Bavčar in Rupel. V kolikor ne boš našel časa za sestanek, pa me prosim, pokliči vsaj po telefonu. S tvojo tajnico zaenkrat nisem imel nobene sreče. S spoštovanjem ti želim radostnih dni, Marko Hren 3.2.2 IDEJNI ELABORAT za ustanovitev MIROVNEGA INŠTITUTA – prvi osnutek variante INŠTITUT ZA MIROVNA VPRAŠANJA, INŠTITUT ZA NENASILNO RAZREŠEVANJE KONFLIKTOV -V USTANAVLJANJU OSNUTEK/6 Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, tel. 224666 12. junij 1990 Marko Hren, Gregor Tomc, TonČi Kuzmanić kazalo 1. Uvod 1.1. predstavitev paradigma nenasilja politika miru konflikti upravičenost investicije tudi v še tako kriznih časih 1.2. utemeljitev raziskovalno delo v Sloveniji mednarodni pomen inštituta koncepti varnosti konverzija vojaškega v civilno 2. Narava inštituta financiranje partnerstva organizacijska shema 3. Dejavnosti raziskovalna publicistična dokumentacijska izobrażevalna svetovanje vladi in predsedstvu republike 4. Sodelavci 5. Terminski plan 6. sredstva kazalci pričakovanja 7. priloge 7.1 Raziskovalni program/ teze 7.2. Oprema inštituta /funkcionalna in vrednostna opredelitev *7.3. Dokumentacijski center, naročila publikacij SEZNAM! 7.4. Seznam partnerskih in kontaktnih inštitutov in inštitucij v svetu **7.5. Načrt samoizobrażevanja 7.6. Seznam svetovalcev in svetovalk pri elaboratu *7.7. Seznam publikacij za prvo leto izdajanja *Se določi v prvi fazi ustanavljanja **Se določi glede na izobrazbo in raziskovalno usmerjenost sodelavcev v skladu z dejavnostmi inštituta v prvi fazi ustanavljanja! 1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV Paradigma nenasilja Dolgoročno je inštitut tisti prostor, ki naj bi razvijal občo paradigmo nenasilnih odnosov med ljudmi, skupinami, narodi, drżavami in naravnim okoljem. Kratkoročno pa je njegova vloga ključna pri preobrazbi zunanje politike in notranjih odnosov v drżavi v aktivno politiko miru. Politika miru Inštitut je ključni del infrastrukture, in ga je treba ustanoviti nemudoma, če hočemo resno razmišljati o aktivni politiki miru in konverziji vojaškega aparata v civilne namene. Za taka razmišljanja pa se je opredelila večina političnih strank, predsedstvo RS, z ustanovitvijo komisije za mirovno politiko pri skupščini RS pa tudi Skupščina RS. Vloga inštituta je tesno povezana z uvajanjem koncepta varnosti, ki je opredeljen najprej v pobudi gibanja za kulturo miru in nenasilja, jeseni 1989 (v prilogi), nato pa v nadstrankarski iniciativi "Za demilitarizirano Slovenijo, za politiko miru", marca 1990 (v prilogi). Ta koncept varnosti temelji na globalni politiki miru, vzgoji za mir in nenasilje in na predvidevanjih ter študiju nasilnih konfliktov, ter, na podlagi izkušenj v svetu, iskanja poti za nenasilno razreševanje potencialnih in obstoječih konfliktov. Vloga inštituta je torej dvojna -na eni strani je generator znanja ter posrednik informacij o takšnih razmišljanjih in praksah v svetu, na drugi strani pa slużi kot posvetovalni organ slovenski vladi (zlasti obrambnemu, notranjemu in zunanjemu ministrstvu), predsedstvu republike, komisiji za mirovno politiko pri skupščini RS in različnim mednarodnim institucijam, ki se ukvarjajo z vprašanji miru. Slovenija kot drżava, ki na novo potrjuje svojo drżavnost in se gospodarsko in notranjepolitično reformira, ki stoji na komunikacijsko izjemno pomembni točki med Srednjo Evropo in Balkanom, ima toliko večjo prilożnost in toliko večje poslanstvo , da se svetu predstavi z aktivno mirovno politiko. Majhnost Slovenske drżave in njena relativna ideološka in militaristična neobremenjenost ji daje v primerjavi z ostalimi drżavami v soseščini samo še dodatno prednost. Za tako velike odločitve, kot je konverzija vojaškega aparate v civilne in miroljubne namene, se gotovo lażje sporazume majhna in narodnostno, religiozno in kulturno relativno homogena drużba. Konflikti Zanimajo nas konflikti nekonsenzualne narave, za katere lahko sklepamo, da se bodo razreševali na nasilen način. Te konflikte je moč prepoznavati, jih razumeti, ter na koncu tudi predvidevati in preprečevati, predvsem pa razreševati in odstranjevati razloge, ki jih generirajo. Predlagani inštitut naj bi prinašal znanja in predloge za nenasilno razreševanje nasilnih konfliktov. Upravičenost investicije tudi v še tako kriznih časih Menimo, da je za vlado še posebej vitalnega pomena nenasilno razreševanje morebitnih konfliktov z drżavami in narodi v soseščini. Vitalnega pomena zato, ker lahko tovrstni pristop k razreševanju konfliktov v celoti ali v določeni meri nadomesti pożrešni, represivni in -naravo in drużbo -izčrpujoči vojaški aparat. Še tako izdatno investiranje v mirovne dejavnosti je v primerjavi z vlaganji v vojaški aparat zanemarljivo. Za ceno zgolj enega tanka delujejo podobni inštituti v svetu več let! Obenem pa lahko aktivni pristop k mirovni politiki ob minimalnih stroških prinaša maksimalne zunanje in notranjepolitične ter drużbene učinke, z vzpostavljanjem pogojev in znanja za zmanjšanje vojaškega aparata pa tudi neslutene finančne prihranke. 1.2. UTEMELJITEV Raziskovalno delo v Sloveniji Za pribliżevanje viziji nenasilnih odnosov do narave, v drużbi in v meddrżavnih odnosih, je potrebno raziskovalni dejavnosti posvetiti veliko pozornosti. Nobena od obstoječih inštitucij se ne osredotoča na nenasilje. Prizadevanja za nenasilne odnose pa si pozornosti več kot zaslużijo. Glede na interdisciplinarno naravo raziskovalnega programa, je moč delovanje inštituta v večih točkah vezati na sodelovanje z nekaterimi że obstoječimi inštitucijami, in delo organizirati tako, da se ne bo podvajalo. Konzultacije z ključnimi osebami v obstoječih inštitutih in inštitucijah, s katerimi bi bilo potrebno sodelovati, so pokazale pripravljenost in podporo projektu. Seznam referenčnih konzultantov je v prilogi. Mednarodni pomen inštituta Drużbena potrebnost tovrstnega investiranja je toliko večja vluči integracijskih in reformnih procesov v Evropi, ter širših, planetarnih procesov, iz katerih izhaja tudi sprememba razumevanja varnosti. Slovenija kot komunikacijsko pomembno mikro okolje (sever-jug, bogastvo -revščina, Evropa-tretji svet, vzhod-zahod, krščanskimuslimanski svet, ...), igra pri izgrajevanju modernih konceptov varnosti toliko večjo vlogo. Po definiciji je inštitut mednarodnega pomena. Inštitut bo deloval v tesni povezavi z podobnimi inštitucijami v svetu. Seznam najbolj pomembnih partnerskih inštitucij, s katerimi je kontakt że vspostavljen, je v prilogi. Koncepti varnosti V razmišljanjih o novih konceptih varnosti se prioritete in izhodišča spreminjajo. To še posebej velja obdobje zadnjih nekaj let, ko smo priče "dokončnemu" izteku hladne vojne. Vzporedno vprašanjem znotraj koncepta nacionalne drżave postavljajo zlasti univerzalni značaj ne-varnosti prav na področju okolja, vojne, socialne in ekonomske ogrożenosti, .... Raziskovalni program je zato tudi izgrajen na širokem razumevanju nasilja. Konverzija vojaškega v civilno Koncepti varnosti moderne drużbe presegajo potrebo po obstoječi oborożitvi. Razorożitev bo brżkone posel tretjega tisočletja. Vojaški aparat kot najbolj pożrešna, okolju najbolj škodljiva in človeku vse manj potrebna in vse bolj nevarna dediščina, na drugi strani pa potreba po sredstvih in človeških ter materialnih kapacitetah za sanacijo gospodarstva, okolja in socialnih pogojev za żivljenje, narekujeta poglobljeni študij konverzije vojaškega aparata v civilne namene. Konverzija je hkrati eden temeljev v spremembi logike razreševanja konfliktov upoštevajoč dejstvo, da je sam obstoj vojaškega aparata generator logike konflikta in s tem tudi generator konfliktov. 2. NARAVA INŠTITUTA Inštitut ustanovi vlada. Pri tem inštitut vodi neodvisno kadrovsko, finančno in programsko politiko. Deluje kot interdisciplinarna raziskovalna inštitucija. Vladi, predsedstvu republike Slovenije in Skupščini RS (preko Komisije za mirovno politiko) slużi kot posvetovalno telo. Financiranje Vlada poskrbi za stroške povezane z ustanovitvijo inštituta. Ti stroški so opredeljeni v prilogi. Kasneje gre iz drżavnega proračuna najmanj 60% sredstev, ostala sredstva pa inštitut pridobi iz lastne dejavnosti in pa s konkuriranjem raziskovalnega programa pri mednarodnih in ustreznih domačih fondacijah. Za določene dele v raziskovalnem programu je moč iskati sponzorstva tudi pri zainteresiranih delovnih organizacijah. Partnerstva Moč nenasilja je v moči mišljenja in dobre volje ljudi. Inštitut deluje v tesni povezavi z drużboslovnimi in javno-mnenjskimi ustanovami ter z javnostjo samo, zlasti s tistimi okolji, skupinami in organizacijami, ki se ukvarjajo z zaščito okolja in ljudi pred nasiljem. Inštitut zato deluje v tesni povezavi z gibanjem za kulturo miru in nenasilja in ostalimi drużbenimi gibanji in iniciativami za mir in nenasilje, z univerzo (zlasti z drużboslovnimi fakultetami) in še posebej z mirovno univerzo, oziroma tisto univerzo pri nas, ki se bo ustreznim temam podrobno posvetila. Raziskovalne programe inštitut izvaja v tesnem sodelovanju z Raziskovalnim centrom FSPN, inštitutom za sociologijo in Pedagoškim inštitutom, Filozofski inštitutom ZRC SAZU, Inštitutom za narodnostna vprašanja in ostalimi ustanovami in posamezniki, ki se ukvarjajo s specializiranimi znanji na posameznih področjih povezanih z dejavnostjo inštituta. Posebnega pomena je tesna povezanost inštituta s podobnimi inštitucijami v svetu (seznam je v prilogi). Organizacijska shema Inštitut ima minimalno stalno ekipo, zunanje sodelavce in pa posvetovalno telo. Svet Svet ima posvetovalno, komunikacijsko in promocijsko funkcijo. Svet nima izvršilnih pristojnosti. Sestavljen je interdisciplinarno in sicer predvsem iz strokovnjakov na področjih mednarodnega prava, nasilja v urbanih okoljih, sociologije konfliktov, obrambnih in strateških študij, varnosti, filozofije, psihologije, zgodovine, ekonomije (konverzija, ekologije) in antropologije. Predlog za sestavo sveta: Mojca Drčar Murko, Anton Bebler, Tomaż Mastnak, Silva Meżnarič, Mirjana Ule, Pavel Gantar, Ljubica Jelušič, Vlasta Jalušič, Braco Rotar, Rudi Rizman, Darko Štrajn, Sonja Liht, Ljubo Bavcon, Dušan Plut, Rudi Čačinovič, Anton Stres, Vito Flakar, Rastko Močnik, Zoja Skušek, Stojan Sorčan. Stalna ekipa Stalna ekipa 3-5 ljudi v eni ali 12 ljudi v drugi varianti. Stalna ekipa je odgovorna za izdajanje publikacij, za načrtovanje raziskovalnega programa, za dokumentacijski center, za izobrażevalni program inštituta ter za komunikacije. Prva varianta-minimalna stalna ekipa -direktor raziskovalnega programa /lahko tudi part-time -operativni mannager / lahko tudi zunanji oz. pogodbeni -dva raziskoval-ca/ke / vsaj eden/ena zaposlen/a -pripravni-k/ca Druga varianta -razširjena stalna ekipa -enako kot pri prvi plus stalno zaposleni nosilci raziskav /do 8 / V obeh primerih bi inštitut deloval na pribliżno 10 FTE (Full Time Equivalent), kar nanese v merilih raziskovalne skupnosti pribliżno 450.000 DEM raziskovalnih sredstev. Ta sredstva se lahko, glede na dejstvo, da bodo raziskovalci v prvi varianti večinoma zunanji sodelavci iz drugih inštitutov, delijo tudi na druge że obstoječe raziskovalne programe. Raziskovalni teami Raziskovalni teami so sestavljeni večidel iz zunanjih sodelavcev po ključu interdisciplinarnosti in strokovnosti, in sicer iz domačih in mednarodnih strokovnjakov. V fazi ustanavljanja (do januarja 1990) bi inštitut deloval z minimalno stalno ekipo. Število sodelavcev (zunanjih in notranjih) se opredeli po sprejetju raziskovalnega programa. 3. DEJAVNOSTI Raziskovalna /zasnova raziskovalnega programa je v prilogi Raziskave konfliktov (korenine, obstoječi konflikti in predvidevanje konfliktov v prihodnje) znotraj republike, v Jugoslaviji in širše. Študije nenasilnega razreševanja konfliktov in nenasilnega delovanja (policy studies). Priprava vhodnih parametrov za konkretne predloge v razreševanju konfliktov (pogajanja, mediacije, aktivnosti, ki temeljijo na nenasilju, alternativni koncepti varnosti itd.). Publicistična Redno publiciranje relevantne avtorske in prevedene literature. Dokumentacijski center Zbiranje in urejanje podatkovnih baz in literature za delovanje inštituta. Izobrażevalna Organizacija študijskih, strokovnih in delovnih posvetov, seminarjev in predavanj. Sodelovanje na le-teh drugod po svetu. V okviru izobrażevalne dejavnosti inštitut poskrbi za samoizobrażevanje stalnih in zunanjih sodelavcev in sodelavk doma in v svetu. Svetovanje vladi, Skupščini in predsedstvu republike Pri skupščini RS je ustanovljena Komisija za mirovno politiko. Nekateri izmed predlaganih sodelavcev inštituta bodo njeni zunanji člani. Predsedstvo RS je med drugim preko sveta za LO izrazilo interes za mirovne študije in za mirovno politiko in nekatere predlagane sodelavce inštituta że pritegnilo k sodelovanju. Sekretarji večih vladnih resorjev (zlasti obrambni, notranji in zunanji) każejo interes za uporabo znanja, ki se generira v inštitutu. Komunikacije Ena od bistvenih dejavnosti inštituta so komunikacije z zainteresiranimi posamezniki in ustanovami v Sloveniji, Jugoslaviji in drugod po svetu. Inštitut se pridrużi omreżju tovrstnih inštitutov, ki se tačas konstituira s centrom v Brightonu, University of Sussex, Anglija. 4. SODELAVCI Minimalna stalna ekipa -direktor raziskovalnega programa /lahko tudi part-time -operativni mannager / lahko tudi zunanji oz. pogodbeni -dva raziskoval-ca/ke / vsaj eden/ena zaposlen/a -pripravni-k/ca Raziskovalci: Predlog za stalno ekipo raziskovalcev inštituta v fazi ustanavljanja: Gregor Tomc, Zdenka Šimonovič in TonČi Kuzmanič. Gregor Tomc lahko ob ustanovitvi prevzame mesto direktorja raziskovalnega programa, saj ustanovitev sovpada z zaključkom njegove doktorske naloge. Pogoji: Najmanj dveletne izkušnje z raziskovalnim delom na drużboslovnem področju. Minimalna izobrazba magisterij drużboslovne smeri. Aktivno znanje vsaj dveh svetovnih jezikov. Izkušnje z mirovno tematiko in s komunikacijami. Operativni mannager: Skrbi za ustanovitev inštituta, za infrastrukturo in za sodelavce. Organizira delo, priskrbi sredstva in opremo in nosi zanjo odgovornost. Navezuje stike z ustreznimi inštitucijami v svetu in se dogovarja za odnose. Vodi izdajateljske posle. Pogoji: Najmanj triletne mannagerske izkušnje. Najmanj visoka izobrazba. Aktivno znanje vsaj dveh svetovnih jezikov. Izkušnje z mirovno tematiko in s komunikacijami. Predlog: Marko Hren. Pripravni-k/ca, profesionalno: Varianata je tudi oporečnik na opravljanju civilne slużbe. Skrbi za administrativna opravila, ureja dokumentacijo in knjiżnico, ter opravlja komunikacije. 5. TERMINSKI PLAN V kolikor se republika Slovenija odloči za mirovno politiko v mednarodnih in notranjih odnosih, je potrebno Inštitut konstituirati kolikor je le mogoče hitro. 5.1. I. faza /inštitut v ustanavljanju/ dokončna izdelava elaborata in ostalih aktov ter pogojev za ustanovitev inštituta, zagotovitev začetnih pogojev za delo september 1990 5.2. II. faza -/inštitut v ustanavljanju/ 5.2.1. infrastruktura in namestitev stalne ekipe oktober 1990 5.2.2. vzpostavitev dokumentacijskega centra november 1990 5.2.3. dokončno koncipiranje prvih raziskav (za obdobje 5 let) december 1990 5.3. III. faza -operativna 5.3.1. izvajanje prvih raziskav in izdajanje prvih publikacij januar 1991 6. SREDSTVA Kazalci Zagonska sredstva -prostori/ specifikacije v prilogi -oprema/ specifikacije v prilogi -osnovna dokumentacija Kadri stroški enega človeka (*operativni mannager + svetovanja) za štiri mesece za I. fazo za II. pripravljalno fazo: operativni mannager, raziskovalci (3 FTE) in pripravni-k/ca Obratovanje za pripravljalne (prvo in drugo) faze -vzdrżevanje in redno obratovanje prostorov -komunikacije (pošta, telefonija) -samoizobrażevanje in partnerstva (potni stroški) -računovodstvo /najem zunanjih uslug, cca. 500 DEM mesečno Publikacije -knjiżna zbirka/ načrt prevodov za prvi letnik v prilogi. -glasilo (quarterly), štiri številke letno. Pričakovanja Od vlade se pričakuje zagotovitev sredstev za ustanovitev inštituta. Zagotovitev infrastrukture -prostori -oprema -osnovna dokumentacija varianta 170 m2 270 m2 bruto cca. 73.500 DEM cca. 10.000 DEM V prvi fazi cca. 2/3 FTE V drugi fazi 4/3 FTE cca. 30.000 DEM cca. 60.000 DEM (FTE = Full time equivalent = cca. 45.000 DEM na leto ). Do ustanovitve inštituta / do januarja 1991 bi kot zagonska sredstva torej potrebovali cca. 173.000 DEM ==================== in ustrezno opremljene prostore po navedenih specifikacijah. Za novo proračunsko leto bo dostavljen načrt do konca tega leta, računapa se ,dabi inštitut moral razpolagati s sredstvi med 8 in 10 FTE, kar znese v zgornji meji cca. 450.000 DEM na leto. * =================== *Ta bruto znesek se delno črpa iz że obstoječih raziskovalnih investicij drugih inštitutov, kolikor se kadrovsko oziroma programsko dejavnosti pokrivajo. To zlasti velja za prvo varianto zaposlenosti, po kateri bi večina raziskovalcev delovala kot zunanji sodelavci. Osnutek! Za interno uporabo! 3.2.3 Prispevek k programu Sveta predsedstva RS za ljudsko obrambo junij 1990 Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, tel. 061-224666. c.o. Marko Hren Doma: Iga Grudna 13, 61000 Ljubljana, tel. 061-273121 Predsedstvo R Slovenije Svet za LO Ljubljana, 17. 6. 1990 Prispevek k okvirnemu programu dela Sveta predsedstva republike Slovenije za ljudsko obrambo Z veseljem sem sprejel povabilo v članstvo sveta. Vabilo sem razumel kot znak pripravljenosti vodstva republike za vzpostavljanje novih pristopov k varnostni politiki in hkrati kot potrditev vizije, da je v Sloveniji moč na tem področju izpeljati korenite spremembe. Bržkone je polje obrambe in varnosti eno redkih, za katerega ni nujno, da Slovenija caplja za časom, temveč nasprotno, kjer lahko stopa v samem prodornem vrhu z pionirji politike miru in razorožitve. Z plastično prispodobo rečeno -za izgradnjo supersonika smo nekaj stopnic prenizko, za ukinitev leta orlov pa imamo vse pogoje in ugoden veter. Ni potrebno biti vizionar za trditev, da bo razorožitev, ter vzpostavljanje pogojev za varnost na osnovi ekonomske, ekološke in socialne kooperativnosti med državami posel številka ena za naslednja desetletja. Slovenija kot majhna in predvsem kot reformirajoča se država, ki redefinira tako notranjo kot zunanjo politiko in gospodarstvo, ima pred drugimi toliko večjo prednost in s tem priložnost, da lahko začrta in izpelje tako globalne reforme kot jih povzroči razorožitev. Ravno zaradi redefiniranja odnosov s federacijo in zaradi prestrukturiranja gospodarstva in s tem njegove odvisnosti od vojaške proizvodnje, ima Slovenija za razorožitev boljše pogoje celo od Češkoslovaške, ki je s predsednikom Havlom na ključnem mestu narekovanja ritma mirovni politiki. Dodatna prednost Slovenije je tudi njena umeščenost v prostor Alpe -Jadran, s sosedami, ki so voljne razprave o razorožitvi in demilitarizaciji. Zato menim, da predsedstvo republike, kot reprezentativni organ države, potrebuje svet, ki bo ne le vključeval, kot je začrtano v osnutku predsednika Milana Kučana, temveč dajal poudarek na moderniziranju varnostne politike v smislu politike miru in razorožitve. Svet naj bi predsedstvu pomagal slediti silnicam razmišljanj o razorožitvi in novi varnostni politiki v Evcropi in širše in še več, predsedstvu predlagal ukrepe za samostojne iniciative Slovenije v procesu demilitarizacije področja, na katerem živimo. Predsedstvo potrebuje svet, ki mu bo pomagal pri politiki varnosti igrati aktivno vlogo (politika miru in razorožitve, ekologija) in ne zgolj pasivno (politika obrambe pred virtualnim sovražnikom in naravnimi katastrofami). V aktivnem pristopu so zlasti pomembna tri področja: 1. izobraževanje z vzgojo za mir in nenasilje, 2. izoblikovanje aktivnih pristopov v politiki miru, komunikacije in sodelovanja ter 3. razorožitev, demilitarizacija in konverzija vojaškega v civilno. Menim, da je funkcija sveta predvsem v obvladovanju druge in delno tretje točke, saj za prvo obstaja vrsta za to usposobljenih inštitucij. Vloga predsedstva pri prvi točki je predvsem abstraktne narave, torej v izgovarjanju miselnih vzorcev, ki vzpostavljajo kulturo nenasilja in strpnosti na vseh področjih nastopanja govorcev predsedstva. Svet naj v zvezi z izobraževanjem vspodbuja izoblikovanje zlasti tistih vsebin in tehnik, ki vodijo h kulturi miru in nenasilja, vspodbuja naj izobraževanje za alternativne koncepte varnosti, za trening nenasilja in za prestrukturiranje (konverzijo) vojaške proizvodnje v ekološke in civilne namene. . Predlagam torej, da svet ob svojem delu v prvi fazi redefinira poudarke svojega dela, kot je to nakazano v osnutku predsednika Milana Kučana in jih konkretizira. Za jasno izražanje volje po uvedbi novega koncepta je odločilnega (simbolnega) pomena tudi sprememba imena sveta in pa zagotovitev nove ustavne opredelitve vloge sveta. Zato predlagam, da ob procesu izoblikovanja nove ustave Republike Slovenije izoblikujemo novo ime in novo vlogo sveta, ki bodo ustrezala tako potrebam predsedstva kot naravnanosti Slovenske politike. Kot delavno opcijo predlagam ime sveta "Svet za varnost in razorožitev" Predlagam tudi, da predsednik poskrbi, da bo v novem svetu enakomerno zastopan tudi ženski svet. Potreba po novo koncipiranem Svetu izhaja tudi iz dejstva, da se je pri Skupščini RS ustanovila komisija za mirovno politiko, ki bo ob svojem delu za uvajanje mirovne politike, demilitarizacijo in razorožitev, v marsičem morala iskati interakcijo s predsedstvom in Svetom. Ena od bistvenih nalog sveta naj bi bila opredelitev varnosti upoštevajoč suverenost republike Slovenije in upoštevajoč oceno v osnutku predsednika Milana Kučana, da so smernice iz leta 1983 zastarele. Pri tem lahko Svet odigra ključno vlogo za afirmacijo politike miru tako v konceptu kot v samem izvajanju zlasti ob pogajanjih, ki bodo potrebna s federacijo. Glede na to, da niti v Sloveniji niti širše na Balkanu ni specializirane inštitucije, ki bi se ukvarjala z nenasilnim razreševanjem konfliktov ali z študijami politike miru in razorožitve predlagam, da se predsedstvo in Svet zavzameta za ustanovitev Mirovnega inštituta (ustanovni elaborat je bil že predložen vladi in kopije so člani Sveta dobili kot gradivo) in z inštitutom kasneje tudi najtesneje sodeluje. V zvezi z pristojnostmi na področju TO naj predsedstvo nemudoma poskrbi, da se bo vsaj na tem področju takoj in dosledno upoštevalo pravico posameznika do ugovora vesti zoper služenje v vojaških oz. paravojaških institucijah. Predlagam, da se ta dopis predloži zapisniku seje Sveta z dne 18. 6.1990. Marko Hren 3.2.4 Pisna diskusija na seji sveta za LO pri predsedstvu .-julij 1990 Opomba Dokument prenesen z Macintosh NI BIL popoln – manjka zaključni del in zaporedje zapisa je nekonsistentno. Vendar besedilo objavljamo v avtentični obliki, kot je bilo shranjeno na elektronskem mediju. Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, tel. 061-224666. c.o. Marko Hren Doma: Iga Grudna 13, 61000 Ljubljana, tel. 061-273121 Predsedstvo R Slovenije Svet za LO Ljubljana, 13.7. 1990 Pismena diskusija na točke dnevnega reda 2. seje Sveta predsedstva republike Slovenije za ljudsko obrambo, dne 13. julija 1990 Ad. dnevni red Predlog za dnevni red 2. seje, nosi oznaki VOJAŠKA TAJNOST in strogo zaupno. Oznake tajnosti nosijo samo nekateri dokumenti iz druge točke dnevnega reda. Bržkone dnevni red ni tajnost. Da bi oznake tajnosti uporabljali na čimanj in samo na res potrebnih mestih predlagam, da se iz dnevnega reda oznako tajnosti umakne. Ad. 1. potrditev zapisnika iz prejšnje seje Zapisniku je priložena pisna razprava o okvirnem programu dela sveta. V zapisniku (str. 13, Ad. 3.) je zapisano, da je Svet sprejel okvirni program s pripombami Antona Beblerja in Janeza Janše. Status prispevka k okvirnemu programu, ki je priložen zapisniku, ni razviden. Predlagam, da glede na to, da diskusije o programu dela na prejšnji seji nismo dokončali (z argumentacijo, da bomo o mirovni politiki in mirovnem inštitutu razpravljali pod posebno točko na naslednji seji), upoštevamo pri programu dela rezultate današnje diskusije pod točko 4. Zaradi formalnih razlogov predlagam, da se slednje v zapisniku na strani 13., ad 3. ustrezno opredeli. Ad. 2. TO Razprava se veže na točko 3. dnevnega reda. O doktrinarnih in konceptualnih vprašanjih TO se nima smisla odločati dokler ni jasno če in koliko Slovenija suvereno odloča o konceptu varnosti RS. Pridružujem se mnenjem, da je treba zagotoviti, da Slovenija o vprašanjih varnosti odloča suvereno. Zaradi te prioritete je pred razdelavo doktrine in koncepta TO treba 1. raziskati zakonodajo, ki Sloveniji onemogoča suvereno odločanje in začeti pogajanja za spremembo te zakonodaje na ravni Jugoslavije in sprožiti postopke za ustrezne zakonske spremembe v R Sloveniji (Izhodišča za pripravo zakonskih sprememb in dopolnitev, ki jih je pripravil RS za LO). 2. zamrzniti razprave o reformiranju na osnovi starih (Jugoslovanskih ) konceptov in izdelati opcije novih varnostnih konceptov za Slovenijo. Kot realno opcijo naj se izdela načrt za konstituiranje Slovenije kot mirovne cone brez vojske, načrt za postopno konverzijo vojaškega aparata v civilne namene in koncept mirovne (notranje in zunanje) politike. To velja zlasti upoštevajoč: 1. da tudi vladni program predvideva prizadevanja za vzpostavljanje pogojev, ki bodo omogočili varnost Slovenije brez vojske, ne razdela pa te opcije podrobneje -več poudarka daje varianti konstituiranja Slovenske vojske -in se mora Predsedstvo, kot reprezentativni organ države in pristojni organ za vprašanja varnosti zato zavzeti, da se opcija razorožitve in politike miru podrobno razdela. 2. razprava o politiki miru in razorožitve bo tekla vzporedno tudi v Skupščini RS, kjer se konstituira komisija za politiko miru. Ta razprava bo dodatno vplivala na konceptualna vprašanja v zvezi z konceptom varnosti, na katera bo moralo dajati odgovore tudi predsedstvo. Ob tem je opozoriti, da so opcijo razorožitve in ukinjanja vojske pred volitvami predvidevali tako v DEMOSovi deklaraciji o vojaškem vprašanju, kot posebej Zeleni in ZSMS-Liberali v svojih programih. 3. v medstrankarski iniciativi za demilitarizirano slovenijo je izrazil usmerjenosti za politiko razorožitve in za uvajanje politiko miru tudi današnji sekretar za LO. Zato ni moč izključiti možnosti, da se v Sloveniji doseže dogovor o ukinitvi ali radikalnem zmanjšanju vseh vojaških kapacitet, s tem pa tudi TO. Predlagam, da se razprava o usmeritvah za razvoj TO ne le odloži do naslednje seje, temveč premesti v kontekst razprav o novem konceptu varnosti in razorožitve RS. -nova ustavna opredelitev vloge sveta, ki naj izdela in promovira nov koncept varnosti R Slovenije vključno z opcijo Slovenije brez vojske in s politiko miru. Simbolna sprememba imena sveta v "Svet za varnost in razorožitev"; -opredelitev koncepta varnosti upoštevajoč suverenost RS. Strokovna oz. delovna telesa predsedstva naj izdelajo variante varnostnih konceptov; -svet naj predlaga izoblikovanje delovnega telesa pri predsedstvu, ki bo pripravil elaborat za vzpostavljanje Slovenije kot mirovne cone (cone brez vojske); -hkrati z pridobivanjem pristojnosti na področju varnosti, naj predsedstvo že vrši mirovno politiko, s tem, da s pomočjo sveta za LO in delovnimi telesi izdela v zvezi z pridobivanjem pristojnosti na področju varnosti plan pogajanj z Jugoslavijo in nemudoma pogajanja tudi začne izvajati; -Svet naj zagotovi, da se v okviru pristojnosti Slovenije (kot npr. na podoročju TO) upošteva pravico do ugovora vesti. Predlagam, da se ta pismena diskusija predloži zapisniku seje Sveta z dne 13.7.1990. Marko Hren Dograjevanjem sistema za zaščito in reševanje (civilne zaščite): Civilna zaščita je koncept, ki je vezan na lokalno organiziranje in ima poudarjene zlasti informacijske oziroma komunikacijske funkcije (spremljanje podatkov o stanju onesnaženosti, ipd.) ter izobraževanje in organiziranje za ekološko sanacijo in preventivo. Dodatna funkcija je tudi saniranje in preventivno umirjanje socialnih, kulturnih, religioznih, nacionalnih ali drugih nemirov, ki bi lahko vodili v ali pa ustvarjajo izredne razmere. S tem v zvezi v koncept civilne zaščite (civilni koncept varnosti) poleg v dokumentu naštetih gasilcev, RK, jamarjev in GRS, sodi zlasti delovanje socializacijskih družbenih skupin in družbenih gibanj (ekoloških, mirovnih, socialnih, ženskih...), kot tudi različnih drugih oblik prostovoljnega dela. Na te skupine je treba pri dograjevanju sistema gotovo računati in predvideti tudi zagotavljanje sredstev za njihovo delovanje . Upoštevati je treba tudi tiste ljudi, ki nočejo služiti vojaščine. V Sloveniji obstaja politični dogovor o priznavanju ugovora vesti kot temeljne človekove pravice, v Evropi pa obstaja vrsta dokumentov, ki tudi Jugoslavijo silijo v priznavanje ugovora vesti. Zato je moč vsaj v Sloveniji nadvse hitro računati s sprostitvijo za enkrat neznanega števila nabornikov, ki bi, glede na svojo humanistično naravnanost lahko predstavljali najbolj relevantno bazo za izvajanje prostovoljnega socialnega, ekološkega in mirovnega delovanja. S tem bi funkcionalnost civilne zaščite razširili iz reagiranja na katastrofe v agiranje za preprečitev katastrof. Ad. 4. 1. konceptualni argumenti za demilitarizacijo in politiko miru -umeščenost Slovenije/komunikacijska funkcija -redefiniranje zunanje, notranje in varnostne politike -restrukturiranje gospodarstva in konverzija -majhna država na takem podorčju si varnosti ne more zagotoviti s še tako močno vojsko -afirmiranje v svetu -odnosi s federacijo -razorožitev kot posel prihodnosti in kot fond za ekološko in socialno sanacijo 2. argumenti / na osnovi realnega stanja -izkušnje z nenasilnim obnašanjem prebivalstva v minulih letih -dobri odnosi s sosedami -pripravljenost političnih struktur (strank, vlade, predsedstva)za razorožitev -v svetu afirmirana mirovna prizadevanja iz Slovenije Aprila letos v Bradfordu (seminar o Social defence) in julija v Helsinkih (Evropska razorožitev) smo imeli z vodilnimi strokovnjaki več delavnic na temo vzpostavljanja mirovnih con in uvajanja alternativnih konceptov varnosti in razorožitve. Na podlagi teh in številnih drugih konzultacij doma in v svetu ocenjujem, da vlada za projekt demilitarizacije izredno zanimanje in podpora mednarodnih krogov. Upoštevati je treba tudi ideje o demilitariziranih pasovih ob mejah (Madžarska in Avstrija) in pa npr. idejo o Gorici kot demilitariziranem mestu. 3.Zahteve in zaključki: 3.1.Do konca leta lahko izdelamo projekt za mednarodno skupnost in za Jugoslavijo za konstituiranje mirovnega območja na ozemlju Slovenije in na njenih obmejnih pasovih. V ta namen predlagam, da Predsedstvo imenuje strokovno (delovno) telo, ki bo projekt pripravilo. To telo naj bi med drugim poskrbelo, da se na ravni predsedstva nemudoma začnejo opravljati konzultacije in pogajanja o vzpostavljanju demilitariziranega območja z predsedstvom Jugoslavije, s predsedstvi posameznih republik, z vladami sosedskih dežel, z NGO-ji (OZN itd.) in medvladnimi organizacijami (KEVS) in z Evropsko skupnostjo. Predsedstvo RS naj izdela načrt dogovarjanj s sosedskimi državami in širšo mednarodno skupnostjo za politiko miru, razorožitve, in dialoškega razreševanja morebitnih konfliktov. V to skupino je zlasti potrebno pritegniti strokovnjake za mednarodno pravo, poznavalce OZN ter strokovnjake iz katedre za obramboslovje. 3.2. Predsedstvo naj podpre ustanovitev mirovnega inštituta, kot je opredeljen v priloženem elaboratu. Predsedstvo naj se priglasi kot uporabnik strokovnih znanj inštituta in naj s sodelavci inštituta redno sodeluje. Raziskovalne potrebe, ki naj bi jih za predsedstvo zadovoljeval inštitut, naj strokovna telesa predsedstva in svet za LO pripravijo najkasneje do konca meseca septembra 1990. Iz vsega povedanega izhajajo tudi modificirane prioritete v programu dela Sveta. 3.2.5 Opomnik MH z a srečanje s članoma IS RS Peterletom in Janšo, junij 1990 Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, Ljubljana 61000, Tel. 061-224666 Opomnik za srečanje s predsednikom IS RS, Lojzetom Peterletom in z R Sekretarjem za LO Janezom Janšo, 22. junija 1990 Ustanovitev mirovnega inštituta je -ključna točka globalne strategije mirovne politike v katere shemi je Komisija za mirovno politiko pri Skupščini, prizadevanja pri predsedstvu države, zlasti v Svetu za LO in Center za kulturo miru in nenasilja; -potrebna za generiranje znanja za razumevanje konfliktov in nenasilno razreševanje konfliktov; -nujna za vzpostavljanje pogojev za nadomestitev mehanizmov nasilnega razreševanja konfliktov in za razorožitev, ki bo brez dvoma "posel številka ena" v naslednjih desetletjih; -je tista poteza, ki bo omogočila komunikacije s številnimi podobnimi prizadevanji v svetu, zato je pomembno, da se formalno ustanovi, četudi v najminimalnejši varianti; Zakaj je pomembno, da ga ustanovi vlada? -vlada s tem vlaga v modernizacijo in ekonomizacijo konceptov varnosti, kar že kratkoročno lahko pripelje do velikih prihrankov; -zagotovi se sodelovanje mirovnikov in njihovega večletnega dela z vlado ter črpa znanje iz interdisciplinarnega raziskovalnega projekta za konkretno uporabo državne politike; -samo dejstvo, da vlada investira v mirovna prizadevanj, ima za Slovensko državo velik simbolni in mednarodni pomen, za mirovna prizadevanja pa igra ključno vlogo; -inštitut, ki je v formalni povezavi z vlado ima v tem primeru več možnosti za resen nastop v mednarodnih krogih, tako za izmenjavo konzultacij in znanja, kot za iskanje fondacij za raziskave; Strateški in mirovni inštitut -mirovni inštitut deluje interdisciplinarno in v tesni povezavi z vsemi ostalimi raziskovalnimi inštitucijami, tudi z morebitnim strateškim inštitutom; -gre za to, da pridobimo enoto, ki se bo povsem osredotočila na nenasilna rezreševanja konfliktov, na koncepte miru, izobraževanje za mir in na študije konverzije; -vsebinsko, kadrovsko in finančno pa morata biti to samostojni inštituciji, kajti vsaka od inštitucij se mora skoncentrirati na svoj vidik varnosti -pri tem da obe peljeta v smer modernizacije in ekonomizacije; -pri tem se konceptualno, metodološko, vsebinsko, terminsko, kadrovsko itd. projekti obeh inštitucij lahko dopolnjujejo, lahko pa se tudi križajo, se nasprotujejo in se izključujejo; -inštituciji torej vidim kot nujno med seboj neodvisni, obe si lahko delita zlasti del dokumentacije in podatkovnih baz ter komunikacij, lahko pa tudi sodelujeta na projektih; Opcije financiranja -minimalna in maksimalna varianta kot v elaboratu -osnovna infrastruktura postopno do konca leta pri tem da se za raziskave bolj intenzivnbo kot je to v elaboratu, išče financiranje zunaj države -v ta namen je potrebno inštitut ustanoviti in nato prijaviti naloge; Ljubljana, 21. junij 1990 Marko Hren 3.2.6 Korespondenca s člani IS RS Peterletom, Ruplom, Janšo -24. September 1990 Lojzetu Peterletu Marko Hren Janezu Janši Iga grudna 13 Dimitriju Ruplu Tel. d. 273121 Igorju Bavčarju 224666 Osebno pismo, drugič! Tokrat vam pišem po sestanku vladne koordinacije, v ponedeljek, 24. septembra 1990. Dejstvo, da me je Lojze povabil na koordinacijo (mirovni inštitut), mi je dalo kanček upanja, da je vsaj delček odgovora na vprašanje iz prejšnjega pisma o vašem interesu za sodelovanje, pritrdilnega. Ko pa sem vas na koordinaciji poslušal, mi je še bolj jasno, da se ali ne slišimo (čitamo) ali ne razumemo, ali pa da imamo pač različne interese. Lojze je govoril, da ustanavljamo vojsko, pa da bi bilo "malce hecno, če bi po drugi strani mirovni inštitut ustanavljali, pri tem ko gozdarski životari na sosedskem denarju"... (res ne vem, kaj za božjo voljo ima pri vsem tem opraviti gozdarski inštitut). Janez je govoril, da mu smrdi, da bodo mirovne zadeve postala strankarska (liberalna) zastava. kot da bi varnost države sploh lahko bila strankarska domena. Dimitrij mi zagotavlja, da res nima nič proti inštitutu. Saj ne gre samo zato, če ima kdo kaj proti. Gre za vprašanje, če ima kdo kaj za. Nihče od vas ni pokazal nobenega navdušenja nad ponujenimi razvojnimi opcijami. Izražate "abstraktno moralno podporo", ostalo pa opravičite s tem, da ni denarja. Povejte mi prosim, koliko bo stalo orožje in ostalo, kar bo potrebno za slovensko vojsko? Ali za to bo denar? Da o cenah večjih vrednot, življenj na primer, sploh ne govorim. Lojze je sam dejal, da je moralna podpora prav malo vredna tolažba. Ne gre za moralno podporo, ne gre za prosijačenje za denar, ne gre za tolažbo; gre za preprosto vprašanje, ki ga ponavljam: ali se vam zdi vredno lotiti se ogroženosti, ki nam pretijo, z dobro voljo, dialogom, nenasilnimi metodami in mednarodno uveljavitvijo mirovne politik? Se vam zdi vredno izdelati projekt (opcijo) razvoja Slovenije v demilitarizirano cono? Se vam zdi vredno sanirati gospodarstvo tudi s pomočjo konverzije? Če so odgovori na ta vprašanja da, potem vam je bržkone jasno, koliko je vreden inštitut. Oprostite, zdi se mi otročje, da se na vladnem sestanku o ustanovitvi inštituta govori samo o tem, da država za to (nekaj opreme in nekaj ljudi) nima denarja. Nihče pa ne diskutira vsebinsko, ali je ponujeni koncept mirovne politike sploh vreden za diskusijo in če je, kakšno mnenje naj ima o njem vlada. Ali ni vlada zato, da oceni, kaj potrebuje in kaj ne, preceni katero razvojno pot bo ubrala in potem poskrbi za ustrezno infrastrukturo! Če so odgovori na gornja vprašanja ne, če ste ocenili, da se greste vojsko in na Kolpo kopati jarke, potem prosim povejte, in ne bomo v prazno računali na podporo vlade. Slednje bi bila z mojega stališča neprecenljiva škoda in zamujena zgodovinska priložnost. A še slabše je živeti v iluzijah -žal namreč tudi po današnjem sestanku zdaleč ne dobim občutka, da bi v vladi jemali razvojne vizije demilitarizacije in mirovne politike resno. Razveselil sem se vabila na sejo, a vaši nastopi so me -predvsem ob dejstvu, da sem pričakoval konkretnejše odgovore na vprašanja iz pisma izpred desetih dni pustili v še večji negotovosti. Za konec pa naslednje; mirovniki ne raziskujemo s predpostavko, da bi odkrili, da ogroženosti ni (kot je Janez dejal ob primerjavi s strateškimi študijami), ampak raziskujemo, kakšni so razlogi za ogroženosti, in kakšne utegnejo biti metode zdravljenja nastalega konflikta z nenasilnimi metodami. Ali vas je res treba tako prepričevati, da bi radi pri tem sodelovali z vsemi, pa tudi in še kako z vlado? Časa je vedno manj -taka varnostna politika, kot se bo zakoličila sedaj, bo ostala lep čas in ni pričakovati, da se bo mirovno politiko uveljavljalo kasneje. Tokrat vas prosim, da mi odgovor posredujete v manj abstraktni obliki in vas lepo pozdravljam ter vam želim zdravih in radostnih dni. Marko Hren 3.2.7 Korespondenca z izvršnim svetom, predsedstvom in skupščino RS 1. oktobra 1990 Lojzetu Peterletu Janezu Janši Dimitriju Ruplu Viki Potočnik Dušanu Plutu Marko Hren Iga grudna 13 Tel. d. 273121 Ljubljana, 1. oktobra 1990 Spoštovani! V okviru dejavnosti mirovnega inštituta smo nameravali izdelati študijo konfliktov v Jugoslaviji in s pomočjo mednarodnih strokovnjakov tudi predloge za nenasilno razreševanje v prehodnem obdobju. Glede na to, da inštitut še ni (načrtovali smo začetek dela že za september) operativen, in tudi ne kaže, da bi lahko bil pred januarjem naslednjega leta, vas prosim da ocenite študijo, katere idejni osnutek je v prilogi, in ki naj bi jo izdelala ad-hoc skupina strokovnjakov po naročilu Predsedstva, Skupščine in/ali vlade R Slovenije. V kolikor boste ocenili, da bi lahko predlagana študija "Slovenska mirovna opcija" bistveno pripomogla k mirnemu prestrukturiranju Jugoslavije, apeliram na vas, da odgovor čimprej posredujete. Lepo vas pozdravljam ter vam želim zdravih in radostnih dni. Marko Hren Izvršni svet R Slovenije Lojze Peterle Dimitrij Rupel Ljubljana, ???? oktobra 1990 Spoštovani! V okviru dejavnosti mirovnega inštituta smo nameravali izdelati študijo konfliktov v Jugoslaviji in s pomočjo mednarodnih strokovnjakov tudi predloge za nenasilno razreševanje v prehodnem obdobju. Glede na to, da inštitut še ni (načrtovali smo začetek dela že za september) operativen, in tudi ne kaže, da bi lahko bil pred januarjem naslednjega leta, vas prosim da ocenite študijo, katere idejni osnutek je v prilogi, in ki naj bi jo izdelala ad-hoc skupina strokovnjakov po naročilu Predsedstva, Skupščine in/ali vlade R Slovenije. V kolikor boste ocenili, da bi lahko predlagana študija "Slovenska mirovna opcija" bistveno pripomogla k mirnemu prestrukturiranju Jugoslavije, apeliram na vas, da odgovor čimprej posredujete. Prvi osnutek je bil 1. oktobra naslovljen: -predsedstvu R Slovenije, Dušan Plut -izvršnemu svetu R Slovenije, Janez Janša -skupščina R Slovenije, Vika Potočnik. Dušana Pluta, Janeza Janšo in Viko Potočnik sem zaprosil, da s predlogom seznanijo predsednike (Milana Kučana, Lojzeta Peterleta ter Franceta Bučarja) in Dimitrija Rupla. Dobil nisem nobenega odgovora, kontakta z Milanom Kučanom, Dimitrijem Ruplom in Lojzetom Peterletom pa mi do danes kljub številnim telefonskim klicom ni uspelo vzpostaviti. Predvidevati je bilo, da bo največje zanimanje za tako opcijo pri Janezu Janši a ravno on mi je pojasnil, da take dejavnosti niso v njegovem "delokrogu", saj da ima preveč dela z "obrambo", ki jo kot kaže razume predvsem v vojaškem smislu. Drugi vladni sektor, ki bi po predvidevanjih lahko pokazal zanimanje je sektor za zunanjo politiko. Kljub večim (tudi pisnim) intervencijam, mi ni uspelo od tega sektorja dobiti nobenega odgovora. Vse navedeno kaže na potrebo po vzpostavitvi mirovnega ministrstva, ki bi omogočilo mirovni politiki udejanjanje. V kolikor tudi na ta predlog ne bom dobil nobenega odgovora, se bom v apel za izvajanje mirovne politike začenši z 24. oktobrom začel postiti. Z projektom Slovenska mirovna opcija, z zanemarjanjem uveljavljanja mirovne politike in z možnostjo posta bom seznanil tudi ustrezne ljudi na prvi državljanski skupščini državljanov in državljank dežel podpisnic helsinške listine (Helsinki Citizens Assembly) v dneh od 18. do 20. oktobra v Pragi. Avtor predloga Marko Hren Predlog ima status idejnega osnutka za projekt, je interne narave in naj se temu primerno tudi obravnava. Predlog za projekt z dne 14. oktobra je naslovljen: -predsedstvu R Slovenije, Dušan Plut, Milan Kučan -izvršnemu svetu R Slovenije, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel -skupščina Slovenije, France Bučar, komisija za mirovno politiko, Vika Potočnik Lepo vas pozdravljam ter vam želim zdravih in radostnih dni. Marko Hren Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, tel 224-666 Marko Hren, Iga Grudna 13, 61000 Ljubljana, tel 273-121 za MIROVNI INŠTITUT V USTANAVLJANJU Izvršnemu svetu republike Slovenije Predsednik Lojze Peterle Ljubljana, dne 11. decembra 1990 Pozdravljen ! Na koordinaciji vlade ste v začetku novembra obravnavali tudi mirovni inštitut v ustanavljanju. Vaš sklep je bil, da inštitucija ne bi bila neposredno proračunsko financirana, da bi se morala financirati z izdelavo posameznih študij, ki bi jih med drugim naročali tudi zainteresirani republiški upravni organi oziroma Izvršni svet. V minulih mesecih smo dobili predloge štirih vladnih resorjev (glej prilogo), na Sekretariatu za raziskovalno dejavnost in tehnologijo pa so mirovnemu inštitutu podprli dva projekta (eno raziskavo in študij mladega raziskovalca in eno temeljno raziskavo mirovnega inštituta). V dogovorih smo z fondacijo McArthur v ZDA in pričakujemo, da bomo skupaj z Avstrijskim, Madžarskim, Češkim in Poljskim inštitutom dobili kolaborativno raziskavo v jeseni. Prav tako smo v resnih pogovorih z Univerzo Združenih narodov v Kosta Riki, s katero naj bi že spomladi morda začeli s skupnim raziskovalnim projektom na temo mirovne cone v konfliktnih žariščih. Dela bo skratka dovolj, celo več ponudb je, kot jih zmoremo izpolniti in zato smo tudi omejili obljube vladnim resorjem za leto 1991 na tiste raziskave, ki jih v naporni fazi ustanavljanja gotovo lahko izpeljemo. Ni se bati, da se inštitut ne bi financiral s projekti in vlade ne prosimo, da nam financira neposredno iz proračuna naše raziskave in vsebinsko delo. Prosimo pa vas, da financirate zagonske potrebe, zlasti za vspostavitev infrastrukture in za opremo. Tudi potrebe po opremi smo na moč skrčili od tistih, predvidenih v eleboratu. Prosim te, da upoštevajoč dejstvo, da smo v fazi podpisovanja pogodb za raziskave za leto 1991, da je po omenjeni seji koordinacije tudi Predsedstvo republike Slovenije priporočilo ustanovitev inštituta in da bomo tudi zaradi mednarodnih projektov morali inštitut konstituirati najkasneje zgodaj pomladi 1991, Mirovni inštitut ponovno uvrstite na dnevni red Izvršnega sveta in razpravljate o zagonskih sredstvih zanj, kot so opredeljena v prilogi. Naj te še enkrat spomnim, da se mi resnično zdi izjemnega pomena, da vlada neposredno podpira (tudi finančno) tovrstni inštitut, zaradi njegove vsebine, ki bi jo prispeval in zaradi mednarodnega immagea, če hočeš. S spoštovanjem ti želim radostnih dni in te opogumljam pri napornem delu Marko Hren 3.2.8 Dopis ob formalnem posredovanju Mirovne opcije 14. Oktober 1990 Marko Hren Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, tel. 061-224666. Doma: Iga Grudna 13, 61000 Ljubljana, tel. 061-273121 Predsedstvo R Slovenije Milan Kučan, Dušan Plut Ljubljana, 14. oktober 1990 Spoštovani! V okviru dejavnosti mirovnega inštituta smo nameravali izdelati študijo konfliktov v Jugoslaviji in s pomočjo mednarodnih strokovnjakov tudi predloge za nenasilno razreševanje v prehodnem obdobju. Glede na to, da inštitut še ni (načrtovali smo začetek dela že za september) operativen, in tudi ne kaže, da bi lahko bil pred januarjem naslednjega leta, vas prosim da ocenite študijo, katere idejni osnutek je v prilogi, in ki naj bi jo izdelala ad-hoc skupina strokovnjakov po naročilu Predsedstva, Skupščine in/ali vlade R Slovenije. V kolikor boste ocenili, da bi lahko predlagana študija "Slovenska mirovna opcija" bistveno pripomogla k mirnemu prestrukturiranju Jugoslavije, apeliram na vas, da odgovor čimprej posredujete. Menim, da je Predsedstvo republike tisto, ki je v prvi vrsti poklicano, da se zavzame za to nalogo, predsednik republike pa tisti, ki kot doma in v svetu spoštovana oseba Mirovno opcijo promovira. Lepo vas pozdravljam in vam želim radostnih dni! Marko Hren (avtor predloga) P.S. Predlog ima status idejnega osnutka za projekt, je interne narave in naj se temu primerno tudi obravnava. Prvi osnutek za projekt Mirovna opcija je bil 1. oktobra naslovljen: -predsedstvu R Slovenije, Dušanu Plutu -izvršnemu svetu R Slovenije, Janezu Janši, Dimitriju Ruplu -skupščini R Slovenije, komisiji za mirovno politiko, Viki Potočnik. Dušana Pluta, Janeza Janšo in Viko Potočnik sem zaprosil, da s predlogom seznanijo predsednike (Milana Kučana, Lojzeta Peterleta ter Franceta Bučarja). Dobil nisem nobenega odgovora, kontakta z Milanom Kučanom, Dimitrijem Ruplom in Lojzetom Peterletom pa mi do danes kljub številnim telefonskim klicom ni uspelo vzpostaviti. Kar se vladnih sektorjev tiče je bilo predvidevati, da bo največje zanimanje za tako opcijo pri Janezu Janši a ravno on mi je pojasnil, da take dejavnosti niso v njegovem "delokrogu", saj da ima preveč dela z "obrambo", ki jo kot kaže razume predvsem v vojaškem smislu. Drugi vladni sektor, ki bi po predvidevanjih lahko pokazal zanimanje je sektor za zunanjo politiko. Kljub večim (tudi pisnim) intervencijam, mi ni uspelo od tega sektorja dobiti nobenega odgovora. Vse navedeno kaže na potrebo po vzpostavitvi mirovnega ministrstva, ki bi omogočilo udejanjanje mirovne politike. Naslovljeno: -predsedstvu R Slovenije, Dušan Plut, Milan Kučan -izvršnemu svetu R Slovenije, Lojze Peterle, Dimitrij Rupel -skupščina Slovenije, France Bučar, komisija za mirovno politiko, Vika Potočnik 3.2.9 Slovenska mirovna opcija 14. Oktober 1990 Slovenska mirovna opcija Izdelava slovenskega predloga za miren prehod v novo sožitje na Balkanu Predlog za projekt, 14. oktober 1990 Povzetek Pri razreševanju konfliktov je bistvenega pomena, da se začno reševati predno preidejo v krizno fazo. Si vis pacem para bellum je geslo izpred dveh tisočletij. Sedanja republiška vodstva so ga vzela resno. Zgodovina pa nas svari, kam politika vojaške obrambe in blokiranega dialoga vodi. Storiti je treba vse za to, da se stranke (državne in politične) v jugoslaviji pripelje za pogajalsko mizo. Razvoj dogodkov v Jugoslaviji sicer ne vodi nujno v krizno zaostritev, gotovo pa vodi vsaj v hudo militarizacijo družb in vsaj v latentno stanje meddržavne (medrepubliške) napetosti, ter občasne -lokalne in nacionalno osnovane -požare. Nove zakonske ureditve, pogovori na medstrankarskih, medrepubliških in na zvezni (npr. vojaški) ravni se izvajajo brez načrta in stihijsko, ter tako generirajo občasna zaostrovanja in blokade za plodne dogovore. Težave pri komuniciranju (dogovarjanju) so v zadnjem času izpričali praktično vsi najvišji slovenski politiki. Predvidevamo lahko, da se bo konflikt na Balkanu še bolj zaostril. Da bi pokazali dobro voljo -ne le partnerjem, s katerimi se je potrebno dogovoriti o soobstoju v Jugoslaviji, temveč tudi mednarodni javnosti -za miren prehod v novo obliko sobivanja na Balkanu in v Srednji Evropi, predlagam, da tako, kot je v konfliktnih žariščih v svetu v navadi, slovensko vodstvo izdela Mirovno opcijo ( Peace Option, Peace Proposal ipd.), ter jo kot pogajalski dokument predstavi relevantnim partnerjem v Jugoslaviji, ter kot promocijski dokument mednarodni skupnosti. Mirovna opcija se po tem predlogu izdela v dveh fazah (skupaj največ 10 tednov) in sicer prvič, izdela se analiza problema (konflikta) in drugič, se na podlagi konzultacij z mednarodno priznanimi strokovnjaki za razreševanje konfliktov, za pogajanja in mediacije, izdela Mirovna opcija. Mirovna opcija, pri izdelavi katere bi sodelovali ljudje, ki v svetu Združenih narodov nekaj veljajo, lahko služi kot pozitivni projekt, s katerim Slovenija afirmira svojo dobro voljo in pripravljenost, da na Balkanu ustvari stabilno in mirno skupnost narodov. Predlog, ki je pred vami, vsebuje osnovne elemente, ki naj bi jih mirovna opcija vsebovala (upoštevala), ter že predvideva nosilce dela, konzultante, roke ter grobo finančno opredelitev projekta. Krize še ni in morda je še čas, da se promovira mirovno politiko, ki bi krizo lahko preprečila. Bržkone si nihče ne želi, da bi se izpolnilo reklamno geslo, s katerim mediji zadnje dni militarizirajo slovensko družbo "MGV 176 -orožje za čas, ki prihaja". Na voljo so nam tudi druga orodja in skrajni čas je, da jih razvijemo. Izhodišča Kljub temu, da je "napihovanje balonov" poznana strategija za dosego dobrih pogajalskih pozicij, obstaja nevarnost, da kakšen od njih poči; z drugimi besedami -brez panike, lahko verjamemo, da bo v političnih vrhovih prevladal razum in da bo prišlo po "dvigu balonov' do mirnega spusta in do ustreznega kompromisa, a to še ni dovoljšen razlog, da ne bi storili vsega za to, da se prehodno obdobje izvede po dobro pripravljenem scenariju pogajanj in nadzora, po scenariju, ki nam ga bodo znali svetovati ljudje, ki se z konflikti v mednarodni politiki ukvarjajo celo svoje življenje. Pri oceni, ali je situacija v Jugoslaviji res tako napeta, da je potrebno razdelovati mirovne načrte je treba upoštevati vsaj naslednje: • ob cepljenju Jugoslavije večina političnih krogov pričakuje in napoveduje zaostritev; krožijo govorice o pripravljanju na ekspanzijo s strani Srbije, dogajajo se vojaški premiki, odvaža se orožje, delajo se nove armade in specialni odredi (hrvaški specialci, slovenski TO-jevci, srbska vojska); v najhujšem primeru se pripravlja vojna, v najboljšem se pripravlja samo huda militarizacija družbe; • v svetu krožijo za Balkan črni scenariji, ki presegajo meje Jugoslavije (Libanonizacija) in dopuščajo tako možnosti preraščanja na konflikt z Bolgarijo in Albanijo, kot možnost uporabe juga Evrope kot "poligona" za vse, kar je konfliktnega ostalo med Zahodom in Vzhodom. • večina politikov uporablja jezik srboritosti in vspodbujanja konfliktov, • pri tem izjemno pomagajo tudi mediji -če naslovnice naših časopisov pokažete evropejcem, bodo mislili, da je dedežela tik pred vojno • v evropski diplomaciji vlada stališče, da se ne bo podpiralo nobene državne ali regionalne politike, ki bi položaj v Jugoslaviji zaostrovala; razpad Jugoslavije na več držav, vsaka s svojo vojsko in v zaoustrenih medsebojnih odnosih, sta v očeh sveta nevarnost za eskalacijo konflikta in za rušenje stabilnosti na Balkanu. Take politike nihče v svetu ne podpira, pa naj dvomiljonski narod še tako maha z zastavo pravice do samoodločbe. • Slovenija je edina dežela na jugu Evrope, ki je na taki ravni in ima tako tradicijo, na osnovi katere lahko razvije nenasilno opcijo; za to nalogo pa jo zavezuje tudi dejstvo, da je kot najbogatejša državna enota v tem delu sveta najbolj zmožna financirati tak projekt; • časa je malo, nihče nima pripravljenega mirovnega in pogajalskega načrta, svet pa čaka kakšno solucijo jim bodo predlagali balkanci sami. Slovenija ima potenciale, infrastrukturo in upam da tudi dobro voljo, da Jugoslaviji in svetu predstavi mirovno opcijo za reševanje balkanskega konflikta in za prehodno obdobje pri restrukturiranju meddržavnih in mednarodnih odnosov. Varnostne situacije ni mistificirati, bolj vredno je ponuditi pozitivni projekt za prehodno obdobje. Izdelava mirovne opcije: 1.Namen 1.1.-internacionalizirati konflikt v Jugoslaviji -predstaviti problemsko analizo konflikta 1.2.-nanizati možnosti in metode nenasilnega razreševanja (pogajanja, nadzor..) 1.3.-definirati vlogo Slovenije v nenasilnem razreševanju 1.4.-nakazati vlogo mednarodne skupnosti ( npr. mediacije, program sankcij ) 2. Vsebinski cilji Ad. 1.1. Identificirati možne konfliktne scenarije in žarišča. Posnetek stanja in parametrov, ki vplivajo na identificirane in možne konflikte: politična (presek stališč in teže mnenjnskih voditeljev, strank, vodstev...), vojaška (strateški, varnostni vidiki, formacijske informacije), socialna, kulturna, civilizacijska, itd. razčlemba strank v nakazanih konfliktih (znotraj in zunaj Jugoslavije). Ad.1.2. Izdelati logistične predloge za prehodno obdobje transformacije Jugoslavije -izdelati načrt in metode pogajanj na Balkanu -predvideti mehanizme nadzora za mirni prehod -izdelati načrt za pripravo civilnega prebivalstva na psihološko napetost -izdelava načrta vspodbujanja javnosti (v vseh republikah) za aktivnosti k pomiritvi -izdelava načrta medijskih nastopov, javnih prireditev, informacijskih aktivnosti po vseh republikah, ki so v igri konflikta (uporaba TV, posebnih publikacij, letakov, audiovizuelnih tehnik itd.) Primer: mirovna opcija lahko vsebuje predlog vsem republikam, da oblikujejo 30 minut dnevnega TV programa za pomiritev situacije, pravila o premikih vojaških enot ob mejah republik, shemo začasnega poveljstva nad JLA itd. Ad.1.3. -deklaracija dobre volje slovenske države, da se zagotovi garancije za nenapadanje in miroljubno rešitev -razčlemba zagotavljanja varnosti v Sloveniji na osnovi sporazumevanja in ne na osnovi vojaške moči -razdelava varnostnega načrta z metodami nenasilnega delovanja -izdelati načrt nenasilnih sankcij itd. Ad. 1.4. Razdelava možnosti za poltični, ekonomski, varnostni itd. vpliv Evrope in širšega sveta na Balkanski vozel. Vpliv in vloga KEVS, OZN, Evropskega Sveta, itd. 3. Metoda 3.1.-ustanovitev delovne skupine za pripravo mirovne opcije 3.2.-izdelava delokroga in načrta za delo skupine 3.3.-analiza parametrov Balkanskega konflikta -posnetek stanja varnostnih zadev, zgoščeno v problemski analizi 3.4.organizacija mednarodnega posveta in konzultacij na osnovi pripravljene analize stanja. 3.5.-izdelava študije in opcij 3.6.-prezentacija jugoslovanski in mednarodni skupnosti 3.7.-dogovarjanje z poltičnimi odločevalci 3.8.-izvajanje opcije Nosilci Ad. 3.1., 3.2., 3.3. Interinstutucionalna (predsedstvo, vlada, skupščina) skupina, financirana iz državnega proračuna za posebne namene. Sestavljajo jo poznavalci razmer v Jugoslaviji. Vključevati mora vsaj četrtino članov iz drugih republik. Sestavljena iz strokovnjakov vsaj naslednjih teles -vladni resorji, predvsem zunanji, notranji in obrambni -Svetovalni organi predsedstva Slovenije za Ljudsko obrambo -Svetovalni organi skupščine Slovenije za Ljudsko obrambo -katedra za SLO na FSPN -raziskovalni inštituti in univerze, skupaj z nosilci mirovnega inštituta v ustanavljanju (tu se lahko računa na pomoč nekaterih partnerjev vsaj iz Zagreba, Beograda, Skopja in Prištine) -Gibanje za kultro miru in nenasilja -društvo za Združene narode Glavni nosilec je lahko Skupščinska komisija za mirovno politiko. Bržkone bi bilo potrebno za poln delavni čas za čas dela skupine zaposliti vsaj štiri ljudi in sicer za: -koordinacijo raziskav -sekretarska dela -dokumentacijo in vire -mednarodne komunikacije Metoda dela skupine bo prilagojena zahtevani hitrosti. Vključevati pa bo morala empirično raziskavo vsaj na področju zajema podatkov (vprašalnik) o varnostni situaciji s strani političnih voditeljev. Ta raziskava naj bi odgovorila na ključno vprašanje -kateri so subjekti za pogajanja v Jugoslaviji in kakšne so dosedanje izkušnje ter pogoji za pogajanja. Nosilci Ad. 3.4. Že v fazi priprave problemske analize, je potrebno narediti izbor ljudi, ki bi jih prosili za konzultacije. Tem bi se poslalo najprej vabilo k sodelovanju, ki naj bi predvidevalo vsaj tri načine sodelovanja: -korespondenčno (pismene reakcije na problemsko analizo) -individualne konzultacije (obisk konzultantov posamično v Ljubljani) -konzultacije v skupini -v obliki zaključnega seminarja Lista konzultantov mora upoštevati vsaj -izkušene ljudi iz diplomatskih krogov (Jimi Carter, Wojtek Lamentowicz...) -svetovalce ZN in KEVS -raziskovalce na področju razreševanja konfliktov Nekaj idej: Johan Galtung, Švedska, bivši svetovalec Olafa Palmeja in sedanji svetovalec ZN in številnih nacionalnih vlad v svetu, profesor na sedmih univerzah. Julio Quan, Costa Rica, UN University of Peace. Njegovo delo je posvečeno zlasti konfliktom v Guatemali, Nikaragvi, El Salvadorju in v Panami. Redni svetovalec številnih vlad v svetu predvsem na področju pogajanj. Gene Sharp, Boston, Albert Einstein Institution. Redni svetovalec številnih vlad v svetu zlasti na podoročju nenasilne obrambe. E.P. Thompson, London, veliki mirovni strateg in poznavalec Jugoslavije. prof. Adam Curle, London, strateg, izkušen pri mediacijah. Wojtek Lamentowicz, Polska, izkušen pogajalec, Solidarnost-Jaruzelski. Paul Weir, Colorado, University, Conflict resolution. Akademik z bogatimi izkušnjami. Herbert Kellman, Harward University, Boston, Svetovalec za bližnji vzhod. Jimmy Carter Institute, direktor Dr. Dayle Powell, zlasti aktivni pri razreševanju konflikta v Etiopiji. April Carter, England, poznavalka varnostnih razmer v Jugoslaviji, ekspert za varnostno politiko Reinoud Doeschot, Holland, analitik in komparativist konfliktnih modelov. Uppsala University, Dpt. on Peace and Conflict Research, skupina Lindgren Karin (mediacije v konfliktih), Nordquist Kjell Aku (razreševanje obmejnih konfliktov), Sahlberg Goran (analiza konfliktov), Winni Strom (etnični konflikti), Peter Wallensteen (direktor inštituta). Jörgen Johansen, Švedska, strokovnjak na področju varnosti z metodami nenasilja. Theo Van Boven, Maastricht, Holland, profesor mednarodnega prava, bivši predsednik Komisije ZN za človekove pravice. Asbj_rn Eide, eneva, Oslo, svetovalec ZN. Jean Fabre, eneva, Pariz. Predsedujoči Radikalne stranke v ZN. Max v.d. Stoel, ambasador v ZN. Gospodje Johan Galtung, Julio Quan, Gene Sharp, Reinoud Doeschot, Jörgen Johansen, ter navedena skupina iz inštituta Peace and Conflict Research v Uppsali, so že izrazili pripravljenost, da sodelujejo pri projektu. Prof. Julio Quan je med 11. in 14. novembrom pripravljen priti v Ljubljano, saj pred tem gostuje v Italiji. Roki * Pri pogojih, -da sestavimo skupino do 15. oktobra, -da se za vse strokovne sodelavce lahko zagotovi, da bodo za svoj del naloge imeli čas in plačilo (da bodo oproščeni ostalih obveznosti, oziroma dodatno plačani, če bo to delo, ki presega njihove delovne obveznosti) -da bodo na voljo sredstva za konzultacijska potovanja (v Jugoslaviji in širše); -da bodo zagotovljena sredstva za organizacijo mednarodnega posveta bi bilo možno opraviti ad.3.2. do 20. oktobra ad.3.3. do 11. novembra V času do 11. novembra se že dogovoriti za udeležbo z povabljenci in jim začeti redno pošiljati prelimenarne informacije. 11. novembra: Razposlati dokončne materiale in vabila mednarodnim strokovnjakom ad. 3.4. Izpeljati mednarodni posvet od 17. do 20. novembra. Na samem posvetu izdelati prelimenarne zaključke kot osnovo za mirovno opcijo. 3.5. do 15. decembra izdelati opcijo in jo predstaviti skupščini, ki o njej odloča. Vsaj prelimenarne teze bi bilo vredno predstaviti že na sestanku KEVS sredi novembra v Parizu. Grobi predračun za izdelavo do 3.5. -delo mednarodnih strokovnjakov (konzultacije, simpozij) 30.000 USD -honorarji za domače strokovnjake (4 ljudje polno tri mesece) 18.000 USD (ostali honorarji) -infrastruktura in overhead (prostori, oprema, material) (obstoječe republiške kapacitete) 15.000 USD Skupaj cca. 70.000 USD *Prvi osnutek je bil vladi, skupščini in predsedstvu republike posredovan 1 oktobra 1990 in temu primerno so začrtani tudi roki. Vsaka zamuda v odločitvi seveda pomeni zamik v rokih izvedbe. 3.2.10 Pismo IS – Peterletu, 1. novembra 1990 Izvršni svet R Slovenije Lojze Peterle Ljubljana, 1. novembra 1990 Dragi Lojze! V dopisih z dne 1. in 14. oktobra sem prosil, da daš odgovor na Mirovno Opcijo, še pred tem, pa sem te v privatnem pismu vprašal, kdo v vladi dela na mirovni politiki in na pogajanjih z Jugoslavijo. Čerin mi je 30. oktobra telefonsko odgovoril, da za mirovno opcijo in tudi za inštitut ni denarja, da pa zadevo moralno podpirate in da bom dokumentacijo s koordinacije dobil enkrat drugi teden. Stvari gredo res počasi, zato s pismom ne čakam na vaš pisni odgovor. Čerin mi je med drugim dejal, da večino tistega, kar je predlagano v Mirovni opciji vlada že dela, ko pa sem ga vprašal, kdo bi mi znal o tem povedati kaj več -konkretnega -, mi ni znal odgovoriti, kot tudi ni odgovoril, kaj konkretno iz Mirovne opcije je vlada storila. Na vprašanje, kdo Tebi svetuje v zvezi s pogajanji, je odgovoril, da nihče. Šefinja tvojega kabineta mi je istega dne, po dolgem vztrajanju, da bi govoril s teboj, odvrnila dobesedno "da za te reči nimaš časa", dan pred tem pa "da boš morda imel čas, ko ne boš toliko zaposlen z vojsko in drugimi zadevami...". Na podobne odgovore naletim pri Janši in Ruplu, s tem, da mi ta dva vlivata še strah v kosti, češ, da smo vsi skupaj v smrtni nevarnosti ("poklali nas bodo" -Rupel, "na naše ljudi merijo ostrostrelci" Janša...itd....). Dragi Lojze, resnično mislim, da moramo storiti vse v smeri krepitve zaupanja in mirovne politike. Za to je potrebna dobra volja in strokovnost. S projektom za ustanovitev inštituta se premikamo z velikimi zamudami in bojim se, da bo na koncu projekt ostal praznih rok. Za mirovno opcijo bojda država nima denarja. Menim, da je nemoralno govoriti o vprašanju denarja, ko gre za dejavnosti za mir -denar za vojsko pa se bo vedno našel, kajne? Mislim, da bi morala vlada pritegniti k sodelovanju vse, ki v tej smeri imajo zamisli in ki imajo dobro voljo vložiti svoje delo. Zaenkrat kljub vztrajnim poizkusom, da bi sodelovali, naletavam v vladi večinoma na gluha ušesa, ki sicer znajo dati moralno podporo, a to s priokusom cinizma in nezaupanja, konkretnih dejanj pa je bore malo. Pošiljam ti informacijo o obisku Julia Quana v Ljubljani, in upam, da se boš tudi ti srečal z njim. Ne spoznam se na protokole, in te prosim, da srečanje predstavnikov vlade z gospodom Quanom uredite v sodelovanju s predsedstvom R Slovenije. Kot boš razbral iz priloženega gradiva, je gospod Quan strokovnjak za pogajanja in mislim, da bi to znanje vsem koristilo. Ista informacija je posredovana tudi Ruplu. Pošiljam ti tudi svoje mnenje o dilemi slovenska vojska/ mirovna cona in ti še enkrat sporočam, da bi se o tem rad s predstavniki vlade osebno pogovoril, saj menim, da bi bilo potrebno doseči ustrezen dogovor že v času razprave, predvsem ob dejstvu, da je trend ukinitve vojske prisoten tudi v razmišljanju vlade. Ker imam velike težave pri komuniciranju z vlado in ker ste vsi izjemno zaposleni z drugimi rečmi te prosim, da mi poveš, na koga v vladi naj se obračam s svojimi predlogi in vprašanji! Lepo te pozdravljam, se ti opravičujem, če uporabljam napačne interpretacije tvojih pogledov, in upam, da me boš razveselil z bolj dobrevoljnimi in rodovitnimi. Prosim, da mi na kakršenkoli način potrdiš, če si se seznanil s tem pismom! Želim ti zdravih in radostnih dni. Marko Hren tel. 224666 (Center za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, 273121 (doma). 3.2.11 Pismo IS – Peterletu, 11. Decembra 1990 Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, tel 224-666 Marko Hren, Iga Grudna 13, 61000 Ljubljana, tel 273-121 za MIROVNI INŠTITUT V USTANAVLJANJU Izvršnemu svetu republike Slovenije Predsednik Lojze Peterle Ljubljana, dne 11. decembra 1990 Pozdravljen ! Na koordinaciji vlade ste v začetku novembra obravnavali tudi mirovni inštitut v ustanavljanju. Vaš sklep je bil, da inštitucija ne bi bila neposredno proračunsko financirana, da bi se morala financirati z izdelavo posameznih študij, ki bi jih med drugim naro?ali tudi zainteresirani republiški upravni organi oziroma Izvršni svet. V minulih mesecih smo dobili predloge štirih vladnih resorjev (glej prilogo), na Sekretariatu za raziskovalno dejavnost in tehnologijo pa so mirovnemu inštitutu podprli dva projekta (eno raziskavo in študij mladega raziskovalca in eno temeljno raziskavo mirovnega inštituta). V dogovorih smo z fundacijo McArthur v ZDA in pričakujemo, da bomo skupaj z Avstrijskim, Madžarskim, Češkim in Poljskim inštitutom dobili kolaborativno raziskavo v jeseni. Prav tako smo v resnih pogovorih z Univerzo Združenih narodov v Kosta Riki, s katero naj bi že spomladi morda zaželi s skupnim raziskovalnim projektom na temo mirovne cone v konfliktnih žariščih. Dela bo skratka dovolj, celo ve? ponudb je, kot jih zmoremo izpolniti in zato smo tudi omejili obljube vladnim resorjem za leto 1991 na tiste raziskave, ki jih v naporni fazi ustanavljanja gotovo lahko izpeljemo. Ni se bati, da se inštitut ne bi financiral s projekti in vlade ne prosimo, da nam financira neposredno iz proračuna naše raziskave in vsebinsko delo. Prosimo pa vas, da financirate zagonske potrebe, zlasti za vzpostavitev infrastrukture in za opremo. Tudi potrebe po opremi smo na mo? skrčili od tistih, predvidenih v elaboratu. Prosim te, da upoštevajo? dejstvo, da smo v fazi podpisovanja pogodb za raziskave za leto 1991, da je po omenjeni seji koordinacije tudi Predsedstvo republike Slovenije priporočilo ustanovitev inštituta in da bomo tudi zaradi mednarodnih projektov morali inštitut konstituirati najkasneje zgodaj pomladi 1991, Mirovni inštitut ponovno uvrstite na dnevni red Izvršnega sveta in razpravljate o zagonskih sredstvih zanj, kot so opredeljena v prilogi. Naj te še enkrat spomnim, da se mi resni?no zdi izjemnega pomena, da vlada neposredno podpira (tudi finančno) tovrstni inštitut, zaradi njegove vsebine, ki bi jo prispeval in zaradi mednarodnega immagea, če hočeš. S spoštovanjem ti želim radostnih dni in te opogumljam pri napornem delu Marko Hren 3.2.12 Opomnik za sestanek na predsedstvu RS, 6. November 1990 Opomnik za diskusijo na predsedstvu/ 6. november 1990 1. Mirovna opcija -unilateralna opredelitev, da bo Slovenija uporabljala za pridobitev samostojnosti nenasilne in vzpostavljene demokratične postopke. Za take opredelitve je vredno pridobivati tudi druge republike. -predlog drugim republikam -vsaj hrvaški, za bilateralni sporazum o nevmešavanju in odrekanju vsakršne vojaške intervencije na teritorijih -predlog za sporazum o nevmešavanju vojske v notranje zadeve -mere za krepitev zaupanja -načrt -internacionalizacija -Helsinki --podpreti ustvarjanje mehanizmov za razreševanje konfliktov (Center za preprečevanje in razreševanje konfliktov, ki naj bi imel dve nalogi: nadzorovati razoroževalne procese in prispevati in nadzorovati razreševanje konfliktov, ki nastajajo v povezavi z etničnonacionalističnimi in manjšinskimi problemi). Poseganje inštitucij KEVS naj bi postala legitimna politična dejavnost v korist prizadetim strankam v konfliktih. Hkrati so močno izražene težnje po krepitvi vlog OZN in njenih teles za varnost. --pomoč za mediacije --pomoč pri konciliacijskih programih --HCA-iniciativa za Evropski forum za rekonciliacijo, ki naj bi deloval na konkretnih problemih (Irska, Jugoslavija, Romunija...) KEVS -naj da Slovenija iniciativo za Balkansko okroglo mizo v okviru KEVSA na temo varnosti -naj se ponudi Mirovni Raziskovalni Inštitut kot neposredni partner Centru za Razreševanje konfliktov v ustanavljanju. I -skratka, napolniti torbe Peterleta, Kučana in Rupla z mirovnimi predlogi, ko gredo čez slovensko mejo 1.1. Civilian Based Defence -Gene Sharp 2. Mirovni Inštitut -ustanovitveni akt -zagotovitev prostorov za začetek dela v januarju -mandat za sestavo izvršnega (Skupščinska komisija za mirovno politiko) in strokovnega sveta (Tomc, Hren) 3. Julio Quan / viza, logistika -hotel, plačilo, vabila 3.2.13 Pismo Gene Sharpu, oktober 1990. Movement for the Culture of Peace and Nonviolence Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenia, Yugoslavia Tel. 38-61-224666, Fax 38-61-328887 Attn. Marko Hren Private: Marko Hren, Iga Grudna 13, 61000 Ljubljana, Tel. 38-61-273121 Gene Sharp 15. October 1990 The Albert Einstein Institution 1430 Massachusetts Avenue Cambridge, Massachusetts 02138, USA Dear Gene Can you immagine, we have been to Sweeden at the same time and nearly at the same place. We've missed each other in Uppsal (Dpt. for Peace and Conflict Studies) for two days only. I was invited to Social Defence seminar in Kiruna (north Sweden) and I only learned during my stay in Uppsala that you were around exactely at the same time. What a missed opportunity. Thank you for your letter dated 17. September. I'm quite aware of how much we asked from you and I'm grateful that you made an effort to try and arrange sth. I'd be glad if you could inform me when and what we should do, to apply for future times. Concerning your literature list: if you could ship to us some of your books for our library, that would be great and more people could read them. We only have one set of 3 Vols of The Politics of Nonviolent Action. Concerning the translation of your latest book: our institute is still in the period of getting legal status and funds and we can hardly move forward step by step. Can give you no serious answer on conditions we could offer to you concerning translations. But I have got a very good translator for your book. And this is prommising. The project i make now with Slovenian governement is to prepare a Peace option for Yugoslav crisis (conflict). This would include a problem (conflict) analysis and then consultations on the basis of this analysis with international "wise" people in this field. The basic problem is that yugoslavia is falling apart, new, republic (national) based armies are getting in place and there is almost no dialogue on federal level. Very dangerous, maybe you can read sth. about that in the States. I wanted to ask you, when the project will get enough light (and money) from the governement, if you would be one of the resource persons for the consulting part of the project. I will inform you about details as soon as I will have more concrete info. But in any case, for my orientation, could you please fax me an information (if there is any) on your possible dates free in november or december this year, and specially, if and when you are these months in Europe. Again I ask a lot and will be hapy to hear any news from you. Yours as ever, Marko Hren 3.2.14 Pismo predsedstvu RS ob obisku Julia Quana, oktober 1990. Marko Hren Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, tel. 061 -224666. Doma: Iga Grudna 13, 61000 Ljubljana, tel. 061-273121 Predsedstvo R Slovenije Peter Šular, generalni sekretar Ljubljana, 7. oktobra 1990 Spoštovani! Ob obisku dr. Julia QUANA, direktorja programa za razreševanje konfliktov Univerze združenih narodov za mir iz Kosta Rike, je potrebno zagotoviti naslednje: -prevoz iz Brnika v Ljubljano (nedelja, 11. november, 14.30) in nazaj (sreda, 14. novembra dopoldan) -hotelsko sobo za dni od 11. do 14. novembra (tri nočitve) -nadomestilo potnih stroškov (avionska karta Zurich -Ljubljana -najbrž nazaj v Zurich) -predvidena cena je 450 DEM. -prostor za srečanje z g. predsednikom Milanom Kučanom in predstavniki vlade v ponedeljek, 12. novembra od 10. do 12. ure. -organizacijo tiskovne konference po konzultacijah (lahko tudi v torek). Logistika: Gospod QUAN pripotuje z letalom na letališče Brnik v nedeljo, 11. novembra ob 14.55. Pričakal ga bo Marko Hren. V nedeljo po popoldanskem počitku bi g. QUANU pripravili brifing z informacijami o dnevni politiki in stanju v državi, tako, da bo za srečanje v ponedeljek imel boljše iztočnice. Morda bi bilo ustrezno, da svetujete, s kom naj bi se g. QUAN ta večer vta namen sestal. Z ustreznimi vladnimi resorji (zlasti z resorjem za zunanjo politiko) ter s Skupščino se je potrebno dogovoriti o povabljenih na srečanje v ponedeljek, ter razposlati ustrezna vabila. Na informaciji, ki sem jo razdelil na predsedstvu je bil nastavljen datum srečanja za torek ob 10. uri, in je treba vse povabljene posebej opozoriti, da smo termin prestavili na ponedeljek ob 10. uri. Ponedeljek ob 10.00 uri. -osrednje srečanje Ponedeljek ali torek približno ob 13.00 tiskovna konferenca z g. QUANOM. Ponedeljek popoldan, predvideno srečanje s skupščinsko komisijo za mirovno politiko, s poudarkom na delu Mirovne Unverze Združenih Narodov. Torek dopoldan, srečanje s predstavniki iniciatorjev mirovnega inštituta v Ljubljani. Torek, ob 18.00, predavanje s pogovorom za javnost. Do petka, 9. novembra bi potreboval naslednje informacije -hotel, kjer bo imel g. QUAN rezervirano sobo -protokol srečanja v ponedeljek (pričakovanja, povabljeni, časovna razdelitev itd.) -povratno informacijo o organizaciji tiskovne konference Marko Hren 3.2.15 Pismo predsedniku Kučanu, april 1991 CENTER ZA KULTURO MIRU IN NENASILJA Mestni Trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija Tel. office +38-61-224666, domicile. +38-61-273121. Fax: +38-61-328887 Attn. Marko Hren. 5. april 1991 Predsedstvo Republike Slovenije Gospod Milan Kučan Kabinet, Ljubljana Spoštovani, najprej vas lepo pozdravljam in prinašam vest, da s pozornostjo spremljam vaše napore za mirno reševanje napetosti v državi, ter vam pri tem v duhu, mislih in srcu pošiljam vspodbude. Tokrat se na vas obračam s tremi prošnjami: 1. Festival RADOSTI IN NENASILJA, Ljubljana, 1. junij 1991. Festival organizira Gibanje za kulturo miru in nenasilja in gledališče Igorja Somraka. Prelimenarni program vam pošiljam v prilogi. Radi bi, da bi prevzeli pokroviteljstvo nad to prireditvijo, kar bi za vas pomenilo samo to obveznost, da bi prišli otroke, starše in sodelujoče pozdraviti na stadion na Iliriji, kjer se naj bi prireditev odvijala. Vaša prisotnost na prireditvi in vaše pokroviteljstvo, bi nas počastilo in prireditvi vdahnilo poleg vsebinskega tudi simbolni smisel 2. Vabilo Acharya Tulsi, Jainističnega verskega voditelja iz Indije. Ob delovnem obisku v Indiji februarja letos, sem poleg številnih drugih znanih osebnosti spoznal tudi voditelja Jain sekte Acharyo Tulsia. Jaini so živi simbol in tradicija nenasilja, njihov voditelj pa spoštovani mož doma in v svetu, ki je po svojem ugledu primerljiv z Dalai Lamo. Jainom sem predstavil prizadevanja v Sloveniji in vašo vlogo v teh prizadevanjih. Oboje so spremljali z izjemnim zanimanjem. Jainistični menihi ne pišejo pisem, zato vas Acharya Tulsi vabi na obisk s pomočjo mojega posredovanja. Spoznal sem tudi najožje sodelavce Dalai Lame in v kolikor se boste odločili za obisk v Indiji, je možno urediti tudi obisk pri Dalai Lami. O obeh možnostih je že obveščen tudi ambasador SFRJ v Delhiju, gospod Ernest Petrič. Kot informacijo s tem v zvezi vam prilagam poročilo z obiska v Indiji, z informacijo o delovni ekskurziji, ki jo načrtujemo v Indiji za mesec februar 1992, ter dve knjigi (knjigo in knjižico) o Acharyi Tulsi. Ker sta knjigi unikata iz knjižnice Centra za kulturo miru in nenasilja vas prosim, da ju v najkrajšem možnem času vrnete. 3. Poizkušamo vložiti kolikor je mogoče velike napore v informiranje mednarodne skupnosti o dogajanjih pri nas in o razmišljanjih v zvezi s konceptom varnosti nove Slovenske države. Promocija zamisli o demilitarizirani Sloveniji in že doseženi konkretni koraki kažejo, kot si lahko mislite, Slovenijo v dobri luči. Hkrati je promocija zamisli o demilitarizirani Sloveniji, za samo izvedno projekta, zlasti za mednarodno podporo, ključnega pomena. Afirmacija te pobude v tujini, mora biti prisotna enakovredno, saj ima široko podporo tako v javnosti kot v politiki. Za udeležbo na večini nastopov v tujini nam zaenkrat pomagajo sami organizatorji, za konferenci o katerih dokumentacijo vam prilagam, pa potrebujemo pomoč. Gre za konferenco Citizens Mediteranian Dialogue Granada, Španija, 25.-28. april 1991 in World Constituent Assembly, Lisbona, Portugalska, 29. april do 8. maj 1991. Ker sta to konferenci, na katerih bodo prisotne tako družbene iniciative kot vladne organizacije (v Granado je povabljen tudi gospod Janez Drnovšek) , smo se odločili, da prosimo za pomoč predsedstvo. Obe konferenci sta namenoma umeščeni druga za drugo v relativni bližini, s strani Gibanja za kulturo miru in nenasilja pa je bil v obeh primerih povabljen Marko Hren. Prosim, da mi pomagate pri zagotovitvi sredstev (prevoz in dnevnice) za potovanje na obe konferenci in za tiskanje brošure v angleškem jeziku z informacijami o pobudi za Slovenijo brez vojske. Želim vam da ohranite moči in svežino pri vašem delu Marko Hren Priloge: Ad. 1. Najava festivala RADOST IN NENASILJE, s programom Ad. 2. 1. Poročilo o obisku v Indiji, Marko Hren 2. Priprava dvotedenske ekskurzije v Indiji, februar 1992 3. knjiga Acharya Tulsi, a peacemaker par excellence 4. knjiga Acharya Tulsi, 50 years of selfless dedication prosim, da knjige v najkrajšem možnem času vrnete v knjižnico Centra za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13 Ad. 3. Vabilo in program konference Citizens Mediteranian Dialogue Granada, Španija, 25.-28. april 1991 Vabilo in program konference World Constituent Assembly Lisbona, Portugalska, 29. april do 8. maj 1991 3.2.16 Opomnika za sejo sveta inštituta maj 1991 Opomnik za sestanek sveta mirovnega inštituta 27. maj1991 1. tekoče informacije prostori, oprema, statusne zadeve, Fischer, Mary 2. urejanje promocijske brošure v slovenščini, uredništvo, vsebina, roki vsebina: prezentacija posameznikov: abstract + fotka prezentacija mednarodnega strokovnega sveta prezentacija raziskav prezentacija ambicij /izobraževanje, izdajateljske dejavnosti, seminarske dejavnosti, mednarodne ambicije promocija sponzorjev roki: 5. junij v oblikovanje in v tisk -stiskano do 20 junija 3. raziskave / pogodbe aplikativne študije in bazična raziskava 4. potrditev sponzorske kampanje roki, medijski sponzorji, dejanski sponzorji vprašanje Drnovška in Kučana 5. sestava mednarodnega znanstvenega sveta Evropa: Mary Caldor, GB, Andrew Rigby, Bradford, Gernika, Johan Galtung, Oslo, Andi Gross, Zurich, Peter Wallenstein, Upsala Neighbours: Ferenc Miszlivetz, Budapest, Arno Truger, Schlinig, Antonio Papisca, Padova, Alberto L'Abate, Florence, USA: Gene Sharp, Boston, Dietrich Fischer, New York, Peter Brock, Ottawa -Salcburg Third World: Hulio Quan, Costa Rica Australia: Brian Martin Japan: Tuki miki taki Otu Slovenia: Turk, Grizold, Bučar Jugoslavia: Silva Mežnarič, Sonja Liht, Radmila Nakarade 6. seminar jeseni V dveh etapah: call for papers, seminar in Slovenia seminar internationale in Schlinig 7. mirovni forum -diskusijski klub 8. promocijski dogodek, 20 junij 1991 3.2.17 Pismo Chris Michel /re. Jean Gutierrez, april 1991 CENTER FOR THE CULTURE OF PEACE AND NONVIOLENCE Mestni Trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija Tel. office +38-61-224666, domicile. +38-61-273121. Fax: +38-61-328887 Attn. Marko Hren. 19. April1991 To: CHRIS MITCHELL GEORGE MASON UNIV. CENTER FOR CONFLICT RESOLUTION Dearest friend Thank you very much for your letter, March 6, 1991. I was specially happy to learn that mr. Gutierrez is planning to travel to Yugoslavia. Hope we will meet and discuss the project. By the way, there might have been a missunderstanding in our communication. I dont think that I ever thought of not beeing willing to participate in your project, on contrary, I would like to do so. Maybe my letter from February sounded depressed, but you are surely aware, that it was written just at the begining of the Gulf War, which probably made us all a bit "out of mind". At the same time I noted, that there is a group of researchers forming a Peace Research Institute in Ljubljana and there is one researcher who will focus on conflict resolution -Mr. Kuzmanič Tonči and would therefore be able to contribute to your project too. You will get more detailed information about the institute when it will be finnaly constituted. At this stage, we have got funds for the start and some contracts for research work. We only have to provide infrastructure, and hopefully in the middle of May we can move into our offices. Hapy news isn't it. At least we feel very enthusiastic. It is going to be a modest and small research unit for a start. Hope we will all grow together. Please find included a draft of a paper on the recent situation in Yugoslavia. If you could fax me some of the directions I should revise it (besides my English) please let me know by fax. Any additional aspekts you think to be discussed? I would send the paper as an information to friends in peace research and peace movement. The paper is ment as information on recent dynamics of Yugoslav conflict and as you can read, it is predicting the most probable scenario. I would be happy to get your feed back until 1. May . Yours in peace Marko 3.2.18 Pismo Franciscu Sauquillo marec 1991 CENTER FOR THE CULTURE OF PEACE AND NONVIOLENCE Mestni Trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija Tel. office +38-61-224666, domicile. +38-61-273121. Fax: +38-61-328887 Attn. Marko Hren. 28. March 1991 To: Francisca Sauquillo MPDL (Movimento por la Paz, el Desarme y la Libertad) Sta. Catalina, 8, 2.o D 28014 MADRID ESPANA Dearest friends Thank You for your letter, announcing the FORO POR LA PAZ from 25-28 of April in Granada. Your mailing reached me through Sonja Liht from Belgrade and then I extended your invitation also to mr. Janez Drnovšek and Mss. Vesna Teršelič (Zagreb). I have just returned from Peace Forum, held in Malta. This has been organized by POPEM (People for Peace in Europe and Mediteranean). Participants were not informed about the Dialogue project and also not much about Helsinki Citizens Assembly. They will contact you but for the case they don't there is their address: Mr. Dennis Sammut, 228 Imm. Conception Str, Msida, Malta, tel. 339694, fax 243454. Think they would be necessary partners to be invited and they are not on the list yet. Sonja Liht is traveling to United States during the time of the forum and she will not be able to participate. I would be hapy to continue the dialogue specially in the lines with the HCA ideas and also POPEM projects for mediterranean, concerning trust building, reconciliation and security projects, structures and arrangements, including the role of existing international structures like CSCE, CSCM(editeranean), UN etc. This debate is of particular importance for us, living under the uncertain situation in Yugoslavia. Our state is getting restructured and it is of vital importance to have a good exchange and reflection with the wider area. I would be specially devoting my contribution to the following topic that I'm willing to present in a paper or (and) in a working group. namely, Slovenia, as the northernmost republic of yugoslavia had decided (by referendum in December 1990) to form an independant and sovereign state. Now it is drafting its foreign and security policy. One of the ideas is for Slovenia to form its own military force. The other idea is to become a fully demilitarized zone (like Costa Rica) without an army. Both options are equally represented in the political parties and equally supported by population (according to the recent public pools most of people do not believe military can bring any security and at least half of population would support the idea of demilitarization). The declaration that I include in this letter was recently signed by president of the republic, Mr. Milan kučan, by three other (amongst four) members of the presidium of the Republic, by several ministers of the governement and by more than 15000 people. Therefore, I'd like to discuss with people the possibilities for the creation of fully demilitarized zones specially in the case of small, newly formed countries in the areas of conflicts. Our case study could be usefull also for the future, specially for the Baltic states, and for the future arangements in the Middle East (Palestina). Last but not least it is to note, that our movement has no funding for travell expenses at the moment, since the country's economy is in collapse. We hope to improve our status in future but it is not to hope that we can do much until April. Please let me know if there are any possibilities to make common efforts with your organization to enable our contribution and participation at the conference. Looking forward for your answer. Wish You and Your friends all the best in peace Marko Hren Please find enclosed -Declaration for peace: For Slovenia Without an Army -List of participants at POPEM Forum for Peace, Malta 23-25 March 1991 3.2.19 Pismo Dietrichu Fischerju, april 1991 CENTER FOR THE CULTURE OF PEACE AND NONVIOLENCE Mestni Trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija Tel. office +38-61-224666, domicile. +38-61-273121. Fax: +38-61-328887 Attn. Marko Hren. 1. April1991 To: Dietrich Fischer 114 Conover Road Robbinsville, NJ 08691, USA Dearest friend Thank You for your Fax /April 19. 1991/. I was very happy to learn about your arrival to Europe. Of course would be very happy to see you in Ljubljana. Please let me know as soon as possible about your financial recquierments during your stay , work and travel and I will try to rise funds and itinerary for you. Please send me by fax your C.V. and references as soon as possible (over 1. May). How long would you stay in Ljubljana? I need this data urgently. I'm just working on active peace policy concept and would be extremely interested to work with you. Please find included a paper I'm just working on. Since I travel to Spain tomorow I can only finish the paper after 1. May and would like to send it to some addresses. Would you be so kind to read it and send me by fax some recommmendations, additional questions to be discussed, feed back... I would appreciate any response and if your time allows you, please do send me a fax until the 1st of. May. I'm also happy to announce, that the Peace Institute project is progressing. We have found enough funds to start in the second half of May. Maybe you will even be the first guest of the Institute and maybe even your arrival will coincide with the official opening of this institution. If so, Andreas Gross should also join you. Hope to see you in May. And please respond to this letter as soon as possible. in peace and love Marko Hren CENTER FOR THE CULTURE OF PEACE AND NONVIOLENCE Mestni Trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija Tel. office +38-61-224666, domicile. +38-61-273121. Fax: +38-61-328887 Attn. Marko Hren. 6. May 1991 To: Dietrich Fischer 114 Conover Road Robbinsville, NJ 08691, USA FAX: 99 -1 -609 -258-5264 Dearest friend Thank You for your Fax. I just discovered, that I should be in Venecia from 23 to 25 May for an International Conference on "European Common House, Human Rights, Peace Culture and European Civil Society". On 23rd, the discussion will be about European Identity, Civil Society, All-European Charter on Human rights, self-determination and nationalisms and multicultural society. On 24 morning we would discuss the democratic integration of Europe and global challanges and a new paneuropean system of cooperation and security (guest will be Dieter Senghaas, professor of peace research in Bremen) Then some other workshops specially on the role of civil society would continue. But for me and my friends it would be enough if we stay until the morning 24.th session and then we could live for Ljubljana with a car together with you and your wife. It takes us about 3 hours from Venecia to Ljubljana. So we could reach Ljubljana until 16.00 24. may. And in the evening we would organize a public lecture for you. Than on Saturday possibly some meetings with officials. Is it all right with you, if we meet in Venice and than go to Ljubljana together, would you like to join the meeting in Venice? The meeting is organized by Helsinki Citizens Assembly, University in Padova and Veneto regional governement. contact: fax: +39-41-792655 phone: prof Antonio Papisca, Centro per i diritti umani,, Universita Padova, tel -+39-498751262 Venue of the Conference: Scuola di San Giovanni Evangelista, Venice I will decide about my participation at Venice conference on the base of your answer, so please, contact me as soon as you can. See you in May. And please respond to this fax in peace and love Marko Hren 3.2.20 Dopis vabljenim članom mednarodnega znanstvenega sveta MI Peace Institute Ljubljana, Mestni trg 13, Ljubljana, YU -61000, Slovenia Tel. +38-61-224666, +Fax. +38-61-328887/ Attn. Marko Hren Dear friends and colleagues, we are happy to announce that we have just founded an independent research unit for peace research in Ljubljana. Peace Institute in Ljubljana is a privatly founded non-profit institution. Its founders and board members are the following persons: Sašo Gazdič (B.Sc., University of Ljubljana, Faculty for Sociology, Political Science and Journalism, Secretary of the Movement for the Culture of Peace and Nonviolence), Mojca Hudolin Vidović (B.Sc. in progress, University of Ljubljana, Faculty of Fine Arts, Secretary General of the Peace Institute), Vlasta Jalušič (MA, free-lance researcher), Tonči Kuzmanič (MA, and Ph.D. in progress, Institute for Sociology, Ljubljana; researcher), Dr. Tomaž Mastnak (Ph.D. Institute of Philosophy, Ljubljana; researcher), Dr. Mojca Novak (Ph.D. Institute for Sociology; researcher), Dr. Rudi Rizman (University of Ljubljana, Faculty of Fine Arts, professor), Dr. Iztok Saksida (University of Ljubljana, Faculty of Fine Arts, Sociology of Culture, professor and the head of the department), Stojan Sorčan (MA, Ph.D. in progress, University of Ljubljana, Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism; researcher), Dr. Darko Štrajn (Ph.D. Pedagogical Institute, Ljubljana, Director), Gregor Tomc (Ph.D. Candidate, Institute for Sociology, Ljubljana; researcher) and Marko Hren (MA. and Phd. in progress, University of Ljubljana, Faculty of Fine Arts, Director of the Peace Institute). The purpose for the foundation of the Peace Institute is to create a research center for the purpose of: 1. Research -research in phenomena of violence in general, -conflict research and research on conflict resolution, -research on nonviolent methods of security and defence systems, -research on peace education, -research on conversion of military economy for civilian purposes. 2. Education -education of post-graduate students for the above stated fields 3. Cooperation -cooperation with the research and university centers elsewhere in the world -cooperation with international institutions dealing with peace, education, security and development We offer cooperation in collaborative studies in the fields of transitions in central Europe, the role of civil society, the ethnical, minority and national questions and conflicts. Our ambition is to educate a number of experts who would be able to do scientific work in the issues numbered above, together with the fellows and colleagues in other centers around the world. At the moment, we are signing contracts for a set of preliminary studies and for one basic research. These studies are financed by the Slovene government. Our future objective is to join collaborative projects on European and wider scale. You are invited to become a member of International Scientific Council (ISC) which will serve as International Advisory Board. We are kindly asking you to accept this role which would help us communicate largely. The main functions of the members of the ISC would be: -to be informed on the Peace Institute projects and to disseminate information about its work -to inform us about research and education projects you are familiar with -to help us get in touch with other institutions with whom we could cooperate, especially by exchanging fellow researchers, and performing collaborative research -to inform us and help us obtain adequate literature and information -to monitor and advise the particular results of our work, especially the collaborative studies. The ISC will consist of 18 to 20 people from all over the globe. We hope that all of you could come as guests of our institute to Ljubljana within the next few years, especially when you are around in Europe. But we do not plan any meeting of the ISC within the next 5 years. The official opening of the Peace Institute will be June 20, 1991 and we would like to hear your answer at the latest until June, 8. We hope that you will agree to cooperate with us and if so, please be free to send us immediately your Curriculum, a one page abstract of your presentation, one photograph and a statement of endorsement. After receiving all of your papers, we will compile a promotion brochure in the English language, presenting the institute, its current projects, ambitions and abilities and we will send you a sufficient number of copies that you will be able to distribute to your own contacts. Looking forward to hearing from you Marko Hren 3.2.21 Vabilo dr. Janezu Drnovšku koncem maja 1991 -častno sponzorstvo Mirovni inštitut Mestni trg 13, 61 000 Ljubljana. Tel. 224666 Dr. Janez Drnovšek Predsedstvo SFRJ Spoštovani Mirovni Inštitut se ustanavlja na podlagi 8. člena Zakona o zavodih Ustanovitelji so Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, Ljubljana, ki ga zastopa Marko Hren, in pa vrsta posameznikov, ki so se v minulih letih udejstvovali na področju znanstvenega dela, s katerim se bo inštitut ukvarjal: Sašo Gazdič, Mojca Hudolin Vidovič, Mag. Vlasta Jalušič, Mag. kandidat Tonči Kuzmanič, Dr. Tomaž Mastnak, Dr. Mojca Novak, Dr. Rudi Rizman, Dr. Iztok Saksida, Mag. Stojan Sorčan, Dr. Darko Štrajn in Dr. kandidat Gregor Tomc. Ti ljudje tudi jamčijo in nosijo odgovornost za upravljanje inštituta. Mirovni inštitut je lahko samo inštitucija, ki presega nacionalne okvire, zato je njegov znanstveni svetovalni organ sestavljen iz štiriindvajsetih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov z vseh kontinentov:Dr. Brian Martin (Avstralia), Mag. Arno Truger (Avstrija), Dr. Peter Bruck (Kanada, Avstrija), Dr. Julio Quan (Kosta Rika), Dr. Jean Marie Muller (Francija), Mary Kaldor (Anglija), Dr. Michael Randle (Anglija), Dr. Ferenc Miszlivetz (Madžarska), Dr. L'Abate Albert (Italija), Dr. Antonio Papisca (Italija), Dr. Anima Bose (Indija), Dr. Johan Galtung (Norveška), Dr. Grodzinski Piotr (Poljska), Dr. Juan Gutierrez (Baskija, Španija), Dr. Andreas Gross (Švica), Dr. Peter Wallensteen (Švedska), Dr. Gene Sharp (ZDA), Dr. Dietrich Fischer (ZDA), Dr. Silva Mežnarič (Zagreb), Dr. Slavko Grebo (Sarajevo), Mag. Milan Divjak (Maribor), Dr. Radmila Nakarade, Mag. Sonja Licht (Beograd), Dr. Anton Grizold, Dr. Danilo Turk (Ljubljana). Inštitut bo opravljal dejavnosti znanosti oziroma raziskovanja in vzgoje ter izobraževanja na področju kulture miru in nenasilja, mirovne vzgoje, nasilja, konfliktov, ustrojev varnosti, konverzije vojaškega aparata v civilne namene ter drugih tem povezanih z vprašanji miru in nasilja. V okviru navedenih tem bo inštitut opravljal založniške in publicistične dejavnosti, ena bistvenih metod dela pa so mednarodne komunikacije, zlasti z rednim informatorjem (na četrtletje) v angleškem jeziku, z vključevanjem v mednarodne komunikacijske mreže in z organizacijo seminarjev, predavanj in kongresov z mednarodno udeležbo. Ustanovitev inštituta so podprli: Predsedstvo R Slovenije, Republiški sekretariat za raziskovalno dejavnost in tehnologijo ter Občina Ljubljana Center, prve raziskave pa bomo opravili za republiške sekretariate za ljudsko obrambo in za notranje zadeve ter za sekretariat za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in telesno kulturo mesta Ljubljana. Prosimo vas, da postanete častni sponzor ustanovitve mirovnega inštituta Z radostnimi pozdravi Marko Hren 3.2.22 Pismo Drnovšku 8 junija 1991 začasni naslov: Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, tel. 061-224666, doma 061-273121 Ljubljana, 8. junij 1991 Dr. Janez Drnovšek Spoštovani, vaša odločitev, da boste sprejeli vlogo častnega sponzorja ob ustanovitvi Mirovnega inštituta v Ljubljani me je vzradostila in vspodbudila. Kot že večkrat rečeno s pozornostjo spremljam in globoko cenim vaša dosledna prizadevanja za nadaljevanje dialoga za miren razplet krize v Jugoslaviji. Sodelavci Mirovnega inštituta tako doma kot v svetu bomo storili vse kar je v naši moči, da se bo prizadevanjem kot so vaša, nudila strokovna opora.Zato nas toliko bolj veseli, da izražate pripravljenost za sodelovanje. Želimo si, da bi se udeležili skromne promocije inštituta, ki bo 20. junija 1991 ob 14.00 uri v prostorih krajevne skupnosti Stara Ljubljana, na Starem trgu 2. Na promociji bi z vašo prisotnostjo želeli tudi vaš nagovor. V kolikor se vabilu ne boste mogli odzvati, vas prosimo, da vaše misli ob ustanovitvi Mirovnega inštituta v Ljubljani zapišete v sporočilu, ki ga bomo prebrali zbranim na slovesnosti ter posredovali javnosti. Vaše sporočilo bomo z vašim dovoljenjem objavili v verziji promocijske brošure v angleškem jeziku. V prilogi vam pošiljam besedilo predstavitve inštituta, ki bo objavljeno v brošuri ob ustanovitvi, 20. junija. Brošura je v tisku, zato vam pošiljam kopije besedil. Želim vam radostnih dni Marko Hren 3.2.23 Pismo članom upravnega sveta MI, maja 1992 Članom upravnega sveta Spoštovani! To pismo vam pišemo, da bi vas obvestili o delu v Mirovnem inštitutu in o nekaterih spremembah, do katerih je prišlo v Mirovnem inštitutu po zadnji seji sveta, decembra 1991. Naš namen je bil, da novo sejo sveta skličemo koncem meseca junija, vendar so nas dogodki ob obilici dela prehiteli in bomo sejo sklicali v začetku septembra. Minilo je leto dni od naše ustanovitve. V tem času je stekla naša temeljna raziskava Sociologija vojske in nedavno smo Ministrstvu za znanost in tehnologijo oddali prva raziskovalna poročila. Fazno poročilo je bilo izdelano in predano tudi za raziskavo Droge in nasilje. V prvem polletju tega leta smo zaključili seminarsko -konzultacijsko serijo, ki smo jo z jesenskimi seminarji izvajali skupaj z avstrijskim mirovnim inštitutom, ter v maju mesecu izdali publikacijo v angleškem jeziku Yugoslavija War. Publikacijo vam prilagamo skupaj s časopisom The Intruder, ki ga sodelavci inštituta soustvarjamo in tudi vas ponovno vabimo k sodelovanju. Marca letos smo organizirali nekajdnevni seminar o Interaktivni metodi za reševanje konfliktov z gosti iz Center for Psychological Studies in the Nuclear Age, Cambridge, ZDA, v Aprilu pa konferenco o demilitarizaciji na otoku Visu. Skupaj z Univerzo v Bradfordu, Anglija, in Univerzo v Padovi, Italija ter oddelkom za socioologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani smo januarja letos izdelali program razvoja mirovnih študij na ljubljanski univerzi in ga predložili shemi TEMPUS. V kolikor nam bo uspelo sredstva za ta ambiciozni projekt pridobiti iz tega naslova, bomo letošnjo jesen v veliki meri zaposleni s to nalogo, v kolikor pa nam to ne bo uspelo, smo z vsemi partnerji trdno odločeni iskati nove vire. Od 19. do 25. julija organiziramo drugi mednarodni seminar o vzgoji za mir v Kopru in morda boste imeli čas, da nas obiščete. V inštitutu smo v tem letu zagotovili nekatere bistvene tehnične rešitve, zlasti z vzpostavitviju računalniškega komunikacijskega sistema, s katerim smo se povezali tudi v mednarodne mreže (Association of Progressive Communications, Green Net, Peace Net, Conflict Net). Preko poletja urejamo knjižnico in dokumentacijski center, pri čemer nam izdatno pomaga prostovoljec David Joahim, ki jo končal mirovne študije v Kaliforniji in pri nas ostaja do septembra. Za šest mesecev smo v inštitut pritegnili tudi sodelavca iz oddelka za mirovne študije Univerze v Ulstru, Severna Irska, ki se bo v svojem raziskovalnem delu osredotočil na primerjavo nekaterih regij bivše Jugoslavije s konfliktom šestih dežel na Irskem, ter zlasti na ugotavljanje pravno-formalnega statusa manjšin v problematičnih regijah bivše Jugoslavije. Kot veste, so se koncem lanskega leta v inštitutu zaposlili trije raziskovalci -Vlasta Jalušič, Doroteja Lešnik in Sašo Gazdič. Kolektiv zaposlenih se je tako vzpostavil skupaj z nalogami, ki so jih zaposleni začeli opravljati, s tem pa je prišlo do potrebe po vzpostavljanju organziacijske sheme inštituta, kar nam je pomladi povzročilo prve težave. Ugotovili smo, da potrebujemo več administrativne moči in da je bila naša prvotna ocena, da potrebujemo part time sekretarko napačna. Hkrati se je Mojca Hudolin, ki je mesto sekretarke opravljala, odločila, da zaradi dokončanja študijskih obveznosti in zaradi prevelike obremenitve na tem delovnem mestu, Mirovni inštitut zapusti. Marko Hren, ki je zasedal mesto direktorja inštituta, pa je to mesto že pred ustanovitvijo prevzel pod pogojem, da je to začasna funkcija v fazi ustanavljanja. Tudi on mora preusmeriti večino energije v dokončanje študija. Zato smo se po globjem premišljevanju odločili za spremembe v organziacijski shemi inštituta. Najprej smo rešili vprašanje operativnega vodenja inštituta in zaradi teamske dinamike ter razbremenitve direktorja uvedli kolektivno telo odločanja, ki tako sestoji iz izvršilnega sveta, ki ga sestavljajo vsi zaposleni in vsi nosilci projektov. Ta skupina hkrati opravlja funkcije nadzora nad financami. Obenem smo se odločili da namesto delavnega mesta sekretarke/ sekretarja uvedemo mesto tajnice/ tajnika. Po objavljenem razpisu v maju smo na to mesto sprejeli kandidatko Karmen Mastnak, ki je redno zaposlitev s 6 mesečno poskusno dobo začela s 1. julijem 1992. O možnih in smiselnih organizacijskih spremembah smo začeli razpravljati konec aprila, v mesecu maju pa smo sprejeli provizorne rešitve opisane zgoraj. Dejansko Mirovni inštitut upravlja kolektiv, formalno pa ga pravno še vedno zastopa Marko Hren. Zavedamo se nujnosti sklica sveta, na katerem bi naše pragmatične rešitve prediskutirali, jih dokončno oblikovali in sprejeli nujne statutarne korekcije. Kot že rečeno, nas je čas prehitel in sveta pred počitnicami nismo uspeli sklicati. Upamo, da bo seja sveta, ki jo bomo sklicali takoj, ko vas bo večina v Ljubljani, toliko bolj koristna in prijetna. Lepe pozdrave Sašo Gazdič, Marko Hren, Doroteja Lešnih, Vlasta Jalušič, Tonči Kuzmanič, Gregor Tomc in Karmen Mastnak 3.2.24 Pismo ustanoviteljem MI maja 1991 Mirovni inštitut Mestni trg 13 61000 Ljubljana Ljubljana 16. maj 1991 Dragi-e soustanovitelji-ce Takole, vloga za registracijo je na sodišču in imamo nekaj dni časa, da se pripravimo na ustanovitev. Ob ustanovitvi smo si zamislili naslednje aktivnosti: 0.-ustanovitev 1.-podpis pogodb za raziskave, kar je seveda glavna stvar 2.-žur promocija s cocktail-party za sodelavce, sponzorje in medije 3.-mednarodna promocija, z iskanjem članov-ic iz mednarodnega sveta Ad. 0. Celotna ustanovna dokumentacija je pripravljena. Razen dokazil o zagonskih sredstev, kar pa lahko priložimo k vlogi naknadno. Da ne prihaja do nove zamude, bomo kopije nakazil dostavili naslednji teden. V tej pošti so položnice in prosim, da jih nemudoma nakažete, če nimaš keša, bomo založili drugi. Kopije virmanov potrebujemo do četrtka zjutraj. Ad. 1. Zadevščina visi predvsem na Gregorju. Zlasti veliko dela bo pri pripravi pogodb za aplikativne raziskave. Pogodbe moramo imeti pripravljene v naslednjih 10 dneh in jih takoj po uradni registraciji inštituta ponuditi naročnikom v podpis. Ad. 2. Čas in mesto dogodka bomo določili takoj, ko bomo dobili prostor. Kot kaže danes se nam smehlja zelo ugodna lokacija in zelo lepi prostori, v katere bi se lahko vselili že naslednji teden. Pa naj ostane to presenečenje. Računam pa, da bo dogodek pred 5. junijem. Koga naj vse povabimo -dežujte z imeni (zlasti sponzorjev). Ad. 3.Izdeluje se celostna podoba (immage) inštituta. Prvi izdelek bo samopredstavitvena brošura v dveh jezikih -slovenski in angleški. V njej bodo predstavljeni vsi ustanovitelji. Zato potrebujemo v obeh jezikih od vsakogar po eno stran samopredstavitve (kratek CV), z tekočimi projekti, na katerih delate in s posebnim interesom znotraj delovanja inštituta itd.. Za potrebe arhiva in zaradi informiranosti pa potrebujemo tudi kompletne CV z bibliografijami -spet v dveh jezikih. Vse to do 25. maja. Nadalje bo v brošuri zajeto še: predstavitev temeljne in aplikativnih raziskav, ambicije za prihodnje in opredelitev naših zmožnosti in želja zlasti za mednarodno sodelovanje. Posebej se bomo s prošnjo obrnili na ljudi, ki bi jih želeli imeti v International Scientific Council in še posebej na ljudi, ki nam bodo pomagali pri navezovanju stikov za kolaborativne raziskave in sponzorstva in druga sodelovanja (fellow researchers, izmenjava imformacij, literature, itd.). Hkrati bi v svet poslali tudi nekaj naših avtorskih tekstov, zlasti v smislu refleksije o situaciji na Balkanu. Kdor ima tekste (v angleščini), naj jih pošlje in in jih bomo razdelili vsem, ter se nato odločili, katere bi razposlali. Za vse te reči te prosim za sodelovanje. Prinesi ali pošlji predloge, naslove, zamisli itd. Takoj, ko bo znano kaj več konkretnega, bomo sklicali prvo (oziroma drugo) sejo sveta. Za vse reči se prosim obrni na Markota (224666) ali na Mojco (557451). Mojca je že v redni službi in dela s polno paro. Upam, da bo naslednji dopis že na laserskem tiskalniku (ki smo ga mimogrede plačali že pred 14 dnevi) in na papirju z urejeno pričesko. Želim tebi in tvojim bližnjim, radostnih dni Marko P.S.Držite pesti za prostore, ki jih imamo na trnku V koverti najdi še: -položnico za nakazilo ustanovnega deleža -ustanovni akt inštituta/ kopija -vabilo na predavanje Dietricha Fischerja / prosim, da obvestiš o predavanju svoje sodelavce-ke, tako, da razobesiš letake. -prvo verzijo logo znaka za inštitut in znaka za mirovne sponzorje 3.2.25 Zapisnik Gibanja za kulturo miru in nenasilja, aprila 1991 Gibanje za kulturo miru in nenasilja Mestni trg 13 61000 Ljubljana Zapisnik razširjene seje sveta Gibanja za kulturo miru in nenasilja z dne 24. aprila 1991 prisotni člani sveta: Sašo Gazdič, Smiljana Poldrogovac, Vlasta Jalušič, Nace Kalin, Barbara Zupančič, Pika Gramc, Marko Hren, Stojan Sorčan, Gregor Tomc, Mateja Poljanšek dodatno vabljeni: Dr. Darko Štrajn, Mojca Hudolin Vidovič, Dr. Rudi Rizman, Dr. Iztok Saksida, Dr. Mojca Novak in Tonči Kuzmanič. Od članov sveta se je opravičil dr. Tomaž Mastnak in poslal pisni pristanek k gradivu, ki je bilo priloženo za obravnavo. Od dodatno vabljenih se je opravičili Tonči Kuzmanič. Dnevni red 1. ustanovitev Mirovnega inštituta 2. obravnava in sprejem ustanovnega akta in statuta inštituta Gradivo za drugo točko dnevnega reda (predlog ustanovnega akta in predlog statuta inštituta), je razdeljeno prisotnim. Zapisnik vodi Sašo Gazdič Ad. 1. Člani sveta so soglasno sprejeli sklep, da Gibanje za kulturo miru in nenasilja (v nadaljevanju gibanje) ustanovi Mirovni inštitut (v nadaljevanju inštitut). Svet je v skladu z 11. členom zakona o zavodih predlagal za vršilca dolžnosti direktorja inštituta Marka Hrena, . Marko Hren je s tem sklepom pooblaščen, da zastopa Gibanje v svetu inštituta in tako zastopa Gibanje pri ustanovitvi, pripravah za začetek dela in pri vodenju inštituta. Svet je sklenil, da vloži v inštitut ustanovni kapital v obliki opreme v višini 8.000 DEM. Pravice Gibanja do opreme se opredelijo v pogodbi, ki jo po ustanovitvi inštituta skleneta gibanje in inštitut. Svet je sklenil, da ima inštitut do zagotovitve prostorov sedež v prostorih gibanja na Mestnem trgu 13. Svet je sklenil, da se kandidatka za sekretarko inštituta, Mojca Hudolin Vidovič, zaposli s 1. majem pri Gibanju in opravlja dolžnosti v zvezi z ustanovitvijo in začetkom dela inštituta. Ad. 2. Zaradi prisotnosti dodatno vabljenih na sejo ima druga točka hkrati status prve seje Sveta Inštituta. Ugotovljeno je, da je prisotna večina predvidenih soustanoviteljev inštituta. Tomaž Mastnak je poslal pisni pristanek za status soustanovitelja in se strinja z predlaganim ustanovnim aktom in statutom. Pri obravnavi ustanovnega akta inštituta je bila v diskusiji sestava soustanoviteljev. Po krajši diskusiji so se prisotni strinjali, da se med soustanovitelje doda Mojca Hudolin Vidovič. Soustanovitelji so se strinjali, da vsak vloži ustanovni kapital v višini 50 DEM. Na predlog Darka Štrajna in Vlaste Jalušič, se v ustanovnem aktu in statutu inštituta spremeni odločanje v svetu tako, da v primeru, ko ni dosežen konsenz svet odločaz dvotretjinsko večino vseh članov sveta in ne prsotnih članov sveta. Na predlog Gregorja Tomca se črta specifikacija sestave mednarodnega strokovnega sveta po strokovnih področjih (10 člen statuta). Z zgoraj navedenimi dopolnitvami in spremembami je bil s konsenzom sprejet ustanovni akt in statut inštituta. Svet inštituta je sprejel predlog sveta Gibanja za kulturo miru in nenasilja, da se za vršilca direktorja inštituta imenuje Marko Hren. Za vršilca direktorja programa pa je svet imenoval Gregorja Tomca. Za predsednika sveta je imenovan Darko Štrajn. Svet se tudi strinja, da se Mojca Hudolin Vidovič s 1. majem 1991 zaposli pri Gibanju in opravlja naloge, povezane z ustanavljanjem inštituta. Na predlog Darka Štrajna, se je svet z navdušenjem strinjal, da se ustanovni delež soustanoviteljev porabi za organizacijo slavnostne prireditve ob ustanovitvi inštituta. Marko Hren je zadolžen za urejanje formalnosti v zvezi z ustanovitvijo inštituta. Vsi člani sveta pa so zadolženi, da do naslednje seje sveta pripravijo predloge za sestavo mednarodnega strokovnega sveta. Ljubljana, 24. aprila 1991 Zapisal Sašo Gazdič 3.2.26 Pismo ustanoviteljem MI 16 maj 1991 Mirovni inštitut Mestni trg 13 61000 Ljubljana Ljubljana 16. maj 1991 Dragi-e soustanovitelji-ce Takole, vloga za registracijo je na sodišču in imamo nekaj dni časa, da se pripravimo na ustanovitev. Ob ustanovitvi smo si zamislili naslednje aktivnosti: 0.-ustanovitev 1.-podpis pogodb za raziskave, kar je seveda glavna stvar 2.-žur promocija s cocktail-party za sodelavce, sponzorje in medije 3.-mednarodna promocija, z iskanjem članov-ic iz mednarodnega sveta Ad. 0. Celotna ustanovna dokumentacija je pripravljena. Razen dokazil o zagonskih sredstev, kar pa lahko priložimo k vlogi naknadno. Da ne prihaja do nove zamude, bomo kopije nakazil dostavili naslednji teden. V tej pošti so položnice in prosim, da jih nemudoma nakažete, če nimaš keša, bomo založili drugi. Kopije virmanov potrebujemo do četrtka zjutraj. Ad. 1. Zadevščina visi predvsem na Gregorju. Zlasti veliko dela bo pri pripravi pogodb za aplikativne raziskave. Pogodbe moramo imeti pripravljene v naslednjih 10 dneh in jih takoj po uradni registraciji inštituta ponuditi naročnikom v podpis. Ad. 2. Čas in mesto dogodka bomo določili takoj, ko bomo dobili prostor. Kot kaže danes se nam smehlja zelo ugodna lokacija in zelo lepi prostori, v katere bi se lahko vselili že naslednji teden. Pa naj ostane to presenečenje. Računam pa, da bo dogodek pred 5. junijem. Koga naj vse povabimo -dežujte z imeni (zlasti sponzorjev). Ad. 3.Izdeluje se celostna podoba (immage) inštituta. Prvi izdelek bo samopredstavitvena brošura v dveh jezikih -slovenski in angleški. V njej bodo predstavljeni vsi ustanovitelji. Zato potrebujemo v obeh jezikih od vsakogar po eno stran samopredstavitve (kratek CV), z tekočimi projekti, na katerih delate in s posebnim interesom znotraj delovanja inštituta itd.. Za potrebe arhiva in zaradi informiranosti pa potrebujemo tudi kompletne CV z bibliografijami -spet v dveh jezikih. Vse to do 25. maja. Nadalje bo v brošuri zajeto še: predstavitev temeljne in aplikativnih raziskav, ambicije za prihodnje in opredelitev naših zmožnosti in želja zlasti za mednarodno sodelovanje. Posebej se bomo s prošnjo obrnili na ljudi, ki bi jih želeli imeti v International Scientific Council in še posebej na ljudi, ki nam bodo pomagali pri navezovanju stikov za kolaborativne raziskave in sponzorstva in druga sodelovanja (fellow researchers, izmenjava imformacij, literature, itd.). Hkrati bi v svet poslali tudi nekaj naših avtorskih tekstov, zlasti v smislu refleksije o situaciji na Balkanu. Kdor ima tekste (v angleščini), naj jih pošlje in in jih bomo razdelili vsem, ter se nato odločili, katere bi razposlali. Za vse te reči te prosim za sodelovanje. Prinesi ali pošlji predloge, naslove, zamisli itd. Takoj, ko bo znano kaj več konkretnega, bomo sklicali prvo (oziroma drugo) sejo sveta. Za vse reči se prosim obrni na Markota (224666) ali na Mojco (557451). Mojca je že v redni službi in dela s polno paro. Upam, da bo naslednji dopis že na laserskem tiskalniku (ki smo ga mimogrede plačali že pred 14 dnevi) in na papirju z urejeno pričesko. Želim tebi in tvojim bližnjim, radostnih dni Marko P.S.Držite pesti za prostore, ki jih imamo na trnku V koverti najdi še: -položnico za nakazilo ustanovnega deleža -ustanovni akt inštituta/ kopija -vabilo na predavanje Dietricha Fischerja / prosim, da obvestiš o predavanju svoje sodelavce-ke, tako, da razobesiš letake. -prvo verzijo logo znaka za inštitut in znaka za mirovne sponzorje 3.2.27 Opomnik za sestanek sveta MI 27. maja 1991 1. tekoče informacije prostori, oprema, statusne zadeve, Fischer, Mary 2. urejanje promocijske brošure v slovenščini, uredništvo, vsebina, roki vsebina: prezentacija posameznikov: abstract + fotka prezentacija mednarodnega strokovnega sveta prezentacija raziskav prezentacija ambicij /izobraževanje, izdajateljske dejavnosti, seminarske dejavnosti, mednarodne ambicije promocija sponzorjev roki: 5. junij v oblikovanje in v tisk -stiskano do 20 junija 3. raziskave / pogodbe aplikativne študije in bazična raziskava 4. potrditev sponzorske kampanje roki, medijski sponzorji, dejanski sponzorji vprašanje Drnovška in Kučana 5. sestava mednarodnega znanstvenega sveta Evropa: Mary Caldor, GB, Andrew Rigby, Bradford, Gernika, Johan Galtung, Oslo, Andi Gross, Zurich, Peter Wallenstein, Upsala Neighbours: Ferenc Miszlivetz, Budapest, Arno Truger, Schlinig, Antonio Papisca, Padova, Alberto L'Abate, Florence, USA: Gene Sharp, Boston, Dietrich Fischer, New York, Peter Brock, Ottawa -Salcburg Third World: Hulio Quan, Costa Rica Australia: Brian Martin Japan: Tuki miki taki Otu Slovenia: Turk, Grizold, Bučar Jugoslavia: Silva Mežnarič, Sonja Liht, Radmila Nakarade 6. seminar jeseni V dveh etapah: call for papers, seminar in Slovenia seminar internationale in Schlinig 7. mirovni forum -diskusijski klub 8. promocijski dogodek, 20 junij 1991 3.2.28 Pisna diskusija za Svet za Ljudsko obrambo predsedstva april 1991 Marko Hren Gibanje za kulturo miru in nenasilja Pisna diskusija za dnevni red 5. seje sveta za ljudsko obrambo, pri PREDSEDSTVU R SLOVENIJE Ljubljana12. 4.1991. Ad.1. Predlog izhodišč za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti R Slovenije (Predsedstvo) Ad 2. Delovni osnutek zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije (RSLO 91), Beroč predlog izhodišč za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti R Slovenije, se po prvih straneh vzbuja občutek, podoben tistemu ob branju okrožnic jugoslovanskega generalštaba iz povojnih let.. Pa vendar je to dokument, ki ga pripravlja sedanje predsedstvo R Slovenije. Isto predsedstvo, katerega štirje člani so pred dnevi podpisali deklaracijo za mir. Zaključek, ki se po dolgi uverturi ogroženosti iz vseh strani in odznotraj izpelje v omenjenem dokumentu je, da naj se v Sloveniji zasnuje varnostni sistem v izhodišču na: statusu oborožene nevtralnosti. Tudi formulacija, ki je v nekaj vrsticah vrinjena na četrti strani (po naštevanju ogroženosti in pred operacionaliziranjem oboroženih sil in sistema zaščite in reševanja) in ki se glasi "Pri tem pa mora izhajati iz najširše zasnovane varnosti, ki temelji na zagotavljanju univerzalne varnosti in demilitarizaciji kot edinem mehanizmu, s katerim je mogočev doglednem času preseči. dosedanji prevladujoči način zagotavljanja varnosti z vojaškimi sredstvi.", izzveni v takem kontekstu kot prazna in abstraktna demagogija, v običajnem žargonu, češ, vsi smo za mir. Kot vemo, je bila tudi Jugoslavija sila miroljubna država, kot smo večkrat slišali, je bila cela Jugoslavija eno samo mirovno gibanje in večkrat so nam (mirovnikom) očitali, da zato ne potrebujemo nobenih posebnih mirovnikov. Ob branju zastavljenega koncepta tega predsedstva si ne morem pomagati, da mi misli ne uhajajo na stare čase državne demagogije. Ob dejstvu, da je večina članov predsedstva in velik del slovenske javnosti, podpisala mirovno deklaracijo smo lahko več kot presenečeni nad ignoranco avtorjev osnutka, ki ob zapisani misli "...temelji na zagotavljanju univerzalne varnosti in demilitarizacije kot edinem mehanizmu..." ne operacionalizira enega samega koraka, ki bi vodil v tej smeri. Obenem je moč verjeti, da so avtorji napravili ta dokument na podlagi delovnega osnutka zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije (RSLO 91), ne da se pa prepoznati elementov, ki naj bi jih avtorji upoštevali na podlagi Stališč Sveta Predsedstva Republike Slovenije za ljudsko obrambo in rezultatov raziskav o nacionalni varnosti Republike Slovenije. Zlasti v razpravah na svetu za LO smo večkrat poudarili, da je potrebno logiko razmišljanja o varnosti povsem obrniti, podpisi štirih članov predsedstva in večih članov Sveta na Deklaracijo za mir pa so to samo še potrdili. Največja nevarnost, pred katero je posvariti in jo v sebi skrivata dokumenta pa je, da nakazujeta dvoje največjih nevarnosti za Slovenijo: socialne konflikte in JLA. Obe nevarnosti sta notranje narave. Ena zahteva poseben tretma (socialni konflikti), katerega se študija niti dotakne ne, drugi spet zahteva poseben tretma, saj je nevarnost JLA nevarnost v prehodnem obdobju do ureditve razmerij Slovenije z Jugoslavijo. Ustanavljanje slovenske vojske v taki obliki, kot jo predvideva predlagatelj, oba konflikta (dolgoročno pa zlasti prvega) celo zaostruje. Zato predlagam: -da se oba dokumenta: delovni osnutek zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije (RSLO 91) in Predlog izhodišč za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti R Slovenije (Predsedstvo R Slovenije 91) povsem redigirata in sicer tako da se -izhaja iz principa nenasilnega in dialoškega razreševanja konfliktov, zlasti pa za razreševanje konfliktov v zgodnji fazi njihovega nastajanja (v fazi problema) tako na ravni mednacionalnih in meddržavnih odnosov, kot na ravni notranje družbene dinamike -da se pri tem največjo pozornost posveti dolgoročnemu saniranju gospodarstva, ki naj prepreči socialne konflikte ter kratkoročnemu vlaganju v miroljubno razreševanje današnje krize -v izhodišču varnostnega sistema zasnujemo sistem za jačanje družbenih plasti v smislu zdrave in močne populacije, za primere problemov in konfliktov pa predvidimo mehanizme in instituicije za nenasilno razreševanje konfliktov -da v principu ustvarjamo take strukture in naravnanosti, ki gradijo pogoje za demilitarizacijo. Predlagam, da vsebuje redigirani dokument Ad. 1. tri zaključene sklope: -uvod, ki naj opredeljuje strateško in razvojno usmeritev varnostnega sistema, -prvi del, ki naj operacionalizira korake za vzpostavitev aktivne in globalne mirovne politike in univerzalnega koncepta varnosti -drugi del ki naj operacionalizira potrebne korake za umirjanje obstoječih konfliktov in kriz ter tiste dejavnosti, ki bodo služile kot obramba v skrajni sili, oziroma v primeru oboroženih agresij. Pojasnilo: Predsedstvu republike Slovenije predlagam, da v svojih izhodiščih za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije na prvem mestu in v uvodu navede elemente iz Deklaracije za mir, ter jih opremi z odstavkom na 4 strani predvidenega osnutka izhodišč, ki se glasi "Izhajati mora iz najširše zasnovane varnosti, ki temelji na zagotavljanju univverzalne varnosti in demilitarizaciji, kot edinem mehanizmu, s katerim je mogoče v doglednem času preseči dosedanji prevladujoči način zagotavljanja varnosti z vojaškimi sredstvi. Republika Slovenija bi morala v ta namen razglasiti trajno nevtralno politiko, ki bi jo uresničevala na načelih enakopravnega sodelovanja držav in narodov ter aktivne mirovne politike in nenasilnega razreševanja sporov. To pomeni bistveno zmanjšanje sedanjih oboroženih sil, zmanjšanje stroškov za obrambo in demilitarizacijo kot končni cilj te politike." Predlagam, da takemu uvodu, ki nakazuje strateško in dolgoročno razvojno orientacijo varnostnega sistema sledi operacionalizacija sistema aktivne varnostne mirovne politike. Elemente za aktivno mirovno politiko se temu zapisu prida v posebni prilogi, v kolikor se bo svet strinjal z predlogom za redigiranje. V drugem delu naj sledijo ugotovitve in predvidevanja sedanjih objektivnih elementov ogrožanja posebej še v prehodnem obdobju do pridobitve suverenosti, definiranja odnosov v Jugoslaviji in umika JLA. Pri tem naj bo predočena analiza konkretnih in najbolj verjetnih virov ogrožanja, ki se jih predvideva, ter se predvidi predvsem postopke zoper te, najbolj verjetne scenarije. Pogrešam omembo in razčlembo po mojem mnenju najbolj verjetnega scenarija jugoslovanske prihodnosti -ne glede na politični ustroj v prihodnosti, bo problem Plitvic in krajine ostal nerešen. Vsaj nekaj mesecev se bo napetost iz večih razlogov samo še zaostrovala. Jugoslavijo čaka bolj kot drugi črni scenariji, scenarij dolgotrajnih lokalnih nacionalnih in medreligioznih konfliktov (sindrom Severne Irske) in terorizma, zlasti na polih srbi-albanci na Kosovu in srbi-hrvatje v kninski regiji. Oboje konfliktov generira oborožene samoorganizirane grupacije, ki jih bodo podpirale skrajno desničarske stranke v posameznih republikah (podobno kot Hari Batasuna v Euskadi). Sledilo bo dolgo obdobje vzdrževanja napetosti in trenja z občasnimi terorističnimi aktivnostmi, ki se bodo najverjetneje razširile tudi na Slovenijo (predvsem na hrvaška predstavništva v tej republiki). Neprestane napetosti bodo vspodbudile valove beguncev in emigrantov, militarizacija vseh območij v jugoslaviji pa bo vodila v še večjo ekonomsko krizo in v desničarsko politiko v vseh republikah. Tega (bržkone najbolj verjetnega) aspekta se omenjene študije sploh ne dotikajo. Predvsem pa je nedopustno, da se konstituira slovenska armada brez razgrajevanja možnosti za Slovenijo brez vojske. In dokument, ki ga obravnavamo, konstituira armado z nepredvidljivimi posledicami -ne definira obsega vojaških izobraževalnih ustanov, prav smešno se dotakne aviacije in mornarice z naravnost porogljivim stavkom "Letalstvo sestavlja skupina helikopterjev in skupina drugih letal, mornarico pa skupina oboroženih ladij." kot da se avtorji ne bi zavedali, da vzpostavitev mornarice in letalstva pomeni izjemna sredstva. Kaj to pomeni skupina letal? Eno letalo, dvoje, deset? Miljon dolarjev, dva, deset? Ravno tako je navedena povsem iluzorna in samomorilska trditev, da se bo vzpostavljalo samo toliko vojaške industrije, kot jo potrebuje domači trg. Le komu ni jasno, da vojaška industrija potrebuje, tako v razvojnem smislu kot v proizvodnjem, mednarodno tržišče., ali pa ni moč razviti ustrezne kvalitete. Ad. Zasnova koncepta nacionalne varnosti Republike Slovenije Delovni osnutek pod tem naslovom, ki ga je izdelal Center za strateške študije pri republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo najprej govori o lastnostih morebitnih agresorjev in načinih agresije. Nato omenja pomen družbene in politične moči, kot temeljih moči države, vendar le v funkciji podpore oboroženi moči, in o varnostno vojaških vidikih v primeru agresije, V zvezi z zunanjo politiko dokument predvideva članstvo v evropskih in drugih mednarodnih strukturah ter dejstvo, da je treba razvijati dobre odnose. "Zaželjeni sistem varnosti R Slovenije naj bi temeljil na slovenski vojaškoobrambni tradiciji in na vrednotah sodobne slovenske družbe", pravijo avtorji, nakar navajajo primere iz borbene slovenske zgodovine, od kmečkih puntov do NOB. Varnostni sistem naj torej logično izhaja iz občutka ogroženosti in naj temelji na borbenem duhu. Orientacija tako utemeljenega varnostnega sistema je izrazito pasivna -reakcijska. Sledi logiki, ki najprej predpostavi, da bo prišlo do konflikta in nato predvidi, da bo konflikt prerasel v krizo in ta v oboroženo agresijo. Vse, s čimer se tak (reakcijski) varnostni sistem ukvarja je reakcija na krizo, ki eskalira v nasilje. Za razliko od takega, reakcijskega modela, se akcijski model pristopa do konfliktov spusti dve ravni niže po lestvici razvoja konfliktov in sicer do problemov in še dlje, do potreb. Nezadovoljene potrebe generirajo probleme, problemi, za katere ne najdemo rešitev, proizvajajo konflikte in konflikti,. ki se jih ne rešuje pozorno in dovolj zgodaj, prerastejo v krizo. Zastavljeni varnostni koncept za republiko Slovenijo se v prvi vrsti pripravlja na krizo, ne rešuje pa problemov, še manj se dotika potreb. Aktivni priostop k varnosti temelji na prvinah kooperativnosti, prijaznosti do drugih narodov, sposobnosti za dialog, strpnosti, pripoznavanju kulturne pestrosti in različnosti itd. Če se v obravnavani študiji neoboroženo upiranje agresiji postavlja zgolj v funkciji komplementarnosti oboroženemu in če je njeno "temeljno vodilo, da se obramba ne more izvajati zgolj z oboroženim bojem", potem to kaže na podcenljiv odnos do civilnega odpora, metod državljanske neposlušnosti, nesodelovanja z agresorjem, nenasilnih tehnik upiranja itd. Neoborožene tehnike se razume zgolj v funkciji potrebnega dopolnila oboroženemu boju in ne kot vredno in civilizacijsko sredstvo in humano državljansko držo. .Na nekem mestu se zato pojavi tudi lapsus , ko se povsem brez osnove enači neoboroženo z nenasilnim pri čemer je jasno, da v kolikor neoboroženi boj avtorji razumejo kot komplement oboroženemu, oba skupaj lahko predstavljata kvečemu bolj ali manj nasilno unijo, nikakor pa ne nenasilne. . V poglavju o civilni obrambi študija še enkrat omeni med najpomembnejšimi nalogami tudi: "mirovne pobude in nenasilno obrambo", ter " aktivno vključevanje v meddržavno in medrepubliško sodelovanje s pozicij miru, dobrososedskega sodelovanja in stalnega zbliževanja na enakopravnih osnovah z vsemi civilizacijsko in kulturno sorodnimi narodi". To pa je v zvezi z mirovno politiko na 130 straneh študije o konceptu nacionalne varnosti tudi vse kar se tiče mirovne politike. Pri tem se o njej govori povsem abstraktno, brez konkretnih predlogov, o oboroženem konceptu pa se govori v podrobnosti izpeljave.. To je skratka vojaška študija, ki govori o vojaški obrambi države, ne operacionalizira pa ničesar v zvezi z mirovno politiko. V takem konceptu nacionalne varnosti ni niti ene besede o raziskovalnem delu v zvezi s konflikti, ni ene besede o sistemih za reševanje konfliktov v zgodnji fazi njihovega nastajanja, ne o ukrepih za krepitev zaupanja z narodi, s katerimi so težave, ne o izobraževanju za mir, ne o krepitvi populacijske substance, civilne družbe itd.. Pri vsem tem ostaja še načelni pomislek v zvezi s sodelovanjem z drugimi narodi, ki se veže na dilemo o mevtralnosti in tako razvpitim vključevanjem v Evropo. Narodi s katerimi ima (bo imela) konflikte so bržkone ravno narodi, ki jih ne bi mogli šteti med civilizacijsko in kulturno sorodne a ravno zato je z njimi v kontekstu mirovne politike toliko več dela. Več ko je konfliktov več pozornosti in sodleovanja je potrebno. Politika nevtralnosti pomeni uravnotežene in enakovredne odnose do vseh partnerjev in izključuje večjo navezanost na enega od njih. Predlagani dokument je skratka študija pasivnega varnostno-obrambnega koncepta, ne razdeluje pa aktivnega pristopa k preprečevanju kriz in reševanju problemov. Razmišljanje o demilitarizaciji je brezpredmetno brez razmišljanja o izgradnji sistema in inštitucij za izvajanje globalne politike miru in nenasilnega razreševanja konfliktov. Govorci sekretariata za ljudsko obrambo so na večih mestih poudarili, da si država ne more privoščiti nobenih novih inštitucij, a to poudarjajo samo kadar gre za inštitucije miru. Ko gre za inštitucije vojne (vojaški inštituti, akademije, šolski centri, novi oddelki vojske) pa so razsipni in radodarni. Avtorji zasnove nacionalnega varnostnega sistema razmišljajo o vojaškem bojevanju in ne o razreševanju konfliktov, zato je razumljivo, da ne vidjo pogojev za demilitarizacijo. Zasnova koncepta nacionalne varnosti je zato potrebna korenitih sprememb predvsem ob dejstvu, da se dobršen del politične in javnomnenjske moči nagiba k mirovnemu konceptu, oziroma konceptu konkretnih korakov k demilitarizaciji. Na osnovi parametrov, ki jih narekuje krizni čas osamosvajanja, je nesmiselno zasnovati dolgoročni koncept varnosti. Dokument, ki smo ga dobili na mizo, lahko služi kvečemu kot gradivo za pripravo enega dela varnostnega koncepta in sicer tistega poglavja, ki govori o dejavnostih, ki so potrebne, ko dejavnosti iz prvih poglavij (poglavja o aktivni politiki miru in univerzalne varnosti) ne rodijo sadov. Ljubljana 12.4. 1991 3.2.29 Pismo Rajku Pirnatu, IS RS, pravosodje, maj 1991 MIROVNI INŠTITUT LJUBLJANA / v ustanavljanju c/o Center za kulturo miru in nenasilja Mestni Trg 13 61000 Ljubljana, Slovenija Tel. 061-224666 REPUBLIKA SLOVENIJA Izvršni svet Sekretariat za pravosodje in upravo Rajko Pirnat Zadeva: prostori za inštitut Pozdravljen Dogovori za vzpostavitev Mirovnega Inštituta v Ljubljani so prišli v zaključno fazo. Pet republiških vladnih resorjev, vključno s sekretariatom za raziskovalno dejavnost in tehnologijo je potrdilo pripravljenost za sodelovanje na raziskovalnih projektih in pogodbe za izdelavo študij bomo dogovorili takoj po formalni ustanovitvi inštituta. Končno je na voljo zakon o zavodih in nemudoma bomo sprožili postopek za registracijo. Po tem, ko bomo na osnovi zakona izdelali osnutek ustanovnega akta, te bom prosil tudi za pomoč pri čimprejšnji registraciji inštituta. Računamo pa, da bomo pričeli z rednim delom v drugi polovici aprila 1991. Dogovorjeni smo že za prve redne zaposlitve s 1. majem. Zaradi drastično skrčenega programskega dela, kot posledica skromnih možnosti, ki so nam na voljo, smo se odločili, da bo inštitut začel obratovati v prvih letih svojega delovanja v skromnejši obliki, kot smo prvotno načrtovali Zato so tudi naše prostorske potrebe precej manjše, kot smo predvideli v prvotnem eleboratu, ki vam je bil dostavljen pred slabim letom dni. Večino raziskovalnega dela bo opravljala skupina zunajih sodelavcev in v prvi fazi bodo v inštitutu zaposleni zgolj: -generalni sekretar/ka inštituta -en mladi raziskovalec -ena mlada raziskovalka. Raziskovalno delo mirovnega inštituta je izrazito interdisciplinarne narave, velik del študij pa bo neposrednega pomena za republiške in občinske izvršne oblasti, zlasti sekretariata za kulturo, izobraževanje, notranje zadeve, LO in zunanje zadeve. Zaradi možnosti komunikacije z obstoječimi izobraževalnimi in raziskovalnimi inštitucijami ter zaradi možnosti interakcije z zunanjimi sodelavci in sodelujočimi izvršnimi organi mesta in republike, se v tej fazi usmerjamo na lokacijo inštituta v občini Ljubljana Center. Temu primerno so na novo opredeljene prostorske potrebe naslednje: -prostor za dokumentacijo in referenčno knjižnico več kot 30 m2 -prostor za raziskovalno delo več kot 25 m2 -prostor za pisarno sekretarja/ke, komunikacije več kot 12m2 +sanitarije/ lahko v souporabi +zaželjena bližina/ možnost souporabe/ sejne dvorane za cca. 20 oseb. Potrebujemo torej tri delovne prostore z možnostjo (so)uporabe sanitarij in z zaželjeno bližino sejne dvorane za občasno souporabo. Prosim te, da uvrstite naše potrebe na seznam potreb, ki jih obravnava vaš sekretariat, in da nam sporočite, če boste našli ustrezne prostore. Mirovni inštitut bo začel z delom predvidoma v drugi polovici meseca aprila in ta čas tudi želimo nemestiti začetno ekipo zaposlenih. Prosimo, da nas v primeru, da želite kakršnekoli dodatne informacije, o tem obvestite na začasni kontaktni naslov Centra za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, tel. 061-224666. elim Ti radostnih dni in Te lepo pozdravljam Marko Hren P.S. Ne vem kakšni so vaši načrti v zvezi z bivšimi prostori inštituta za sociologijo na Cankarjevi ulici. Glede na bližino Društva za združene narode in UNICEF, s katerim imamo vsaj glede literature precej skupnega, bi bila za nas to bržkone ena od ustreznih variant. 3.2.30 Pismo skupščini Mestne občine Ljubljana, maj 1991 Mirovni inštitut/ v ustanavljanju začasni naslov: Mestni trg 13, 61000 Ljubljana Skupščini mesta Ljubljana Izvršni svet, Mestni trg 1 Ljubljana, 9. maj 1991 Prošnja za sodelovanje pri ustanovitvi Mirovnega inštituta v Ljubljani Spoštovani Mirovni Inštitut se ustanavlja na podlagi 8. člena Zakona o zavodih, URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Št. 12 -22.III.1991 Ustanovitelji so Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13, Ljubljana, ki ga zastopa Marko Hren, in pa vrsta posamenznikov, ki so se v minulih letih udejstvovali na področju znanstvenega dela, s katerim se bo inštitut ukvarjal: Sašo Gazdič, Mojca Hudolin Vidovič, Mag. Vlasta Jalušič, Mag. kandidat Tonči Kuzmanič, Dr. Tomaž Mastnak, Dr. Mojca Novak, Dr. Rudi Rizman, Dr. Iztok Saksida, Mag. Stojan Sorčan, Dr. Darko Štrajn in Dr. kandidat Gregor Tomc. Vsi ustanovitelji so bili tudi eni od ključnih akterjev pri demokratizaciji življenja pri nas, tako s svojem angažmajem v družbenih gibanjih, gibanju za človekove pravice, še zlasti pa so bili aktivni s svojimi analitičnimi in literarnimi prispevki v medijih obveščanja, s katerimi so odpirali prostor demokraciji. Reference in ugled ustanoviteljev, tako doma kot v svetu, služijo kot garancija, da bo znanstveni Mirovni inštitut taka inštitucija, ki bo svetu sporočala strokovna, pozitivna in afirmativna sporočila. Še zlasti je to inštitucija, ki bo igrala veliko vlogo prav v času, ko so vse oči svetovne javnosti uprte na Balkansko bojišče. Na ustanovitelje inštituta se že vrsto let obračajo številni raziskovalni, znanstveni, politični krogi in pa novinarji, ki iščejo informacije in rešitve za Jugoslavijo. Bržkone je ustanovitev inštitucij za mir, z Mirovnim inštitutom na čelu, v tem trenutku najbolj nujna naložba Slovenske države. Sploh ne samo ali v prvi vrsti za afirmacijo dobre volje te države, ki se svetu šele predstavlja, temveč predvsem zato, ker znanje razreševanja konfliktov krvavo potrebujemo. Inštitut opravlja dejavnosti znanosti oziroma raziskovanja in vzgoje ter izobraževanja na področju kulture miru in nenasilja, mirovne vzgoje, nasilja, konfliktov, ustrojev varnosti, konverzije vojaškega aparata v civilne namene ter drugih tem povezanih z vprašanji miru in nasilja. V okviru tem in projektov iz prvega odstavka tega člena inštitut opravlja tudi založniške in publicistične dejavnosti. Mesto Ljubljana vabimo da pri ustanovitvi inštituta sodeluje in sicer: Ime inštituta V imenu inštituta želimo vključiti geografsko informacijo: MIROVNI INŠTITUT LJUBLJANA. V skladu z zakonom o zavodih za to potrebujemo vašo privolitev in vas prosimo, da naši prošnji ugodite. Obrazložitev: Večina dejavnosti inštituta bo povezana z mednarodnimi komunikacijami in je geografska opredelitev inštituta v samem imenu zelo dobrodošla. Praviloma vsi podobni inštituti v svetu uporabljajo to tehniko (npr. SIPRI -Stockholm Institute for Peace Resarch, PRIO -Peace Research Institute Oslo, Austrian Peace Research Institute Stadt Schlinig itd..). S seminarskimi dejavnostmi in z drugimi komunikacijami s svetom, bo inštitut v veliki meri pripomogel k uveljavitvi mesta Ljubljane v svetu. Ustanovitelji so mesto Ljubljana v minulem desetletju dobro predstavili svetu kot mesto miru, kot mesto, ki se je na nenasilni način vedlo tudi v najtežjih okoliščinah. Sponzorstvo Mestu Ljubljana predlagamo, da podpre dejavnosti inštituta tako, da v zagonskem obdobju prvih 5 let zagotovi obveznosti prosto uporabo prostorov. Vlogo za dodelitev prostorov že imamo na občini center, s katero se tudi dogovarjamo in iščemo ustrezne prostore. Mesto Ljubljana pa prosimo, da najde na ravni mesta nameni sredstva za kritje najemnine in osnovnih stroškov. Mirovni inštitut bo pri vseh svojih dejavnostih uveljavljal in predstavljal mesto Ljubljano. Ustanovitelji jamčijo za kvaliteto svojih neprofitnih dejavnosti. Naročniki uslug so zaenkrat zlasti republiške in mestne vladne inštitucije (ministrstva za raziskovanje, za notranje, zunanje in obrambne zadeve), v prvi naslednji fazi pa se bomo vključili v mednarodne projekte, za katere se že dogovarjamo. Ustanovitelji inštituta želijo pri opravljanju svojega znanstvenega dela popolno neodvisnost. Dogovarjamo se za povezovanje z Univerzo v Ljubljani (dr. Toš), ki izraža pripravljenost, da se po tem, ko bodo zadeve na univerzi jasnejše, pridruži inštitutu kot soustanoviteljica. V kolikor mesto Ljubljana povezuje sodelovanje v smislu sponzorstva in odstop pravice do uporabe imena s soustanoviteljstvom inštituta, potem vas moramo obvestiti, da je vloga za registracijo inštituta že v postopku na sodišču in bi se morali o podrobnostih dogovoriti takoj. Naše mnenje je, da za zadostitev zgoraj naštetih želj ustanoviteljev, ni potrebno soustanoviteljstvo mesta Ljubljane, predvsem ob dejstvu, da soustanoviteljstvo hkrati pomeni tudi angažiranje pri upravljanju inštituta. Upravni svet po statutu deluje konsenzualno, kar predpostavlja stalno udeležbo posameznikov in posameznic. z odličnimi pozdravi, v.d. direktorja Marko Hren 3.3 Teden pred ustanovitvijo Mirovnega inštitua, osebni dnevnik 20 junij 1991 Opomba: Sodeč po pripravljenem telefaksu na računalniku MAC sem v tednu med 13 in 20 junijem 1991 pisal dnevnik za Večerovo rubriko »Od petka do petka« Ne vem zagotovo, ali je urednik prispevek objavil ali ne. TELEFAX MESSAGE From: Gibanje za kulturo miru in nenasilja Marko Hren Mestni trg 13, Ljubljana, tel. 061-224666 To: VEČER, Sobotna priloga g. Lorenci Fax No. 062-27736 No. of pages including this page ... 4 Od petka do petka -Kot noč in dan Petek Včeraj je bila večerna zarja nežna kot nikdar doslej. Morje je bilo kot mleko in obzorje kot meglice. Tam kjer se stikata ni bilo meje. Kaj se je moralo dogajati z lomi svetlobe, da je bilo morje in nebo ta večer v plesu bledo modre, mlečno zelenkaste in nato barve jagodnega pudinga? Bonaca, prazna luna, začetek poletja, jug Jadrana, večer? Ali samo predstava umetnika nad umetniki. Tja v noč je milina večera prala in negovala dušo in srce, ki sta navsezgodaj prebudili že dodobra odpočito telo, da bi poskočilo in videlo, kakšno jutro nastane po tako fantastičnem večeru. Jutro je oplakoval šibak jugo, ki pa naj bi ga po napovedih že dopoldan pregnal severni veter. Če bo tole bral kak Višan, se kakopada lahko prime za glavo, a taka je bila pač ocena. Piha jugo, na nebu so oblaki z luknjami modrine -in galebi vadijo vedno nove plese. Kako veselo je če otroka iz postelje odneseš v gledališče -nad zaliv, borov gozd, jutranje sonce, jutranje oblake, jutranje galebe. In tako se dan začne. Zajtrk v gledališču nato pa med kuščarji, polži, kolonami mravelj in rožmarinom do obale. Ravno prav toplo je, da je lahko človek povsem gol od jutra do večera. Imela sva pač srečo. Še eno darilo. Prvi vroč teden na Jadranu. In sama sva. Mali zaliv na jugu Visa nima nobenega drugega gosta. Mivčena plaža je tiha in sama. Ničesar ni, kar bi lahko bilo odveč. Samo zemlja, morje, sonce, zrak. Golo telo diha, posluša, pije energijo, se giblje, preteguje, počiva, hrani, igra, poje. Ugotovi da so mu zrasle kocine na prsih in se smeje najstniku, ki je kosmata prsa tako pogrešal. Naj morje umije želje in srce, naj veter prezrači duha, naj zemlja poje in nahrani telo, naj sonce ožari Idejo in sežge mrakobnosti. Marko please, open your eyes! Če se misli vzviharijo in želijo delati, jim spustim jadra. Kapitan hoče samo mirovati, predno znova odpluje. Lahko noč borov gozd, lahko noč galebi, lahko noč mlečna poezija pastelnih barv morja, ki se je poročilo z nebom. Lepši od otroka, ki počiva na prsih, je samo otrok, ki se od sreče smeji. Pravljica o belem oblaku, ki se ni maral igrati dežja s sivimi brati in sestrami. In spet je tu še lepše od lepega -ko otrok zapušča budnost. Sobota sobota. Zadnji dan v tem raju. Danes bo zato obredni dan. Blagoslovili bomo še enkrat telesa, blagoslovili srce in duha. Naj odnesejo s seboj mir in čistino. Naj si za vedno zapomnijo. Naj si za vedno zapomnijo. Mlademu gospodu bomo danes postregli z izvrstnimi jedmi. Stregli ga bomo spred in zad in izpolnili mu bomo vse želje. Vse. Bil je prekrasen. Nehal je lulati v hlače inni v desetih dneh storil s tem v zvezi ene same napake. Ja, danes mu bomo postregli z izvrstnimi jedmi. In še s palačinkami za povrh. Konec nirvane na večer napove obiskovalec, starejši domačin, ki ga dve uri ni moč ustaviti. Dve uri politike. Vis pa že ni vlaški in še manj zagorski. Unitarizem Beograda so zamenjali z unitarizmom Zagreba. Tuðman da tu nima nobene podpore, nova oblast pa da je začrtala neznosno slabšo politiko za ljudi kot prejšnja. Slabše. bo, slabše, in upati je da bo vsaj kruha. Ni važno kakšne barve, lahko mešanega z zemljo, ampak da se mu bo reklo kruh. Kajti še se spomni, ko kruha ni bilo. Pred leti nas je poslušal, ko smo med dopustom govorili na Visu o civilni družbi v Sloveniji. Pravi, da smo bili polni idej, da smo verjeli v civilno družbo, zakuhali revolucijo, sprožili spremembe -in vse zasrali. Malce grenek konec raja. Nedelja. Naj še kdo reče, da nismo v razvitem svetu. Ob 8.00 zjutraj pozdravimo zaliv namaskar, do katerega ni ceste in je treba s čolničem do avta, pa potem trajekt in iz Splita letalo. Pa vendarle si ob 14.00 že doma v Ljubljani. Na nebu iščemo starega znanca iz pravljice -oblaka Klavdija, ki ima bele skuštrane lase. Ram seveda polije vse kar se politi da. Že na letališču me zagrabi tista žilica, ki goni k delu. Takoj bi skočil na telefon in vprašal Mojco, če so brošure stiskane, če je vse pripravljeno, če.... Vse je bilo pripravljeno za tisk, to pomeni, da je bilo vse dorečeno, to pomeni, da je moralo vse teči gladko. Tam na soncu in vodi in mivki in zraku me pač ni nič vznemirjalo. Sedaj pa bi najraje skočil na prvi telefon. Pa se pred tem odpeljemo v Iški vintgar -še po malo sonca in vode -in kamenja. Vroč nedeljski popoldan ki se vleče že tja proti pol deveti. In zvečer zavrtim prvi telefon. Mirovni inštitut je dobil registracijo na sodišču, brošure so v tisku, vse je v redu, kljub temu, da je bilo precej zapletov. Več pove jutri. Nato se odpravim preživet večer v Centru za kulturo miru in nenasilja. Hočem sepočasi vlesti v stari dobri nori ritem v Ljubljani. Hočem v miru pregledati pošto. Na Centru čaka presenečenje. Druščina je pomila okna in pospravila pisarne. Ne morem verjeti svojim očem, ampak vse je kot iz škatljice. Gotovo imata prste vmes Smiljana in Mojca. Prva koverta, ki mi pride pod roke je težka. V njej je zajetni šop tekstov za bilten Nove Slovenske Zaveze. Prosijo me za eno stran recenzije, ki naj bi jo oddal že jutri. Začnem listati tekste in ne morem verjeti svojim očem. Prvi občutek, ki se ga dobi je, da gre za novo protikomunistično zavezo, na las podobno tisti izpred pol stoletja, z istimi cilji in na istih osnovah. Komunizma še ni konec, berem in "Nova zaveza si bo prizadevala nadaljevati duha omike, iz katerega je zrasel slovenski protikomunistični odpor in ga po svojih močeh uveljaviti kot dejavnik v slovenski sedanjosti". So to sanje ali je res? In kako naj človek to komentira? vse kar mi je prišlo na misel je bilo, da mi je bilo tesno pri duši. Kot kozmopolit in globoko religiozen človek ne čutim nobene potrebe, da bi s krščansko omiko morali diskreditirati komunizem ali mu nasprotovati, kaj šele ga poizkušati izkoreniniti, kaj šele ga enačiti z zlim. Krščanska omika narekuje vse kaj drugega. Narekuje strpnost, sodelovanje, pomoč, pripravljenost za iskanje poti do razumevanja itd. Mešanje krščanstva s protikomunizmom je grozljiva polucija kristusovega učenja in nima z njim nobene, nobene zveze. Da bi lahko karkoli napisal v zvezi z Novo slovensko zavezo, bi potreboval veččasa in več miru. Tako mi svetuje tudi Mojca. Ponedeljek Od petka do petka od tu dalje ne bo več zanimivo branje. Lahko bi nizal vrsto podatkov, vezanih na aktivnosti Gibanja za kulturo miru in nenasilja, Mreže za Metelkovo in Mirovnega inštituta. Pa vendarle je ena reč bistvana in morda jo je vredno izpostaviti. V četrtek bo promocija Mirovnega inštituta, centra za teoretske in aplikativne raziskave na področju (ne)nasilja, konfliktov, miru in varnosti. Več kot leto dni smo potrebovali, da ustanovimo to inštitucijo in pred dnevi smo dobili registracijo potrjeno na sodišču, dogovorjeni pa smo tudi za prve raziskave. Nekaj mesecev sem zbiral s pomočjo sponzorjev v glavnem iz gospodarstva sredstva za ustanovitev in predno sem odšel na morje, so bile vse reči pripravljene, gradiva poslana v tisk in vabila za promocijo zapisana. V četrtek bo tisti dan, ko bo ustanovitev s skromno slovesnostjo obeležena. Dr. Janez Drnovšek je pristal da postane častni mirovni sponzor ob ustanovitvi Mirovnega inštituta -povabili smo ga, ker nadvse cenimo njegovo vztrajno prizadevanje za dialoško in nenasilno razreševanje konfliktov v Jugoslaviji. Ostane nam tri dni, da pripravimo še vse podrobnosti za promocijski žur, odpošljemo še vabila naslovnikom, ki smo jih morda spregledali. Na Centru za kulturo miru in nenasilja, kjer začasno gostuje Mirovni inštitut je tudi pisarna Mreže za Metelkovo. Prav zato je življenje tukaj pestro, saj je v Mreži, ki si prizadeva pridobiti objekte v sedanji kasarni na Metelkovi ulici v centru Ljubljane, preko 80 kulturnih, umetniških, družbenih, izobraževalnih itd. skupin in posameznikov. Z Natašo, ki dela v pisarni kot koordinatorka Mreže, se greva takoj zjutraj pogovorit in mi pove, kaj se novega dogaja. Jeseni bo modna revija obliovalcev in oblikovalk iz Mreže. Na primer. Z Mojco, sekretarko Mirovnega inštituta preveriva vse tisočere podrobnosti ob ustanovitvi inštituta in ob promocijskem žuru. Največ dela je te dni s sponzorji. Zbrali smo dovolj denarja, da si kupimo računalnik. Dan je vesel, vsi smo srečni ker se spet vidimo, Smiljana in Sašo, ki delata za Gibanje za kulturo miru in nenasilje v istih pisarnah imata tudi polne roke dela. Poleti pripravljamo potujoči mirovni tabor, povrhu pa še mednarodni seminar za srednješolske učitelje. Opoldan je treba domov in z Ramom greva na popoldanski spanec. Tako bo cel teden. Najlepši dogodek dneva -priti domov sredi dne in zadremati z otrokom. Popoldanski spanec da moč za delo tja do polnoči. Po popoldanskem spancu greva ven in vmes še opravim intervju za Radio Študent. O ustanovitvi Mirovnega inštituta seveda. Človek se takole marsičesa spomni, kar je že skorajda tonilo v pozabo. Torek Z Natašo se greva pogovarjat na občino za najem zaklonišč za nekatere skupine v Mreži. Z Dominique, francozinjo, mednarodno volonterko, ki dela pri mirovnikih, načrtujeva novo številko Independant Voices, ki bo po dolgem času v kratkem spet izšla, s Tončijem posnameva intervju za RGL, nekaj deset telefonov, praskam skupaj denar za nakup računalnika, še zadnji dinarji, upam, da bo šlo. Popoldan skok v posteljo, pravljica, nato Svet za varstvo človekovih pravic, sestanek sekretariata, na katerem pripravljamo sejo v četrtek, zvečer sestanek sveta gibanja za kulturo miru in nenasilja. pozno v noč se pogovarjava s Stojanom Sorčanom, raziskovalcem in mirovnikom. soustanoviteljem mirovnega inštituta. Sreda Zjutraj me namoči dež in nalašč grem skozi celo mesto peš. Čisto moker in povsem zadovoljen pridem na Mestni trg, obujem copate in svet se vrti s telefoni, računanjem, sestanki. Pa vendarle. Z Dominique in potovalnim agentom za alternativna potovanja se dobimo in dogovorimo podrobnosti za turnejo, ki jo pripravljamo naslednje leto februarja v Indijo. Organiziramo tri tedne s seminarjem in medkulturnmim učenjem. Kličem Nežo Maurer, da pride jutri prebrat kakšno svojo pesem na ustanovitev inštituta. Dr. Plut je obljubil da gotovo pride. Dr. Drnovšek pa se je žal moral opravičiti. Iz tiskarne pripeljemo brošure, majice, nalepke in vse ostale sponzorske materiale. Vse je nared. Dolgoletni sponzor, tiskarja Rangus in Trošt, pripeljeta darilo ob ustanovitvi inštituta -fotokopirni stroj. Zvečer se dobimo še za zadnje priprave za jutri. Odločimo se, da darilo častnega mirovnega sponzorja ob priliki ustanovitve inštituta podelimo Dr. Drnovšku, Neži Maurer in Rangusu ter Troštu. Darilo je izdelala Zlatarna Celje -lične kravatne igle in ženske broško z napisom mirovni sponzor v srebru in zlatu. Četrtek Dan X. Pravzaprav pride pisanje Od petka do petka kar prav. Človek se počuti kar naenkrat kronist. Včeraj sem pisal do polnoči in danes začenjam ob 7.00. Kaj naj se zapiše za konec. Mir ljudem na zemlji. Šanti, šanti šanti. Konec je enak začetku, molitev zjutraj enaka molitvi zvečer. Marko Hren, Ljubljana, 20. junij 1991 3.4 Praznična seja sveta MI 27. Decembra 1991 Ljubljana, 19.12.1991 Spoštovani, mineva pol leta kar je bil ustanovljen Mirovni inštitut, koledarsko leto se bliža koncu in čas je pravi za praznovanje. Vabim vas na praznično sejo sveta Mirovnega inštituta, ki bo 27. decembra 1991 ob 13.00 uri v Rdeči dvorani Hotela Union v Ljubljani. V uvodnem delu bodo sodelavci inštituta predstavili dejavnosti v prvih šestih mesecih od ustanovitve: predstavil se bo raziskovalni team, z njimi pa raziskave, za katere nam je uspelo dobiti sponzorstva oziroma naročnike. Predstavili bomo tri seminarje na temo razreševanja jugoslovanske krize, ki smo jih skupaj z avstrijskim mirovnim inštitutom opravili minulo jesen. Dogovorili se bomo tudi o načrtih za prihodnje leto. V nadaljevanju popoldneva bomo podelili nazive častnim mirovnim sponzorjem ter jim izročili darilo Zlatarne Celje. Tokrat smo se odločili naziv častnega mirovnega sponzorja podariti dr. Peter Tancigu, ministru za raziskovanje in tehnologijo, ki je skupaj s svojimi sodelavci nudil izdatno mero razumevanja in pomoči pri zagotovitvi sistemske podpore za program raziskav. Upamo tudi, da bomo lahko znak častnega mirovnega sponzorja tokrat predali dr. Janezu Drnovšku, sicer častnemu sponzorju ob ustanovitvi Mirovnega inštituta, ki pa se ni mogel udeležiti slovesnosti ob ustanovitvi junija letos. Marko Hren Vabljeni: -člani sveta, raziskovalci in sodelavci -člana mednarodnega strokovnega sveta, dr. Danilo Türk, dr. Anton Grizold -mentorja dr. Drago Rotar, dr. Tine Hribar -predstavniki naročnikov in sponzorjev raziskovalnih projektov: dr. Peter Tancig, Ciril Baškovič, Marko Belavič, Miloš Kuret, Roman Kirn, Igor Bavčar. -dr. Janez Drnovšek 3.5 Junij 1992 – članom upravnega sveta MI Junij 1992 – članom upravnega sveta MI Članom upravnega sveta Spoštovani! To pismo vam pišemo, da bi vas obvestili o delu v Mirovnem inštitutu in o nekaterih spremembah, do katerih je prišlo v Mirovnem inštitutu po zadnji seji sveta, decembra 1991. Naš namen je bil, da novo sejo sveta skličemo koncem meseca junija, vendar so nas dogodki ob obilici dela prehiteli in bomo sejo sklicali v začetku septembra. Minilo je leto dni od naše ustanovitve. V tem času je stekla naša temeljna raziskava Sociologija vojske in nedavno smo Ministrstvu za znanost in tehnologijo oddali prva raziskovalna poročila. Fazno poročilo je bilo izdelano in predano tudi za raziskavo Droge in nasilje. V prvem polletju tega leta smo zaključili seminarsko -konzultacijsko serijo, ki smo jo z jesenskimi seminarji izvajali skupaj z avstrijskim mirovnim inštitutom, ter v maju mesecu izdali publikacijo v angleškem jeziku Yugoslavija War. Publikacijo vam prilagamo skupaj s časopisom The Intruder, ki ga sodelavci inštituta soustvarjamo in tudi vas ponovno vabimo k sodelovanju. Marca letos smo organizirali nekajdnevni seminar o Interaktivni metodi za reševanje konfliktov z gosti iz Center for Psychological Studies in the Nuclear Age, Cambridge, ZDA, v Aprilu pa konferenco o demilitarizaciji na otoku Visu. Skupaj z Univerzo v Bradfordu, Anglija, in Univerzo v Padovi, Italija ter oddelkom za socioologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani smo januarja letos izdelali program razvoja mirovnih študij na ljubljanski univerzi in ga predložili shemi TEMPUS. V kolikor nam bo uspelo sredstva za ta ambiciozni projekt pridobiti iz tega naslova, bomo letošnjo jesen v veliki meri zaposleni s to nalogo, v kolikor pa nam to ne bo uspelo, smo z vsemi partnerji trdno odločeni iskati nove vire. Od 19. do 25. julija organiziramo drugi mednarodni seminar o vzgoji za mir v Kopru in morda boste imeli čas, da nas obiščete. V inštitutu smo v tem letu zagotovili nekatere bistvene tehnične rešitve, zlasti z vzpostavitviju računalniškega komunikacijskega sistema, s katerim smo se povezali tudi v mednarodne mreže (Association of Progressive Communications, Green Net, Peace Net, Conflict Net). Preko poletja urejamo knjižnico in dokumentacijski center, pri čemer nam izdatno pomaga prostovoljec David Joahim, ki jo končal mirovne študije v Kaliforniji in pri nas ostaja do septembra. Za šest mesecev smo v inštitut pritegnili tudi sodelavca iz oddelka za mirovne študije Univerze v Ulstru, Severna Irska, ki se bo v svojem raziskovalnem delu osredotočil na primerjavo nekaterih regij bivše Jugoslavije s konfliktom šestih dežel na Irskem, ter zlasti na ugotavljanje pravno-formalnega statusa manjšin v problematičnih regijah bivše Jugoslavije. Kot veste, so se koncem lanskega leta v inštitutu zaposlili trije raziskovalci -Vlasta Jalušič, Doroteja Lešnik in Sašo Gazdič. Kolektiv zaposlenih se je tako vzpostavil skupaj z nalogami, ki so jih zaposleni začeli opravljati, s tem pa je prišlo do potrebe po vzpostavljanju organziacijske sheme inštituta, kar nam je pomladi povzročilo prve težave. Ugotovili smo, da potrebujemo več administrativne moči in da je bila naša prvotna ocena, da potrebujemo part time sekretarko napačna. Hkrati se je Mojca Hudolin, ki je mesto sekretarke opravljala, odločila, da zaradi dokončanja študijskih obveznosti in zaradi prevelike obremenitve na tem delovnem mestu, Mirovni inštitut zapusti. Marko Hren, ki je zasedal mesto direktorja inštituta, pa je to mesto že pred ustanovitvijo prevzel pod pogojem, da je to začasna funkcija v fazi ustanavljanja. Tudi on mora preusmeriti večino energije v dokončanje študija. Zato smo se po globjem premišljevanju odločili za spremembe v organziacijski shemi inštituta. Najprej smo rešili vprašanje operativnega vodenja inštituta in zaradi teamske dinamike ter razbremenitve direktorja uvedli kolektivno telo odločanja, ki tako sestoji iz izvršilnega sveta, ki ga sestavljajo vsi zaposleni in vsi nosilci projektov. Ta skupina hkrati opravlja funkcije nadzora nad financami. Obenem smo se odločili da namesto delavnega mesta sekretarke/ sekretarja uvedemo mesto tajnice/ tajnika. Po objavljenem razpisu v maju smo na to mesto sprejeli kandidatko Karmen Mastnak, ki je redno zaposlitev s 6 mesečno poskusno dobo začela s 1. julijem 1992. O možnih in smiselnih organizacijskih spremembah smo začeli razpravljati konec aprila, v mesecu maju pa smo sprejeli provizorne rešitve opisane zgoraj. Dejansko Mirovni inštitut upravlja kolektiv, formalno pa ga pravno še vedno zastopa Marko Hren. Zavedamo se nujnosti sklica sveta, na katerem bi naše pragmatične rešitve prediskutirali, jih dokončno oblikovali in sprejeli nujne statutarne korekcije. Kot že rečeno, nas je čas prehitel in sveta pred počitnicami nismo uspeli sklicati. Upamo, da bo seja sveta, ki jo bomo sklicali takoj, ko vas bo večina v Ljubljani, toliko bolj koristna in prijetna. Lepe pozdrave Sašo Gazdič, Marko Hren, Doroteja Lešnih, Vlasta Jalušič, Tonči Kuzmanič, Gregor Tomc in Karmen Mastnak 3.6 Stebri delovanja – izbor dokumento 3.6.1 nenasilje in kultura miru, demilitarizacija 3.6.1.1 Pacifistična zaveza 3.6.1.2 Priprava študijskega obiska v Indiji CENTER FOR THE CULTURE OF PEACE AND NONVIOLENCE Mestni Trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija Tel. office +38-61-224666, domicile. +38-61-273121. Fax: +38-61-328887 Attn. Marko Hren. 6. May 1991 To: -Sri Acharya Tulsi, Sri Yuvacharya Mahapragya, Muni Sri Mahendra Kumar, Muni Sri Kishan Lal, Jain Vishva Bharati, P.O. Ladnun, Pin Code: 341 306, Rajasthan, India -G.C. Chandalia, Jain Vishva Bharati, 4-E, Navroze Apartments, 35, Bhulabhai Desai Road, Bombay -400 026, India -S.L.Gandhi, ANUVIBHA, A-12, Anita Colony, Bajaj Nagar, Jaipur 302 015, India Fax: 99-91-141-40909 -Dr. Anima Bose, Centre for Peace Education, 1. Sikandra road, New Delhi 110001, India -Dr. J. N. Puri, Foundation for Global Education, E-497, Greater Kailash -II, New Delhi -110048, India -Ad. I. Dr. Ernest Petriè, Ambasador of Yugoslavia, Shantei Path 30/5G, CH Puri, New Delhi, India Dearest friends It is a nice feeling writing to you, after couple of months of daily connection of our spirits and thoughts. As it was promissed to you, herein I send you the evaluation of the idea of organizning a two-weeks seminar in Ladnun for about 15 people from Slovenia. I'm hapy to inform you, that the preparations for the seminar are going on well here, in Slovenia. There are enough people willing to come to India.As you surely remember, we have been discussing this kind of project during my stay in India, February 1991. During a loving and rich discussion with acharias in Rajsmand we reached an agreement that Jain Vishva Bharati would be willing to offer Ladnun University capacities for two weeks seminary, including free rooms, accomodation and board for the participants (arrond 15 to 20 people). After the talks with S.L. Gandhi and prof. Anima Bose we clearified the concept of such education/training adding some lectures of people comming from all over India and adding to Anuvibha program some lectures to widen the scope of issues related to peace, nonviolence and cultural specifics of India. After comming to Ljubljana there was enough support and enthusiasm to truelly go for the organization of such seminar. Herein you can find some basic information on how we see the whole project. All aspects are open for discussion of course, but let me highlight in advance, that we need your urgent confirmation of at least the date and venue of the seminar. Title: Nonviolence in action / Intercultural Learning Seminar, Ladnun 1992 Time: suggested -second half of February 1992 Venue: Ladnun, Jain Vishva Bharati Purpose: Intercultural multidisciplinary exchange. -participants should learn about Jain method of constructing a healthy society, should learn about nonviolence tradition in India (Hinduism, Jainism, Budhism, Gandhi) and about current problems in India and activities for their resolution (comunalism, religious conflicts, ecology, women issue etc.). Special emphasis should be given to educational programs developed and to research programs taking place. -participants should discuss with lecturers and friends from India their views, exchange information and seek aplications of mutual experiences. Special emphasis should be given to possible applications of social transformation programs in Slovenia in the case of radical demilitarisation of the country. -after a two weeks seminar in Ladnun participants would be free to choose their own point of interest for further learning in India. Contents of the program: A: Jain Religion, historical view Jain Vishva Bharati -presentation Science of Living -course Anuvrat movement -presentation Preksha meditation -presentation and morning practice/optional Science of living and Preksha -personal consultations/ optional B: additional Lectures -peace education in India -peace research in India -Gandi's herritage and follow-up -budism and other religions in India -comunalism and anticommunal movements -womens movements You are requested to send us more detailed and concrete plan for the seminar and for the lectures until the begining of June 1991, so that we can respond to it already before the summer. Participants At least 15. Up to 25. Participants mainly from Slovenia. Educators, peace activists, trainers, researchers and journalists. Basic knowledge of participants: -English language -familiarity with constitution of the human being -familiarity with basic principles of peace education and nonviolence Organization of travel: Zagmeister travel agency for intercultural meetings and alternative travels and development, Ljubljana Finances: The travel costs will be payed by participants. The travel costs (train tickets) of visiting lecturers from India will be covered by participants. Accomodation, food, lecture-rooms and lectures are offered by Anuvibha and Jain Vishva Bharathi. Timing The date and venue must be confirmed until May 29, because of the travel booking. First draft of the program should be send back from you until June 15. 1991. At the same time You should also send the references of your previous simmilar work.. Sri Acharia Tulsai had invited the president of Slovenian State, Mr. Milan Kuèan to come and visit him in India. President was informed about the invitation but did not yet give any positive answer. Hope that I will soon receive your answer and hope that you are all well and healthy. Wish you all the best with the work you do and please receive my enthusiasm, joy and good will concerning our common efforts Yours in peace Marko Hren 3.6.1.3 Pismo Milanu Kučanu ad. Obisk v Indiji CENTER ZA KULTURO MIRU IN NENASILJA Mestni Trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, Jugoslavija Tel. office +38-61-224666, domicile. +38-61-273121. Fax: +38-61-328887 Attn. Marko Hren. 5. april 1991 Predsedstvo Republike Slovenije Gospod Milan Kuèan Kabinet, Ljubljana Spoštovani, najprej vas lepo pozdravljam in prinašam vest, da s pozornostjo spremljam vaše napore za mirno reševanje napetosti v dr avi, ter vam pri tem v duhu, mislih in srcu pošiljam vspodbude. Tokrat se na vas obračam s tremi prošnjami: 1. Festival RADOSTI IN NENASILJA, Ljubljana, 1. junij 1991. Festival organizira Gibanje za kulturo miru in nenasilja in gledališèe Igorja Somraka. Prelimenarni program vam pošiljam v prilogi. Radi bi, da bi prevzeli pokroviteljstvo nad to prireditvijo, kar bi za vas pomenilo samo to obveznost, da bi prišli otroke, starše in sodelujoèe pozdraviti na stadion na Iliriji, kjer se naj bi prireditev odvijala. Vaša prisotnost na prireditvi in vaše pokroviteljstvo, bi nas poèastilo in prireditvi vdahnilo poleg vsebinskega tudi simbolni smisel 2. Vabilo Acharya Tulsi, Jainistiènega verskega voditelja iz Indije. Ob delovnem obisku v Indiji februarja letos, sem poleg številnih drugih znanih osebnosti spoznal tudi voditelja Jain sekte Acharyo Tulsia. Jaini so ivi simbol in tradicija nenasilja, njihov voditelj pa spoštovani mo doma in v svetu, ki je po svojem ugledu primerljiv z Dalai Lamo. Jainom sem predstavil prizadevanja v Sloveniji in vašo vlogo v teh prizadevanjih. Oboje so spremljali z izjemnim zanimanjem. Jainistièni menihi ne pišejo pisem, zato vas Acharya Tulsi vabi na obisk s pomoèjo mojega posredovanja. Spoznal sem tudi najo je sodelavce Dalai Lame in v kolikor se boste odloèili za obisk v Indiji, je mo no urediti tudi obisk pri Dalai Lami. O obeh mo nostih je e obvešèen tudi ambasador SFRJ v Delhiju, gospod Ernest Petriè. Kot informacijo s tem v zvezi vam prilagam poroèilo z obiska v Indiji, z informacijo o delovni ekskurziji, ki jo naèrtujemo v Indiji za mesec februar 1992, ter dve knjigi (knjigo in knji ico) o Acharyi Tulsi. Ker sta knjigi unikata iz knji nice Centra za kulturo miru in nenasilja vas prosim, da ju v najkrajšem mo nem èasu vrnete. 3. Poizkušamo vlo iti kolikor je mogoèe velike napore v informiranje mednarodne skupnosti o dogajanjih pri nas in o razmišljanjih v zvezi s konceptom varnosti nove Slovenske dr ave. Promocija zamisli o demilitarizirani Sloveniji in e dose eni konkretni koraki ka ejo, kot si lahko mislite, Slovenijo v dobri luèi. Hkrati je promocija zamisli o demilitarizirani Sloveniji, za samo izvedno projekta, zlasti za mednarodno podporo, kljuènega pomena. Afirmacija te pobude v tujini, mora biti prisotna enakovredno, saj ima široko podporo tako v javnosti kot v politiki. Za udele bo na veèini nastopov v tujini nam zaenkrat pomagajo sami organizatorji, za konferenci o katerih dokumentacijo vam prilagam, pa potrebujemo pomoè. Gre za konferenco Citizens Mediteranian Dialogue Granada, Španija, 25.-28. april 1991 in World Constituent Assembly, Lisbona, Portugalska, 29. april do 8. maj 1991. Ker sta to konferenci, na katerih bodo prisotne tako dru bene iniciative kot vladne organizacije (v Granado je povabljen tudi gospod Janez Drnovšek) , smo se odloèili, da prosimo za pomoè predsedstvo. Obe konferenci sta namenoma umešèeni druga za drugo v relativni bli ini, s strani Gibanja za kulturo miru in nenasilja pa je bil v obeh primerih povabljen Marko Hren. Prosim, da mi pomagate pri zagotovitvi sredstev (prevoz in dnevnice) za potovanje na obe konferenci in za tiskanje brošure v angleškem jeziku z informacijami o pobudi za Slovenijo brez vojske. Želim vam da ohranite moèi in sve ino pri vašem delu Marko Hren Priloge: Ad. 1. Najava festivala RADOST IN NENASILJE, s programom Ad. 2. 1. Pororèilo o obisku v Indiji, Marko Hren 2. Priprava dvotedenske ekskurzije v Indiji, februar 1992 3. knjiga Acharya Tulsi, a peacemaker par excellence 4. knjiga Acharya Tulsi, 50 years of selfless dedication prosim, da knjige v najkrajšem mo nem èasu vrnete v knji nico Centra za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13 Ad. 3. Vabilo in program konference Citizens Mediteranian Dialogue Granada, Španija, 25.-28. april 1991 Vabilo in program konference World Constituent Assembly Lisbona, Portugalska, 29. april do 8. maj 1991 3.6.1.4 Deklaracija za mir Javna predstavitev deklaracije za mir je bila 7. Februarja 1991 Javna predstavitev pobude SOVA – Slovenija odpravi vojaški aparat, je bila 28. Marca 1990 v Cankarjevem domu; nadstrankarsko pobudo so podpisali: Marko Hren, Vlasta Jalušič, Zoja Skušek (Neodvisna lista NDG), Janez Janša (Slovenska demokratska zveza), Peter Jamnikar (Zeleni Slovenije), Tomaž Mastnak (Gibanje za kutlruo miru innenasilja) ter Jožef Školč, Jaša Zlobec in Janez Sodržnik (LDS), Gibanje za kulturo miru in nenasilja je pobudo Slovenija demiltarizirana dežela vsem nastajajočim in nastalim strankam in političnim grupacijam formalno naslovila 15.11. 1989. Pobudo Slovenija-demilitarizirana dežela je Gibanje za kulturo miru nenasilja, Delovnaskupine za mirovna gibanja pri RK ZSMS ter Sekcija za kulturo miru pri ŠKUC prvič predstavila na Kongresu ZSMS v Portorožu, 3. Novembra 1989 Deklaracija za mir – preambula Oboroževanje ne prinaša varnosti. Najnovejši primeri v svetu in v Juoslaviji to samo potrjujejo. Vlaganje v vojaški kompleks je slepa ulica, ki zmanjšuje možnosti za politiko nenasilnega reševanja političnih sporov, znotraj posameznih držav pa pomeni stalno grožnjo demokratični ureditvi. Oboroževanje je jama brez dna, ki zlasti v manj razvitih državah oziroma v državah v razvojni krizi, pomeni neznosno obremenitev za gospodarstvo. Prepričani smo, da lahko država svojim prebivalkam in prebivalcem ter vsem sosedom zagotovi varnost samo s takšno varnostno politiko, ki temelji na človekovih pravicah, političnih svoboščinah in socialni in ekološki varnosti, v odnosu do sosednjih držav in ljudi pa vključuje pa vključuje intenzivne družbene in diplomatske ukrepe za nenasilno reševanje sporov ter pomiritev s tistimi, s katerimi spori ali napetosti obstajajo. Republika Slovenija ima pri odločitvi za tak koncept še posebno priložnost. • Kot država, ki šele nastaja, mora na novo definirati svojo ureditev in politiko, vprašanje vojske pa je pri tem ena temeljnih razvojnih dilem. • Tudi, če Republika Slovenija ustanovi še tako močno vsko se v em ne more meriti s sosednjimi državami. Poleg tega pa bi vokjaški spopad na slovenskem ozemlju ua slovenijo pomenil katastrofo, • Ustanovitev lastne vojske bi dramatično ogrozila že tako skromno akumulacijo slovenskega gospodarstva in prebivalstva, medtem ko bi sprostitev sredstev, ki so bila doslej namenjena za vojaški aparat pomenila izjemno razvojno spodbudo v najbolj kritičnem trenutku prestrukturiranja gospodarstva. Republika Slovenija daje za vojaške namene več kot za izobraževanje in več kot za zdravstvo, ter desetkrat več kot za kulturo, socialno skrbstvo ali zaposlovanje. • Slovenija se nahaja na relativno konfliktnem področju, ali vsaj na njegovem robu zato lahko z odpravo vojske, z razvijanjem inštitucij za nenasilno reševanje sporov in z mirovno politiko pomembno prispeva k miroljubnemu razpletu odnosov v Jugoslaviji in širše, svetu pa se v okviru prizadevanj za mednarodno priznanje predstavi kot država dobre volje, ki goji celovito razumevanje miru v svetu, miru, ki ga ni mogoče doseči z zapiranjem v nacionalne vojaško-obrambne koncepte. • Republika Slovenija ima profesionalno, civilizirano in demokratično nadzorovano policijo in profesionalne ter dobro organizirane enote civilne zaščite. • In nenazadnje, Slovenija ima pozitivno zgodovinsko izkušnjo iz nenasilnih prizadevanj za politično demokratizacijo in državno osamosvojitev. Zavzemamo se za • Slovenijo kot suvereno, miroljubno državo. Ki aktivno prispeva k svetovnemu miru, za Slovenijo brez vojske in vojaške industrije. • Mirovni člen v Slovenski ustavi, ki naj se glasi: »Republika Slovenija je demilitarizirana država. Prehodno obdobje, ki je potrebno za demilitarizacijo, se uredi z ustavnim zakonom.« • Prehodno obdobje do popolne demilitarizacije, v katerem bodo za varnost meja Republike Slovenije skrbele enote policije in obstoječe enote teritorialne obrambe. • Zamrznitev vseh napotitev vojaških obveznikov iz Slovenije na služenje vojaškega roka v JLA kot sestavni del uresničevanja plebiscitne odločitve, • Zaustavitev nadaljnjega oboroževanja v Sloveniji in v Jugoslaviji. • Začetek pogajanj s federacijo o odhodu enot in ustanov JLA iz Slovenije. • Izdelavno mirovne opcije za razrešitev Jugoslovanske krize. • Vpeljavo vrednot kulture miru in nenasilja v sistem vzgoje in izobraževanja, ter ustanovitev inštitucij miru, ki bodo preučevale in ustvarile nov varnostni sistem na temelju socialne, ekološke, ekonomske in duhovne svobode in varnosti in na dobrih mednarodnih odnosih. V Sloveniji naj bodo osamosvajanje, demilitarizacija in mirovna varnostna politika trije vzporedni procesi. Ime in priimek nasloov Podpis P.S. Deklaracijo so soustvarili: Primož Bulc (SKD/mladi), Željko Cigler (SDP), Marko Hren (Lista NDG), Lev Kreft (SDP), Rastko Močnik (SDUS), Dušan Plu (Zeleni Slovenije), Mateja Poljanšek (Zeleni Slovenije), Vika Potočnik, Mile Šetinc, Jožef Školč, Jaša Zlobec in Janez Sodržnik (LDS), Javna predstavitev deklaracije je bila 7. Februarja 1991 -tiskovno konferenco so vodili Vika Potočnik, Jožef Školč, Dušan Plut in Marko HrenPodpise so zbirali na Centru za kulturo miru in nenasilja na Mestnem trgu 13. V Ljubljani 3.6.1.5 Primer podpisovanja mirovne deklaracije 3.6.1.6 Stališče sveta za LO pri Predsedstvu RS do demilitarizacije 3.6.1.7 Izjava za Slovenijo brez vojske, Celovec, december 1990 ZA SLOVENIJO BREZ VOJSKE Celovec, 2. december 1990 1. in 2. decembra 1990 so se v Celovcu srečali zastopnice in zastopniki iniciativ za odpravo vojske iz Italije, Avstrije, Slovenije in Madžarske, ter sprejeli naslednjo skupno izjavo: *Podpiramo iniciative za Slovenijo brez vojske. Demilitarizirana Slovenija bi lahko pomenila vspodbudo za novo kvaliteto v odnosih med državami, narodi in posameznimi državljankami in državljani. *Pozivamo vse ljudi v naših deželah, predvsem pa mirovne skupine, ki jih bo ta pobuda opogumila, da okrepijo svoja morebitna prizadevanja za odpravo vojske. *Vlade v naših deželah pozivamo, da podprejo slovensko iniciativo, tako da: +razpravljajo o tej iniciativi; +vspodbudijo razpravo o tej iniciativi v mednarodnih forumih, kot so delovna skupnost Alpe Jadran, Pentagonala, KVSE, OZN (Varnostni Svet), s čimer bi se ustvarjale politične garancije za varnost Slovenije; +ustvarjajo zaupanje tudi z novimi razorožitvenimi ukrepi. *Ostro nasprotujemo vsem poskusom opravičevanja nepotrebnega obstoja armad z ustvarjanjem podob novih sovražnikov in z možno uporabo vojske proti migrantom in beguncem. Ravno njihova problematika je nov dokaz za to, da problemov današnjega časa ni mogoče reševati na vojaški način. Iz Slovenije prisotni: Gibanje za kulturo miru in nenasilja enske za politiko Mreža za Metelkovo Zeleni Slovenije Mladi krščanski demokrati Študenstki parlament, Ljubljana Iz Avstrije prisotni: Koordinacija Alpe -Adria Alternativno Iniciativa Austria Ohne Heer (Avstrija brez vojske) Avstrijski mirovni komite Pax Christi Iz Madžarske prisotni Liga za ugovor vesti Iz Italije prisotni Italianski Zeleni 3.6.2 Etika in človekove pravice 3.6.2.1 Kronologija kampanje za ugovor vesti in bilteni Mirovnega gibanja Celotna kronologija je objavljena v besedilu Marka Hrena: Svoboda misli je sicer vsem zagotovljena, kar pa še ne pomeni, da je izražanje te misli tudi vedno dovoljeno«. V: Kompendij za bivše in bodoče politike ali popotovanje od Krškega do Portoroža. Ur. Bojana Leskovar. Ljubljana: Ljubljana 1989, Časopis za kritiko znanosti. Na tem mestu dajemo dodatne reference na objave v biltenih mirovnega gibanja. Bilteni mirovnega gibanja so izhajali od leta 1984. Mirovni bilteni so bili vedno označeni z zaporedno številko leta izhajanja (rimska številka), zaporedno številko biltena (latinska številka) v tistem letu in datumom izida. Prvi bilten v letu 1985 predstavlja poročilo o delu za letu 1984. Zanimiva pa je številka 2.II. 1985, ki je izšla 15.III. 1985. To je namreč ena redkih izmed številk v vseh letnikih, ki sem jih pregledal, na kateri je napisano število izvodov in sicer 100. Naslovnica in vsi elementi kolofona so napisani (narisani) večidel na roko; tudi število izvodov je zapisano ročno. V tej številki je tekst mirovnikov o vojaški paradi (to je bila takrat najbolj vroča tema mirovnikov),nato sledi moj tekst "Dezerterstvo ali človekova pravica" o ugovoru vesti, kjer pojasnjujemo razliko med dezerterjem in oporečnikom in predstavljamo primer ureditve te pravice v Belgiji. Sklicujemo se tudi na poročilo OZN iz leta 1984.Ta tekst še ne prinaša predlogov za urejanje ugovora vesti in za civilno službo! Nato sledi v biltenu tekst Gregorja Tomca "Socializem in vojna in pa operativne podrobnosti o dogodkih v akciji "Dajmo otroku možnost "-za nenasilne igrače in igre , ki je bila takrat najbolj razdelan program mirovnikov. Številka 3.II.1985 je izšla 8.4. 1985 v nakladi 150 izvodov in je bila stiskana za 2. plenarno srečanje mirovnikov, ki je bilo sklicano za soboto 13. aprila 1985. Ta bilten je skoraj v celoti posvečen projektu "Civilna služba": biliten ima 14 strani in 12,5 strani je zapolnjenih s teksti o ugovoru vesti in civilni službi, saj je šlo za predstavitev novega projekta mirovnega gibanja. teksti so zato predvsem informativni, razlagamo pojme: pacifizem, civilna služba, mirovništvo... nato sledi relativno podroben pregled dogajanja po svetu, primerjava zakonske ureditve problema ugovora vesti v državah, ki so to pravico imele uzakonjeno in stanje represije v državah, kjer te pravice ni bilo. (65 držav je bilo tedaj brez rekrutacije, s profesionalno vojsko ali plačanci, 6 držav je imelo neobvezno rekrutacijo, 39. držav rekrutacijo brez možnosti alternativnega služenja ali civilne službe, 13 držav je omogočalo služenje vojaškega roka v vojaških sistemih a brez orožja in 15 držav je omogočalo civilno službo kot alternativo vojaški obveznosti v enotnem sistemu rekrutacije. Za države, ki niso omogočale ugovora vesti, nato sledi relativno natančen pregled stopnje represivnosti, višino kazni ipd. kjer se je pokazalo, da je bila jugoslavija res med najhujšimi, saj so se kazni za isti delikt lahko ponavljale v nedogled in kumulativni zapor je trajal tako lahko tudi nad 15 let, nato sledi povzetek poročila OZN iz leta 1984-poročilo je OZN objavil kot pripomoček za dialog z vladami za priznavanje ugovora vesti. To pomeni, da smo bili zelo zelo promptni, saj smo takorekoč takoj pograbili izdelek OZN mašinerije in z njim šli v široko akcijo. Osrednji del teksta povzema ukrepe, ki jih predlaga OZN v svojem poročilu; gre za predloge zakonskih določil, ki naj jih države sprejmejo, da bo zagotovljena tako splošna pravica kot pravice vojakov v posebnih primerih (ko želijo zavrniti udeležbo v kakih akcijah, ki smrdijo po genocidu, apartheidu ipd.), d amorajo uzakoniti pravico do zaslišanja, pravnih mehanizmov ipd. ter nenazadnje, da mora biti uzakonjena pravica do alternativne oblike služenja naborne obveznosti (civilna služba) 3. številka mirovnega biltena iz leta 1985 še ne prinaša konkretnih predlogov za Jugoslavijo/Slovenijo, temveč obelodanja praktično vse potrebne informacije za lansiranje kampanje. 4. številka v II. letniku izhajanja biltena je izšla 19. septembra 1985 in na njej ni zapisanega števila izvodov. je pa iz uvodnika jasno, da smo bilten namenjali v prvi vrsti svojim članom. Del naklade je bil poslan po pošti frankirano iz RK ZSMS, zagotovo, saj sem na parih biltenih v svojem arhivu videl frankirni žig RK ZSMS in sem tudi sam očitno dobil svoj izvod po pošti. V tem biltenu so zelo jasno zapisane vloge posameznih oseb v mirovnem gibanju, prvič se pojavijo tudi telefonske številke kontaktnih oseb, kar je SDVju samo š e olajšalo delo, he he he . Projekti so v tej številki že metodološko zapisani in urejeni (klasificirani9 kot projekti, na prvem mestu se najahja "Iniciativa za možnost drugačnega služenja vojaškega roka" Tokrat gre torej že za iniciativo!!! od 20 strani tega biltena je tej temi posvečeno 3 strani, tokrat programskega teksta. večji del te številke pa je namenjen lansiranju mednarodne dejavnosti mirovnega gibanja -za to smo bili zadolženi Ingrid Bakše, Ignac krivec in jaz, prvič je prišlo tudi do odločitve, da začenmo izdajati bilten v angleškem jeziku in se tako vržemo v tok disidentsko-oppozicijskih-human rights skupin, ki so tačas vznikale v vzhodni Evropi in se v solidarnosti povezovale z demokratičnimi skupinami na zahodu. Za ugovor vesti in civilno službo je v biltenu zdaj jasen poziv, da se za legalizacijo ugovora vesti angažirajo vsi, ki bi lahko pomagali pri nadaljni razdelavi pobude na naslednjih področjih: -psihologija in psihiatrija -humanizem (vključno z veroizpovedmi in prepričanji kot so pacifizem) -pravni okvir -teoretski del z filozofijo in zgodovino pacifizma -ustavni del in zakonodajni okvir skupaj z konceptom SLO (vklapljanje koncepta civilne službe v koncept in doktrino SLO) -razdelava organizacisjkih in socialnih struktur potrebnih za implementacijo civilne službe -korpus OZN in človekove pravice -mednarodna solidarnos: povezave z oporečniškimi skupinami drugot po svetu. V tej številki je šlo torej za nastavitev operativnega sistema za akcijo in izvedbo projekta. zelo podrobno razdelan "akcijski načrt po področjih. Najabili smo tudi, da izidejo ključni teksti v Mladini! V tem biltenu je bil najavljen povsem konkretno sklic prvega operativnega sestanka vseh, ki bi želeli na posameznih zgoraj naštetih področjih uveljavljanja pravice do ugovora vesti delati in sicer je bil objavljen sklic sestanka za 2. oktober 1985 ob 20 uri na Kersnikovi 4. Kot naslov za stike je bil objavljen moj domači naslov in tedanja domača telefonska številka 551360, da je bilo ja za SDV vse na dlani in pri roki! ; 5. številka v II. Letniku je izšla 23. oktobra 1985 Narejena je bila kot kaže na kožo mednarodnemu mirovnemu taboru, ki je bil potem v začetku novembra v Reberci na Koroškem, saj se bilten začne s programom mednarodnega tabora, notri so teksti o pomenu manjšin. Od 12. strani biltena so 4 strani namenjene ugovoru vesti. V tem sklopu je poročilo o prvi javni razpravi na to temo, ki je bila 14. oktobra in o seji komisije za SLO pri RK ZSMS ki je bila 15. 10. 1985. Odmev je bil pozitiven, četudi so se pokazale vse šibkosti sistema in rigidnost zakonodaje, ob seveda povsem jasno izraženi občutljivosti te teme nasploh. Oblikovan je bil sklep, da se pri »RKZSMS osnuje širša skupina, ki se bo s tem ukvarjala naprej«. Skupina naj pripravi podrobnejše predloge, specifikacije in poročila. O strukturi take skupine naj bi se odločilo vodstvo RK ZSMS; S to zadevo naj bi se začel ukvarjati tudi svet za SLO pri SZDL, ki da naj zbere elaborate s strani Teritorialne obrambe in JLA, tako so sklenili RKZSMsejevci. Pod tekst sem tako kot običajno podpisan jaz, In to lahko vzamemo kot uradni štart kampanje za ugovor vesti. Zadnja, 6. številka v letu 1985 je izšla 25. novembra – glavni temi sta akcija Dajmo otroku možnost (to je bil moj zelo ljubi projekt in pisal sem o tem tko luškane tekste, da se mi še danes milo stori pri srcu ;-)))) in pa mednarodne dejavnosti mirovnikov. O ugovoru vesti je v tej številki samo poročilo z mirovnega tabora na Reberci, kjer smo razpravljali o »Alternativnih obrambnih konceptih in vprašanjih varnosti«. Zelo pomembno za tvoje delo Omi, pri tej številki je, da smo v letu 1985 že povsem utrdili mednarodne dejavnosti!!!! V 6. številki je na primer poročilo o moji in Juvanovi udeležbi na mirovnem summitu v Ženevi. Ko sva že sodelovala v vrstah soorganizatorjev te masovke; bila sva v organizacijski skupini in na čelu demonstracij pod transparentom »Regan – Gorbačev, le monde n'est pas a voux«, regan, Gorbačev, svet ni vajina privatna lastnina. O tem obstaja tudi nekaj video arhiva, med drugim tudi znotraj dokumentarnega filma »Prepovedane igre«, ki ga je za RTV Slovenija leta 1986 posnela Helena Koder (Živa Emeršič v arhivu RTV Slovenije ima ta dokumentarec o mirovnikih presnet na digitalno obliko). Zanimivo v zadnji številki leta 1985 je, da v uredniškem pismu, ki smo ga uredniki očitno pisali vedno kot kolektivni in nepodpisan izdelek, nagovarjamo člane, da naj bolj sodelujejo pri pisanju biltena. V pismu urednikov je tudi navedba, ki kaže na to, da smo bilten sistematično pošiljali »članom in številnim institucijam«, da pa si ne moremo privoščliti take naklade, da bi lahko bilten prejemali širši krogi. Katerim institucijam vse smo bilten pošiljali, se res ne spomnim, predpostavljamo lahko, da so dobile bilten vse enklave ZSMS, SZDL, partije, …. Občinski odbori ….. faksi ….. V vsakem primeru je šla (dokazano) distribucija s frankirnega stroja RK ZSMS in najbrž po adremah ZSMSjevcev. V nadaljevanju sledi primerek javnega pisma in poziva mirovnega gibanja tedanjim oblastem. 3.6.2.2 Kolektivna izjava ob predaji vojaške knjižice Mirovno gibanje je zbiralo vojaške knjižice slovenskih oporečnikov; ti so ob predaji knjižice podpisali kolektivno izjavo. V izjavi so se drug drugemu zavezali k zavračanju vojaške službe in stem prevzeli za svoje dejanje kolektivno odgovornost. S tem smo nameravali zaplesti pričakovane sodne postopke. 3.6.3 Civilni odpor in državljanska nepokorščina 3.6.3.1 Maj 1989 – poziv k neposlušnosti miličnikom in vojakom Sledi besdilo poziva objavljeno v tedniku Mladina PRAVICA DO POSLUŠNOSTI MILIČNIKOV, VOJAKOV..... Državljanska neposlušnost se nanaša na vsakega človeka, najsibo ta v taki ali drugačni službi. Človeško bitje je v vsakem primeru najprej človek -posameznik, šele nato pripadnik kake skupine, naroda, politike ali službe. Zato je vsak človek dolžan najprej in vedno biti poslušen svoji vesti. Tako velja govoriti prej o pravici do poslušnosti svoji vesti kot o pravici do neposlušnosti državi. Na to velja opomniti vse, ki so po sili razmer ali po svoji volji nahajajo v službi države. Velja jih spomniti, da jih za dejanja, ki jih zagrešijo pri opravljanju službe, ne more odrešiti dejstvo, da so ubogali zakone ali ukaze. Nobena politika in nobeni višji interesi ne morejo opravičiti nasilnih dejanj nad civilnim prebivalstvom. Na osebno odgovornost (poslušnost svoji vesti) velja še posebej spomniti rekrute, vojake, vojaške starešine, miličnike, ki nadzorujejo javne manifestacije, sodnike, agente, ki izvajajo aretacije, prisluškujejo, zasledujejo, likvidirajo..... in še prav posebej v času, ko je na jugu jugoslovanske države vojna in ko je severu države s stališči ZIS o napadih na JLA itd. napovedanih še več sodnih in policijskih preganjanj. Povsem konkretno je treba spomniti na pravico do poslušnosti lastni vesti vse, ki so in bodo vpleteni v aretacijo JBTZ in v dogodke, ki bodo aretacijo spremljali. Načelo osebne odgovornosti za dejanja posameznika je po zločinih, ki so se v imenu poslušnosti režimu vršili med drugo vojno, opredeljeno tudi v mednarodnem pravu in sicer v Nurnberških principih, ki jih je potrdila leta 1950 tudi Generalna skupščina OZN z resolucijo 488(V). Po teh principih se kot zločin proti človeštvu obsojajo vsakršna dejanja preganjanja, nadlegovanja, zasužnjevanja, pobijanja ali kakršnakoli druga nečloveška dejanja zoper civilne osebe, kot tudi vsakršno preganjanje na politični, rasni ali verski osnovi... (iz Nuremberškega principa št.VI.b..). Za taka dejanja posameznika po mednarodnem pravu ne razreši odgovornosti ne njegova služba v organih države in ne poslušnost nadrejenim. ( Po teh principih so najprej sodili 24 vojnim zločincem in jim oktobra 1946 izrekli kazni do dosmrtnega zapora.) Zgodovina lahko uslužbencem represivne države služi kot svarilo, saj uči, da sose pred roko zakona kot po pravilu znašli tisti, ki so pred tem z zakoni v svojih rokah nasilno preganjali druge. Vse, ki so v službah podvrženi subordinaciji, ukazom in pravilom službe velja zato ob vsaki priložnosti spomniti : -da imajo vedno in povsod neodtujljivo pravico ravnati po lastni vesti in po lastni presoji; -da jih nihče nima pravice prisiliti v tako ravnanje, ki ni v skladu z njihovo vestjo ali presojo (tudi ustava prepoveduje vsakršno prisilno delo) -da imajo vedno in povsod vso moralno pravico in možnost odkloniti poslušnost nadrejenim, če jim ti narekujejo ravnanje, ki ni v skladu z njihovo vestjo ali presojo; -da so za svoja dejanja odgovorni najprej samemu sebi, nato soljudem ter končno mednarodnemu pravu in zgodovini. Marko Hren 3.6.3.2 Mirovne pogodbe – z jugoslovanskimi republikami MIROVNI UGOVORI Mržnja i netrpeljivost medju pripadnica naroda u SFRJ su dosegli tačku ključanja. Raspoloženje masa može dovesti do sada nepredvidljivih, ali u istoriji dobro poznatih dogadjaja. Mišljenja smo,da jedino glas bezuslovnog zavetovanja onih koji nisu izgubili čovečnosti u buri rasplamsane mržnje može zaustaviti mržnju. Mišljenja smo, da jedino zavračanje nasilja sa strane pojedinca i pojedinki može okrenuti kurs nasilja u pravcu mira. Zavetom bismo jedan drugom ulili medjusobnu veru i poverenje i sigurnost da jedan drugom ni po koju cenu nečemo naneti zlo. Molimo prijatelje i ljude dobre volje koji nisu podlegli raspirivanju mržnje, da se pridruže potpisivanju mirovnih ugovora medju državljanima različitih naroda i narodnosti i predlažemo jednu variantu sadržaja tog ugovora. Mirovni ugovor obavezuje svakog podpisnika/cu tako da posvuda oseča potrebu da poštuje njegov sadržaj. Variantu mirovnog ugovora, koju predlažemo, podpisalo je u toku prošle dve godine više sto ljudi širom Jugoslavije. Mirovni ugovori imajo dvostruku funkciju: 1.u prostoru u kojem je komunikacija izmedju pripadnika različitih naroda na svim nivoima otežavana i kočena, mirovni ugovori ostvaruju i neguju tanke ali značajne niti toka energije i sporazumevanja; 2. u prostoru koji medija, politika i ljudi u svakodnevnim razgovorima pune stereotipima odbijanja i osude pripadnika drugih naroda i narodnosti, mirovni ugovori ostvaraju i neguju misaone oblike primanja i razumevanja ljudskog u svakom od nas. 2. Sklapanjem mirovnih ugovora izmeðu pojedinaca, možemo ostvariti atmosferu, u kojoj če političari sklopiti mirovne ugovore izmeðu organizovanih strana koje učestvuju u konfliktima. U tome cilju, pošaljite kopiju ugovora lokalnim medijima i na adresu Center za kulturo miru in nenasilja Mestni trg 13 61000 Ljubljana MIROVNI UGOVOR Potpisanjem ugovora obavezujem se: 1. da ni pod kakvim uslovima neču sudelovati u oružanim ili drugim nasilnim akcijama protiv pripadnika drugih naroda ili protiv drugih stanovnika Jugoslavije; 2. da ni na koji način nečuučestvovati u pripremama za bilo kakvu represivnu, nasilnu ili uništavajuču akciju protiv drugih stanovnika Jugoslavije; 3. da ču, u slučaju prinude od strane lokalnih ili saveznih vlasti na aktivnosti koje odbijam u prva dva stava, bezuslovno primeniti nenasilne metode gradjanske neposlušnosti i nepokornosti državi; 4. da ču u svakodnevnom životu pokušati da se uzdržavam od izražavanja misli, osečaja ili delovanja koje doprinosi raspirivanju mržnje prema pripadnicima drugih naroda; pokušaču da se odreknem pričanja viceva, izricanja opštih osuda ili kvalifikacija na račun ljudi kao pripadnika drugih naroda; 5. da ču koristiti sve mogučnosti, u svakodnevnom životu i u javnosti, za prevazilaženje izražavanja mržnje prema pripadnicima drugih naroda i da ču, gde god se nadjem, širiti duh dogovora, saradnje, strpljenja i razumevanja. Ime, prezime, adresa potpis datum i mesto potpisivanja. 1. ................................................................................ 2. ................................................................................ 3. ............................................................................... Movement for the Culture of Peace and Nonviolence Mestni trg 13, 61000 Ljubljana PEACE TREATY In the summer of 1989 the Ljubljana peace group invited friends from all over Yugoslavia to initiate the process of signatures to peace treaties. First 100 signatures were from all over the country and the invitation was extended to the public to join in. "In this way we wish to express our will to remedy the international discord in Yugoslavia. Hatred and intolerance between members of Yugoslav nationalities has reached the boiling -point. We are witnesses of an extraordinary psychological warfare and for more than a year now have to listen to threats with violence. What we need in this country is a voice of unconditional vow of all those who have not lost their humanity in inflamed hatred. With this vow we would like to inspire mutual trust and faith, by promising that we will at no cost do harm to each other. We ask all friends and people who harbor no evil thoughts and who have not succumbed to instigation of hatred to join us and sign the peace treaty with other citizens of different nationalities. We enclose a version of the treaty. The peace treaty is binding for all signatories in the sense that he/she should act according to its contents in everyday life." This is a statement of the initiation of the peace treaty. The statement is after two years unfortinately even more true. Within the few days in July 1991 several thousand of new signatories have joint.Civil disobedience is the only way to stop the further violence. By signing this treaty I pledge: 1. that I will under no condition participate in any armed or other kind of violent activity against members of other nationalities or habitants of Yugoslavia; 2. that I will in no way participate in preparations for any kind of repressive, violent or oppressive activities directed against other inhabitants of Yugoslavia; 3. that should local or federal authorities in any case force me into any kind of activity which I have declined in the two previous paragraphs, I will unconditionally resist this with peaceful methods of civil disobedience and insubordination; 4. that I will in everyday life try to refrain from words, feelings and acts which could incite or support hatred towards members of other nationalities; referring to this I refrain from telling jokes, generalized judgements or opinions on account of others as members of other nationalities; 5. that I will take advantage of every opportunity in everyday life in my domestic environment to transcend hatred towards other nationalities and that I will sow the seeds of reconciliation, understanding and tolerance. 3.6.4 Vladavina prava 3.6.4.1 Skupščinska komisija za mirovno politiko Kot je razvidno iz uvodnega besedila je igrala Skupščinska komisija za mirovno politiko v konceptu mirovnikov pomembno vlogo. Zavzeto jo je vodila Viktorija Potočnik in delo te komisije doslej ni bilo primerno raziskano in vrednoteno. Tudi zato na tem mestu objavljamo enega pomembnejših zapisnikov te komisije in morebitne raziskovalce napotimo v arhive Državnega zbora za dodatne informacije. 3.6.4.2 Neodvisna lista novih družbenih gibanj Neodvisna lista je kandidirala na prvih demokratičnih volitvah pomladi 1990. Nosilec liste je bil Marko Hren, ostali kandidati za volitve v državni zbor pa so bili Matjaž Albreht, Lado Ambrožič, Ingrid Bakše, Peter Tomaž Dobrila, Vitold Flaker, Vlasta Jalušič, Ignac Krivec, Tonči Kuzmanič, Bogdan Lešnik, Peter Lovšin, Branimir Mozetič, Lela Bajda Njatin, Emilija Milka Pance, Iztok Saksida, Zoja Skušek Močnik, Gregor Tomc, Srečko Zajc in Darka Zvonar. Lista se je predstavljala takole. 3.6.4.3 Prispevki za novo ustavo – Skupščinski komisiji za mirovno politiko Marko Hren Govorec Gibanja za kulturo miru in nenasilja Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, YU Telefon +38-61-224666, dom. +38-61-273121 Predlogi k Osnutku ustave republike Slovenije 15. člen (začasna razveljavitev in omejitev pravic) V drugem odstavku se na koncu doda "in 45. členu". novi 17. člen (prisilno delo) V republiki Sloveniji ni prisilnega dela. Nihče ne sme nikogar prisiljevati h kakemu delu ali dejavnosti. 45. člen ( pravica do ugovora vesti) Ugovor vesti je temeljna in neodtujljiva človekova pravica, osnovana na moralnih, etičnih, filozofskih, verskih, političnih ali drugih motivih. Nanaša se lahko na kakršnokoli ravnanje ali delovanje, ki se poizkuša človeku vsiliti. Varianta: V kolikor se bo v Sloveniji odločilo, da se ohrani naborni sistem, predlagam, da se obveznost opredeli kot državljanska služba, ki je enakovredno lahko civilnega ali vojaškega značaja. 45. člen (državljanska služba in pravica do ugovora vesti) Obvezno je opravljanje državljanske službe v mejah in na način, ki ga določa zakon. Državljanska služba je po svobodni izbiri obveznika lahko civilnega, do dokončne odprave vojaških enot pa tudi vojaškega značaja. Ugovor vesti je temeljna in neodtujljiva človekova pravica, osnovana na moralnih, etičnih, filozofskih, verskih, političnih ali drugih motivih. Nanaša se lahko na kakršnokoli ravnanje ali delovanje, ki se poizkuša človeku vsiliti. Obrazložitev. Nobeno delo ne sme biti prisilno ali obvezno. Obvezno služenje vojaščine za marsikoga ni nič drugega kot enoletno suženjstvo. Obvezno vojaščino je zato odpraviti. Predlagatelj ustave je predpostavil, da se bo slovensko vojsko ustanovilo skupaj z ustavnim aktom. Mnenja sem, da je za tako veliko odločitev -vzpostavljanje nove vojske, potreben državni referendum. Predlagatelj ustanavljanja Slovenske vojske bi moral zato najpraj razpisati referendum o ustanovitvi vojske. Pri tem je potrebno ločiti enote teritorialne obrambe od pojma "vojska republike Slovenije", ki je prav gotovo zamišljen precej širše od tega, kar sedaj predstavlja teritorialno obrambo, predvsem pa pomeni nov sistem rekrutacije. V kolikor se bo kljub temu v republiki odločilo za naborno obveznost -in predlagatelji ustave imajo očitno v mislih obvezniško vojsko (glej člen 45 prvi odstavek "vojaška služba je za državljane obvezna" in drugi odstavek "...v okviru vojske republike Slovenije") -naj se opredeli obveznost kot državljanska služba, in se stem enakopravno obravnava civilno in vojaško službo. V nasprotnem primeru ima civilna služba predznak "alternative", dopuščanja in tolerance, ne pa predznak vrednosti, enakopravnosti in vspodbude. Predlagani 45. člen je nezadovoljiv in z vidika človekovih pravic celo nevaren. Prvi odstavek priviligira vojaško službo, zato je potrebno enakovredno navesti oboje vojaško in civilno službo ( namesto civilne službe predlaga prof. Bebler "delovno službo"). Drugi odstavek. Naravni motivi so preveč nedorečen pojem. Ali se navede poleg verskih vsaj še moralne, etične, filozofskih in politične motive, ali pa se pusti prostor vsem motivom. Ugovor vesti se ne more nanašati samo na "vojaške dolžnosti v okviru vojske republike Slovenije", kot je to predvideno. Nanašati se mora na vsa opravila, ki izhajajo iz državljanske obveznosti. Predlagana dikcija je nevarna predvsem ob dejstvu, da so naborniki lahko rekrutirani tudi v policijske ali teritorialne enote in pa v enote civilne in narodne zaščite. Predlagana dikcija bi na primer pomenila, da nekdo, ki mu je bila kot alternativa ponujena služba pri policiji, take službe ne more zavrniti. 104. člen Črta se zadnji stavek: "Predsednik republike je vrhovni poveljnik njenih oboroženih sil." Doda se alineja -odreja in izvaja dejavnosti mirovne politike in miroljubnih meddržavnih odnosov. 105. člen Drugi odstavek, se spremeni takole: Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice v skladu s 15. členom te ustave. Pri tem ne smejo biti kršene pravice do ugovora vesti iz 45. člena te ustave. Varnost republike Slovenije 119. člen Varnost v republiki Sloveniji se zagotavlja z ukrepi zoper naravne, ekološke, socialne, duhovne, ekonomske in politične ogroženosti. Ukrepi so zaščitne in odpravljalne (preventivne) narave. Nedotakljivost in celovitost ozemlja si R Slovenija zagotavlja z globalno mirovno politiko. V prehodnem obdobju do popolne ukinitve vojske pa ohrani tudi vojaške enote teritorialne obrambe. Vrhovni poveljnik vojaških enot je predsednik/ predsednica republike. Republika Slovenija dokončno ukine vojaške enote z referendumom, ki ga razpiše predsednik/ predsednica, skupščina R Slovenije, ali pa 30.000 volilcev. 120. člen Dejavnosti in organizacijo globalne mirovne politike republike Slovenije ureja zakon. Dejavnosti in delovanje družbene zaščite ureja zakon. Organizacijo in delovanje vojaških enot v prehodnem obdobju do ukinitve ureja zakon. Obrazložitev. Ustava naj odslikuje čas, v katerem so osnovne ogroženosti socialne, ekološke in ekonomske narave precej bolj kot pa vojaške. Temu primeren naj bo tudi naslov glave poglavja "varnost v republiki Sloveniji" namesto predlaganega "vojska". Z zakonom o kulturi miru republika Slovenija opredeli ukrepe in dejavnosti globalne politike miru ter organizacijo le teh. Vsporedno z zakonom o kulturi miru se ustanovi ministrstvo za mirovno politiko in konverzijo, opredeli se financiranje in programske smernice za izobraževalne in raziskovalne dejavnosti na področju mirovne politike, konverzije vojaškega aparata in nenasilnega razreševanja konfliktov. Opredeli se financiranje družbenih (kulturnih, socializacijskih itd. ) dejavnosti, ki delujejo v kontekstu politike miru. Obstoječi zakon o obrambi in zaščiti (osnutek z dne 25.10. 1990) je možna osnova za oba zakona -za zakon o družbeni zaščiti v poglavju o "zaščiti in reševanju" in za začasni zakon o vojaških enotah v poglavju "obrambne sile". V kolikor se definira vojaške enote kot začasne, se strinjam z g. ministrom Janšo, da obeh poglavij in pristojnosti, ki iz opredelitev izhajajo, ni deliti. Hkrati predlagam, da se obrambno ministrstvo v novi ureditvi imenuje ministrstvo za varnost in razorožitev, ter da se ustanovi ministrstvo za mirovno politiko in konverzijo. Vprašanje vojska/nevojska v novi ustavi republike Slovenije 1. Menim, da je vprašanje vojska/nevojska temeljno razvojno vprašanje, saj opredeljuje splošno naravnanost, ki ji bo država sledila. Vojska je največji porabnik državnega proračuna. Praviloma se vojska postavlja kot prioriteta nad potrebami drugih sektorjev. Z vzpostavljanem vojske ne bo denarja za ekološko, socialno in ekonomsko sanacijo. Ne verjamem, da je moč v obdobju naslednjih petih let pričakovati, da bi proces vzpostavljanja lastne vojske pomenil prihranek v razmerju z zneskom, ki ga republika za vojaške zadeve plačuje sedaj (cca. 800. m$). Vzpostavljanje lastne vojske bi nujno vodilo k totalni predelavi strategije, taktike, oborožitve in formacijske strukturiranosti, kar bi v zagonskem obdobju prvih let bržkone pomenilo kvečemu dodatne stroške. Zato je vojska/nevojska temeljna dilema za razvoj države. 2. Mnenja sem, da je za odločitev vojska/nevojska najprej potrebno videti, kakšen varnostni sistem je predlagan z vojsko (formacijsko, stroškovno itd.) in kakšen sistem je predlagan brez da bi bila potrebna vojska, še pred tem pa je potrebna analiza, zoper katere procese potrebujemo varnostni sistem. Noben problem ali sovražnik in nobeni strahovi niso abstraktni. Varnostni sistem se mora opravičevati s konkretno potrebo. Iz definirane potrebe po ukrepih, ki naj bi zagotovili varnost, se lahko šele vrši diskusija, kakšni naj ti ukrepi bodo in se lahko vrši argumentacija in odločanje, koliko naj bodo ti ukrepi podprti z vojaškimi in koliko s civilnimi (mirovnimi) elementi. O slovenski vojski je nemogoče odločati, dokler v javnosti ni nobenega podatka o tem, kakšna naj bi ta vojska bila (ofenzivna, defenzivna, kakšna oborožitev, koliko bi to stalo). Prav tako o tem ni moč odločati pod presijo časa in medijskega ter političnega zaostrovanja v Jugoslaviji. 3. Kot kaže, je za dolgoročno demilitarizacijo moč doseči konsenz. In menim, da bi morala nova ustava odsevati to konsenzualno usmeritev. V ustavo je moč zapisati podobno formulacijo, kot jo je vlada zapisala v svoj program. Ta formulacija predvideva razvijanje tistih aktivnosti, ki vodijo k pogojem, ob katerih vojske ne bomo potrebovali. Hkrati je v ustavi potrebno pustiti odprte možnosti za koncepte, ki se razvijajo ta čas v Evropi in ki vodijo k internacionalizaciji varnostnih vprašanj (collective security, common house, international prevention of conflicts itd...). Predlagam, da se v ustavo uvede formulacija, ki bi vključevala vsaj naslednje vsebine: I-slovenija odloča o varnostnih vprašanjih suvereno in v skladu z mednarodnimi dokumenti II-z zakonom se vspostavlja pogoje, in predvidi izvajanje postopkov, ki vzpostavljajo varnost na osnovi krepitve zaupanja, mirovne politike, ter socialne, ekološke in ekonomske varnosti in ki vodijo v odpravo potrebe po vojski. III-Ustavni zakon opredeljuje prehodno obdobje, naravo in proces odmiranja varnostnega sistema, ki temelji na vojaških institucijah Opombe Ad. I. V zunanji politki naj se Slovenija zavzema za mirovno politiko, za krepitev zaupanja in za internacionalizacijo razreševanja konfliktov. Vspodbuja procese sklepanja bilateralnih meddržavnih mirovnih pogodb in mirovnih načrtov na mednarodni ravni (srednja Evropa, Balkan, KEVS, OZN). Ad. II Z zakonom o kulturi miru (kot ga poznajo pokrajine Furlanija in Veneto v Italiji), se opredeli kulturne, družbene, raziskovalne, izobraževalne in politične mirovne aktivnosti in proračunska sredstva za te aktivnosti, ki v prehodnem obdobju zagotovijo pogoje za varnost brez orožja. Z zakonom se opredeli civilna (ekološka in družbena) zaščita. Ad.III. Ustavni zakon odreja odpravljanje vojaškega aparata po fazah -odpravljanje JLA (največ eno leto) -vloga teritorialnih enot R Slovenije pri odpravljanju JLA -narava začasnih teritorialnih enot (defenzivna obramba) -odpravljanje teritorialnih enot in popoln prehod na zaščito, ki temelji na mirovni politiki in na civilnih ukrepih. (največ 5 let) 3.6.4.4 Predlog za novo ustavo – poslanskim klubom december 1991 Marko Hren Mirovni Inštitut Mestni trg 13 61000 Ljubljana Tel. 210374, 224666 Ljubljana, 15. december 1991 Za diskusijo ob delovnem predlogu za dosego soglasja o novi ustavi. Poslanskim klubom V predlogu za Ustavo z dne 4. decembra 1991 je prišlo do sprememb tudi v 123. in 124. členu. Ker gre za stilske spremembe, ki pa so v veliki meri spremenile naravnanost ustave na tem področju, predlagam, da vztrajate da se dikcija povrne na tisto, ki je bila že kompromisno določena oktobra. 1. Naslov glave e) iz obramba države v nacionalna varnost Obrzaložitev. Obstaja dokument Zasnova nacionalne varnosti, ki opredeljuje varnost v širšem pomenu besede: varnost po tej zasnovi vključuje politiko miru, socialno varnost, ...itd -vse do obrambe kot skrajnega elementa zagotavljanja varnosti. 2. 123. in 124. člen naj se v vrstnem redu zamenjata. Obrazložitev: smiselno je, da se najprej govori o varnostnem sistemu države nasploh, potem pa o posebnih določilih (ugovor vesti, obveznosti itd.) 3. Novi 123. (stari 124.) naj se prestrukturira in sicer tako, da zadnji odstavek postane prvi, z dopolnitvijo, da zakon ureja obveznosti države pri uveljavljanju politike miru in kulture miru in nenasilja. 123. člen se tako glasi: Država zagotavlja varnost predvsem na osnovi z zakonom opredeljene mirovne politike in kulture miru in nenasilja. Vrsto, obseg in organizacijo obrambe nedotakljivosti in celovitosti državnega ozemlja ureja zakon, ki ga sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Izvajanje obrambe nadzoruje državni zbor. 4. Novi 124. (stari 123.) člen v sebi nosi nelogično formulacijo v drugem odstavku in sicer se bere takole: državljani, ki zaradi ...niso pripravljeni opravljati (sodelovati pri opravljanju) obrambnih dolžnosti, je treba omogočiti, da sodelujejo pri obrambi države na drug način. Kdor ni pripravljen sodelovati pri obrambi pač ni pripravljen sodelovati pri obrambi na noben način in ne more sodelovati pri obrambi "na drug način". Lahko pa sodeluje v kontekstu zagotavljanja varnosti (kot je razumljen v Zasnovi nacionalne varnosti), kamor spadajo tako mirovna prizadevanja, kot humanitarne službe itd., ki nimajo nobene zveze z obrambo države, imajo pa zvezo z varnostjo. Zadnji del drugega odstavka naj se zato glasi: ...., je treba omogočiti, da opravijo civilno službo. Lep pozdrav modrosti in zdravja Marko Hren 3.6.5 Mednarodno sodelovanje in solidarnost 3.6.5.1 Mednarodna koordinacija 7. novembra 1989 se je na pobudo Gibanja za kulturo miru in nenasilja prvič sestala skupina v sestavi Peter Jambrek, SDZ, France Bučar (SDZ), Tone Tomažič (demokracija, SDZ), Matjaž Šinkovec, Lojze Peterle (Krščansko socialno gibanje) in Marko Hren (Gibanje za kulturo miru in nenasilja). Sestali smo se v pisarni Petra Jambreka na pobudo Marka Hrena, ki je proces spodbudil zaradi dveh razlogov: -da bi zainteresirani iz nastajajočih in nastalih političnih združenj bolje koordinirali mednarodne nastope v tujini -da bi kot urednik revije Independent voices from Slovenija pridobili mrežo sodelavcev za prispevke v reviji (ambicija je bila, da bi revija izhajala pogosteje j+kot dotlej, ko je izhajala po potrebi, a večkrat letno, odtistihmal pa naj bi najmanj enkrat na dva meseca. Že oktobra 1988 je izšla posebna, izdaja Independent Voices from Slovena (special edition) z naslovom Slovenian Spring, centralism or democracy, v katero so prispevke poleg urednikov, Braca Rotarja in Marka Hrenam, pisali Mojca Drčar Murko, Janez Janša, France Bučar, Tomaž Mastnak, Miha Kovač, Anton Stres in Tonči Kuzmanič. Prvo naslednje srečanje koordinacije je bilo 30 novembra 1989 v prostorih Mirkoade na Cankarjevi ulici. Sklicatelj je bil Marko Hren in z vabilom je bil poslan zapisnik prvega srečanja pri Petru Jambreku. Kot gradivo je bilo vabljenim poslana tudi pobuda Slovenija – demilitarizirana dežela. Iz ohranajenih zapsiov je popolnoma jasno, da smo to koordinacijo »mislili« kot zametek neodvisne zunanje politike. Peter Jambrek se zaradi odsotnosti iz Ljubljane tega sestanka ni udeležil, mi je pa poslal pismo, ki v svojih poudarkih nemara predstavlja najbolj verodostojen popis razmišljanj oziroma zametkov slovenske zunanje politike. V pismu Marku Hrenu je izpostavil naslednje točke; • Najavil je, da bo na prvem naslednjem sestanku IO SDZ predlagal, da tudi SZD v celoti podpre pobudo o Sloveniji -demilitarizirani deželi. Ta pobuda naj bi sčasoma postala last vseh organizacij, na katere je bila prvotno naslovljena (Jambrek se tu nanaša na pisno pobudo gibanja z dne 3. Novembra 1989. • Ponudil je, da bi sam najkasneje v par mesecih izdelal študijo, dokument o začetkih, razvoju in takratnem stanju Slovenske opozicije; predlagal je, da se med novimi strankami poišče posameznike, ki bi sodelovali tako pri pripravi metodološkega vprašalnika kot pri pisanju teksta, • Izpostavil je vprašanje samostojne zunanje in varnostne politike v Sloveniji ob tem, ko je »ob stalnem divergiranju težko najti t.i. Jugoslovansko sintezo«. Ugotavlja, da ostaja »slovenski zunajepolitčni interes nepokrit«. Pri tem je izpostavil, da je treba poiskati odgovr na vprašanje kje je slovenska zunanjepoltična orientacija skladna z Jugoslovansko in kje ne. Zastavlja si vprašanje o potrebnosti samostojne tiskovne agencije, samostojnih konzularnih predstavništev, zunanjetrgovinskih in kulturno-.informacijskih predstavništev, komunikacijs s poltičnimi strankami in parlamentarnimi skupinami v tujini. Pismo Petra Jambreka 3.6.5.2 Pomoč pri vzpostavitvi hrvaškega mirovnega gibanja, avgust 1991 The Report from the first meeting of THE COMMITTEE FOR ANTIWAR CAMPAIGN Kumrovec, Croatia, 22.-24. August 1991 Dear Friends The Green Action from Zagreb and the Society for Improvement of the Quality of Life initiated the establishement of the Committee for AntiWar Campaign late Jully this year. Signing the Charter of AntiWar Campaign more than 40 groups and several hundred individuals joined the network in less then a month. Encouraged by response and support comming from all over Yugoslavia we decided to initiate the process of finding a formal way of organizing the network.. The first step happened during the "DAYS FOR PEACE", 23rd and 24th August 1991 in Kumrovec, on the border (would be better to say -"bridge") line between (would be more happy to say -"linking") Croatia and Slovenia. We made some fundamental decissions concerning the Committee and the final constitutional meeting can now be organized in the nearest future. Until then, the network will function according to principles and guidelines agreed. The members can be groups as well as individuals, signing the Charter of Antiwar Campaign. and who oblidge themselves to act according to principles displayed bellow. Political parties could gain a status of an Assoitated organization and have to fulfill the same conditions. Neither the members nor the Assoitiates can represent the whole Network -they can only present themselves as a part of the Network and speak on their behalf. The principles THE COMMITTEE FOR ANTIWAR CAMPAIGN follows the following principles: -affirms and promotes nonviolent means only -gets involved in the process of conflict resolution and does not claim for any particular political solution concerning the forms of the states -recognizes all parties involved in conflicts and makes its best to maintain communication with all of them -all interests are negotiable. The discussion about common activities of the THE COMMITTEE FOR ANTIWAR CAMPAIGN has followed after the basic principles have been defined. Participants agreed that we can create peace not only by actions in public or direct action in the areas of armed conflicts but also by most genuine human contacts in our day-to-day life -specially in contacts with people who are in some way affected by war. Our activities would therefore range from symbolic actions for promotion of peace and noviolence, direect involvement in conflict resolution and conflict prevention in areas of armed conflicts, to education for peace, nonviolent action, conflict resolution and mediation. The following activities were discusssed: 1. Messages for Peace We appeal to all friends in the world to collect Messages for Peace (by religious, spiritual, political leaders and groups, prominent persons, movements, etc. ) addressed to all parties in conflicts in Yugoslavia. We will do the same kind of work in our countries. Messages of Peace can be in written form on video or audio technique (including phonogram of the message). Audio and written messages should be accompagnied by a photo of the person sending a message. 2. The Door of Peace (The Wall of Peace) Messages for Peace will be displayed on the entrance /wall in the old part of Zagreb (Tkalčičeva street 58). The Door of Peace will become a point where actions for peace would be performed. At the moment regular meditations for peace are going on there -led by spiritual groups joining the Comminttee. We wish The Doors of Peace or the Walls of Peace would come into appeatrance in other cities too. 3. AntiWar telephone The telephone with the answering machine (+38-41-9867) we share with Croatian red Cross and will serve to inform people about possibilities they have to join peace and anti war activities. Volunteers will answer the phone and support people who were affected by war. We will try to gain some more phone lines and connect ocasionaly the telephone communication with radio stations. 4. Training for mediation, conflict resolution, nonviolence and local organizing. The conflicts in Croatia are of long-term nature. The effects of it will last. Participants agreed that we have to get prepared for long work on local level. Since there are several groups and individuals world wide willing to help us get training for mediation, conflict resolution and nonviolent action we will organize education in the way of workshops, consultations and long-term projects starting early September. We are in touch with War Resisters International, International Fellowship of Reconciliation, Bund für Soziale Verteidigung, Quaker PEace and Service and several research organizations. 5. Women Dialogue between Serbia and Croatia The newely founded organization Women for Peace initiated a negotiation group consisting of Croatian and Serbian Women. Women and green groups from Croatia had sent a writen demands concerning this project to their partner organizations in Serbia and are stll awaiting the respons. 6. Peace Bulletin The Media is often manipulating or ignoring peace initiatives and actions. We therefore felt a need to maintain an independant exchange of information in the form of a bulletin. The bulletin will serve to inform about and promote peace activities all over Yugoslavia, to promote the network and maintain communication between the groups. Local groups are stimulated to use the Peace Bulletin and produce their own local ones. This is due to the differences in languages, problems of distribution and also due to differences in aproach and priorities in different regions. The Movement for the Culture of Peace and Nonviolence in Ljubljana will republish information in English using its regular paper "The Intruder" (previously known as Independent Voices). 7. The Analysis of War Propaganda We will select most outstanding cases of war propaganda and using comparative analysis (Slovene, Serbian, Croatian TV reports) alarm people about manipulations of which they are daily victims. We will display results at the press conferences in all three republics. The Meeting was visited by Italian representatives of European Greens and Federazione di Verdi from Italy led by Paolo Bergamsci. The guests expressed full consideration concerning the situation in Yugoslavia and offerd all suport they have on their disposal. The Movement for the Culture of Peace and Nonviolence from Ljubljana and Green Action from Zagreb will work out a proposal for establishement of an International office of European Greens in Zagreb which could serve as a point of reference for support and coordination of national and international peace activity. The meeting was stymulated by hospitality of Society for Improvement of the Quality of Life which offered all infrastructural support including excellent, unique and healthy (satvic) food during the macrobiotic seminar which held place at the same time and at the same place in Kumrovec. The vibration and the athmposphere of both meeting released a lot of enthusiasm of people involved. The following groups participated: Society for the Improvement of the Quality of Life, Zagreb / Društvo za unapredjenje kvaliteta života Assotiation for Holistic Evolution /Društvo za cjeloviti razvoj čoveka Coordination of Peace Movements from Slovenia_/ Gibanja za mir Slovenije Movement for the Culture of Peace and Nonviolence Ljubljana / Gibanje za kulturo miru in nenasilja Peace Institute Ljubljana / Mirovni inštitut The Center for AntiWar activity Novi Sad / Centar za antiratne kampanje Novi sad The Center for AntiWar activity Belgrade / Centar za antiratne kampanje Beograd Komaja -Society for Evolution of Love and Conscience / Društvo za razvoj ljubavi i svesti Peace Vigils of Croatia / Hrvatska mirovna straža Independant Assotiation of Women (Croatia) / Nezavisni savez žena Green Action Zagreb / Zelena akcija Women for Peace (Croatia) / žene za mir Women Aid Now (Croatia) / ženska pomoč sada Ljubljana Zagreb, 28. August 1991, Reporters: Vesna Teršelič, Dražen Nikolič, Zagreb English redaction: Marko Hren, Ljubljana 3.6.5.3 Zabeležka o sodelovanju z dr. Juliom Quanom, november 1990 Dr. JULIO QUAN Director Program for Conflict Resolution United Nations Peace University Universidad Para la Paz Escazú, Costa Rica Ljubljana, 22. 11. 1990 /Op. p. Pismo v zahvalo / Spoštovani Zahvaljujemo se Univerzi Združenih Narodov za mir in Dr. JULIO QUAN-u, da se je odzval vabilu predsedstva R Slovenije in predsednika gospoda Milana Kučana in se udeležil konzultacije na predsedstvu R Slovenije dne 13. novembra 1990. Izčrpna in globoka diskusija je še bolj utrdila dobro voljo predsedstva, da se v težki konfliktni situaciji v tem delu sveta odloča za politiko miru, dialoga in nenasilja. Pomoč dr. Quana je več kot dragocena, zlasti pa smo se razveselili pripravljenosti in interesa Univerze združenih narodov za mir in njenega ustanovitelja, bivšega predsednika Kosta Rike, Rodriga Carassa, da se sodelovanje pri razreševanju napetosti na balkanu med predsedstvom Slovenije, ter inštitucijami slovenske države, in Mirovno univerzo združenih narodov, nadaljuje bolj intenzivno tudi v prihodnje. Predsedstvo Slovenije se zavzema za ustanovitev mirovnega raziskovalnega inštituta v Ljubljani in bo to inštitucijo tudi uporabljalo kot eno od konzultativnih teles za svoje odločitve. Izkušnje Univerze združenih narodov za mir pri razreševanju konfliktov v drugih delih sveta so lahko odločilne vrednosti tudi pri naši zapleteni situaciji. Vsak trenutek in vsak vložek je dragocen, zato izražamo vso svojo pripravljenost, da sodelovanje nadaljujemo v najkrajšem času in se vam še enkrat zahvaljujemo za vašo pomoč. Veselimo se ponovnega snidenja z vami With compliments predsednik Milan Kučan Uradna zabeležka iz konzultacije dr. Julia Quana na predsedstvu R Slovenije, 13. Novembra 1990. Dr. Julia Quana je na dvourni konzultaciji sprejel g. predsednik Milan Kučan, g. podpredsednik dr. Dušan Plut, ter drugi predstavniki predsedstva in vlade republike Slovenije. V uvodnih besedah je predsednik Kučan izrazil željo po tem, da se iz izkušenj, ki jih s svojim delom prinaša dr. Quan, česa naučimo, pri tem pa nas vodita dva razloga. Prvič, ker se je kriza dolgih let zaostrila in bi radi storili vse za to, da iz nje pridemo na miren in demokratičen način in drugič zato, ker smo sredi priprav na nastop na KEVS, kjer bi se radi aktivno vključili v razmišljanja o nenasilnem razreševanju konfliktov. Na željo g. Quana, paj e nato predstavil svoje poglede na situacijo v Jugoslaviji in v mednarodnem prostoru, kamor je umeščena Slovenija. Pri tem je poudaril, da razmere omogočajo najrazličnejše načine razreševanja krize. Pri tem žal niso izključene najbolj dramatični zapleti s silo, kar gotovo lahko pelje do državljanske oz. mednacionalne vojne ali do nasilnih lokalnih obračunov. .Opozoril je, da zahteve iz sveta, naj se procesi odvijejo po demokratični poti, niso dovolj. DemokratizOpozoril je, da zahteve iz sveta, naj se procesi odvijejo po demokratični poti, niso dovolj. Demokratizacija je potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za miroljubno razreševanje krize. Celo nasprotno, v Jugoslaviji se ob procesu demokratizacije nasprotja šele poglabljajo, na političnem prizorišču pa se rokuje z začasnimi rešitvami, faits acomplis in enostranskimi ukrepi, ki krizo samo eskalirajo. Svet zahteva nadaljno demokratizacijo in ohranjanje teritorialne integritete z notranjim dogovorom med narodi. V Sloveniji pa vztrrajamo na principih samoodločbe (self determination) in teritorialne integritete Slovenije. Mnenja smo, da se oba našteta pristopa ne izključujeta.. V Jugoslaviji, kakršna je danes, Slovenija ne more uspešno nadaljevati procesa demokratizacije in ne more odpreti svojih vrat mednarodni skupnosti. . Neodvisnost Slovenije je zato nujni pogoj, ustvarjanje nacionalne države pa ni končni cilj temveč sredstvo. Vprašanje, ki si ga zastavljamo je, ali bomo svojo državo branili z orožjem, ali pa z drugimi sredstvi. Za Slovenijo ocenjujemo kot možno razvojno opcijo, da je brez vojske. Do takega stanja pa morajo pripeljati konkretni in dobro premišljeni in načrtovani koraki. Kot zadnji pogoj za nenasilno razreševanje konfliktov je g. Kučan poudaril vlogo demilitarizacije v povezavi z depolitizacijo vojske. Politizacija namreč blokira procese demilitarizacije, ki je pogoj za nenasilno reševanje konfliktov. Dr. Quan je ocenil položaj v Jugoslaviji celo kot bolj zapleten od tistega v srednji ameriki.. Poudaril pa je eno pomembno razliko -da Jugoslavija nima velikega brata, ki bi igral tako veliko vlogo, kot jo v Srednji Ameriki igra ZDA. To dovoljuje iskanje alternativ, ki jih v Srednji Ameriki nimajo. Poudaril je, da so tudi v jugoslavijo uprte oči sveta in bodo gotovo pomagale pri korakih dobre volje. Dr. Quan je poudaril, da so vse ocene njegovo mnenje, ne pa menenje Univerze združenih narodov za mir ali OZN, ter izrazil potrebo po več informacijah in trajnejšem sodelovanju, ki bi bilo nujno za resne in poglobljene analize. Vprašal se je, kaj bi v dani situacij storil bivši predsednik Jugolsavije Josip Broz Tito, ki ga g. Quan ceni in spoštuje. Prepričan je, da bi Tito poizkušal preprečiti prelivanje krvi in ohraniti enotno jugoslavijo. Dr. Quan je nadalje poudaril, da v današnjem času oborožena vojaška obramba nima nobenega smisla in je kot višjo obliko obrambnega sistema predstavil koncept na družbi zasnovane obrambe (social defence or civilian based defence), ki pomeni podružbljanje funkcij obrambe, ne pa tudi vojaških sredstev. Tudi za Slovenijo velja, da bi radi imeli dober varnostni sistem, za katerega pa ni nujno, da vlključuje tudi orožje. Poudaril je, da je v Sloveniji izjemna priložnost, da se kriza reši na ravni političnih dogovorov, pri tem pa je izpostavil pomen izražanja dobre volje in pripravljenosti Slovenije, da se odreče orožju in se odpove vojski, kar bi pomenilo poseben impulz (will give special momentum), ki bi mu lahko sledile druge jugoslovanske republike. Vprašal se je, kdo na tem svetu bi si drznil napasti Slovenijo, če ta ne bi imela svoje vojske, in nadaljeval, da bi bil v primeru agresije celi svet na strani Slovenije. "The international political pressure would be gigantic", said dr. Quan. Združeni narodi so enotnost pri mednarodni politični intervenciji pokazali pred kratkim na primeru zalivske krize. Na koncu je dr. Quan izrazil mnenje bivšega podsekretarja OZN in sedanjega kanclerja (Chancelor) Univerze ZN za mir, Roberta Mullerja, da bi Slovenija morala v široko mednarodno ofenzivo afirmacije in izražanja pripravljenosti, da se vzpostavi kot podorčje oziroma država brez vojske. Pri tem je potrebno opraviti več raziskav in predstaviti alternative za varnostni koncept. Član predsedstva Dušan Plut je dejal, da je ideja o odpravljanju vojske v Sloveniji velik dosežek mirovnega gibanja v Sloveniji, nenasilna prizadevanja v zadnjih letih pa največji moralni kapital, s katerim raspolagamo. Strinjal se je z razmišljanji in ocenami dr. Quana in dodal, da bi potezo enostranske razorožitve Slovenije pozdravil celi planet. Dejal je, da je absurdno, ko nekateri argumentirajo vzpostavljanje slovenske vojske s strahom prede drugimi jugoslovanskimi narodi, s katerimi smo tradicionallno živeli v miru. Nato je vprašal, če je strategija, ki so jo ubrali Zeleni slovenije, da se vztraja najprej na izoblikovanju ustreznega ustavnega člena, ki bi vzpostavil slovenijo kot mirovno cono brez vojske, ustrezna. Dr. Quan je dodal, da poleg političnega prepričevanja, morajo vse pomembne odločitve tudi skozi široko predstavitev v javnosti in kot najprimernejšo obliko sugeriral referendum. Pri tem pa brez široke izobraževalne akcije ni nobene možnosti. Kadar se ljudje odločajo med dvemi alternativami, se odločijo za tisto, ki jo bolje poznajo. Pri tem so stališča, ki jih zavzamejo politične stranke sicer zelo pomembna, priložnost in možnost pa je potrebno dati pri izobraževalnem delu zlasti mirovnemu gibanju in ustreznim inštitucijam. Nato je dr. Quan predstavil delo na tem področju v Srednji Ameriki, zlasti v povezavi s Mirovnim načrtom v Srednji Ameriki (Central America Peace Plan). poudaril je pomen Contadore dogovora dežel Srednje Amerike o nenapadanju in pozive k zmanjševanju oboroževanja. Pri tem je posebej poudaril, da so vojske v Srednji Ameriki vse prej kot zunanjim sovražnikom namenjene notranji disciplinizaciji in kontroli in predstavljajo najbolj antidemokratične politične sile. Kot konkretne metode je omenil v prvi vrsti defenzivno obrambo in demilitarizacijo, izoblikovanje koncepta družbene obrambe (Social Defence), izobraževanje za pogajanja, reedukacijo vojaškega personala in programe za rekonciliacijo prebivalstva. Dr. Quan je nato obravnaval argument vojske kot gonilne sile industrializacije in tehnološkega napredka in postavil tezo, da je tudi ta gonilna sila v upadanju ali celo digresiji. Nadaljeval je s potrebo po "transformaciji" vojske v koncept, ki bi ravno tako opravljal strateške varnostne funkcije, pri tem pa bi uporabljal druge metode in druga sredstva. V tej smeri je omenil projekte, ki jih izvajajo v univerzi in sicer za prešolanje vojaških oficirjev iz vojaških strategov v stratege "social based defence". Omenil je idejo Gorbačova, da bi vojska razvila in izvajala strategije za varovanje prirode. Dr. Quan je nato dejal, da se ljudje vojsk bojijo in da bi zato morale vojske delati tisto, kar ljudje res potrebujejo -reševanje problema lakote, diskriminacij in izkoriščanja. Strukture vojske se torej da uporabiti, spremeniti pa je treba cilje in sredstva. Predsednik Kučan je nato nadaljeval diskusijo o tem, kakšna bi bila v tem položaju vloga Tita in s tem v zvezi dejal, da bi Tito iskal pragmatične in ne dogmatične rešitve. Dejal je, da jebila vzačetku stoletja Jugoslavija vzpostavljena kot obrambna skupnost narodov, po drugi vojni pa se je temu dodala še ideološka dimenzija, ki sta skupaj s prvo (obrambno) predstavljali dve glavni integracijski sili v Jugoslaviji. Danes pa iščemo nove integracijske osnove in smo jih našli v skupnem trgu in ekonomskih povezavah. Pri tem pa se v Jugoslaviji soočamo z velikimi razlikami. Tito je gradil sistem na Družbeni samozaščiti in na integraciji. Armada pa je takoj po Titovi smrti začela likvidirati teritorialni princip razvejanosti tega sistema. Na koncu sta predsednik Kučan in dr. Quan izmenjala medsebojni zahvali za to srečanje in izrazila pripravljenost za nadaljevanje sodelovanja med Univerzo združenih narodov za mir in Predsedstvom R Slovenije ter ustreznimi inštitucijami, zlasti univberzo v Ljubljani in Mirovnim inštitutom, ki je v ustanavljanju. Zabeležko pripravil Marko Hren Na osnovi zabeležke, bo Univerza združenih narodov za mir iz Kosta Rike, poslala načrt za projekt sodelovanja. Zabeležko in spremno pismo (protokolarno zahvalo), je potrebno prevesti v angleščino in poslati v Kosta Riko, na naslov v zaglavju. Pipravljalni dokumenti Dr. JULIO QUAN Director Program for Conflict Resolution United Nations Peace University Escazú, Costa Rica Dr. JULIO QUAN bo ob svoji turneji po Evropi prišel na obisk v Ljubljano v dneh od 11. do 14. novembra 1990. S svojim znanjem in bogatimi izkušnjami lahko dragoceno prispeva k nenasilnemu razreševanju konflikta v Jugoslaviji. V Srednji Ameriki je opravil številna svetovanja pri pripravi in vodenju pogajanj za različne stranke v konfliktih. Svetuje in poučuje tako pri vladah, kot pri družbenih skupinah, kot pri ekspertnih in univerzitetnih krogih širom po svetu. Zaenkrat je potrjeno, da bo dr. Julio Quana sprejel predsednik Milan Kučan v torek, 13. novembra 1990 ob 10. uri. V ponedeljek, 5. novembra se bo odločilo, kdo vse bo povabljen na to konzultacijo zaprtega tipa. Dobrodošlo pa bi bilo, da se konzultacije udeležijo tudi predstavniki vlade in političnih strank. S pomočjo filozofske ali pravne fakultete bomo pripravili tudi javno tribuno, bržkone v ponedeljek, 12. novembra 1990. Prosim, da se za vse informacije v zvezi z obiskom dr. Quana, obrnete na Marka Hrena, Gibanje za kulturo miru in nenasilja, Mestni trg 13 Tel. 061-224666. Priloga: Izbrana biografija dr. Julio Quana Dr. JULIO QUAN Izbrana biografija Podiplomski študij na področju populacijske geografije je opravil na Univerzi v Kanzasu (ZDA). Kasneje je sodeloval pri protirasističnem gibanju pod vplivom Martina Luthra Kinga in se za tem vrnil v rodno Gvatemalo. Tam je kot raziskovalec na področju družbeno-ekonomske dinamike delal na National Geographic Institute of Guatemala. Za tem je postal direktor oddelka za populacijske študije na National University of Guatemala, kjer je bila njegova osnovna orientacija raziskovanje, izobraževanje in aplikacija znanosti pri razreševanju konfliktnih problemov v deželi. Za tem je kot profesor gostoval na Univerzi v Minessoti (ZDA), kjer je delal na programih ozaveščanja severnih američanov o problemih tretjega sveta. Leta 1982 je kot predstavnik Mednarodnih mirovnih brigad (Peace Brigades International) za Srednjo Ameriko skrbel za izobraževanje, načrtovanje, nadzor in uvajanje mednarodnih volonterjev pri apliciranju programov dejavnosti za nenasilje v tem področju. Med projekti, ki jih je koordiniral so: -baze volonterjev PBI na obmejnem področju med Nikaragvo in Hondurasom, -dejavnosti mednarodnih prostovoljcev PBI v Gvatemali -projekt PBI za mirovno vzgojo v El Salvadoru. Leta 1987 je na UN Peace University pridobil še doktorski naziv na podorčju Conflict Managementa in sodeloval pri programski zasnovi International Research Center in Conflict. Ključni element njegovega dela pri nenasilnem razreševanju konfliktov je bilo načrtovanje družbene obrambe (social defence), prvič aplicirane pri prizadevanjih Contadore. Leta 1988 je predlagal in organiziral Konzultativno konferenco mednarodnih strokovnjakov na to temo za vlado Nikaragve. Medtem je s svojimi sodelavci delal na rekonciliacijskih programih v Nikaragvi. Ob podpisu Mirovnega načrta v Srednji Ameriki, je bilo predsednikom teh dežel predlagano tudi izvajanje vrste delavnic na temo pogajanj (workshops on negotiation). Doslej je dr. Julio Quan vodil take delavnice v Kosta Riki, Nikaragvi, El Salvadoru in v Gvatemali. Na delavnicah podajajo strankam v konfliktu pogajalske veščine in principe. Dolgoročni projekt, na katerem sodeluje, je razvoj programa za mirovno vzgojo v Srednji Ameriki in Panami. Projekt teče s pomočjo UNESCA in naj bi generiral osnove za mirovno vzgojo na vseh ravneh družbe. Sodeluje pri vspostavljanju World Center for Conflict Resolution v Kolumbiji, in se trenutno ukvarja z analiziranjem možnosti za pogajanja med gverilo, M19 in vlado te dežele. Za Kosta Riko in Nikaragvo izdelujejo program za "agent of peace" (preventative, persuasive non violent conflict resolution), ki naj bi nadomestil represivni policijski model. Iz angleškega jezika biografske podatke zbral in uredil M.H. 4 Komunikacije med vojno in po vojni -od 28. junija 1991 dalje 4.1 Pismo mednarodni javnosti 28. junija 1991 Center for the Culture of Peace and Nonviolence Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Tel. +38-61-224666 Slovenia, YU To all friends of the peace movement on the planet Ref.Aggression on Slovenia, Message no. 3, 28. June 1991/ 17.00 Dear friends, for years we did keep in touch and tried to inform and worn you about the situation in Yugoslavia. First about the violations of human rights, later about state-violence in Kosovo and throughout the past few years about the threats of the federal state against Slovenian sovereignties. What everybody feared did happen yesterday.. The federal government had ordered the federal military to invade Slovenia and take the power from the hands of the legitimate Slovenian authorities. The federal military is using all means of aggression including bombing and threats with chemical weapons. Slovenia found itself in a war. Most of the borders are closed. Many people died, soldiers and civilians, including some foreign reporters. We did never judge the decision of Slovenian people to form their own state. But we did always judge the process, qualities and motivations accompanying this decisions. And again we had criticism of Slovenian behavior. The peace movement in Slovenia had been for years making all its efforts to -promote peace politics in Slovenia versus the Yugoslav state, specially to maintain good communications with the other Yugoslav republics. -stimulate foreign policy to engage seriously in Yugoslav crisis and enable mechanisms for nonviolent conflict resolution. None of the two was successful. We are of the opinion, that Slovenian policy could be much more wise, specially we have criticism of its one sided measures concerning foreign policy and defence policy. We were always of the opinion that military logic and military preparations can never lead to constructive solutions, we did warn slovenian government that the constitution of the slovenian army can lead to crisis and we suggested alternative mechanisms. Despite our dissatisfaction we have to underline, that Slovenian policy did not perform any violent measure against any party. Our criticism of Slovenian government does not and can not offer any apologies of the three factors, which in our view contributed largely to the military occupation of Yugoslav state in Slovenia. 1. the militaristic and centralistic policy of the federal state, led by prime minister Mr. Markovič, which did prove in all cases of wide spread conflicts in Yugoslavia, that the federal state is ready to defend Status Quo with the most brutal methods and violations of human rights. Federal Government had ordered the intervention of the federal military and is fully responsible for the casualties and dammage done. 2. international politics, which in our view gave full justification to Mr. Markovic to use the military against Slovenia, by supporting the Yugoslav state and not allowing any option for independence of the northern republics. Foreign public did not want to understand, that particular republics in Yugoslavia have constitutional right for self-determination and did not understand, that the rigid socialist power holders in Belgrade want to maintain full and centralized power over the whole state. 3. the failure of the mechanisms of UN and CSCE to act before the conflict evolves into violent crisis. Even more, Secretary General of the UN De Cuellar did afford himself to make a statement today, expressing his "inability to make any comment on situation in Yugoslavia, since this was an internal problem of Yugoslavia". International policy with USA and EC bear in our view whole responsibility for the violence of military in Slovenia. The peace movement should be aware of this fact and we are sorry to be drawn in a position to put it in such a hard way. International policy did once again after the Gulf War fail, despite of the fact, that it has been warned so many times about the worsening situation in the country. All the world knew about the possible scenarios in Yugoslavia and it did not find enough consideration to make a serious move to prevent violence. How many people must die for the world to make a stand against the violent and mad regimes? We ask you to: -interpret the events in Slovenia as a military intervention in a sovereign state of Slovenia and not as a civil war -make pressure on your governments to accuse the military intervention of the federal government, request the cease of the fire and initiate negotiations -request European governments to activate CSCE mechanisms for conflict resolution -express criticism of the UN and make pressure to the security council to activate its mechanisms for peaceful solution of the conflict, and to initiate a peace conference under the auspices of the UN. The first step must be to cease fire and freeze all further military activity of Yugoslav and Slovenian authorities. The next step is to provide mechanisms and conditions for negotiations. International politics should not be to judge the form of the state(s) in Balkans, but to insist on fair and nonviolent process of making decisions of the parties involved. This time, this is of course an extremely urgent appeal, and we ask you, to do your best to spread the information and to keep in touch with us. Yours in peace Marko Hren Please, keep in touch and expect the issue of The Intruder (former Independent Voices) very soon! 4.2 Sporočilo za javnost – informacijska blokada 4. Julij 1991 Sporočilo za javnost -informacijska blokada mirovnih pobud Minule dni smo vsak dan prihajali v press center v Cankarjev dom, da bi dobili pisne informacije in tako omogočili dobro obveščenost vsem s katerimi že vrsto let komuniciramo doma in v svetu. Mirovno gibanje je bilo v časih pred demokracijo edini izdajatelj opozicijkse revije v angleškem jeziku Independent Voices from Slovenia. V press center smo prinašali tudi pisne materiale ter jih dostavili na za to določeno mesto. Veselilo nas je, ker je izgledalo, da novinarji naša sporočila za javnost pridno jemljejo s pulta -naslednji dan nismo nikoli našli nobenega izvoda več. V 6 dneh smo posredovali 8 sporočil, štiri med njimi so bila prevedena v angleški jezik, eno pa tudi v francoskega. Sporočila so bila namreč namenjena predvsem mednarodni javnosti. Danes smo posredovali v press center še posebej pomembno sporočilo -mirovne predloge, ki naj bi jih pogajalci iz Slovenije vključili na dnevni red pogajanj in pa predloge za mednarodno javnost. Vsa gradiva so bila prevedena v angleški in francoski jezik. V prvem jeziku sem gradiva v press center prinesel ob 12.h. Ob 18.00 pa sem v center prinesel gradiva v preostalih jezikih. Presenetilo me je, da so vsa gradiva, ki sem jih v dovoljšni količini dostavil pred nekaj urami že izginila. Medtem, ko sem naokrog povpraševal, če je naše dokumente kdo opazil, so izginili tudi vsi dokumenti, ki sem jih prinesel ravnokar. Slučajno sem opazil mladega moškega, ki jih je nesel pod pazduho v pisarno ministrstva za informiranje. Krenil sem za njim in ugotovil, da ima na mizi v pisarni vsa naša gradiva. Zahteval sem, da mi jih vrne in ga začudeno vprašal čemu jih je odnesel. Odgovoril je, da po nalogu šefa. Vztrajal sem, da mi pove svoje ime in ime šefa, ki je naročil, da odnese naša gradiva iz pulta, kjer so se, mimogrede, nahajala tudi stališča raznoraznih kulturnih, političnih in drugih organizacij. Po vztrajanju mi je povedal obe imeni: Zdravko Bandek in Matjaž Kek. Naj povem, da so iz mize takoj po tem, ko sem jih nastavil, izginili samo dokumenti Gibanja za kulturo miru in nenasilja, pri tem, da so bili žigosani, podpisani in označeni z datumom in uro (4. julij 12.00), na pultih dokumentov pa so ostali dokumenti, ki so tam ležali tudi že dneve. Poiskal sem Matjaža Keka in najprej mi je dejal, da je res on naročil,da se ti dokumenti umaknejo. Sprva je to argumentiral z dejstvom, da jaz sploh nisem novinar in nimam v Cankarjevem domu kaj iskati, češ da nimam novinarske izkaznice in da sem vstopnico v CD dobil gotovo po pomoti. Ko sem mu pojasnil, da imam novinarsko izkaznico in da opravljam tudi novinarsko delo je dejal, da pač on ocenjuje, kaj je aktualno in kaj ne in da pri obilici materialov pač dela selekcijo. Tisti, ki so te dni hodili v CD vedo, katera gradiva in koliko časo so ležala na pultih. Zlasti pa novinarji lahko precenijo Kekove izjave. In še tole, ko je gospod Bandek umaknil mirovniška gradiva, je namesto njih zevala luknja in jih ni nadomestil z drugimi pomembnejšimi. Ne morem potegniti drugega zaključka kot da so gradiva Gibanja za kulturo miru in nenasilje sistematično umikali iz tiskovnega središča. Ob vsem trudu, ki ga je in ki ga mirovno gibanje vlaga tako za miroljubno razreševanje sporov kot za informiranje mednarodne skupnosti o dogodkih v Sloveniji je tovrstno ravnanje ministrstva za informiranje ponižujoče -o njegovi demokratičnosti pa presodite sami. Marko Hren, Ljubljana 4. julij Prilagam dokumente, ki jih je ministrstvo za informiranje tako vztrajno metalo s pulta. 4.3 Sporočilo št. 4. – 4 julij 1991 – Mirovni predlogi Gibanje za kulturo miru in nenasilja Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Tel. 38-61-224666 Mirovnim gibanjem, mednarodni javnosti MIROVNI PREDLOGI Ref. Agresija na Slovenijo Sporočilo št. 4 4.julij 1991 12.00 Dragi prijatelji Upamo, da bo prekinitev vojaških spopadov, ki je bila dogovorjena davi trajna. Vendar je vsem dobro znano, da se napetosti in spori ne razrešijo samo s prekinitvijo oboroženih spopadov. Veliko smo se lahko naučili iz vojne v Zalivu, ko je večina žrtev padla po "uradnem koncu" vojne. al se lahko bojimo podobnega primera tudi v Jugoslaviji. Napetosti so izjemne, konflikti so zapleteni in široko razpredeni, civilna družbe je militarizirana v vseh republikah, prav tako je izjemna tudi nakopičenost orožja in končno je kot kaže zvezna vojska ušla iz kontrole civilnih oblasti saj kot kaže del vojaških oblasti noče iz rok izpustiti svojih moči. Zapleteni spori v Jugoslaviji (Kosovo, Bosna, Hrvaška, Slovenija) ostajajo nerešeni in v kolikor se jih ne bomo lotili z najbolj resnim pristopom, bodo ponovno eskalirali na enem ali drugem mestu. Mednarodna skupnost bi morala razumeti vojno v Sloveniji kot najresnejše opozorilo. Zato vas naprošamo, da posredujete naslednje zahteve in priporočila, ki se tičejo vloge mednarodne skupnosti pri reševanju kriz(e) v Jugoslaviji. 1.Zahteva naj se takojšnjo prekinitev oboroženih dejavnosti, zamrznitev vseh nasilnih vojaških operacij in priprav nanje ter začetek političnih pogajanj. 2.Prizna naj se pravica do samoopredelitve tako Slovenskega kot tudi drugih narodov v Jugoslaviji, najsibodo to Albanci na Kosovu ali Srbi na Hrvaškem. 3.Jugoslaviji naj se pri pogajanjih ponudi usluge v smislu posredovanj (mediacije) in nadzora pri razreševanju spora, s pomočjo vseh mehanizmov in inštrumentov, ki so na voljo, zagotovi pa naj se tudi pravne osnove za izvajanje mehanizmov, ki jih obstoječi dogovori za primer Jugoslavije kot suverene države, ne dopuščajo. Slednje priporočilo se nanaša zlasti na abstinenco v reakcijah OZN. 4.Vse opcije za redefiniranje političnega zemljevida na področju sedanje Jugoslavije (konfederacija, več držav, kantonizacija...) naj se pustijo odprte za pogajanja, vztraja pa naj se na enakopravnih, miroljubnih in demokratičnih procesih pri pogajanjih. 5.V ozir naj se vzame in rešitve naj se išče sočasno za vse spore v Jugoslaviji (Kosovo, Bosna, pokrajine naseljene s Srbi na Hrvaškem, Slovenija), ne samo za primer Slovenije, kajti v nasprotnem primeru bo kriza izbruhnila še bolj silovito na drugih žariščih. 6.Nemudoma naj se zaustavi uvoz orožja v Jugoslavijo. V pogajanjih naj se predvidi možnosti za vzpostavljanje mirovnih in demilitariziranih območij na konfliktnih področjih. 7.Od Jugoslovanske vlade in od vlad posameznih republik naj se zahteva, da sklenejo dogovor o izdelavi in izvajanju načrta za pomiritev sovraštev med ljudmi, zlasti s projekti kulturnega, znanstvenega , ekonomskega in komunikacijskega sodelovanja, da bi se tako povečalo razumevanje med ljudmi in oblikovalo pogoje za trajni mir na tem delu sveta. Gibanje za kulturo miru in nenasilja Mestni trg 13, 61000 Ljubljana Tel. 38-61-224666 Izvršnemu svetu Republike Slovenije, gospod Lojze Peterle Predsedstvu Republike Slovenije, gospod Milan Kučan Skupščini Republike Slovenije, gospod france Bučar Ljubljana, 4. julij 1991 Trdno verjamemo, da se lahko spori rešujejo samo s konsistentnim izvajanjem mirovne politike in nenasilnega razreševanja sporov ter z izvajanjem široko zastavljenih dejavnosti v smislu sprave med narodi. Pozivamo slovenske oblasti, da med pogajanji s strankami v sporu na dnevni red postavijo tudi naslednje točke: -bilateralne mirovne pogodbe s sosedskimi državami -multilateralne mirovne pogodbe z jugoslovanskimi republikami -multilateralni dogovori o zamrznitvi statusa JA v luči iskanja rešitve za vzpostavitev kontrole nad zvezno armado in njene postopne dezintegracije -dogovor o zamrznitvi vseh vojaških aktivnosti v posameznih republikah -vzpostavljanje mirovnih in demilitariziranih območij zlasti v regijah koncentracije sporov. Predlagamo, da slovenske oblasti na pogajanjih ponudijo kot znak dobre voljo opcijo o konstituiranju Slovenije brez vojske. -zaveza vseh strank v sporu (zvezna vlada, posamezne republike), da bodo izdelale načrt za pomiritvene dejavnosti in za kulturne, znanstvene, ekonomske in druge oblike sodelovanja med jugoslovanskimi narodi, z namenom zdravljenja razplamtelih sovraštev in vspodbujanja sodelovanja in razumevanja, na osnovi česar se lahko gradi trajni mir. Hkrati pozivamo slovenske oblasti -da se enostransko odrečejo uporabi nasilnih sredstev -da se odrečejo vsakršnemu enostranskemu ukrepu, ki bi ga lahko katerakoli stran v sporu razumela kot provokacijo -da se odrečejo uporabi napadalnega jezika, ki lahko prizadene ponos ljudi kot pripadnikov kateregakoli naroda ali ponos predstavnikov katerekoli stranke v sporu. -da prično z izdelavo načrta za demilitarizacijo močno militariziranega življenja v Sloveniji -da za izvajanje naštetih dejavnosti zaprosijo za mednarodno pomoč. Movement for the Culture of Peace and Nonviolence Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Tel. +38-61-224666 Slovenia, YU To all friends of the peace movement on the planet to the international public PEACE PROPOSALS Ref. Aggression on Slovenia, Message no. 4, 4. July 1991/ 22.00 Dear friends Hopefully the cease fire agreed today will last. But as you know, the conflict and tension is not over by ending the armed conflict. We learned a lot from the Gulf war, where the majority of casualties were "after" the war. We have the same fears concerning Yugoslavia. The tensions are extreme, the conflicts are various, militarization of the society in all republics is extreme, the concentration of weapons also and finally, there was a soft military coup d'etat performed and as it seems a part of federal military leadership does not want to give up their power and does not want to surrender under the control of civil authorities. The variety of conflicts in Yugoslavia (Kosovo, Bosnia, Croatia, Slovenia) remain unsolved and will if not approached with most serious considerations re-explode sooner or later. International public should take the war in Slovenia as a most serious warning. This is why we ask you to pass forward the following demands and recommendations concerning the attitudes of international public and politics: 1.Request immediate cease fire of all parties, freeze of all offensive military operations and preparations, and request immediate start of political negotiations. 2.Recognition of the right for self-determination of the citizens of Slovenia as well as for any nation in Yugoslavia (i.e. Albanians in Kosovo, Serbs in Croatia etc.). 3.Offer good offices, mediations and supervisions using all international mechanisms and instruments available and provide additional legal grounds for international interventions which are according to present agreements not provided (this regards particularly the abstinence of UN in the approach to Yugoslav crisis). 4.Living all options for future political arrangements (confederation, separate states,...) on the territory of Yugoslavia open for negotiations and insist on fair, peaceful and democratic process of negotiations. 5.Taking into consideration and seek solutions for all conflicts in Yugoslavia at the same time (Kosovo, Serbian regions within Croatia, Bosnian question), not only for the case of Slovenia. 6.Ban of all weapons export to Yugoslavia and envisage the options of demilitarized zones in the areas of conflicts. 7.Demand Yugoslav government and the governments of separate republics to oblige themselves during negotiations to elaborate a plan for social reconciliation and cultural, scientific, economic etc. cooperation to eliminate hatred amongst nations and establish basis for long lasting peace. We thank you very much for all the help and consideration that you have expressed in the last few days. Herein we include a declaration send to Slovenian authorities. Movement for the Culture of Peace and Nonviolence Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Tel. +38-61-224666 Slovenia, YU o the Government of Slovenia, Mr. Lojze Peterle Presidency of Slovenia, Mr. Milan Kučan Ljubljana, 4. July 1991 We strongly believe that the conflicts can only be solved if approached by wide social reconciliation and conflict resolution measures and by consistent peace politics performed by Slovene authorities. We appeal Slovenian authorities to put on the agenda of negotiations with parties in conflict during the next days also the following items -unilateral peace treaties with the neighboring states -multilateral peace treaties with Yugoslav republics -multilateral agreement on the freeze of the federal military specially in the light of control over the federal military and its future disintegration. -agreement on freeze of any military activity in particular republics -establishment of peace and fully demilitarized zones in the areas of conflicts. We propose Slovenian authorities to put on agenda separately the option of Slovenia Without an Army as an expression of good will. -obligation of all parties to elaborate a plan for social reconciliation and cultural, scientific, economic etc. cooperation to eliminate hatred amongst nations, strengthen cooperation and understandin and establish basis for long lasting peace. At the same time we appeal Slovenian authorities -to unilaterally declare the resignation of the use of violent means -to abstain from any one-sided measure which could be understood as provocation by any party -to abstain from the use of offensive language which can hurt the pride of people or representatives of parties involved -to elaborate the plan for demilitarization of highly militarized life in Slovenia -to demand international help for the above mentioned projects. 4.4 Sporočilo št. 5 – 6 julij 1991 O ultimatih Gibanje za kulturo miru in nenasilja Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Tel. 38-61-224666 Ref. Agresija na Slovenijo Sporočilo št. 5/Sl 6.julij 1991 12.00 poolitikom, diplomatom, vojakom, javnosti O ULTIMATIH 164 Prijatelji V napetih razmerah in ob zapletu, v katerem pravzaprav ni popolnoma jasno, kdo so stranke v nastalem sporu, niti niso podrobno izoblikovana stališča posameznih strank, je težko začeti pogajanja s postavljanjem zahtev. Napeto ozračje je botrovalo prekrstitvi zahtev v ultimate. In stranke si ves čas stojijo nasproti. V teh razmerah bi bilo smiselno slediti naslednjemu zaporedju dogovorov: 1. Dogovor o pravilih igre -določiti stranke v pogajanjih, se seznaniti z njihovimi kompetencami -določiti nadzor in posrednike v pogovorih -določitev vloge mednarodnih pogajalcev -razdeliti ravni (zunanji ministri, predsedniki, vojaški strokovnjaki itd.) -določiti način pogajanj (pravila igre v ožjem smislu: število, imena pogajalcev, terminologija) -določiti tempo in mesta sestajanj 2. Določanje prioritet -ustavitev ognja -zagotoviti razmejitev armad -razorožitev -ugotavljanje interesov posameznih strank -oblikovanje izhodiščnih stališč 3. Pogajanja v ožjem smislu -pogajanja o interesih -pogajanja o stališčih -pogajanja o rešitvah Povsem jasno je, da sta si stališči Slovenije o zamrznitvi stanja z dne 26. junija in stališče predsedstva SFRJ o vrnitvi stanja na stanje z dne 25. junija nasprotni in izključujoči. Zato nima nobenega smisla, da se pogovori začnejo z reševanjem tega najbolj spornega vprašanja, ko je vendarle moč skleniti dogovore na vrsti drugih, nič manj pomembnih področjih. Sklenitev dogovora okrog najmanjše malenkosti je v razmerah napetosti nadvse pomembna. Tak dogovor bi se lahko na primer tikal intenziviranja izmenjav na področju kulture, prometa, komunikacij itd.. Tudi vloga mednarodne skupnosti mora biti predvsem v tem, da stranke v sporu prisili k sklenitvi dogovorov v zvezi s prvo točko, da nadzoruje spoštovanje premirja ter da ponudi mehanizme nadzora, mediacije in svetovanja pri dogovarjanju. Ni pa produktivno opredeljevanje o predlaganih rešitvah posameznih strank v sporu. Začeti pogajanja z vztrajanjem na izhodiščnih pozicijah (stališčih), ne da bi se poprej dogovorili o pravilih igre, lahko hitro. vodi v nov spopad. Ni toliko pomembno, kakšen bo prihodnji politični zemljevid, pomembno je, po kakšni poti bomo do njega prišli, in koliko bo zadovoljeval interese posameznih strank. Zato pa se morajo stranke za artikuliranje interesov najprej dogovoriti in si ustvariti pogoje, da se bodo lahko slišale. 4.5 About the Ultimatum – 6. Jully 1991 sporočilo št. 5 Movement for the Culture of Peace and Nonviolence Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Tel. 38-61-224666 Ref.Aggression on Slovenia Message No 5/An 6.July 1991 12.00 to the politicians, diplomats, officers, to the public ABOUT THE ULTIMATUM Friends In the times of crisis, when it is hard to identify the parties involved, and when these parties did not articulate clearly their interests it is hard to start any fruitful negotiations and it is unproductive to defend particular positions .and impose demands amongst opposing parties. The demands are even interpreted as ultimatums and the parties continue to stay in face of each other and not in face of the problem. In such situation, the following sequence of issues should be negotiated: 1. Fixing the rules of the game -identifying the parties in conflict (who is representing whom), clarifying competences, -assuring mediators and supervisors, including the agreement on the international assistance -identifying the levels of discussion (foreign ministers, presidential level, military, ...) -fixing the rules of the game in details (how many delegates, names, basic terminology etc.) -timing and place(s) of meetings 2. Fixing priorities -cease fire -separation of armed troops -demilitarization -articulation of the interests -articulation of starting positions 3. Negotiations -about interests -about positions -about solutions It is evident that the position of Slovenia to maintain the state of affairs achieved on 26. Jun oppose radically the position of the Yugoslav government and Yugoslav presidency requesting the state of affairs to restored as it was before the 35. Jun. It is therefore not really productive to start negotiations with the most difficult issue, when there are necessary agreements to be made on less problematic fields. In the times of extreme tension, the smallest agreement is of great value (i.e. cooperation in the field of culture) The role of international community should also be to request the fulfillment of the first two points mentioned and to offer good offices and mediators. It is not really productive for international community to declare or decide on any of the solution given by particular party involved in the conflict. To start negotiations repeating the contradictory positions without having an agreement on the procedure and on rules of the game can easily escalate in a new crisis. It is not as much important what political solution we will arrive to, but it is important that the process will be peaceful and least traumatic and it is important for all interests to be satisfied as much as possible. To satisfy this goal the environment and the conditions must be created in which parties will be allowed to hear each other. 4.6 Pismo javnosti 1. Julij 1991 – o nenasilju in vojni O nenasilju in vojni Z narodom je tako kakor z vsakim posameznikom oziroma posameznico. Za vse namreč velja pravica do samoodločbe, kar ne pomeni nič drugega kot to, da imajo vsi pravico sami odločati. Pravica do odločanja je temeljna civilizacijska in duhovna pravica tako za posameznika kot za narod. Minule dni na ulici in v komunikacijskih središčih srečujem prijatelje, znance pa tudi ljudi, ki jih doslej še nisem poznal in na prste bi lahko preštel tiste, ki niso namesto "dober dan" komentirali demilitarizacije in nenasilja v pogojih v katerih smo se znašli po razglasitvi neodvisnosti. Velika večina komentarjev je bila napeta kritika prizadevanj za demilitatrizacijo. Neredko sem bil besedno napaden kot sokrivec za šibkost slovenske vojske in nemalokdaj se je komunikacija končala samo s ciničnim ali besnim stavkom sogovorcev: "Boš zdaj nastavil še drugo lice?", ali pa "Če ne bi ti sral z demilitarizacijo bi imeli dovolj orožja, da jih potolčemo!". Namen te izjave je razmejiti strategiji vojaškosti in nenasilja. Da bi bil nenasilni odpor uspešen, bi ga bilo namreč potrebno ravno tako pripravljati, kot se je pripravljalo vojaški odpor. Še več, ker se je pripravljalo vojaški odpor, ni bilo prostora za nenasilje. Priprava na vojno je namreč povzročila, da se ni reševalo problema, ampak se je pripravljalo na eskalacijo problema. Še več, povsem dokazljivo je, da je šla Slovenija zavestno v ogenj po žerjavico, da je razmere v Jugoslaviji enostransko do konca zaostrila, da je bila ves čas pripravljena in da je ves čas tudi napovedovala, da bo ob zaostritvi posegla po vojaških sredstvih. Vojno sta, tako Slovenija kot Jugoslavija, napovedali že pred davnimi meseci. Zato je v tem trenutku nerelevantno vprašanje, kaj bi bilo, če 27. junija ne bi odgovorili z orožjem, in je nerelevantno vprašanje tistih, ki me te dni sprašujejo "kaj boš zdaj s svojim nenasiljem, ko nas bombardirajo?. Človek ima vedno možnosti, da se odloči. Bolj kot odločitev odstopa od okolja, v katerem se odločamo, več poguma je potrebnega zanjo. Da bi se državljani in državljanke ter vodstvo Slovenije odločili za nenasilni odpor, bi potrebovali še precej več poguma kot so ga pokazali sedaj. To smo večkrat poudarili. Za nenasilno strategijo bi se morali odločiti že zdavnaj, da bi jo lahko izpeljali te dni zaostritve. Princip je podoben kot v zdravstvu. Če imate glavobole in se obrnete na ortodoksnega zdravnika potrošniške družbe, vam bo dal aspirine. Če pa se obrnete na zdravitelja, ki se ukvarja z naravnimi metodami zdravljenja, vam bo svetoval, da prenehate s pitjem kave, alkohola, tobaka, s prenehanjem uživanja živalskih maščob, svetoval vam bo počitek in svež zrak. Skratka, svetoval vam bo nasprotno od ortodoksnega zdravnika. Prvi svetuje manj drog in počitek, drugi svetuje več drog. Katera metoda je lažja? Metoda tablet seveda, saj vam ni treba spremeniti ali vsaj prevetriti načina življenja. Celotno okolje živi na naštetih drogah in težko je iz okolja izstopati. Pa vendar je za zdravje to edina prava pot. Sprememba načina življenja. Enako je z nenasiljem. V okolju polnem nasilja in militarizma, je potreben izjemen pogum in trdna odločitev, da spremenimo miselne in vedenjske vzorce. Če pa se za to spremembo odločimo, je metoda zanesljiva in učinkovita. Dobro se naspati, nadihati se svežega zraka in odložiti strupe, naj bodo to cigarete, tablete, alkohol in kava, ali pa tanki, brzostrelke, uniforme in bombe. Povsem jasno je, da se metodi prvega in drugega zdravnika izključujeta. Nič ne bo pomagalo, če greste na počitek s kupom tablet ter se ga dobro napijete in nakadite. Glavobol se bo gotovo vlekel naprej. Metoda abstinence od strupov pride praviloma v veljavo takrat, ko je kriza akutna in ko se izkaže, da nobeni (proti)strupi ne delujejo več. Slej ko prej namreč pridemo do točke, ko ne moremo več hoditi in nas položijo v posteljo. Spominjam se, da je gospod Peterle nekoč govoril o postu kot metodi zdravljenja. Če bi to metodo apliciral tudi na vprašanju varnosti Slovenije, bi ta država in njeni prebivalci ne zboleli za virusom militarizma. Ta virus ni povzročil samo ogromne škode telesu in možganom, ampak si je ustvaril okolje v katerem se bo redil in telo šibil še dolgo. Edina metoda za njegovo resnično zdravljenje pa bo -abstinenca. Marko Hren, Ljubljana, 1. julij 1991 4.7 Kaj delate mirovniki, 4. Julij 1991 Vojna -čas za mirovnike!? Marko Hren Kaj sedaj delate mirovniki? To je eno pogostejših vprašanj, ki se zastavlja ne samo tistim, ki vedo, da mirovniki obstajajo, ampak tudi mirovnikom samim. Praktično z vseh celin tega planeta zvonijo telefoni in mirovniki zunaj vojne sprašujejo enako kaj lahko storimo za vas?. Mirovniki zahodnjaškega dela sveta s težavo razumejo, da v času eskalacije krize mirovniki nimajo kaj početi. Vlasta Jalušič je pred kratkim za to dejstvo našla dobro argumentacijo -zahodnjaški mirovniki niso bili nikdar v položaju, da bi ravnali odznotraj države, ki je v vojni. Vojne pravzaprav zato niti ne morejo razumeti, predvsem pa ne morejo razumeti, koliko prostora pod polno mobilizacijo in neprestano napetostjo, ostane za nenasilno akcijo, kakršno imajo ponavadi v mislih mirovna gibanja. Slednja je treba ločiti od splošnega termina "mirovnik", ki še posebej v vojnem času pravzaprav izgubi na pomenu -v času vojne so mirovniki vsi -vsi so namreč za mir. Razlika je le v metodologiji. Razlika v metodologiji je tudi razlog, zakaj v vojni za mirovno gibanje ni prostora. V vojni je namreč vse podrejeno vojaškemu vodstvu. Najsibodo to mediji, informacije ali politično odločanje. Prebivalci so mobilizirani, mobilizacijo vodi po vsem terenu vojaško poveljstvo. Vzdušje simbolno večidel kontrolira neprestana napetost pred zračnimi napadi. Metodologija vojaškosti temelji na državni hierarhiji in centraliziranemu režimu odločanja. Nadalje temelji na moči orožja ter na hrabrosti, ki se enači s pripravljenostjo žrtvovati v borbi tudi lastno življenje -za državo. Ta metodologije uporablja dezinformacije, blokado informacij, indoktrinacijo in uniformiranje mišljenja. Metodologija nenasilnega ravnanja temelji na povsem drugačnih temeljih, ki se bistveno razlikujejo od prvih. Temeljni princip je krepitev svobodnega razmišljanja posameznika in posameznice, oživljanje komunikacij s stranko v sporu, pogum, ki se enači z zmožnostjo popuščanja in strpnega ravnanja in se v skrajnem primeru udejanja v pripravljenosti umreti za ceno ohranjanja principa nenasilja in spoštovanja človeškega življenja. Prostor za mirovnike druge metodologije je bil pred vojno in bo spet po sklenitvi premirja, ko bo potrebno zdraviti nastalo sovraštvo. Če se ljudje namreč ne bodo pripravljeni ozdraviti sovraštva, oziroma če bodo na izkušnji vojne izgradili nova sovraštva, potem ta vojna ni nič pomagala, ampak je agonijo samo preložila. Ko to pišem, mi v ušesih zvenijo stavki "slovenskih fantov", ki jih sedaj slišim na ulicah, in ki si jih ta narod mora priznati : "samo da pobijem 50 srbov, pa lahko umrem", "z južnjaki ne moreš drugače kot na silo" itd. Soočiti se bo treba z rasizmom, egoizmom, večvrednostjo in vsemi ostalimi spremljajočimi elementi vzpostavljanja slovenske državnosti. V trenutkih vojne pa mirovniki lahko samo ponavljamo tisto, kar na dnevni red postavljamo že ves čas in česar žal država ni bila pripravljena izvajati in s tem omogočiti, da se mirovne pobude v praksi preverijo: -izdelovanje mirovnih predlogov (mirovna opcija), -enostransko odrekanje uporabe nasilnih metod (demilitarizacija), -neprovokativna politika in diplomacija (odrekanje enostranskim ukrepom, ki lahko peljejo v konflikte), -vztrajanje na odprtosti za pogovore z vsemi strankami v sporu, -strokovni pristop k reševanju konflikta ter -internacionalizacija takega reševanja. Kakorkoli že, se lahko samo s takimi dejavnostmi tudi vsak (oboroženi) spor konča. Prej ko se zgodijo, manj škode in uničanja se tvega. in če ne drugače, se stranke v sporu v neki točki do odrekanja nasilju prisili -ali z diplomatskimi prijemi ali pa z prevelikimi izgubami, ki jih ena ali obe strani utrpijo. Sprašujem se, zakaj je morala Slovenija tvegati popolno uničenje (generalni obračun s strani JA), predno se je odločila za predlog mirovne pobude in s tem v zvezi enostranskega odrekanja uporabe sile? Zakaj je morala celo leto na grožnje JA in Jugoslovanskega vrha odgovarjati z grožnjo, da bo vsako silo vrnila s silo? Zakaj je morala z enostranskimi ukrepi ob osamosvojitvi tvegati obstoj celotnega prebivalstva? Za ravnanje JA ni nobenega opravičila, kar pa ne pomeni, da se moramo odreči vsakega (samo)kritičnega razmisleka o ravnanju slovenske države. Če se bo vojna iztekla relativno srečno, jo je vzeti kot poduk o igranju z nekontrolirano močjo. Upam, da se ne bo nikdar pozabilo, kako blizu je bil (ali je) kolektiv, ki živi na ozemlju Slovenije, te dni masovnemu uničenju in trpljenju, za ceno ideje o državotvorju in za ceno uporniškega duha, ki je tako hitro prevzel ljudi v tej deželi. Upati je, da se bodo ljudje z izkušnjo absurdnosti te vojne, uspeli lotiti odkrivanja sovražnosti, ki tli ali je zatlelo v njih. V nasprotnem primeru, se bo vojna vrnila v še hujši obliki in spet se bo kdo vprašal, kaj za božjo voljo počno mirovniki. Zaključno in za mirovnike najbolj pomembno je torej vprašanje, kako po tej vojni preseči vzorce sovražnosti in razcepljenosti ljudi po narodnostni pripadnosti ter s tem poseči v tisto, kar bo sicer v Sloveniji in v drugih republikah še dolgo ostalo -globoko razvejana militarizacija družbenih in državnih institucij ter mišljenja. Konec koncev je slednje vprašanje demilitarizacije. Če se je slovenska vojska gradila na argumentaciji strahu pred Srbijo in JLA in če se bo uspelo skleniti premirje z obema, potem obstaja za demilitarizacijo novo polje argumentov. Gibanje za kulturo miru in nenasilja je ravno z namenom iskanja odgovorov na gornja vprašanja, odprlo mirovni krožek. Za vse informacije lahko bralci pokličejo na telefon 061-224666. Gibanje za kulturo miru in nenasilja je 4. julija v svet poslalo četrto sporočilo iz vojne v Jugoslaviji, z naslednjimi sedmimi priporočili za dejavnosti mednarodnega pritiska: 1.Zahteva naj se takojšnjo prekinitev oboroženih dejavnosti in začetek političnih pogajanj 2.Prizna naj se pravica do samoopredelitve tako Slovenskega kot tudi drugih narodov v Jugoslaviji 3.Jugoslaviji naj se pri pogajanjih ponudi usluge v smislu posredovanj (mediacije) in nadzora pri razreševanju spora, s pomočjo vseh mehanizmov in inštrumentov, ki so na voljo, zagotovi pa naj se tudi pravne osnove za izvajanje mehanizmov, ki jih obstoječi dogovori za primer Jugoslavije kot suverene države, ne dopuščajo. Slednje priporočilo se nanaša zlasti na abstinenco v reakcijah OZN. 4.Vse opcije za reševanje političnega zemljevida na področju sedanje Jugoslavije (konfederacija, več držav, kantonizacija...) naj se pustijo odprte za pogajanja. 5.V ozir naj se vzame in rešitve naj se išče sočasno za vse spore v Jugoslaviji (Kosovo, Bosna, pokrajine naseljene s Srbi na Hrvaškem, Slovenija), ne samo za primer Slovenije, kajti v nasprotnem primeru bo kriza izbruhnila še bolj silovito na drugih žariščih. 6.Nemudoma naj se zaustavi uvoz orožja v Jugoslavijo. V pogajanjih naj se predvidi možnosti za vzpostavljanje mirovnih in demilitariziranih območjih na konfliktnih področjih. 7.Od Jugoslovanske vlade in od vlad posameznih republik naj se zahteva, da sklenejo dogovor o izdelavi in izvajanju načrta za pomiritev sovraštev med ljudmi, zlasti s projekti kulturnega, znanstvenega , ekonomskega in komunikacijskega sodelovanja, da bi se tako povečalo razumevanje med ljudmi in oblikovalo pogoje za trajni mir na tem delu sveta. Marko Hren, 4. julij 1991 4.8 Pismo v Beograd, 7. Julij 1991 Center for the Culture of Peace and Nonviolence Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Tel. +38-61-224666 (also fax, but call first ) Slovenia, YU FAX MESSAGE: Attention to SONJA LICHT/ for distribution 10 pages including this page To the participants of the Belgrade meeting, 7. July 1991 Dear friends, it is very difficult to fix priorities in the time of escalation of the crisis. It is specially hard to travel anywhere, when there is a threat of new intervention hanging over the country for today 12.00 after the federal presidency issued ultimatum concerning the return of state of affairs in Slovenia to the position before 25. June. It is again hard to express how serious the situation is in Yugoslavia. We have been experiencing an extreme hazard with human lifes here in Slovenia where there was a dangerous of total attack and where military, using very limited capacities, have bombed civilian targets also. Crisis did escalate to the point, when everything is possible, even the worst scenarios. I can not avoid expressing my personal grief concerning the bad experience in international communication with friends of the civic movements. Despite constant warnings we were actually not taken seriously. It is particularly true for the last meeting in Venice. I have to confess that I'm a bit discouraged and this is also a bad motivation concerning the meeting in Belgrade how much space will there really be for somebody to be HEARD?. Hope you can understand these feelings. Our priority here is to try and influence Slovenian diplomacy to take moderate steps and use less offensive language. We constantly pass peace proposals. You might understand that `it is hard to get into the media, when the state of war is prevailing everywhere. It requests a lot of effort. I would be very glad to be able to discuss with you now, but I sincerely believe, that one day meeting in Belgrade in such a framework can not contribute as much to the whole thing as it takes time and energy. At the same time everybody is badly needed here these days. It was also a hard experience for me not being able to come to common understanding with Sonja, or to put it in more clear words, I was not able to make her understand, how important and how real and how legitimate the desire for independence is for people in Slovenia. We also did not arrive to the understanding, that there is a difference (not judging but differentiating) between Miloševič, Tudjman and Kučan. One just cant throw them all in the same basket and I was really surprised not being able to make Sonja understand, that the responsibility and the behavior of federal authorities and Slovene authorities can not be put on the equal basis. We are extremely critical concerning the procedures taken by Slovenian leadership, but nothing can excuse the brutal intervention of the military. You can blame a child provoking an adult with most dirty tricks, but you can never apologize a parent beating brutally a child. So I would most seriously ask you to take into consideration: 1. that Slovenian people legitimately decided for independence. If we do not recognize the right of self determination we cant approach the problems any more. Please do understand, that Yugoslavia does not mean anything more than a problem to most of Slovenians and probably also Croatians. This is reality, like it or not, dreaming about integrations, common houses and cosmopolises. We, as individuals can be cosmopolitans and dream about world without borders and work for this goal, but we have to recognize the right of nations for self determination first. Otherwise, Slovenians will continue thinking, that they must pay their independence with blood and federal authorities will have a justification to keep on bombing them. I'm even more and more convinced, that self determination is a basic principle of the conflict-resolution for the problems in Eastern Europe and Balkans. 2.there is a tremendous difference between particular republics in Yugoslavia. Politically, socially, economically and religiously. The dynamics and the rhythm of events is completely different. It is even difficult to compare them not to speak about generalizations. It is not to judge who is guilty and who is good or bad, it is just to acknowledge the diversities. 3. Please, do not try to find solutions and formulas for the complicated situation. Today there is no sense to seek an answer about the future form of state(s) on the territory of Yugoslavia (Kantonisation, Federation, Separate States, Con-Federation...) and wider, on Balkans and elsewhere in former Eastern Europe. We should seek the means and ways to influence the process and not to declare ourselves on political solutions. It is completely without any meaning, whether Yugoslavia will dissolve or remain a federal state. The important thing is, that people stop killing each other and create space for dialogue. Forget the states now. Let us discuss activities during the process and not political solutions, let us declare on principles not on forms, let us define qualities and not the borders. I would be happy to have discussion with you, specially with people from Belgrade and from elsewhere in Yugoslavia. I'm afraid we need much more time and much more defined agenda. The same is true for everybody who invested so much energy in coming to Belgrade from abroad Yugoslavia. Herein I join you some documents that we issued in the last 10 days. These documents will tell you more about the way we reason. Just to inform you, we did maintain a "Peace Circle" discussion throughout the time of armed conflicts and we try to reflect what is happening with as much attention as we can have in this times. Please, if you would be interested in having a discussion, do not hesitate to call any of our numbers, or come to Ljubljana (after being blocked for couple of days all roads are open again) after your meeting in Belgrade or send us your reflections by fax. I will be really hapy to hear from you. Wish you a fruitfull meeting and please keep in touch. Yours in peace Marko Hren 4.9 Sporočilo št. 6 -8. julij 1991 Ob začetku pogajanj Gibanje za kulturo miru in nenasilja Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Tel. 38-61-224666 Ref. Agresija na Slovenijo Sporočilo št. 6/Sl 8.julij 1991 16.00 Poslankam in poslancem Skupščine R Slovenije OB ZAČETKU POGAJANJ Spoštovani! Slovenija je občutila delček tistega, kar se lahko zgodi državi v vojni. Dovolj, da se ljudje dobro zavedamo v kakšen hazard lahko pripelja politika, če se dogovarjanja ustavijo na mrtvi točki, ko vsaka stranka vztraja na svojih stališčih, in ko je ena stran pripravljena in sposobna poseči po najbolj brutalnih in uničevalnih metodah. Politika je proces iskanja ugodne rešitve za vse stranke v sporu. Kadar je stanje tako krizno, da se dogovarjanja ne morejo niti začeti, je potrebno igro umiriti ali pa celo ustaviti in na novo določiti pravila, pa četudi je potrebno zato razveljaviti kakšno pridobljeno točko katerekoli strani.. Pri ceni, ki jo je treba plačati za določeno pridobitev, se je treba ozavestiti, da se tokrat izpostavlja človeška življenja in imetje vseh prebivalcev in prebivalk Slovenije. Zato je ključnega pomena, da v Skupščini R Slovenije prevlada toliko modrosti, ponosa in političnega poguma, da se stopi pol koraka nazaj, s tem pridobi širino možnosti in omogoči prostor pogajanjem. Pogumen namreč ni tisti, ki ni pripravljen s svojimi stališči počakati ali jih spremeniti. Pogumen je tisti, ki ni niti za ped pripravljen odstopiti od svojih vrednot in principov. In v Sloveniji se bi lahko pohvalili z vrednotami miroljubnosti, nenasilja in spoštovanja človekovih pravic in pravic naroda. Pogajanja je potrebno pričeti takoj. Zato pa je potrebno vzpostaviti začetne pogoje. Dogovori na Brionih predstavljajo osnovne pogoje za začetek pogajanj. V kolikor pogajanja na osnovi teh pogojev ne bodo mogla steči, se bo Slovenija izpostavila nepredvidljivemu tveganju. V najboljšem primeru bo tvegala uničenje gospodarstva, ki bi ga dolgotrajna napetost povsem ohromila. Ugled Slovenije v svetu ne bo zrasel, če bo slovenska skupščina več tvegala ali če bo število žrtev naraslo. Slovenija si lahko pridobi ugled predvsem s svojo sposobnostjo komuniciranja, prilagajanja, nenasilja in spoštovanja dogovorov. Pozivamo poslanke in poslance skupščine R Slovenije, da glasujejo za mir in ne za vojno. 4.10 Beljak , 10. julij 1991 zapis MH iz protestnega samo-egzila ob ratifikaciji Brionskih dogovorov Villach, 10.7.1991 The Slovenian parliament just voted to confirm the Declaration from Brioni (7.7.91). Fortunately they voted for peace (189 for, 11 against). Must say, that I was not sure at all that they would have enogh wisdom. This is also why I left the country and took hollidays-exile in Villach hosted by Werner Wintersteiner. On monday I really felt as never before. The energies were comfusing me a lot. And what is most important, I did not trust Slovenian parliament at all. There was a strong determination of majority of parlamentarians to fight the battle till the end and not to allow the step back in negotiations. I was lobying the parlamentarians until the last minute and when I thought that we can not get the ratifaction through, I told my colleagues in the parliament that I am leaving the country as an act of protest. But now I can immediately return – the Declaration from Brioni on removal ofg Jugoslav army from SLovenia is rattified. Hope that the war in Slovenia is over now. But what are the thoughts in my mind – here in sel-made-exile in Austria. CONCERNING THE EFFECTS OF EVENTS ON SLOVENIA 1. Some poltitians claim that »The War was necessary condition for Slovenia to become a legitimised party in a dialogue.« First I'm not sure this is true. Can one really claim, that Slovenia would not become a partner in international politics if not being involved in a war? Second. What to do for the world to take seriously also the parties, whic do not prove themsedlves with bload – Some of the slovenian poltitians now declare: »we have to built strong enough defence and transform teritorial groups into a real Slovenian Army". CONCERNING THE EFFECTS OF EVENTS IN YUGOSLAVIA Effect are of course positive concerning the growing internationalisation of the conflicts. But this does not guarantee that the peace process would start. The conflicts would evolve for sure. CONCERNING THE EFFECTS OF EVENTS FOR EUROPE AND LARGELY And what seem to be the priorities. Let me formulate these in a form of letter. Letter to WRI Trienal Dearest friends The conflict in Slovenia, will tramendous effect for the evolution in future. It might even be, that we find ourselves in a series of conflicts, which will be once interpreted as one chain reaction under Pax Americana sollutions. What was the outcome: a threath to Yugoslav army issued by European and American politics, that they would recognize Slovenia as an independant state if only the military intervenes again. Yugoslav military was not as mad as Sadam. They did not risk intervention of Nato forces. Namely. That is what would happen, if Slovenia would be recognized as a suvereign state and would find itself in an open war with Yugoslavia -Nato, from a nearest military base in Italy, would feel obliged to exercise again its powers. Slovenia would be smashed and some more cities in Yugoslavia. but it seems that international community would not mind. Peace would prevail anyway and new field of investments would be found. Slovenia did provoke a new thinking even of peace activists. But did they hear the call? 1. War in Europe is still possible. North East to Rome and South West of Wienna there were serious bombings,. violating the air space of Austria. Tanks battles on Italian border, destruction of a village on hungarian border. Now it is not hard to visualise a war in Ukrania, in Slovaki, Baltik states, Romania. Wherever there is a national issue unsolved, accompanied by the transition conflict between socialism and post-socialism and accompanied with powerty, there is a dangerous of a war. If Chernobil did sober Europeans in environmental sense, Slovenia is sobering in security. Nice and rich Europe is not imune neither to one nor to the other. 2. Self determination -hypocratic calculations with the right for self-determination. International politics had changed its mind a dozen times about its policy towards the independency of Slovenia. The real question was-how much (victims, destruction) are you willing to pay for your independency? If self-determination of the nations is a basic human right explicitely mentioned in UN Charta, why all these discussions are needed? Dietrich Fischer once wrote an article, where he envisages self-determination as a basic tool for conflict resolution in Soviet block and Yugoslavia. If international politics is willing to recognize Slovenia as a suvereign state under conditio, that federal military attacks it again, why couldnt they recognize it already six months ago, when Slovenian citizens voted for independency and the diplomats of this newly formed states were running around the globe to find those brave little states, which will be crazy enough to do first step in recfognizing the new state. Early recognition of Slovenia as an independent state would lead to peacefull resoulution of the conflict under the same conditions as we face now. I can not but mention again, that we did envisage the steps for peaceful conflict resolution exactely as they are happening now -economic blocade of federal governement if it behaves violently, good offices. The main point of such recognition is, that little nation gain a right to be treated as a legitimate and equal partner in a dialogue. In the case of Slovenia, this was not the case. It was not taken seriously in the world, until it exploded. World wanted bload to take Slovenia seriously and Slovenians accepted it. Mr. Peterle, our prime minister said "We declared independency and now we confirmed it with bload". Mr. Bučar, president of the parliament said "all states were born in war. Now we fulfilled also this condition." Are e learning the lesson??? Are e learning a lesson??? Even the best friends in Belgrade, like Sonja Licht and Milan Nikolič could not discuss the right for self determination as a starting point. They said, »Yes, it is a right, but... » And several arguments had followed as: »when whole Europe is integrating, this would be a negative process«. E shall rethink our positions on the struggles for independency. 4.11 Misijam dobre volje na pot, predsedsstvo, julij 1991 Misijam Dobre volje na pot Janez Drnovšek Milan Kučan Dr. Dušan Plut Spoštovani, Najprej vam želim izraziti najglobje spoštovanje in hvaležnost za vaš trud za mirno razreševanje zapleta, v katerem se je znašla Slovenija. Zavedem se, da je težko obdržati strpno presojo in držo nenasilja, ko tako na eni kot na drugi strani obstajajo močni nagibi k zaostritvam in zmagam. Pa vendarle vam je uspelo jambor držati v smeri mirnega reševanja zapleta. Žal se dogaja, da se zaplet, ki ga je spremljalo tudi oboroženo nasilje, interpretira kot vojna med dvemi oboroženimi formacijami. Vojna v Sloveniji -naslov knjige, ki je pred izidom, preveč spominja na Vojno v Zalivu. Vojna je artikel, ki se dobro prodaja. Za ceno suverenosti, državotvorja in promocije. Prosim vas, da ne sodelujete pri tovrstni promociji. Lahko jo namreč presežemo in ravno v preseganju zaslepljujočih mišljenjskih vzorcev tičijo ključi do rešitve. . Lahko bi dogodke minulega meseca predstavili kot zmago človeškega razuma nad vojaškostjo. Če je kdo zmagal, potem to gotovo niso bili teritorialci in policija, temveč državljanska neposlušnost (številnih vojakov), pogajalska modrost, pomoč mednarodne diplomacije in javnega mnenja, ter vse večji angažma civilnih iniciativ povsod po Jugoslaviji. Vojaška dimenzija je kvečemu pripomogla k razpletu, ne moremo pa je imeti za glavni faktor. Še več, vojska (tako Slovenska kot Jugoslovanska) sta pokazali omejenost učinkovitosti. Ne smemo pozabiti, da so levji delež vendarle opravile civilne osebe in institucije (mediji, šoferji, diplomati, ženske). Zaplet v Sloveniji nima zmagovalca. Spor je bil samo prestavljen na drugo raven, kjer je sploh možno pristopiti k reševanju problemov. Odločila je sposobnost za sprejemanje kompromisov. In to je vrlina, ki se jo morajo naučiti vse strani v Jugoslaviji. Ker je v Sloveniji zmagal razum (tudi na strani vodstva Jugoslavije in JA) in ne vojska, lahko Slovenijjo promoviramo kot deželo mirovnih pobud. Namesto knjige "Vojna v Sloveniji", naj predsedstvo Slovenija piše knjigo "Slovenska prizadevanja za mir". V tej luči vam je namenjena tudi vspodbuda ob poslanstvu dobre volje po drugih republikah. Pri delu vam želim radostnih dni Marko Hren P.S. Po kratkih pogovorih z Dr. Plutom in po nepodpisanem pismu, ki sem ga dobil iz Predsedstva R Slovenije, lahko razumem, da ste moje pisanje in izjave v zadnjem času vzeli za hudo, zlasti ocene, da je šlo v primeru razglasitve neodvisnosti za "enostransko zaostrovanje", "hojo v kostanj po žerjavico" itd. Ker integralno besedilo ni bilo objavljeno, vam ga prilagam. Po temeljitem razmisleku vam sporočam, da sem vsako besedo v izjavi pripravljen skrbno obrazložiti in tudi strokovno podpreti. Izpostavljanju obojestranske odgovornosti in vojaške logike, ki se je na obeh straneh spora gradila, se pač ni moč izogniti. Še večji pomen kot kritika zaostrovanj v Slovenski politiki pa imajo konstruktivni predlogi. Iz predsedstva republike je prispela tudi pošta s fotokopijo dopisa iz Bruslja, v katerem se neznani avtor sklicuje na moj intervju za flamsko televizijo in izjave ocenjuje kot "čudne". Ocena, da je šla JA 27. iz kasarn kot na promenado (ne pa v vojni formaciji) smo lahko v Sloveniji zasledili pri večih avtorjih. V odgovoru za flamsko televizijo sem opozoril, da vojska zdaleč ni uporabila vseh sredstev in da do prave vojaške intervencije še ni prišlo, lahko pa bi prišlo v prihodnosti. Oceno, podobno tej, da ni šlo za resno vojaško intervencijo, temveč za ponesrečeno promenado, ki se je zapletla v oborožen spopad, je dala vrsta slovenskih uglednih ocenjevalcev vojaških razmer. MISIJAM DOBRE VOLJE NA POT TEMELJNI PRINCIPI 1.MIROVNA POLITIKA. Slovenija bo priznana samo v primeru če bo dokazala, da lahko gradi miroljubne odnose. Mirovna politika je edina promocija, ki lahko Sloveniji zagotovi uspeh pri zastavljenem cilju. 2.SODELOVANJE Izpričevanje odločnosti za samostojno Slovenijo spremlja volja po definiranju bolj konstruktivnih in bolj poglobljenih odnosov z vsemi sosedskimi deželami, še zlasti pa z vsemi republikami v Jugoslaviji. Sodelovanje je edina alternativa vojni. 3.NEVTRALNOST-URAVNOTE ENOST. Slovenija si želi na področjih kulture, gospodarstva, varstva okolja in ohranjanja varnosti nameniti enako pozornosti na vse štiri strani neba. Uravnotežena in pozorna zunanja politika je edini garant varnosti. Sodelovanje pa jedro take politike. Tudi navidez nepomembni projekti sodelovanja so lahko v razmerah krize odločilnega pomena za obračanje kurza zaostrovanja v smer mirnega reševanja sporov. Nobenega smisla nima, da zaradi neskladja pri "velikih temah", zlasti pa neskladja o bodoči politični ureditvi zemljevida na tem delu sveta, trpijo prav vsa področja življenja. 4.NENASILJE. Slovenija lahko postane in je edina v Jugoslaviji ta hip sposobna postati mirovni misionar. V tej luči Slovenija hkrati tudi nosi odgovornost za modeliranje varnostne politike Evrope nove dobe. Odgovornost, ki je hkrati neponovljiva promocijska priložnost. Obstaja velika nevarnost, da se bo Slovenija po tako imenovanem "vojaškem uspehu" začela promovirati kot vojaška sila. To bi imelo strašne posledice za prihodnost, pa ne samo v Sloveniji, temveč v vseh okoljih, ki bodo sledila zgledu Slovenije v iskanju poti za uveljavljanje pravice do samoopredelitve. Slovenija lahko začrta kurz promocije mirovništva. V tej luči nosi Slovenija odgovornost za tisto, kar se bo dogajalo v Moldaviji, Ukrajini, Baltskih državah in še kje. Tudi če je bila uporabljjena za cilj samostojnosti tudi vojaška sila, lahko z vso uporavičenostjo v ospredje postavimo nenasilna sredstva, s katerimi se približujemo zaželjenemu cilju. Preprečiti je potrebno vzpostavljanje matrice, da je za doseganje ciljev (mednarodne promocijie, neodvisnosti) potrebno plačevati žrtve. al so slednjo tezo neštetokrat potrjevali tudi slovenski politiki. Vedimo, da je imela Slovenija doslej immage dežele, ki govori jezik civilne družbe, človekovih pravic in nenasilja. Po enem mescu temu gotovo ni več tako, pa vendarle sliko lahko še dodobra popravimo, predvsem pa lahko preprečimo, da bo povsem posivozelenela. 5.KULTURA DIALOGA. Osnovni problem komuniciranja se tiče nizke kulturnocivilizacijske ravni, kjer vsaka stranka misli, da ima edino prav, da se ji godi krivica ter da so ostale stranke vrednostno nižje. Problem se rešuje samo tako, da Slovenske delegacije in uradni nastopi dajo sami zglede preseganja nizke ravni. Pri tem gre predvsem afirmiranje kvalitet medsebojnega spoštovanja, govorjenja resnice, priznavanja napak, popuščanja in nenasilja v kulturi dialoga. Ne smemo si zakrivati oči pred tem, da je informacija iz Slovenije v veliki meri obarvana z načinom komuniciranja, ki si ga privošči sam minister za informiranje. Kakšne so lastnosti tega komuniciranja in kakšne so posledice, pa bržkone dobro veste sami. 6. RAZORO ITEV. Temeljni problem zaostrenih situacij je, da so ljudje (in državne ter lokalne institucije) opremljeni z orožjem. V sili pa se uporabi vsa tista sredstva, ki so strankam v sporu na voljo. V kolikor bi prišlo do eliminacije sredstev uničenja, bi morali v ospredje stopiti drugi mehanizmi reševanja kriz. Zato je razorožitev temeljnega pomena za reševanje sporov. Slovenska delegacija lahko na dnevni red postavi razorožitev na vseh ravneh, ter sama izrazi pripravljenost za lastno razoroževanje. Zlasti pa je potrebno začeti resno dogovarjanje za konkretne korake razorožitev prebivalstva in institucij oblasti na lokalnih ravneh. Predpogoj za uspeh na tem področju je vzpostavljanje alternativnih mehanizmov komunikacije, zlasti pa parlamentarnega demokratičnega sistema. Republiška vodstva se morajo obvezati, da bodo zagotovila spoštovanje in uveljavljanje principov parlamentarne demokracije na vseh lokalnih ravneh. 7.KONVERZIJA. Vsporedno z razorožitvenimi predlogi je potrebno uveljavljati tudi razmišljanja o konverziji vojaških zmogljivosti v civilne namene. S tem v zvezi lahko Slovenija ravno tako izpelje pionirske korake, še posebej na področju strokovnega pristopa h konverziji. Glede na izseljevanje JA iz Slovenije ima za to ne samo ugodno priložnost, temveč tudi konkretno in akutno potrebo. Namen Misije dobre volje naj bo tudi: 1. Promovirati in kot ključne elemente za mirno reševanje zapletov interperetirati nenasilne metode (pogajanja, spoštovanje dogovorov, državljanske iniciative itd.), intenzivirati pogajanja, saj manj ko je pogajanj v Jugoslaviji, večji je pritisk v posameznih republikah po enostranskih odločitvah. Afirmiranje načel konsenza in popuščanja.. 2. Afirmiranje principa samoodločbe kot temeljno orodje za reševanje mednacionalnih zapletov. 3. Priznanje storjenih napak in pomanjkljivosti v ravnanju. 4. Predstavitev prioritet, ki so si jih posamezna okolja zadala. 5. Odkriti področja interesov za sodelovanje v smislu čimprejšnjega začetka normalnega skupnega življenja sosedskih področij. Defninirati osnovne interese po načelu, da je izražanje vseh interesov enako legitimno. 6. Definiranje pogajalskih ravni in iniciiranje serije nadaljevalnih konferenc (okolje, mediji in informacije, gospodarstvo itd.) 7. Seznanjanje z razpoloženjem ljudi v zvezi z zapletom v posameznih republikah. Vemo, da je nastala vrsta mirovnih gibanj po celi državi, hkrati pa je znano, da so ljudje podvrženi enostranskim informacijam. Ljudje hočejo mir. Trije osnovni interesi -mir -trg -napredek. Polja sodelovanja Informacije, komunikacije Zlasti informacije o mirovnih prizadevanjih (ne pa da dominirajo informacije s front). Usklajevanje terminologije, sodelovanje pri oblikovanju poročil. Predlog za podpis dogovora o skupnih oddajah v smilu medkulturnega učenja in pa pomiritve. Izmenjava oddaj -vsaka republika pripravi reprezentančne oddaje za druge studije. Itd. Gospodarstvo, Varstvo okolja, Znanost in Kultura Med tem je (z vidika piscev, ki se ne trudita zahajati na ostala podorčja) izpostavljena konverzija vojaškega v civilno (konstruktivna uporaba človeških itd. kapacitet), ki je po definiciji interdisciplinarni projekt. Misija dobre volje naj partnerje informira o Ljubljanskem projektu "Mreže za Metelkovo".. Varnosti Slovenija naj se polno angažirala za miroljubno reševanje zapletov v Jugoslaviji. Pripravljena naj bo ponuditi svoje diplomatske usluge, strokovne kapacitete in izkušnje in zlasti naj se trudi za nadaljno internacionalizacijo kriznih žarišč. Naravnanost republike Slovenije je, da postane generator miru v tem delu sveta. S tem v zvezi se na dnevni red postavi: Bilateralne podpise mirovnih pogodb med posameznimi republikami, multilateralno pogodbo z vsemi republikami, ki bi vključevala medsebojno priznavanje suverenosti in zavezo o neintervenciji. Političnim vodstvom dajejo za podpis mirovne pogodbe zgled državljani in državljanke Jugoslavije, ki te dni podpisujejo drug z drugim mirovne pogodbe, v katerih se zavezujejo, da drug drugemu ne bodo storili žalega... V kolikor bi bile izpolnjene pogodbene zadeve iz prejšnje alineje, je Slovenija pripravljena na dnevni red postaviti enostransko razorožitev in vzpostavljanje mirovne cone na področju Slovenije. Slovenija bi v tem primeru večji del sredstev, ki so doslej namenjena za obrambo preusmerila v investicije za pomiritev in nenasilno razreševanje sporov v Jugoslaviji. Del sredstev (po svojih najboljših močeh in predvsem kot izraz dobre volje) pa bi ponudila za neposredno pomoč regijam v Jugoslaviji, ki v največji meri trpijo gospodarsko škodo zaradi nastale krize. S tega podorčja bo Mirovni inštitut v jeseni skupaj z Mirovnim inštitutom v Avstriji in Illinois (USA) organiziral 4 konference na temo razreševanja konfliktov v Jugoslaviji. Za eno od teh konferenc Mirovni Inštitut išče sponzorje sam, za ostale tri pa so sredstva zagotovljena v Avstiji oziroma ZDA. Vsporedno z znanstvenimi konferencami se pripravljajo tudi "fact-findingmissions", ki bodo obiskovale vsa področja konfliktov (Helsinška Državljanska Skupščina). Te in podobne misije naj Jugoslovanske republike podpro in jim omogočijo normalno delo. Državljanske iniciative in znanstveno delo so bistvenega pomena za to, da bomo mi in svet zapletenost konfliktov pri nas sploh razumeli in se jih resno lotili. Slovensko vodstvo naj se obveže, da bo take iniciative podprlo in za njih tudi našlo sredstva sofinanciranja, ter v podobni smeri pozove tudi druge republike. Na srečo je te dni po Jugoslaviji nastalo večje število protivojnih družbenih skupin. Lahko predlagate, naj vsak izvršni svet določi določen del iz proračuna, za državčljanske iniciative za mir. Oživiti je tudi staro pobudo v Sloveniji, da se na ravni izvršnih svetov ustanovijo medresorske skupine oziroma ministrstva s posebnim statusom, ki bi skrbela za mirovno politiko in razorožitev. Naj Slovenija kot prva stori tak korak in ustanovi ministrstvo za mir in razorožitev. Naj predlaga, da vsaka republika v tisti republiki, s katero ima spore, namesti mirovne atašeje, ki bi skrbeli za organiziranje pogajanj, mirovne dejavnosti, za pretok informacij, za sprotno reševanje nesporazumov, za spoštovanje dogovorov itd. Mirovni ataše (Srbije na Hrvaškem) bi lahko imel poseben status na ravni predsedstva republike, na ravni ministrstva za informiranje ali pri vladi, vse dokler posamezni republike v drugih republikah ne odprejo svojih uradnih predstavništev. Brez dialoga med srbskim in hrvaškim vodstvom in srbskim in hrvaškim narodom seveda ne bo nobene pomiritve v Jugoslaviji s tem pa tudi nobene možnosti za miren razplet krize. Slovenska stran naj ponudi vse svoje zmožnosti za pomoč pri pripravi in posredovanju v pogovorih, ponudi naj nevtralno mesto za pogovore, morda celo posrednike v pogovorih (če niso slovenski diplomati v očeh tih dveh republik preveč sporni), ali pa naj svetuje posrednike in metode mednarodnega angažmaja pri pogajanjih med Srbijo in Hrvaško. Grozd zamisli podanih na teh straneh lahko skupaj razvijemo v podrobnejšo študijo. Nace Kalin in Marko Hren, Ljubljana, 24. julij 1991 4.12 Pismo END: Understanding the War in Yugoslavia Understanding the "War"* in Yugoslavia A Letter to the X. END Convention, Moscow, August 14-17, 1991 By THE MOVEMENT FOR THE CULTURE OF PEACE AND NONVIOLENCE, LJUBLJANA, SLOVENIA Mestni trg 13, YU-61000, Tel. and Fax. +38-61-224666 *Whenever we mention the word war, we feel uneasiness and confusion. The manyfold conflicts and the number of parties involved (many of them still not recognized) which are producing more and more violence and include more and more military clashes can not be simply explained as war. But the mere fact that more and more people die of weapons request us to use this clear and alarming term. For many years, we have been trying to turn the attention of the European and American peace and human rights movement to the situation in Yugoslavia. Since 1988, we have argued that there was a danger of intervention by the Yugoslav People's Army in Slovenia, and since the military intervention in Kosovo in 1989, we have warned that the country was heading towards a permanent violent crisis and, possibly, civil war. Little notice was taken of our analyses and appeals. The Peace Movement found itself almost totally unprepared for the war in Yugoslavia: the military aggression against Slovenia was a surprise; the bloodshed in Croatia is simply incomprehensible; the carnage which may soon break out in Kosovo is likely to be just another unexpected event. The lack of understanding of the situation in Yugoslavia which prevented the peace movement from trying to avert the war has now become an obstacle to its effectively contributing to stopping the violence. We expect the peace movement to act now; yet we urge it not to act until it has improved its understanding of the situation. Late action is a fact to be regretted; acting without a proper understanding, and offering unwise solutions, could do much harm ..We hope that by sharing our analysis of the situation we can help to increase understanding, well aware that there is no single truth about Yugoslavia. We first want to discuss some common misconceptions of the Yugoslav crisis. Misunderstanding the Yugoslav Crisis A common feeling when faced with crisis situations is a desire for order and an attempt to impose it by discovering "patterns" and an "underlying root cause," thus generating a single solution. This process of oversimplification is particularly damaging in Yugoslavia, where the conflicts have diverse and complex causes and single solutions do not exist. Differences Between Yugoslav Republics There is a view that all Yugoslav republics are equally undemocratic, that their leaders are all nationalists and have, in order to maintain power, plunged the country into the war for which all bear equal responsibility. In our opinion, there exist substantial differences between the republics. Slovenia is characterized by a long and gradual democratization process. The creation of a strong democratic civil society forced (in the mid-eighties) the League of Communists of Slovenia to take steps towards reform and modernization of the political system and to agree to demonopolisation of power. As a result, Slovenia had free elections in Spring 1990, in which the anti-communist coalition, Demos, won. Sovereignty of Slovenia was a cornerstone of Demos' electoral propaganda, and, once in power, it felt obliged to pursue this political aim. This became the axis of its legitimacy, and in order to achieve the aim Demos called for the unity of the nation. Its own political practices became increasingly monopolistic: in spite of the electoral success of the opposition parties, it refused any form of power sharing, and it has been trying to get economy, mass media, culture and education under its control. However, the Demos' argument that it was the unmediated embodiment of the national interest has failed to convince the nation, and Slovenia has a well organized and articulated pluralist civil society; a highly diversified political society, with opposition proportionally represented in the Parliament; and an incompetent government which is losing popular support. One should emphasize that the process of democratization in Slovenia was completely nonviolent . In Croatia, the fall of the communist regime was not the result of a broader democratic social movement. It was a change of elites rather than a democratic transformation. Moreover, on the insistence of the Croatian communist party, the the majoritarian electoral system ('first pass the post') was adopted. Free elections (following the Slovene ones) brought an overwhelming victory to the Croatian Democratic Communion and almost unrestricted power to its President, Tudjman. On the one hand, its anti-communist and nationalist politics alienated the political elites of the Serbian minority. They lost their principal instruments of social promotion (the communist party, the police), while the stress laid on the Croatian national symbols by the new government antagonised them. On the other hand, the under-representation of the opposition parties in decision making and lack of an effective, established, independent press meant there were no checks or balances to Tudjman's policy. An attempt to change this was made at the meeting of the Croatian Parliament last week, when a coalition government was formed. The Croatian Opposition is becoming increasingly vocal in criticising Tudjman and is now willing to discuss Guarantees for the Serbian Minority. In Serbia, communism was rejuvenated in the second half of the eighties. With Miloševič, the Serbian communists acquired an able leader who succeeded in gaining new legitimacy for the Party. Having first achieved a degree of control of the media that even Goebbels would have envied, he was able to mobilize a mass popular movement in his support. This movement was a Janus like creature. One face was the ‘anti-bureaucratic revolution’. This was the Serbian Party-State mob which by 1989 had overthrown the corrupt leaderships of the province of Vojvodina and the republic of Montenegro and replaced them with new ones who were no less corrupt but much more devoted to Miloševič. The movement's other face was nationalist. Miloševič's great success was to revitalize communism by giving it a new agenda: the incorporation into the Serbian state not only of all the territories in which Serbs live today but also those they claim as their "historical" dominion. The main struggle was over the province of Kosovo. This resulted in the removal of that province's autonomy and the blatant violation of the basic rights and liberties of the majority Albanian population. Yet, while imposing an apartheid like system on Kosovo, the Serbian authorities began to instigate the Serbian minority living in Croatia to resist the anti-communist government in Zagreb. (Previously relations between these communities had been unproblematic.) This autonomist movement soon formed its own armed units (who boasted their friendly relations with the Yugoslav army) and began to demand secession from Croatia. Belgrade did not speak in diplomatic language: Yugoslavia was to be a Serbian dominated federation, or Serbs would form a "Greater Serbia". The prelude to this had to be war, as "the Serbs have always won in war and lost in peace", as the Memorandum of the Serbian Academy of Sciences reads. The importance of this Memorandum is that it states that Miloševič has been instrumental in putting into practice the policy formulated by leading Serbian intellectuals. If Croatia is anti-communist and undemocratic, Serbia is communist and antidemocratic. If political opposition has been marginalised in Croatia, Serbia has no opposition refuting the government's chauvinistic nationalism at all, except a small number of political marginals. Croatia is characterized by the absence of civil society; Serbia has a well articulated totalitarian civil society -totalitarianism from below complementing authoritarianism from above. Serbia is the only republic in Yugoslavia which has territorial demands against other republics. Its politics are expansionist and imperialist; it is the only republic which has an interest in war, and in continuation of war. This was demonstrated by the fact that it was the only republic to reject the latest cease fire proposals from the EC and to refuse neutral international monitors. The Serbian government is the only government in Yugoslavia which has used tanks against its own people ( the demonstrations in March), and Serbia is the only place where political murders have begun to occur. The Ethnic Strife Thesis Another oversimplification of the Yugoslav crisis is the analysis that reduces the problem to one of ethnic strife. In fact, ethnic strife is only one element of the crisis and arises from more complex structural differences, in particular conflicts between incompatible political systems. With respect to Slovenia, the underlying problem is clearly a conflict between totalitarianism and democracy. Slovenia's process of democratization, for a long time received little or no support from other parts of Yugoslavia. The slowly decaying federal structures of the communist dictatorship, militant Serbian communist authorities, and the Yugoslav army, were powerful and uncompromising defenders of the old regime. Slovene efforts to effectuate democratic reform in the common Yugoslav state failed completely; the Belgrade based Holy Alliance effectively and systematically blocked all initiatives to reform and modernise the country as a whole. Moreover at the point when the Slovene League of Communists decided to take a reformist course, in the mid-eighties, the counter-intelligence service and militant Belgrade communists. determined to 'explain' the Yugoslav conflict in terms of ethnicity and nationalism. This fabrication was an effective way of delegitimizing democratization in the northern republic and of preventing it from spreading into the rest of the country. In Croatia there was little ethnic hatred prior to the election campaign. The failure of the new anti communist elite to address the needs of the Serbian minority, provided the opportunity for the Serbian authorities to revive historical animosities in order to undermine a regime that challenged its hegemony. In Bosnia and regions such as Istria multinational communities still maintain relatively harmonious relations and their prime concern is how to prevent the Serbo-Croat conflict imposing itself upon them Belgrade failed to stifle democratic changes in Slovenia, to prevent the fall of communism in Croatia and to subdue Bosnia and Macedonia. When there was no way left to formulate the terms of political cohabitation in Yugoslavia, Slovenia and Croatia decided to declare independence, and Belgrade to fight a war. Nationalism in Yugoslavia, has of course, grown in strength and importance in the late eighties and in the nineties. Yet neither the nature of nationalism is uniform nor is its political meaning fixed. In Serbia, the communists mobilized a mass nationalist movement in order to gain new legitimacy. This nationalism presented itself as pro-Yugoslav, as "Yugoslavism". In the northern republics, nationalism was initially a reaction against the resistance of Belgrade to any change. The choice they had to make was between complying with Belgrade and giving up democratization, or making these changes their own concern. Because democratisation was attacked in nationalist terms, it began, to an ever greater degree, to defend itself in nationalist language. These nationalisms were denounced as anti-Yugoslav; "separatism". In Kosovo Albanians were initially primarily concerned with maintaining basic human rights and the autonomy granted the region by Tito. The continued persecution from Belgrade has fuelled separatist tendecies as has the beginning of democratization in neighbouring Albania. In this region it should be noted that the method of struggle on the Albanian side has remained primarily nonviolent. The dangers of a violent response grow, with increasing provocation from Belgrade. For example 14 Albanian families were evicted this week to provide housing for Serbian refugees from Eastern Croatia. Now that nationalism has gained a momentum of its own, it has become increasingly difficult to see what lies behind it. Moreover it is exacerbated by atrocities committed by all parties, a fierce propaganda war and all the psychological mechanisms of stereotyping, projection and denial that come into play in such situations. However the ethnic dimensions to the conflict cannot begin to be resolved if the structural and political ones are ignored. The Federal Army is not Impartial The federal army is one of the parties in conflict and is not impartial. It has substantially contributed to the building up of the conflict and to aggravating it, and it can neither solve it nor stop the bloodshed. It has always been a political and ideological army, the armed core of the communist party and itself organized as a party. Since the early seventies it has been in the hands of anti-liberal, fundamentalist communist generals. After the League of Communists of Yugoslavia failed to maintain socialist ideology and began to fall apart, the army understood it had to take the preservation of communism into its own hands. It began to meddle in politics to an ever greater degree. Slovenia again provides an example of this process. Large scale army counter-intelligence operations first took place in Slovenia, in 1985. This coincided with the first attempts of the Slovene Communist Party to take a reformist course, and from that point on, the meddling of the army in Slovene political and public life escalated. By 1988, democratic developments in Slovenia were labelled ‘counterrevolution’. The army, backed by the Federal Presidency, elaborated a plan for an armed intervention to crack down on the democratic counter-revolution. The worst was averted, however the army staged a show trial in Ljubljana, in June/July1988. The charge involved the betrayal of military secrets by an officer in the federal army to Slovene journalists (one of the defendants is currently the Slovene Minister of Defence). It was later revealed that the secrets were details of unconstitutional actions that the army planned to take regarding Slovenia. The case abounded in illegal and anti-constitutional practices, and was clearly intended to provoke and affront the local population. The reaction was a nationwide mobilization of Slovene society, and the military threat to democratization was successfully resisted. The military aggression against Slovenia this year was a logical development of this systematic political activity by the Federal Army. The other important thing to understand is that the Federal Army has actually ceased to be a Yugoslav army. It has always been dominated by Serbs who are overproportionally represented in the officer corps. Recently, Slovenia and Croatia have stopped sending recruits to serve in it, and even more recently, the fundamentalist communist headquarters have started a purge among the officer corps to exclude all who are politically unreliable, and begun a new mobilization to fill the ranks with exclusively Serbian recruits. It is no secret that, in the present conflict, the army has sided with Miloševič. It is now generally perceived as the Serbian army. Moreover, since the federal army has not only tolerated but also supported the Serbian paramilitary groups in Croatia (to say the least), it has lost the monopoly of force and violence and become a paramilitary force itself. Neither a Yugoslav state nor an army of the Yugoslav state currently exist. Finally, the federal army is not under civilian control. The war against Slovenia was made possible by a covert military coup in Belgrade, and the situation has not yet been substantially changed. Until the army is brought back under the control of civilian political authorities and returns to barracks, there will be no peace on the Yugoslav territory. Secessionism and Federalism The Slovene decision for independence is the end result of the process of democratization. However, at the start of that process no one imagined that this would happen. The independent State of Slovenia was not an issue. The issue was an independent society within Slovenia. Independence meant independence from the state. The catchword was ‘civil society’: social spheres different and distinct from, and opposed to the sphere of state action, had to be created and asserted against the Slovene state. The independent society developing in Slovenia was actually characterized by an absence of nationalism and a cosmopolitan culture. However, the unceasing accusations that democratization equalled nationalism and that any challenge to the undemocratic federal structures meant the destruction of Yugoslavia, began to provoke a response in kind. The turning point was the military trial in Ljubljana. The other decisive event was the hunger strike of Albanian miners in Kosovo, early in 1989, in protest against the Serbian suspension of the autonomy of the province. A solidarity meeting was organized in Ljubljana in support of the miners, and as an attempt to save their lives. This was the first political action in Slovenia in which both official and opposition organizations took part. The Serbian leadership was infuriated and called ‘the people’ onto the streets. It threatened to send the Sturmabteilungen of the ‘antibureaucratic revolution’ to Ljubljana. A ‘Serbian occupation’ of Slovenia was seen as a real possibility. As a response, all the political organisations existing in Slovenia joined forces. This was the Slovene version of ‘round table’ talks and resulted, after the threat from Serbia had diminished, in an agreement to organise free elections. It was at this point that the emphasis in democratic politics in Slovenia shifted from independent society to independent state. Cross cutting the political spectrum, their was a growing recognition that, without reform in Belgrade, an independent state was a necessary condition and guarantee for successful democratization in Slovenia. While rejecting nationalism and the other undemocratic features prevailing in Demos, the opposition shared the vision of an independent state. In this respect opposing political programs have met. This has strengthened the ruling coalition, but the different understandings of this common goal have planted seeds of diversity in the very unity of Slovene politics. As an ideal, the independent state contains an inherent tension between nationalism and democracy, thus the political future of Slovenia remains open. Paradoxically, it has been the denial, not the recognition of a nation-state which has strengthened nationalism. The Slovene leadership did not pursue an uncompromising secessionist politics. It initially strove to gain greater autonomy and independence in the existing state and, until recently, it still hoped to persuade the power holders in Belgrade to reform the common Yugoslav state and suggested a ‘looser federation’ (or ‘confederation’) as a possible solution. However, the ‘anti-bureaucratic revolution’ gave Serbia control of four votes out of eight in the federal Presidency. Thus it has been able to block any reform which might have either endangered communist rule in its sphere of influence or undermined the federal structure, inherited from the communist dictatorship, that represents the lever of Serbian domination over the rest of Yugoslavia. And it has in fact, consistently refused all the proposals aiming at a reconstruction of Yugoslavia made by Slovenia, Croatia, Bosnia and Herzegovina, and Macedonia. A popular argument has been that the dismantling of the state shaped by Tito would lead to ethnic hostilities and that this had to be prevented. In fact, the reverse has proved true: the insistence on the maintenance of the communist model of Yugoslavia has generated national and nationalist conflicts. Failures of Western Diplomacy A great responsibility for the war in Yugoslavia lies in the gross failure of Western diplomacy. Western governments insisted on the preservation of the integrity of Yugoslavia. It is true that their support for the Yugoslav federation, was accompanied by demands for democratization. However these were completely nonbinding and the disrespect for them never sanctioned. As a consequence, the West only strengthened the forces that have successfully strived to block political and economic reforms in Yugoslavia and thereby brought the country to civil war. Western diplomacy was either unable or unwilling to distinguish between the preservation of a unitary state, and the Serbian drive to dominate the federation. They failed to challenge the latter through supporting the former. They failed to recognize that the conflict in Yugoslavia was not one between "federalists" and "secessionists" but between those who strived to democratize and modernize the country and others who were willing to use any means, including the fomenting of ethnic hatred, to preserve the political and economic structures of the communist dictatorship. Western diplomacy has not understood that Yugoslavia has ceased to exist as a state. It has been, and is now, a state of affairs, not a state. The greatest problem was not that Western politicians talked to an illegitimate unelected government, accountable to no one. The real problem was, and is, that the federal authorities do not represent Yugoslavia in the material sense of the word. Since the dissolution of the Yugoslav League of Communists, there have been no functioning federal political institutions. The Federal Presidency has subsequently vegetated; it was manipulated during the mandate of the Serbian President, and was finally dissolved last May when the Serbian led faction blocked the Croat Mesič as the next president. It took a war and two EC missions for Mesič to be instated, yet he now seems to have no real power. For example repeated calls for a ceasfire by the Presidency are continually ignored by the paramilitary forces and the army itself. The Federal Assembly has occasionally met, but is also powerless and unrepresentative. A number of Albanian representatives from Kosovo were excluded and the Slovenes withdrew. The Federal Executive Council has no real power either, and has become a kind of private enterprise run by the Prime Minister, Markovič. He has tried to dominate Yugoslav political life by playing conflicting parties off against each other and intriguing to the point where he has lost credibility. His only remaining legitimacy now lies in the West and in Moscow. What Western governments perceive to be the Yugoslav federation and its political representatives, were actually those forces that have succeeded in capturing the remnants of the Yugoslav federal structure. In addressing them as the representatives of Yugoslavia, the West has, de facto, strengthened one of the conflicting parties -the violently antidemocratic one. The Arguments for Independence The main reason for Western reticence towards new independent states arises from anxieties over the real or imagined international implications. of the recognition of Slovenia. The dominant fear is that the recognition of Slovenia and Croatia would set a precedent and encourage other independence seeking peoples to take similar steps. This is a confused argument. First of all, the real danger lies in the nonrecognition. This would endorse the rule that might is right, and adventurers and war criminals in the uniforms of the armies of declining empires would thus feel free to launch small or great wars against those who hold different political views. Those opposed to the recognition of Slovenia are via facti, after all that has happened, tearing up the foundations of the rule of law in Europe. The right to national self-determination is a contested right. For those who do advocate it, it should not be difficult to make a decision about the Slovene case: If self-determination is a right, it cannot be granted to some people only and be denied to others, for it would become a privilege and cease to be a right. For those who dispute the right to national self-determination and insist that rights pertain only to individuals, the argument takes another form: what are the conditions in which individual rights can best be obtained? Individual rights in Yugoslavia are massively violated and the Yugoslav society is structurally unjust. The overwhelming majority of people living in Slovenia now believe that their rights can only be effectively guaranteed if their country obtains independence. It is their concern for rights and their determination to live in a just society that led them to declare independence after attempts to create a more democratic structure within Yugoslavia had been blocked by Serbia. Certainly smaller states and autonomous regions increase the possibility of political participation by larger numbers within the community. The question of democracy is intimately connected to the rights of minorities and another frequently expressed anxiety is that recognition of Slovene and Croatian independence would endanger the rights of the Serbian minority in Croatia. Yet by singling out the dangers to one minority as justification for the status quo this argument appears both instrumental and hypocritical. Presently, Slovenia as a whole is an oppressed minority within Yugoslavia. Moreover the Serbian authorities have created an apartheid like system in Kosovo and degraded the two million Albanians living under their rule into second class citizens. Yet stirring up the "Serbian problem" in Croatia has allowed the Serbian government to use the argument of minority rights in their struggle for domination in Yugoslavia. It is not accidental that those countries that have expressed most reservations as to the recognition of the independence of Slovenia and Croatia are those that have large minorities themselves. This reluctance has more to do with their own uneasiness about the "infection" of self-determination, than genuine concern for Serbs in Croatia. Yet the desire for self-determination is not a "virus". It would appear to arise spontaneously in those regions where groups, usually minorities in the larger whole, perceive themselves as the victims of injustice, economic and political. That is not to say that in such situations a more chauvinistic politics may not emerge, particularly in response to containment or repression through brute force. Thus the "cure" comes not from these methods but from the democratization of the societies in which such demands arise. The rights of minorities in Yugoslavia are a problem but not one that can be solved by insisting on the preservation of a single Yugoslav state. They depend on legal guarantees and other forms of care which are best provided in a democratic system. Prospects for Federalism The world is indeed becoming more complex and interdependent. Many problems, particularly environmental ones, can only be dealt with on a regional basis. Yet the creation of new independent states, whether in the Baltics or Balkans, or in Britain itself, need not reduce the prospects of European integration. On the contrary it could increase it. It is the smaller nations who, far from quarreling fractiously among themselves, are pushing for a new vision of Europe, in which the rights of all its citizens (including those of minorities) are legally guaranteed and respected, where power is devolved to the smallest unit and cooperation is enhanced at every level. This is decentralisation rather than fragmentation. And it is the old ‘empires’, balking at the loss of their ‘central’ authority, that threaten stability. If national frontiers are ever going to wither away it will not be through the imposition of unified states on unwilling peoples, but through allowing, as a first step, these old artificial bonds to dissolve. In Yugoslavia it was the insistence on an undemocratic federalism, centered on a communist dictatorship, that fuelled ethnic rivalry, increased militarisation and allowed nationalist rhetoric to take the place of democratic discourse. Once people feel that they can live and express themselves in the way they want, they may perceive that this way is not so different from that of their neighbors. The rhetoric loses its legitimacy, and without the threat of an intervening federal army, militarism has no justification. Federalism in a form that can embrace the whole of Europe and enhance the prospects of peace and democracy, can only be achieved by the free determination and voluntary cooperation of all concerned. 4.13 HCA and Yugoslav Crisis, August 1991 We believe that citizens' initiatives and social movements are an indispensable part of public life. Without their activities complementing or correcting policy and politics of societies we live in, nationally and internationally, democracy is inconceivable. In this context, we understand the Helsinki Citizens Assembly (HCA) to be an institution of great importance as perhaps the sole unspecialized international nongovernmental network of concerned citizens presently existing. We have been involved in the HCA process from the very beginning and have played a part in creating its structures and identity. Our special concern was that an organization which pursues democratic goals was itself democratically organized. In particular, we insisted on the equal representation of women, on the respect for differences and diversities in the work of the Assembly, and on the rights of minorities -last but not least, in HCA process itself. Our insistence on mentioning, in the context of the rights of minorities, that the Assembly considers one of its principles the respect for sexual differences, too, caused many a heated debate. Not all of our experiences with the HCA were completely happy. However, the role it played, as well as the way it functioned, during the last two months of the Yugoslav crisis, have deeply disappointed us. We feel we should discuss some of the problems publicly since our attempts to address them in the HCA framework have not been particularly satisfactory. We hope we could thereby contribute to the Assembly's better work in future. This paper is therefore meant to reflect the HCA process -it is therefore not meant to analyze or inform about Yugoslavia and its acute problems -but understanding of the HCA problems displayed bellow might also help to unveil the biased pictures concerning Yugoslavia. We have no intention whatsoever to question good intentions of the persons presently leading HCA. We think, however, that their understanding of the nature of the Yugoslav crisis is not likely to effectively contribute to its resolution. The starting point for any successful peace effort in Yugoslavia is the understanding that conflicts in its constitutive republics and autonomous regions are of different nature; that there is, consequently, not a single truth about the situation and no single solution to the crisis. Instead of taking the existing differences into account and recognizing the legitimacy of different and also conflicting views, HCA has, unfortunately, promoted one of them and presented it as the view of the Yugoslav National Committee (if not of HCA as a whole). The problem is, however, that a Yugoslav National Committee does not exist. What functions under this name is the Belgrade group which should properly call itself the Serbian Committee. Those who hold differing views, mainly in Croatia and Slovenia, have been alienated or feel excommunicated. The fact that the Belgrade group calls itself the Yugoslav rather than the Serbian Committee is to be seen as a parable for Yugoslavia such as it existed until recently -and generated so many troubles. We do not claim that our understanding of the situation is right; what we demand is that, in the HCA process, views are treated equally. If consensus is not reached, dissenting views should be presented in HCA documents along with the prevailing one. The situation in Yugoslavia is too grave to run the risk of suppressing even one element which could contribute to its better understanding and thereby bring as closer to peace we long for. We perceive HCA's unwillingness to condemn the military aggression of the Yugoslav federal army against Slovenia and the war waged against Croatia by Serbia and the Yugoslav army its gravest failure. None of us was an advocate of the breaking up of Yugoslavia or called for secession. Yet we find no excuse for the use of military force against legitimate national aspirations. Our criticism of the Slovene government was, and continues to be, at least as strong as that of our Belgrade friends (and it certainly is stronger than their criticism of their own authorities), yet the criticism made by arms of the Yugoslav army could only be condemned. The general condemnation of all violence in Yugoslavia made by HCA was, to say the least, misleading. With regard to Slovenia, it suspended the difference between military aggression and national self-defence. We may regret that the self-defence took up a violent, rather than nonviolent, form, yet we do not feel we could contest the right to self-defence. In the most difficult days we received help or support neither from HCA nor from its "Yugoslav" Committee. We were only advised from Belgrade to organize an anti-war demonstration in Ljubljana at the time when its population was in shelters. Had we done this they would have considered organizing a demonstration in Belgrade. This was the general formula at work: an all-Yugoslav action or nothing. As to Croatia, no general formula applies, either, and peace movements have different agendas, too. In a recent interview, Slobodan Lang, a leading Croatian oppositionalist and an HCA member himself (unfortunately, he seems not to want to hear about it any more), finds the Belgrade view that all groups should stop fighting and disarm, mistaken. This view turns a blind eye to the fact that the fighting is taking place on Croatian territory. Lang argues that the peace movement in Serbia is to attack their government for colonizing Croatia and to demand them to withdraw from Croatian territory, while the peace movement in his own country is to challenge the Croatian government for not treating all the people equally, and to support the Serbs living in Croatia. One has to understand the nature of a particular conflict, if one wishes to resolve it successfully; and to know the root of violence in each given case, in order to resist it effectively. If this condition is not met, peace making efforts will be abortive or may even aggravate the situation. All-Yugoslav actions, applying some general formula, may be a consolation to those who still believe that Yugoslavia as a common state exists, or desire this was so, they are, however, of little help to those who suffer, or strive for their freedom and rights. The tendency to see all, and especially the Serbian, Slovene and Croatian, governments as equally bad and equally responsible for the crisis and, finally, the war, is fallacious. There are substantial differences between the three republics, and this fallacy plays into the hands of those who have actually brought the country to war. There is only one common denominator of the Yugoslav crisis, and that is, that Serbia is involved in all the conflicts, and it is involved in conflicts with all other nations living on the Yugoslav territory. These conflicts have nothing whatsoever to do with the defence of human rights. The apartheid in which the Kosovo Albanians are condemned to live tells us best what the Serbian authorities' mean by the rights of minorities. What generates these conflicts are Serbian territorial claims. Miloševič is executing the plan, formulated back in 1985 by leading Serbian intellectuals in the notorious Memorandum of the Serbian Academy of Sciences, to create a Greater Serbia: a state which would encompass all the territories on which Serbs live today or have lived in the past. This idea is anchored in a clear cut Blut un Boden ideology, and has no parallel in today's Europe, including the Soviet Union. The major victim of the Serbian regime are the Serbian people themselves. They are subjected to an authoritarian communist regime with an unmistakenly fascist ideology. They have been bereft of their own libertarian and democratic traditions. They are denied the liberty of press and freedom of thought. They are the victims of hatred inflamed by their authorities: they have been taught to hate all others and they are hated by all others in turn. They are drowned in self-pity and lies. They have been dragged into an ever increasing impoverishment which cannot be elevated by all the plundering of the occupied Croatian territory, the stealing of money from the Kosovo Albanians, the confiscation of the property of Slovene and Croatian firms in Serbia, or the uncontrolled printing of money. Miloševič's regime has destroyed their prospects of material and cultural welfare and substituted them by the vain hopes for a better life in the Greater Serbia. Miloševič needs war to preserve his authoritarian regime and to prevent democratic changes from occuring in his republic. As long as he will be allowed to expand he will stay in power. HCA has been more anxious than the EC diplomats not to point at the Serbian imperialism as the main destructive force in Yugoslavia. HCA talked about the 'possibility of war' in Yugoslavia when there already was a war; about a 'civil war' when the war was all but civil; about ethnic strife where there was a military aggression; about ethnic minorities as the most threatened groups' where the most threatened groups were not ethnic minorities; etc. It talks about keeping Yugoslavia together and refuses to recognize that the Yugoslav state ceased to exist some time ago, and to acknowledge that the insistence on keeping this non-state together has only bred hatred, violence and destruction. In our opinion, HCA is not likely to define a sound policy regarding Yugoslavia until it prefers desires and illusions to factual analysis. A sound policy cannot be founded on the intellectual insincerity and confusion, and double standards (HCA opted for the recognition of the Baltic States and failed to apply the same criteria to the independence seeking Yugoslav republics) . An effective policy cannot be founded on the religion of civil society. ('Civil society' simply cannot be equated with everything nice and democratic!) And, in order to define a sound and effective politics (not only in Yugoslavia but elsewhere, too), HCA will have to elaborate a more complex and subtle notion of nationalism. We also do not think the HCA's discussion on Yugoslavia has been conducted 'openly and honestly', without 'all forms of authoritarianism and exclusiveness'. On July 7, there was an international HCA meeting organized (self-evidently!) in Belgrade. The guests (from Slovenia, at least) were asked not to prepare papers in advance, so that there was time enough for discussion. Yet, the meeting was opened by intellectuals from Serbia giving papers, and there were more people from Serbia speaking than from all other republics, including provinces, taken together. Marko Hren who could not attend the meeting sent in a letter "To the participants of Belgrade meeting" explaining the differences of opinion between Blegrade and Ljubljana. In addition he sent 10 pages of documents released by The Movement for the Culture of Peace and Nonviolence during the military aggression against Slovenia. He asked the organizers to circulate the letter which did not happen. The report on the meeting was drafted after participants from Slovenia had already left home -and was accepted unanimously. We know of three written comments on the report asking for amendments to be made, yet the final report has not been substantially changed. The HCA Information on Peace Activities in Yugoslavia, published by the "Yugoslav" HCA, has not reported on peace activities in Slovenia although the informations were sent to its editor. Materials sent to the HCA Secretariat in Prague by the group in Ljubljana were not distributed, and one of the chair persons explicitly refused to distribute them arguing that we were devaluing 'the Belgrade meeting and consequently peace initiative we proposed there'. In the framework of the END convention in Moscow, HCA organized a round table on Yugoslavia. Sonja Licht and Milan Nikolič, introduced as the persons behind the peace movement upheaval in Yugoslavia, talked in the name of the Yugoslav HCA Committee while Dominique Cochard, who represented the movement in Slovenia, was only allowed to intervene as a discussant from the audience. Last but not least, we do not see which purpose it serves to claim that HCA is behind the peace movement in Yugoslavia while we definitively know that the great majority of new groups emerged autonomously and act independently of HCA and its "Yugoslav" Committee. We certainly do not wish to diminish the work our friends in Belgrade have really done and we do appreciate their efforts. All we ask for is realism. People for Peace Culture, Ljubljana, 29. August 1991 Marko Hren, Tomaž Mastnak 4.14 Pismo HCA 20.7. 1991 FAX MESSAGE From: Movement for the Culture of Peace and Nonviolence Mestni trg 13, Ljubljana, YU 61000, Slovenia Tel.and fax +38-61-224666 (to send a fax please call first) Fax (on line) +38-61-328887 (Attention Marko Hren) To: WRI Howard , HELSINKI CITIZENS ASSEMBLY SEKRETARIAT Fax Number: 44-71-7082545 From: Marko Hren, Ljubljana Date: 20.7.1991 Time: MORNING Number of pages following this page:3 Dear FRIENDS This is probably one of the most difficult messages I had to write to you. Namely, more diffucult than to inform you about the war in the country, is to inform you about misshearings and missunderstandings between contact people HCA has in Yugoslavia. I agree with the report from Belgrade meeting in the poin, that Yugoslav crisis is a crisis of mind. All wrongs on the planet are a result of the crisis of mind -falth percepcion, as Einstein would say "the chair I see is not the chair that exists". What is needed -patiency and ability to listen to diverse dimensions. This is why I write you this letter. 1. I have to ask you to take the contact address in Ljubljana equally to the one in Belgrade. The positions of Sonja and our group at the moment are too much different and you can not relie any more on Sonjas opinion as opinion of Yugoslav HCA. Hope we will overcome the missunderstandings quickly. It would be pitty if position of Sonja on yugoslavia would become a position of HCA, without seriously taking into consideration the points we rise as most important in Ljubljana. Please understand this a contribution to our common understanding of the whole thing. I'm sorry that we are not able to offer you a common analysis. We will have a series of seminars in the automn and hope to clarify a bit the picture. Until then, please listen to both of us -and to many more. We do keep in touch daily and try to solve our crisis of mind. Please be patient. 2. I have to ask you to wait with the report from the Belgrade meeting until we send you our comments. We are in touch with Tone Anderlič and Slavko Gaber from Liberal democratic party, who joined the meeting from Slovenia and they interpret discussion in Belgrade with many corrections in comparison to the report. 3. Our main points of uncompatibility are o we are of the opinion that the right of self determination must be a starting point of the discussion on Yugoslav crisis. If HC(itizens)Assembly does not seriously take into consideration and recognize legitimacy of 92% of votes for independancy of Slovenia, than it will soon loose its C in the abreviation. oo we suggest citizens movements not to declare on political solutions (Yugoslavia must stay together, status quo of borders or whatever) but to insist on peacefull process and on cooperation/reconciliation on the base of the right of self-determination, equal recognition of all parties involved in the conflict and procedures of negotiations being defined. Is it really necessary for us to say that the split of Yugoslavia will result in three tier Europe without reflecting what will result if Yugoslavia will stay in one peace. not the form, but the quality of the process is important. The form will adopt to the values and principles that will prevail in the space. Lets work on roots and not on effects. Lets work on words and mind and not on the final solutions. ooo we object the generalization of judgements. As well as we can not support the hipotesis of "slovenian democracy agains serbian totaliatarianism", we can not allow the generalization of Sonja and Milan that "all elites in Yugoslavia are the same post-communist nationalist murderers". If you can believe me, I know well the difference between Pučnik (leader of governing coalition in Slovenia) and Kučan (president of Slovenian state) and it is not fair to put Tudjman (croatia), Miloševič (Serbia) and Kučan (slovenia) under the same charge. They are differrent and the policies and realities in different republics also. We have to take this into consideration. The same aplies to civil society in Slovenia and Serbia, Monte negro, Croatia etc. People in Slovenia never mobilised against citizens elsewhere. It is not true for Serbia, it is not true for Croatia. We have to recognize, that Slovenia was a target of agression, without agressing anybody. Interpretation (Milan Nikolič) that Slovenia is guilty for what is going on in Yugoslavia in the same extent as Serbia or Croatia has no sense. We will arrive novere this way -searching guilt. Our effort is to make slovenian policy and slovenian society more peacefull. Thats all. But please, when you judge and compare, please do not listen to me and Sonja. Read speaches and follow procedures taken by Miloševič, Kučan, Tudjman... It is a metter of deeper analysis and not a metter of generalization of guilt. I was a member of advisory board (council) for security in Slovenia and there is enough material about efforts of Slovenian diplomacy to negotiate about future form of Yugoslav state(s). You can find a lot of elements of peace policy by the Slovenian state -the latest is a project which was genuinly proposed by Peace institute in Ljubljana and consists of Missions of Good Will of the presidency of Slovenia in all republics. They will offer projects of cooperation and mutual peace building. Missions of good Will will be led by Dr. Dušan Plut, member of Presidency of Slovenia, leader of Green party and an advocate of Slovenia Without an Army project. On the other hand It is true that Slovenian presidency (kučan, Plut etc.) differs a lot from Slovenian governement (Peterle, Janša, Rupel). And this is again a proof, that we can not throw everybody in the same basket.. When you write in the report terms "nationalist politicians" and "national elites" you have to bear in mind that 1. national politics is a reality which has legitimacy and has to be recognized. There is no sense to deny it or fight it.. We have to live with it. Denying it would be contraproductive. On contrary, we have to accompany it with positive and progresive values. Transform it this way rather than fighting it. To say it is a result of "nostalgy of small nations" (Milan) sound offensive, believe me. And remember Ukrania. 2. national politics is not to be comfused with nationalistc and nationalistc is not to be comfused with qualities xenophobia, violence or hegemonism. We have to be carefull giving judgements. The history and the future derive from thought pattrerns that we create. Thats where the cirisis of mind is from. ooo Sonja and Milan (now also Ferenc and some other HCA people) blame us that we are pro-nationalist and loyal to Slovene governement. We have a good file of texts and statements displaying our positions in past. We were always critical on the process of one sided and unpatient meassures concerning the process of independency. We were always warning slovenians becoming more and more elitistic, egoistic and xenophobic. Not only critical, we invested quite some energy to make Slovenian policy peacefull. Our success was limited, but still it is impossible to compare the language of Kučan and Miloševič. We can not and do not want to judge the legitimate decission of Slovenians to have more autonomy or to have independent state. We are peace and not state-making (nor Yugoslabv neither Slovenian) movement. We deal with values and qualities of process not with state forms. We never gave a statement of position on Yugoslav political map. We never voted for Slovenian state, but we give it whole legitimacy and we will cooperate in the process with the imput concerning peace and nonviolent qualities during particular steps. 4. The meeting in Belgrade did forget (referring to the report) to express criticism of military intervention in Slovenia. I remember first day, calling Sonja and asking her to organize some protest action in Belgrade. I did phone during alarms and Sonja was answering me, that we have to organize protest against Slovenian governement. It sounded so strange to me -our country was agressed, we ask for support and the reply is that we have to organize protest against our governement. Under the state of war agression, I would like to see one organizing a demonstration. You just cant do it overnight, when all media is closed, even if you would want it. The situation is hectic, people are nervous, everybody is expecting a lot of killing in Bosnia, Croatia, further in Macedonia, Kosovo. When the forest in Mediteranian is on fire in the windy summer, you just cant stop it. Milan is very pesimistic concerning future. In this point, we do share agreement, consideration and also power to continue our work. Joy and love from Ljubljana, please keep in touch and sory for bad english Marko Hren 4.15 Pismo END 10.8. 1991 – Lesson From Yugoslavia STATEMENT LESSON FROM YUGOSLAVIA By The Movement for The Culture of Peace and Nonviolence Mestni trg 13, YU-61000, SLOVENIA, Tel. and fax. +38-61-224666 (to fax call first). To the European Nuclear Disarmament Conference held in Moscow, August 10th 1991. 1. GUIDLINE The recent events in the Yugoslav republics demonstrates that the disintegration of the old monolithic structures is a complex process in which democratisation in states of former real-socialism is one aspect, and the revival of old, and the emergence of new national problems is another. In this light also the dissolution of Warsaw block can be viewed as an initial step towards further disintegrations within Soviet union. International community should learn a good lesson from what happens in Yugoslavia to seriously consider the processes which are before us also on larger international scale. The disintegrative tendency is accompanied by uneven developments in particular areas, republics and regions, depending upon which different political, economic and social forces prevail. This is not the time, therefore, to pass general judgements or to try to fit events into a schema. Instead we hope to stimulate an understanding of the real diversities in the countries concerned. For these countries, the disintegrative process is largely understood as a precondition for the process of (re)integration with the international community on the basis of newly defined relations and qualities. Our main concern and appeal is for the international community to try to understand and learn about diversities. The dynamics of social, political, religious, national etc. life in Slovenia are very different from that in Croatia or in Serbia. It is impossible to arrive at a constructive solution without taking differences into consideration. We do not agree, for example, with a simple condemnation of the politicians of all republics on an equal basis. The politics and dynamics of social action in Slovenia and in Serbia are far too disparate for both to be interpreted with the same words. We encourage you to read more about the differences in the analysis attached to this statement. 2. THE Movement for the Culture of Peace and Nonviolence IS A PEACE MOVEMENT We are aware that there is no single political solution for Yugoslavia. That is why we are particularily interested in finding democratic and peaceful ways to deal with different interests and positions. Our political proposals concern processes more than the solutions which should result from the processes. It is not in our particular interest to promote any of the state forms suggested (confederation, federation, union of suvereign states, separate states). Any discussion about new borders in the geographical sense, or new relations between states should be put on agenda only after the processes, the parties concerned, and their different interests have been successfully defined. 2.1. We are aware that there are different views on the right to self determination and the existence of collective rights. In our view, although the "right" to self determination may not constitute a right in the sense that human rights attach to individuals, it can represent a basic principle in conflict resolution. The guarantee of self determination to all individuals, peoples, ethnicities, nations or minorities that require it, in the first place provides recognition of the entity which struggles for its rights and it further includes the legitimacy of its interests. The recognition of the right to self determination does not automatically mean the recognition of a new state and does not alone give legitimacy to separatist or nationalist movements as is usually suggested. However it provides entities with a sense of autonomous identity out of which they can negotiate. Without recognizing fully all parties in conflict it is impossible to seek solutions. 2.2.We insist upon the guarantee of equal recognition and that democratic and nonviolent processes will be used by all parties involved in negotiations. The greater degree to which parties feel recognized and the more they have democratic means available for negotiation, the less necessity there is for secession and separation. Slovenia offers a good example. The armed conflict started because neither the Yugoslav state nor the international community recognized Slovenia as a partner in dialogue. Having failed in its attempts to reform the federal structure, Slovenia was forced towards unilateral measures to achieve independence. We do not justify these measures, some of which were selfdefeating, but we present Slovenia as an alarming example of what can happen when the principle to self determination is not respected. The international community should have been alarmed by the fact that, long before the escalation to military conflict, there was no framework for democratic discussion in Yugoslavia. (The Federal Presidency for example did not exist for two months). Implementation of the principle of self determination (which can always be forcibly and unilateraly implemented if an entity decides so) without democratic and peaceful framework for negotiations can lead to xenophobic and chauvinist attitudes. Opposition to these attitudes ca not be translated into fight against self determination. Rather it should be converted into a struggle for democracy and peaceful negotiations. 3. THE ROLE OF INTERNATIONAL COMMUNITY This is why we appeal to the international community to learn from both the good and bad aspects of the Slovenian experience and to: • Recognize all parties in conflicts as legitimate partners for negotiations before they enter armed confrontation. • Request particular state authorities to assure and exercise democratic and nonviolent procedures in the process of negotiations. The international community should apply nonviolent sanctions to make parties sit down and talk before they engage in armed conflicts. • Insist that the federal army is brought under civil control since now it represents a power by itself and on its own. • Demand that parties in conflict should be obliged during negotiations to elaborate plans for social reconciliation and cultural, scientific, economic etc. cooperation to elimminate hatred amongst people and establish a basis for long lasting peace. • Ban all weapons export into the areas of conflicts and where possible, prevent the huge black market in weapons. • Envisage and support the creation of peaceful and completely demilitarized zones in the areas of conflict, including the disarmament of all paramilitary forces to a paramilitary authority. We draw the attention of the international community to a long on going discussion in Slovenia concerning the abolition of the army and the creation of a demilitarized zone in the area. The idea is widely supported in the society and also met with recognition from the highest officials of the state of Slovenia (president Milan Kučan, former president of Yugoslavia dr. Janez Drnovšek, and several others). • Continue sending observers, offering good offices and mediation. The presence of the international community in the area represents a permanent request for all parties to remain in negotiations. The international community should leave all options for future political arrangements open and insist upon a fair and peacefull process. It should take into serious consideration all those conflicts which are "waiting" on the stack. In the case of Yugoslavia it is clear that after the cease fire in Croatia, the Bosnian question and the question of Albanians living in Kosovo (Serbia) will (re)open. Albanian people are known for their years long nonviolent resistance against the Serbian state, which removed their last bits of autonomy last automn. The international community should point out this unresolved problem and insist that the Serbian state immediately recognize the rights of Albanian people, enable democratic elections under the observation of international bodies and call for fair negotiations leading to new relations between Serbs and Albanians. If this does not happen, there is the grave danger of further armed conflict with a high probability of escalation to an international crisis, involving Albania itself. We have to stop the chain reaction in reproduction of the millitary logic. Kosovo is a good place to do it. The involvement of the international community in Slovenia proves that international mechanisms can be effective in stopping a war. If they were effective at such a late stage in the crisis, they could be even more effective when applied earlier. In the case of Slovenia, international attitudes changed dramaticaly only after Slovenia "had payed a high enough price". Croats and Serbs continue to pay this price. Does international community still require victims to change its attitudes or can something be learned from these experiences that can be applied to Albanians in Serbia, Hungarians in Romania, Ukranians in Soviet union and many others. Europe is developing new security policy over the case of Yugoslavia. The question is will this security policy define new relations between nations and successfully conclude the era of traumatic divisions deriving from the second world war or will it, through failures of initiative and understanding lay the ground for the third world war. The task of the international community is not to come up with new political maps but to define principles and values and request their implementation. The task of international community is to make initiatives and act and not only to run after areas of crisis and re-act. 4. THE APPEAL TO PEACE MINDED PEOPLE The Movement for the Culture of Peace and Nonviolence in Ljubljana is fully concerned with the future developments in both Slovenia and Yugoslavia.Its main activities are: 4.1. To develop a peace culture in Slovenian society and to push Slovenian politics towards demilitarization and peaceful, cooperative politics. We urge international peace movements to join us in the campaign for Slovenian Demilitarized Zone: a zone without an army and with no military industry. The federal army has agreed to move out of Slovenia by October 1991 and we have to argue the case for Slovenia not to replace it with its own national army thus reproducing the history of new states militarizing their societies. We are campaigning for Slovenia to become an incubator of peace, enviromental and cooperative projects. We are working for social justice and balanced relations between North and South. We do not want Slovenia as a tampon between the Rich and the Poor. We are campaigning for reconversion of military baracks for civilian purposes which will not endanger the environment. The project is real-utopian, as our friends from Switzerland declared some two years ago, when preparing a referendum for Switzerland without an army. The opportunity in Slovenia is even greater. We need your help to promote this option in the international community. 4.2. To cooperate with all peace and antiwar groups currently emerging all over Yugoslavia and to work with them in building nonviolent attitudes in their societies. In this regard we invite international peace minded people to inform us in what ways they can offer cooperation and help (nonviolence training, volunteers, researchers, spreading information, fund rising) and resources (people, finances). Send us as concrete data as possible. The Center for the Culture of Peace and Nonviolence in Ljubljana as well as Peace Institute in Ljubljana are maintaining communication with a number of antiwar groups that are fortunately appearing now throughout Yugoslavia and we also maintain coordination for common actions and projects. We want to offer our capacities, office space, further contacts etc. to everyone willing to help us towards nonviolent resolution of the diverse and manyfold problems in Yugoslavia. Get in touch for more details. THE CENTER FOR THE CULTURE OF PEACE AND NONVIOLENCE Mestni Trg 13, YU-61000 LJUBLJANA, Slovenia, Tel. and Fax. +38-61-224666 is connected with WRI -War Resisters International, HCA -Helsinki Citizens Assembly, AAA -Alpe Adria Alternative, IFoR -International Fellowship of Reconciliation, Pax Christi International, IPB -International Peace Bureau and several others peace and human rights organizations. 4.16 Naslovi mednarodnega strokovnega sveta Mirovnega inštituta Brian Martin, University of Wollongong, Australia, Arno Truger, Institut fur friedensforschung, Austria, Peter Bruck, University of Salzburgu, Avstrija, Julio Quan, Univerza za mir OZN, Kosta Rika, Jean Marie Muller, Institut de recherche sur resolution nonviolents des conflits, Francija, Michael Randle, Dpt. Of Peace Studies, University Bradford, Ferenc Mislivetz, raziskovalec, Madžarska, Antonio Papisca, Univerza Padova, Alberto L'Abate, Univerza v Firencah, Johan Galtung, International Peace Research Institute, Oslo, Norveška, Piotr Ogrodzinski, East European Research Group, Poljska, Juan Gutierrez, Inštitut Gernika, Španija, Andreas Gross, Institut fur direkte demokratie, Švica, Peter Wallensteen, Peace and conflict research, Upsala Univ. Švedska, Gene Sharp, Albert Einstein Institute, Boston, ZDA, Dietrich Fischer, Exploratory project on the conditions of peace, ZDA, Danilo Tork, Pravna fakulteta v Ljubljani, Anton Grizold, FSPN v Ljubljani, Radmila Nakarade, Inštitut za evropske študije, Beograd, Srbija, Zdravko Grebo, Pravna fakulteta, Sarajevo, BIH, BRIAN MARTIN UNIV. OF WOLLONGONG P.O. BOX 1144 WOLLONGONG NSW 2500 AUSTRALIA ARNO TRUGER INSTITUT FUR FRIEDENSFORSCHUNG 7461 STADT SCHLAINING BURG. KITZLADEN 47 7411 AUSTRIA PETER BRUCK INSTITUT FUR PUBLIST UNIVERSITAT SALZBURG RUDOLFSKAI 42 SALZBURG 5020 AUSTRIA JULIO QUAN, DIRECTOR UNIVERST.PARA LA PAZ PROG. RESOLUCION DE CONFLICTOS ESCAZU COSTA RICA JEAN MARIE MULLER INSTIT. DE RECHERCHE SUR RESOL.NONVIOL.DES CONFLITS B.P. 19 FONTENAY S/BOIS 94121 CEDEX FRANCE MICHAEL RANDLE UNIVERSITY-BRADFORD DPT. OF PEACE STUDIES WEST YORKS BD7 1DP BRADFORD GREAT BRITAIN FERENC MISZLIVETZ MTA SZOCIOLOG. KUTATO INTEZET URI UT 49, POSTAFIOK 20 BUDAPEST I HUNGARY ANTONIO PAPISCA Via Goethe 11 PADOVA 35100 ITALIA ALBERTO L'ABATE FLORENCE UNIVERSITY DIPT. DI STUDI SOCIALI VIA CAVOUR 82 FIRENZE 50100 ITALIA JOHAN GALTUNG INTERNATIONAL PEACE RESEARVH INSTITUTE PRIO RADHUSGATAN 4 OSLO 1 NORWAY PIOTR DR. OGRODZINSKI EAST EUROPEAN RESEARCH GROUP UL. FLORY 9 WARSAW 00-586 POLLAND JUAN GUTIERREZ GERNIKA GOGORATUZ Plaza de los fueros s/n GERNIKA LUMOKO UDALA GERNIKA E-48300 SPAIN VIZCAYA ANDREAS GROSS GSOA INST. FUR DIREKTE DEMOKRATIE FREIESTR. 168 ZURICH 8032 SUISSE PETER WALLENSTEEN PEACE AND CONFLICT RESEARCH, UPPSALA UNIVERSITY OSTRA AGATAN 53, UPPSALA S-75322 SWEDEN GENE SHARP ALBERT EINSTEIN INST NONV.ALTER.IN CONFLICT&DEFENCE 1430 MASSACHUSETTS AVE. CAMBRIDGE 02138 USA MASSACHUSETTS DIETRICH FISCHER EXPLORATORY PROJECT ON THE CONDITIONS OF PEACE 114 CONOVER RD ROBBINSVILLE 08691 USA NEW JERSEY DANILO DR. TURK PRAVNA FAKULTETA LJUBLJANA 61000 YU-SLOVENIA ANTON DR. GRIZOLD FSPN LJUBLJANA 61000 YU-SLOVENIA RADMILA NAKARADE DR. INSTITUT ZA EVROPSKE STUDIE TRG MARKSA I ENGELSKA 11 BEOGRAD 11000 YUGOSLAVIA SONJA LICHT INSTITUT ZA EUROPSKE STUDIE OMLADINSKIH BRIGADA 216/13 b70 BEOGRAD 11000 YUGOSLAVIA ZDRAVKO DR. GREBO PRAVNI FAKULTET RAČKOG 1 SARAJEVO 71000 YUGOSLAVIA 4.17 Ambicija: vzpostavitev centra za mirovne študije na Ljubljanski univerzi SECTION II Description of the Project Title: Development of International Peace Studies Development of International post-graduate and under-graduate courses in peace studies for Central and East Europe JEP Objectives The aim of the project is to develop and establish post-graduate and under-graduate courses in Peace Studies. This area is relatively new to all regions of the former East Block countries, Yugoslavia included furthermore, these countries face new problems and old antagonisms resulting in violence. At the present , new states form new policies in terms of strategy and organization. Slovenia is a small country and yet it has links with Central Europe as well as with the Slav and Mediterranean world which offers it an opportunity to make a contribution with respect to peace, cooperation, sustainable development and disarmament. etc. Civil society in Slovenia has vast experience of non-violent resistance to former power elites in Yugoslavia. The notion of non-violent conflict resolution was well present in political and public discussions. Civil society was even faced with a decision to offer complete demilitarization of the area. Civilian forms of resistance were even crucial during the military aggression in July 1991. One of result, of public and political support for peace policy was the creation of the Peace Institute in Ljubljana early in 1991. This is a private, non-profit organization, with the aim of offering post-graduate education through research projects to a number of students who would later be able to disseminate courses in Peace Studies. The Institute has received significant support at the Slovenian Ministry of Science and at the University of Ljubljana, where five researchers at the moment perform their post-graduate studies on relevant peace subjects. People from the peace movement in Slovenia and researchers from the Peace Institute had developed good links with peace research institutions and universities abroad, one of the closest link being with the Department of Peace Studies at the University of Bradford. The courses that we aim to establish within the TEMPUS JEP will include: 1. Sociological, political ,religious and philosophical aspects of peace, (non)violence, security, justice, freedom , militarization, human rights. Coordinator: University of Bradford. 2. Social and economic aspects of the development of post-socialist Eastern Europe as determinants of peace and positive security. Coordinator: University of Bradford. 3. Resolution of conflicts in industrial societies with the emphasizes on their ethnic, gender, social, sexual character. Coordinator: University of Bradford. 4. International politics, human rights and security. Coordinator: University of Padova. 5. Conflicting areas and conflict resolution ( case studies ).Coordinator: Peace Institute, Ljubljana. Rational and Background of the Courses: 1. Within the first course different concepts of peace, security, (non)violence, justice, freedom would be analysed in their historical perspective. Attention should be given to the distinction between negative peace as absence of direct violence and state of non-war and positive peace, which could only be build when a structural economic, social, ecological, educational, communication, sexual...violence is replaced by cooperation, compromise, solidarity, mediation and conflict resolution. The theories of a just war, nonviolent resistance and disobedience should find their place in the seminar, as well as many other concepts articulating complexity of peace, war, violence and nonviolence in society and all its segments. 2. In the post-war period many of direct conflicts emerged in underdeveloped countries because of their deep social, political, economic crisis, colonial heritage, undemocratic tradition, ethnic conflicts and militarization. The 70-ies it became clear that Peace Studies can not be excluded from the development issues and that a social and economic development is the most important determinant of the (non)violent character of societies. A post-socialist situation in Eastern Europe as a state of transition from a centralized and planned economy to a market economy and from autocracy to democracy is a situation of eruptive social and political conflict and structural violence. As such it deserves special attention of any Peace Studies programme in Slovenia as a part of the post-socialist world. 3. The seminar could focus in its research work on conflicts in "modern, industrial" post-socialist societies . Students would learn how to understand and resolve conflicts and violence between state structures and individual or group and between individual society and minorities ( gender, sexual, ethnic, class..) as well as between movements and state. Structures, values, processes and politics in industrial societies would be observed. In addition to the theories that were developed during the last decades in social science, the specific situation of present eastern post-socialist world could give to the programme new relevant topics and provide an attractive issue for scholars from abroad. 4. The course should examine the origins of the nation-state, the process of building an international security system as an inter-state system and the development of security arrangements in history. Different concepts of world order and world society should be included in order to differentiate between negative security as a military and political security among states in the international community and a positive security as an ecological, resource, social, demographic, health etc. security on the world level as well as a local, regional and national security in all the abovementioned positive aspects. Attention should be payed also to the role of non-governmental and trans-national organizations and movements that are acting in favor of international cooperation, human rights, solidarity, disarmament . Relevant non-state economic, social and political activities on regional and trans-national levels could also be examined. 5. A special issue that is crucial on the former territory of Yugoslavia is how to resolve direct conflict and violence that manifested as a war in Slovenia and Croatia and which now threatens to manifest in a violent form in other regions of former Yugoslavia. The course should examine internal and external sources of conflict and conflict resolution methods used to stop the war in Croatia and Slovenia. Another conflicting areas in Europe, especially in Eastern Europe, with special attention payed to the former Soviet Union, to radical military, political, social transformation, as well as to comparative analyses of conflict resolution methods and peace keeping. In Formulation of the Programme We Consider the Following Criteria As Crucial : -the MA in Peace Studies should include a broad scale of themes of study. It should involve students from Slovenia and other parts of former Yugoslavia with relevant academic interests regarding national, ethnic, social, gender and regional topics. It should give an opportunity for inter-disciplinary research to students that would like to combine Peace Studies with their different educational and scientific interests, -it should enable the students to deal with theoretical -sociological, political, philosophical aspects of peace, ( non)violence, security, justice, human rights on the one hand and with research work on concrete issues of our environment, for example conflict resolution, mediation, peace keeping in Yugoslavia etc., on the other hand, -the programme should be international in character, so that resource persons from abroad should be invited to participate as lecturers on topics that require certain specialized knowledge or experience, -MA in Peace Studies should establish connections with other Peace Studies programmes abroad and enable its students to collaborate with Peace Institutes and Universities in exchange programmes, for students as well as for literature. JEP Activities The activities envisaged would include: First year -1992/93 -revising the project proposal, planning, establishing the stearing committee, -developing courses as described in section 2.1., -preparation of study material including relevant translations for the course under number 5. in section 2.1., -developing links to University organisations in other republics of former Yugoslavia and in East-Central Europe, -introducing the course described under number 5. in section 2.1. (3 weeks, 36 hours), -evaluation of the course, -providing the library and the classroom, -developing research and teaching stuff, training the managing and administrative staff and providing additional education for members of the Peace Institute Ljubljana. Post-graduate students and teachers from participating organisations will cooperate during the first year. The target public for the first course are students of ISH, Faculty of Arts, Ljubljana, as well as students and mediation and negotiation activists from the broader region, particularly from Croatia, Serbia, Kosovo and Bosnia. Second year -1993/94 -preparation of study material including relevant translations for courses 1., 2., 3. and 4., -carrying out of the courses described under number 1.,2.,3. and 4.. in section 2.1. as complementary to post-graduate program at ISH, Department for Sociology, Faculty of Arts, -evaluation of courses, -upgrading the library and the classroom. Third year -1994/95 -introduction of University Center for Peace Studies, carrying out of all 5 courses in the framework of post-graduate Peace Studies, -monitoring and examinations, -upgrading the library and the classroom , -developing curriculum for under-graduate students, -evaluation seminar for all participating organizations and students, The student target group during the second year will include students from Central East Europe and former Yugoslavia. Role of Project Organizations JEP proposed and coordinated by: ISH -Postgraduate Humanities Research School of Ljubljana University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of Sociology Contact person Prof. Dr. Iztok Saksida, head of department The department as well as rector of the faculty have already offered significant support during 1990/1991 by developing individual curriculum for Peace Studies for one researcher of the Peace Institute in Ljubljana who is currently on a post-graduate program. In addition, the faculty is declaring its full support for the project which would in its first year be integrated into the broader ISH post-graduate program. The Faculty offers: -its staff and infrastructural possibilities, - university professors involved in courses, Dr. Rudi Rizman and Dr. Iztok Saksida, - class-rooms and workshop rooms, - carrying out of the courses, - examinations, - administration requests as result of students and professors mobility, - habilitations for present post-graduate students. JEP Contractor Department of Peace Studies, University of Bradford Contact person Prof. Dr. James O'Connell, Head of Department For further information concerning the role of Contracting organisation please see the letter of intent. attached to the application. The Department will: -participate in developing the curriculum for the courses, -provide relevant training material, books, periodicals and learning packages, -co-coordinate the development of reference library and of class-room, -deliver courses during the first, second and third year , -cooperate in management , mentoring and monitoring structures of the project., -host and provide additional courses for six researchers (Peace Institute) and two staff members associated with the project.. JEP Participating Organization Postgraduate School of Institutions and Techniques for the Protection of Human Rights, University of Padova Contact person Prof. Dr. Antonio Papsica, director The role of the organisation will be to: -participate in developing the curriculum for the courses as indicated under number 1. and 4. in section 2.1., -provide relevant training material, books, periodicals and learning packages, -deliver courses under number 4. in section 2.1. during the second and third year , -cooperate in management and monitoring structures of the project.. JEP Participating Organization Peace Institute Ljubljana Contact person Marko Hren, director The Institute currently has six researchers on post-graduate program at the University of Ljubljana and the University of Wienna. They have been in contact with all participating organizations and with a number of other peace research organisations. During 1992 the Peace Institute carried out three seminars on conflict resolution with participants from all over Yugoslavia and as well as from abroad. The Institute has been developing a reference library which at the moment includes a modest quantity (cca. 250 volumes) of basic literature. The library will be upgraded with the help of proposed JEP and later offered to University Center for Peace Studies. The Peace Institute has also partially developed computer communications (local Bulletin Board Systems to link with partners in former Yugoslavia, GreenNet and PeaceNet link to reach APC networks) which will be upgraded and offered to the University Center for Peace Studies. The Peace Institute has drafted the present JEP proposal and will see to it that planned training activities will respond to the needs of the region. The role of the Peace Institute will also be: -to co-coordinate the development of the reference library, -to coordinate the establishment of computer communications and database accesses, -to offer human capacities and especially all (six) current post-graduate students researchers who will cooperate in teaching and learning process as well as in developing the curriculum. Operational Structure Management and responsibilities The management of the project will be undertaken in cooperation with Iztok Saksida and Rudi Rizman, Faculty of Arts, Ljubljana, James O'Connell, University of Bradford and Marko Hren, Peace Institute, Ljubljana. Development and evaluation of each course will be coordinated by coordinators of each course as indicated in section 2.1. Persons responsible for particular courses are: for the University of Bradford Dr. James O'Connell, for University of Padova Dr. Antonio Papisca, for University of Ljubljana, Faculty of Arts, Dr. Rudi Rizman and for Peace Institute in Ljubljana, Ma. Tonèi Kuzmanič. The development of the library will be coordinated in cooperation of the University of Bradford and the Peace Institute Ljubljana. Person responsible is Marko Hren, director of the Peace Institute. The development of the small-group-work classroom will be coordinated in cooperation of the University of Bradford and Faculty of Arts, ISH at the Department of Sociology in Ljubljana. Person responsible will be one member of the staff of the University of Bradford. Stearing Committee During the first session of the managing group in September 1992, a stearing committee will be composed from members of all participating institutions, including the Minister of Research of Slovenia, Dr. Peter Tancig. The main task of the stearing committee will be to monitor and control the evaluation of the project. Management of the project will have to present reports after each separate action (i.e. seminar, workshop, business meeting etc.) to stearing committee members. The Peace Institute is a member of EuPRA (European Peace Research Association) and a member of the Consortium for the Study of European Transition. Members of the Consortium include the following institutions: Austrian Institute for Peace Research and Peace Education, Schlaining, Center for European Studies, Budapest, Department of Philosophy and Sociology, Institute of Political Studies, University of Warsaw, European University Institute, Florence, Institute of European Studies, Belgrade and Peace Institute, Ljubljana. These networks will be used to promote the project on regional, Central European and broader European scale and to provide students from target publics of regions concerned. The following staff members will be employed for the project: -mentor for the project, University of Bradford, part time, Ist year 1/3 -project coordinator, Faculty of Arts, Ljubljana, part time, Ist year 1/3 -secretary, ISH, Faculty of Arts, Ljubljana, part time, Ist year 1/3 part time IInd., 1/2 full time IIIrd year -manager of Peace Studies, ISH, Faculty of Arts, Ljubljana, part time sec. , 1/2 full time third year, -administration, University of Bradford, part time,1/2 three years -administration, Peace Institute, Ljubljana, part time,1/2 three years -librarian, Peace Institute, Ljubljana, full time three years. Full existing infrastructure and logistic support is provided by participating organizations. Additional infrastructure will be developed for the classroom for mediations and conflict resolution, and for the library, with relevant equipment (computers, didactical material, computer communications). After the second year of JEP, The University Center for Peace Studies will be constituted within the coordinating organization providing the optimal solution for joint infrastructure with the Peace Institute Ljubljana. Planing and management September 1992 An organizational meeting will be organized in Bradford to revise the project plan and agenda and to constitute relevant decision-making and organizational structures as well as the stearing committee. Responsible persons from all participating organisations will be present.. Developing courses Autumn/ Winter 1992/1993 For each course, a one-week working-session will be organized with the goal of developing curriculum and prepare the material for the studies. Members of participating organizations will cooperate. Work on relevant translations will follow. The schedule for working sessions on particular courses is indicated in section 2.1. Working sessions will produce courses curriculum, decide on training material to be used, determine the target public for the first course and determine the role of particular teachers. Course 5.: October 1992 Course 1.: November 1992 Course 4.: December 1993 Course 2. and 3.: January 1993 Training Early Autumn 1992 Training for management and organizational staff and librarians will be provided in early Autumn 1992. Seminar February 1992 A seminar on Peace Studies will be organized in February 1993 for participants from University organizations in other republics of former Yugoslavia and in East-Central Europe. The participants will be peace movement activists, academics and students of social sciences from indicated regions. They will be presented curriculum developed during the first 6 months of JEP activities. Course March, April, May 1993 The course described under number 5. in section 2.1.will be organized during three one-week seminars in March, April and May 1993 (36 hours in total) ending with a one-day evaluation seminar in May 1993. Three post-graduate students from Peace Institute Ljubljana will visit the University of Bradford within TEMPUS mobility scheme. The University of Bradford will provide monitoring and tutorial assessments for the activities of the first year. Permanent evaluation of the work will at the same time be ensured by regular cooperation of post-graduate students currently associated with the Peace Institute Ljubljana. They will contribute to the project as students, lecturers and resource persons drafting the curriculum. Broad Financial Plan Total costs TEMPUS Other Sources Personal costs 150.000 45.000 105.000 Equipment 175.000 165.000 10.000 Other + Overhead 245.000 202.000 43.000 ------------ ------------ --------- 570.000 412.000 158.000 . Links With Other European Projects and Programmes The ISH program at the Department of Sociology, Faculty of Arts at the University of Ljubljana has recently started the JEP 2510-91 project titled Community Mental Health Studies: Training for Psycho-Social Services. Students at ISH will be able to complement their curriculum with Peace Studies Courses during the first and the second year of the JEP proposed here. This integration is particularly important because of the fact that the main problem of the region in the next decade will be a high number of highly traumatised people as a result of warfare, political repression and displacement of people. Suffice is to say that more than 1/2 million people were displaced and that there are more than 40.000 war refugees in Slovenia alone. Mobility Grant Activities Six teachers will travel from contractor organization (ref. num. 2) to conduct a one-week seminar within the course for post-graduate students described in section 2.1. under number 5, which includes three one-week seminars. The coordinating organization (ISH) will include this course in its post-graduate modularity scheme, thus offering the students to combine it with other courses. An experienced librarian from contractor organization (ref. num. 2) will be hosted by the Peace Institute in Ljubljana (ref. num. 4.) to set-up and offer organizational help for the library and documentation as well as to train the librarian at host organization. This practical placement will request previous consultations concerning technical solutions used by the library. Meetings of management and the visit of librarian from Peace Institute to contractor organization are included under "other costs". Three staff members of coordinator organization (ref. num. 1) will travel to the contractor organization (ref. num. 2) for retraining and updating. Marko Hren (4 weeks), director of Peace Institute, to learn the managing structure and organization of the Department with the emphasis on new approaches concerning communications and didactical material and with further emphasis on Dbase accesses and documentation. In addition he will study the current research projects being conducted by contractor organization. Iztok Saksida (3 weeks), a head of department, to follow the program of Bradford specially in the view of interdisciplinarity and links to social science. He will learn about new courses currently developed and will get an insight into a role of peace studies in broader context of academic institutions. One administrative worker (2 weeks) will attend the training in communications. At the same time she will get familiar with the department at the host University. 11 staff members (9 UK, 2 I) are planned to visit coordinator organization (ref. num.1) to participate in 5 one-week working sessions for planning and developing the courses as described in section 2.1. Two teachers for courses 2 to 5, and three teachers for course 1 will participate. Responsible person for each course as described in section 2.1. will be obliged to participate. For further details see also section 2.5. The meeting for planing and management, as described in section 2.5., will be hosted by contractor organization. Within this mobility scheme only three staff visits from coordinating organization (ref.num.1) and participating organization (ref.num.3) are anticipated. A seminar on Peace Studies as described in section 2.5. will be hosted by coordinating organization (ref.num.1). Only two visits are anticipated within the mobility scheme; Dr. James O'Connell (Bradford) and Dr. Antonio Papisca (Padova), who will participate at the seminar as lecturers and resource persons. The one week presence of visiting professors who are at the same time members of management structure for this JEP -at coordinating organization will be also used for business meetings concerning other activities within JEP. Within Student Mobility Scheme three visits to the contracting organization (ref. num. 2) are anticipated. All students are members of the Peace Institute (ref.num. 4) who are currently performing their post-graduate program at University of Ljubljana and University of Wienna and are fully involved in the research carried out by the institute. The courses they would take in Bradford would complement their regular curricula: Dorotea Lešnik (Ma. in progress), three month course in international instruments for security, conflict resolution, mediation and arbitration. Tonèi Kuzmanič (Phd. in progress) a six month study period including courses on theory of conflicts, conflict resolution techniques and carrying out research on the basis of case studies available at host University. Vlasta Jalušiè (Phd. in progress), three months visit attending courses titled "philosophy of peace", with particular emphasis on psychology of violence and sociological/ political aspects of violence and security. The final aim of the JEP project is to develop curriculum and establish courses in Peace Studies for post-graduate students, to establish The University Center for Peace Studies in Ljubljana and to develop research and teaching staff. During the third year the curriculum for under-graduate students will be developed as well. It is important to note, that there are no specialized peace studies developed yet in the highly conflicting and traumatized Balkan region. Staff members and students from University of Padova and University of Bradford were constantly in touch with the Peace Institute in Ljubljana in past few years and has developed a working relation. They are in a position to supply full academic and practical support for staff and students, offer experience in examination assessment , tutorial assistance, social mentoring of students and overall academic organization. The Peace Institute members initiated and carry-out several research projects in cooperation with University of Ljubljana, thus providing significant local academic support . JEP proposed will enable students and organizations involved to exchange experience and develop mutual learning routine. The dynamics of cooperation and the results of JEP will have direct multiplier effect in Central Europe and wider and will reach other scientific disciplines as well (i.e. conversion studies for industry, ecology and security issues etc.). We also hope that the JEP will provide direct and indirect results contributing to reconciliation and trust building processes in the region of former Yugoslavia and in Central-East Europe in general and thus contribute significantly to integration processes in Europe. 4.18 Letter to the International scientific council Dear Sirs, We would like to inform you, as a member of the International Scientific Council of the Peace Institute, that was founded in Ljubljana in June 1991, about our further activities at the Institute. In this regard we are sending you a few copies of the Programme for the research and other activities of the Peace Institute for the period from 1991 to 1993 and the second number of The Intruder, issued by The Movement for the Culture of Peace and Nonviolence in Ljubljana with the latest news from Yugoslavia. We would kindly ask you to pass the Programmes to your friends, colleagues, researchers, who are involved and interested in the peace research in order to make our work and efforts more known. We are looking forward to get any possible comments or proposals regarding our work from you . With the best regards Marko Hren November 20 th 1991 4.19 Vabilo na prvo pol-letnico – praznično sejo, december 1991 (seznam vabljenih) Ljubljana, 19.12.1991 Spoštovani, mineva pol leta kar je bil ustanovljen Mirovni inštitut, koledarsko leto se bliža koncu in čas je pravi za praznovanje. Vabim vas na praznično sejo sveta Mirovnega inštituta, ki bo 27. decembra 1991 ob 13.00 uri v Rdeči dvorani Hotela Union v Ljubljani. V uvodnem delu bodo sodelavci inštituta predstavili dejavnosti v prvih šestih mesecih od ustanovitve: predstavil se bo raziskovalni team, z njimi pa raziskave, za katere nam je uspelo dobiti sponzorstva oziroma naročnike. Predstavili bomo tri seminarje na temo razreševanja jugoslovanske krize, ki smo jih skupaj z avstrijskim mirovnim inštitutom opravili minulo jesen. Dogovorili se bomo tudi o načrtih za prihodnje leto. V nadaljevanju popoldneva bomo podelili nazive častnim mirovnim sponzorjem ter jim izročili darilo Zlatarne Celje. Tokrat smo se odločili naziv častnega mirovnega sponzorja podariti dr. Peter Tancigu, ministru za raziskovanje in tehnologijo, ki je skupaj s svojimi sodelavci nudil izdatno mero razumevanja in pomoči pri zagotovitvi sistemske podpore za program raziskav. Upamo tudi, da bomo lahko znak častnega mirovnega sponzorja tokrat predali dr. Janezu Drnovšku, sicer častnemu sponzorju ob ustanovitvi Mirovnega inštituta, ki pa se ni mogel udeležiti slovesnosti ob ustanovitvi junija letos. Marko Hren Vabljeni: -člani sveta, raziskovalci in sodelavci -člana mednarodnega strokovnega sveta, dr. Danilo Türk, dr. Anton Grizold -mentorja dr. Drago Rotar, dr. Tine Hribar -predstavniki naročnikov in sponzorjev raziskovalnih projektov: dr. Peter Tancig, Ciril Baškovič, Marko Belavič, Miloš Kuret, Roman Kirn, Igor Bavčar. -dr. Janez Drnovšek 4.20 Pismo kolegom v mirovnem inštitutu ob prvih nesporazumih, oktober 1991 Postaviti se v kožo drugega je bila vedno nemogoča naloga. Meni je težko začutiti od kje je kakšnemu mirovniku ali mirovnici zrasel občutek, da ga pri njenem/njegovem delu oviram, onemogočam ali kontroliram (se obnašam avtoritarno), pri tem ko je bil minula leta ves moj namen ta, da pomagam zagotoviti prostore, opremo in knjižnico za to, da bo vsak od nas lahko delal, in marsikomu od vas, če ne kar vsem, je težko razumeti, da sem vlogo, kakršno jo imam izgleda v gibanju sedaj, dobil predvsem zato, ker sem v gibanje vložil veliko količino krvi, časa in materialnih sredstev. Slednje me postavlja v položaj, ko inercija zahteva, da na klice, telefakse, novinarje, aktiviste iz drugih republik in držav, po svojih močeh odgovarjam -predvsem na področjih, kjer ni drugih ljudi, ki bi to počeli. Zadnje čase smo tako malo komunicirali, da so se okrog nekaterih vprašanj napletle totalne fantazme. Zakaj smo komunicirali malo je eno od bolj važnih vprašanj, a najbrž se boste vsi strinjali, da ni mogoče preprosto obsoditi za vse mene. Najprej zato o fantazmah. 1. fantazma: Tabor. Fantazma je v tem, da se skuša neuspeh tabora pripisati zdaj preprosto na moj račun, če zničemer drugim, pa zaradi denarja. Za tabor so bili odgovorni izključno drugi ljudje in jaz sem od samega začetka priprave na tabor (tudi lanskoletni) zelo jasno zavrnil prevzem kakršnekoli odgovornosti za tabor. Enako velja za Tolminskega. Ko je bilo jasno, da poletnega tabora ne bo, smo se tisti, ki smo tačas zahajali v pisarno (Sašo, Nace, Smiljana in najbrž še kdo), odločili, da del tabora (na primer vrtec) preselimo v Tolmin. Zato smo se tudi dogovorili, da bomo poslali poročilo Šalamunu, v katerem bo tako zapisano. Tudi s poročilom nisem imel nikakršne zveze ker je tudi nisem hotel imeti. Denar, ki je ostal na računu iz tabora se je porabil za tekoče stroške Centra. 2. fantazma:. Računalniki. Na enem od sestankov sveta smo se dogovorili (obstaja zapisnik i seznam prisotnih), da bo gibanje v Mirovni inštitut vložilo sredstva v obliki opeme v vrednosti laserskega tiskalnika. Ta sredstva sem po intenzivnem tečnarjenju dobil po občinah. Upam, da boste toliko fer, da te informacije ne boste nesli na vse občine, katerim sem za denar težil z argumentom, da ga pač nimamo. Junija smo okupili še en računalnik in sicer delno iz denarja, ki je bil namenjen taboru. A ta denar je Inštitut gibanju povrnil iz virov, ki so prišli od sponzorjev. Drugi računalnik (brez printerja in diska) je pred slabim letom gibanju kupil Sodržnik in sizer za potrebe Mreže za Metelkovo (kot pravi Sašo). Tretji računalnik je bil moj in sem ga marca 1990 prinesel skupaj z diskom in printerjem na Center. Tu je bil v uporabi leto in pol zastonj, Septembra pa se je pojavilo 3000 DEM iz Nemčije (darilo gibanju), s katerimi je bil dolg gibanja proavnan. Četrti računalnik, k je v prostorih, je moja privatna lastnina. Od moje opreme je tu še en tiskalnik in en disk. Delno sem dobil denar povrnjen iz prilivov za Tolminski tabor. 3. fantazma: osebne koristi. Ne vem, ali bi se do solz nasmejal ali najokal, ob ugotovitvi, da ste nekateri od vas mislili, da živim od denarja gibanja. Precej bolj bi držalo obratno. Dovolj je en sam stavek: od gibanja nisem dobil nobenega honorarja! Tudi za delo v Zvezi z mirovnim inštitutom nisem plačan. žal mi je, da celo ljudje v gibanju producirate take informacije. Sedaj se ne čudim več, da na ljubljanski sceni govorijo, da smo iz tujine dobili 80000 DEM, da nam Janša plačuje pisarne in podobno. Pa bodi dovolj. Gornje sem zapisal zato, ker te informacije enostavno morate imeti. Če ne zaradi drugega zato, da vemo kaj je lastnina gibanja. Edina lastnina gibanja je en računalnik, dva diska in dva printerja tel telefax, ki nam ga je na mojo prošnjo kupila italianska mirovniška scena. Po Sašotovih trditvah je en računalnik last mreže za Metelkovo (a brez diska in printerja). Laserski tiskalnik LC računalnik in fotokopirni stroj so last inštituta. En računalnik pa je moj. Od lastnine Gibanja velja omeniti še knjige, ki smo jih dobili v dar iz tujine. Ostale lastnine pa ni, tako da je stvar zelo preprosta. Vse ostalo so samo začasni stroški, ki jih producirajo najeti prostori. Za prihodnje se mi zdi najbolj važno, da se dogovoirmo o naslednjem: 1. kdo ima željo delati na kakšni od mirovnih tem? V tem prostoru sedaj obstajajo tudi druge mirovniško ali kako drugačue usmerjene organziacije. Gibanje ni več edino. Na osnovi izražene želje naj se tisti, ki željo imajo zberejo in ustvarijo novo strukturo. 2. novo strukturo je treba soustvariti z ljudmi, ki so v svetu gibanja sedaj. Veliko njih se sploh ne kliče na sestanke in upravičeno nam bodo to lahko zamerili. Zakaj se ni na zadnji torkov sestanek poklicalo vseh članov Sveta? Kdo je za to odgovoren? To so vse vprašanja, na katera ni odgovora. Lahko bi celo rekli, da gre za avtoritarnost vseh nas napram tistim, ki smo jih takorekoč brez njihove vednosti "izključili" iz sveta. Na sestanek, kjer bomo razpravljali o svetu je treba povabiti VSE člane sedanjega sveta. 3. takoj nato je potrebno dati na dnevni red vprašanje Centra, pisarn, plačevanja stroškov, lastnine itd., saj se novo leto približuje in bo treba plačati precej denarja. Gibanje mora povedati, kolikšen del stroškov pisarn je pripravljeno kriti za naslednje leto. In najti se morajo ljudje, ki bodo sredstva zbrali. e lansko leto, ko sem delal elaborate in prošnje za sredstva sem najavil, da letos jaz tega ne bom počel še enkrat. Smiljani in Mateju, pa tudi drugim, sem to leto to še večkrat ponovil. Verjemite mi, da sem storil kar se je le dalo, da bi se otresel vseh odgovornosti, ki jih imam v gibanju. Ne morete mi očitati, da sem skrbel za finančno plat obratovanja centra, pri tem ko sem eno leto prosil, naj to prevzame nekdo drug. 4. na dnevni red je treba čimprej postaviti vprašanje reprezentativnosti. Zavedati se moramo, da ogromno ljudi doma in v svetu od nas pričakuje nekakšne odgovore, komentarje, odziv skratka, ali pa celo pomoč, ponujajo nam sodelovanje itd. Vsak dan nekaj takih interakcij je potrebnih. Ena prvih je gotovo naša udeležba v koordinaciji mirovnih iniciativ iz Slovenije (doslej je bilo nekaj sestankov, na katerih je bil enkrat tudi Matej, enkrat pa Smiljana). Zato predlagam, da na naslednjem sestanku pripravimo in nato čimprej skličemo razširjeno sejo sveta -na katero povabimo vse člane sedanjega sveta in vse ljudi, ki so pripravljeni sodelovati naprej. Za dnevni red prvega naslednjega sestanka (v torek) bi rad postavil naslednje točke: 1. Finančno poročilo (pripravi Smiljana) 2. Diskusija o poletnem taboru (zlasti zato, da Šalamunu dostavimo odgovor, ki bo pojasnil po moje zelo netaktno in neutemeljeno inormacijo, ki mu jo je dal Stojan. Šalamun to od nas pričakuje in jaz nimam s taborom nič) 3. Priprava seje sveta z naslednjim dnevnim redom: -samoukinitev sveta -pororčilo o debatah, ki smo jih imeli doslej -kako naprej in kdo -kaj s Centrom -kakšna je vloga Sveta -kdo je v Svetu -kdo je odgovoren za Center in za finance itd. Tolko in še več bi se dalo napisati. Naj zaključim s tem, da so problemi nujni del življenja. Pa tudi konflikti. Bolj kot vse se mi zdi pomembno to, da vsak, ki želi delati, najde prostor, kjer bo to lahko počel. Moja želja je bila, da za vse nas preskrbim dobre pogoje za delo. Tako za raziskovalce (Stojan, Sašo, Tonči, Aca itd.) kot za polraziskvalce (npr. Nace) in za aktiviste. Izgleda, da je bil efekt mojega dela ravno nasproten. Počutite se ogrožene, zmanipulirane, zatrte, onemogočene. Po vaših izjavah bi si človek mislil, da sem vas imel eno leto pod diktaturo. Z vsakim, ki ima take občutke, bi se rad osebno pogovoril, rad bi od vas slišal, kje sem vas onemogočil, kje sem bil do vas avtoritaren itd. Morda ste od mene pričakovali več kot sem vam lahko dal. Prosim pa vas, da osebne težave, ki jih imamo en z drugim rešimo tudi osebno -ne pa tako kot se je to reševalo v polit birojih -na sestankih CKja, kjer so se dogajali udari, čistke, subverzije, obtožbe itd. Ogromno dela imamo možnost opraviti. In tudi relativno dobre pogoje. Meni osebno bi bilo žal, če bi nas kot skupino motivi zapustili zaradi težav, ki jih imamo sami s sabo. Marko Hren Ljubljana 23. 10.1991 5 Pregledni prispevki, pisma in dokumenti objavljeni med 1988 in 1992 5.1 Do junija 1991 5.1.1 Tekst za Telex, civilna neposlušnost in nenasilni odpor, maj 1988 opomba Civilna neposlušnost in nenasilni odpor Nikoli objavljen teks, ki ga je obveščevalne služba iskala in našla na Mikroadi. Po nekaterih trditvah (glej magnetograme z Bavčerjeve komisije) je bil to en ključnih corpus delicti tekstov ob aretacijah. V zadnjih tednih se v javnosti in v medijih obveščanja veliko govori o specialni vojni in o možnostih za vojaški udar. Misel je ena močnejših energij s katerimi razpolaga človek, zato je misli vredno jemati zares. Z mislimi o vojni se je potrebno toliko bolj ukvarjati, saj je vojna globoko ukoreninjen način za "razreševanje" iz napetega stanja v nekem okolju in hkrati sredstvo, ki postavlja pod vprašaj obstoj segmenta ali celotne človeške civilizacije, ki tačas naseljuje zemljo. "Razreševanje" postavljam med navednice zato, ker se na ta način opravi z različnostmi (ki niso uspele priti med seboj v dialog), na represiven in zanikajoč način. Objektivno in dolgoročno pa tako "reševanje" za človeštvo pomeni zgolj nove rane. Agresija, represija, vojne in pretnje z vojaško oblastjo so ustoličeni načini komunikacije med različnostmi, ki se boje sprejeti ena drugo. Zato se tudi država lahko brani samo tako, kot se je pač doslej braniti naučila -z vojno in z agresivnim bojevanjem proti vsemu, kar se obnaša drugače kot država predvideva. Vseskozi v zgodovini pa se pojavljajo tudi drugačni načini ravnanja v položaju, ko se dve stranki ne zmoreta sporazumeti. Med najbolj znanimi in najbolj odmevnimi je Gauthama Gandhi in njegova šola Satja Grahe ( Moč Resnice). Gandhi je v praksi povezal raznovrstne niti pacifistične, anarhistične in socialistične misli devetnajstega stoletja (od Bakunina do Tolstoja) z religioznimi nitmi krščanstva in hinduizma. Kasneje so se različni načini nenasilnega odpora in civilne neposlušnosti udejanjali tako med obema vojnama, kot ob represivnih ravnanjih totalitarnih režimov dvajsetega stoletja (okupirane dežele vzhodnega bloka, južna Amerika itd.). Tej tradiciji bi bilo vredno posvetiti posebno pozornost, saj jo militarizirani učbeniki zgodovine praviloma sploh ne omenjajo. Zgodovina nam je bila predstavljena kot zgodovina vojn, zato bi bilo ob priliki toliko bolj pomembno predstaviti izkušnje, ki jih je prineslo nenasilno ravnanje različnih družb v najrazličnejših okoliščinah soočanja z represijo oblastnikov. Če je jasno, da vojska vrši priprave na vojno v popolni tajnosti (celo v tajnosti pred CK ZKJ), potem je tudi povsem jasno, da mora ljudstvo (civilna družba) izvajati svoje priprave javno, oziroma, da so učinkovite priprave ravno v javnem delovanju civilne družbe. Za to imamo vsaj dva razloga. Prvi je ta, da je javnost delovanja eden konstitutivnih elementov civilne družbe in tudi tradicionalna metoda dela civilnih iniciativ v zadnjih letih pri nas. Drugi je ta, da moramo izkoristiti čas prostosti in relativno liberalne scene, ko se še da vršiti javni dialog o alternativnih programih, izkušnjah in pobudah. Osvetljevanje številnih primerov nenasilnega odpora in civilne neposlušnosti v bližnji in tudi daljni preteklosti bi bilo sicer zelo poučno, a tokrat bi na kratko nakazal le nekaj možnosti, ki jih lahko po svoji vesti upoštevamo v primeru, da bi prišlo do represij, ki smo jim tokrat izgleda za las umaknili. Miroljubni aktivni odpor zoper represijo je lahko pri pogoju, da ga vodi vest vsakega posameznika (moč resnice) zanesljivi, predvsem pa, po mojem mnenju, edini konstruktivni in evolutivni način razreševanja konfliktnih situacij v katerih je dialog zaradi kakršnegakoli vzroka izključen. Zdi se mi namreč enako nevarno če v svojem ravnanju izgubi razsodnost oblast, kot če v reakcijah podivja ljudstvo. Oboje je delovanje iz reaktivnosti, iz nasprotovanja in se oddaljuje od ravnanja (agiranja) po notranji svobodni vesti. Ravnanje po svoji vesti je precej bolj naporno in smo ga malo vajeni, saj smo bili bolj ali manj celo življenje podvrženi manipulacijam. Sedaj imamo precej vspodbude, da se z vprašanjem ravnanja po vesti toliko bolj ukvarjamo in za miselno vajo lahko razmislimo o načinu ravnanja v primeru, da bi oblast nastopila proti ljudstvu represivno. Meni pridejo na misel naslednje možnosti: 1.generalni štrajk v DO, šolah, inštitutih, medijih itd. Generalni štrajk je temeljna oblika nenasilnega odpora in nesodelovanja z agresorjem. V pogojih generalnega štrajka na vseh področjih lahko zdrži diktatura (pa naj si bo vojaška, paravojaška ali civilna) samo izredno omejen čas, še posebej, če se ta diktatura odvija sredi Evrope. Metode nesodelovanja z agresorjem lahko inovativno in po svoji vesti razvija vsak posameznik in hkrati za to angažira in vspodbuja tudi svoje okolje. Vsporedno z generalnimi štrajki se samoorganizirajo alternativne dejavnosti neodvisne šolske ure, neodvisne manufakture, pridelava hrane, solidarnostna pomoč itd. 2.vsakodnevni miroljubni shodi ljudi na ulicah, kar bi nadomestilo medije obveščanja z prenašanjem informacij po načelu "od ust do ust". Bojkotira se zmanipulirane uradne časopise in poročila. Upoštevamo lahko na primer Poljsko šolo vsakodnevnega bojkota večernih radijskih in televizijskih manipulacijskih poročil, ki so jih nadomestili večerni shodi na ulicah; 3.vspodbujati slovenske vojake naj po svoji vesti odpovedo pokorščino in poslušnost v oboroženih silah, ki bi bile v tem primeru naperjene proti prebivalcem ; 4.vspodbujati vojake ostalih narodov in narodnosti, ki služijo vojaški rok v Sloveniji ali pa so v Slovenijo poslani v poosebnih enotah, naj po svoji vesti store v znak solidarnosti z prebivalci Slovenije enako; 5.vspodbujati miličnike naj po svoji vesti odpovedo službo v policijskih odredih, ki bi bili namenjeni represiji nad lastnim narodom; 6.vspodbujati osebje zaporov in sodišč naj po svoji vesti bojkotira zapiranje tistih, ki bi bili sojeni zaradi "specialne vojne"; 7.vsak posameznik po svojih močeh poskrbi, da bo vsaka informacija o represiji dosegla čim širši krog ljudi v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu. ljubljana, 12. maj 1988 marko hren 5.1.2 Il faut – Časopis za kritiko znanosti 1991 Il Faut Marko Hren* Il ne faut pas laisser les intelectuels jouer avec les allumettes Parce que Messieurs quand on le laisse seul Le monde mental Messssieurs N'est pas de tout brillant Et sitôt qu'il est seul Travaille arbitrairement S'érigeant pour soi-m_me Et soi-disant généreusement en l'honneur des travail leurs du bâtiment un auto-monument Répétons-le Messssssieurs Quand on le laisse seul Le monde mental Ment Monumentalement Jacques Prévert In vendar se premika Pisati o novi dobi po definiciji predpostavlja vero, optimizem in idealizem. Idealizem razumljen kot stanje duha, ki vzdržuje sistem vrednot ne glede na časovno določene dogodke, ki sicer dokazujejo prav nasprotno od "idealnega". Čar idealizma je pravzaprav v tem, da se "idealno" v praksi ne potrjuje in tako presega realno. Ko idealno postane realno idealizem izgubi svoj pomen. Aktivist, služitelj, učenec, agent, apostol ipd. nove dobe pač mora biti idealist. Imeti mora dovolj intuicije, da razpozna idealno in imeti mora dovolj distance, da opazuje realno. Ujetost med distanco in uklenjenostjo v čas, nihanje med idelom in realnostjo, shizofrenija med božanskostjo in pokvarjenostjo, beganje med priučenim in intuitivno zaznavnim vrednostnim sistemom -vse to so vsakdanji spremljevalci mnogih udeležencov obdobja, ki se ga opisuje kot prehod v novo dobo. Energije prehodnega obdobja so hude, saj vsako evolucijsko stopnico človeštva očitno spremlja besnilo. Prelom v novo tisočletje je gotovo ena takih stopnic. Človeštvo se je približalo točki, ko življenje na planetu dobesedno visi na nitki, ki jo žgejo onesnaženje, prenaseljenost, nakopičenje nevarnega orožja in kriza vrednot.. Pričujoči prispevek v razmišljanju o novi dobi bo poizkušal osvetliti prehodno obdobje -priložnost in hkrati rizik -iz tistega zornega kota, ki v ospredje postavlja besedo "nasilje". Vojna, kot vrhovna oblika nasilja, se v hologramski shemi kaže tako na planetarni, kot na individualni ravni. Iz podatkov84, ki so omenjeni v besedilu, bo razvidno, da je za reševanje planeta Zemlje in življenja na njem, vprašanje miru (nasilja, vojne, razorožitve) še kako vitalnega pomena. Pred 84 Vsi statistični podatki so iz publikacij Sipri Yearbook 1990, World Armaments and Disarmament, Oxfor University Press 1990, in iz nadvse pregledne, pred kratkim objavljene študije World Military and Social Expenditures 1991 iz serije Piublications of World Priorities, World Priorities Inc. Washington tem pa seveda stoji vprašanje sposobnosti človeka za udejanjanje vizije boljšega , ki je vprašanje človekove svopbode in individualnosti. Ko me je urednik navdihoval k pisanju, mi je z neke vrste hudomušnosti pred oči pomolil knjigo o dekadenci85 in jo odprl v tistem delu, ki govori o dekadentu kot povsem apatični osebi, ki verjame, da nobena vera v boljše življenje ni na mestu. Ob razmišljanju o dekadenci se samo po sebi postavi vprašanje, če imata dekadenca in minuli fin de siecle v primerjavi z današnjico -oziroma z novim koncem stoletja v katerega spektaklu sodelujemo-ob kataklizmičnem duhu, ki obe (dekadenco in današnjico) prevevata, kaj skupnega. Če človeka prime, da ob neprestanem padanju vrednot, ki mu je bila bržkone priča vsaka inkarnirana generacija, zaključi, da svet višjih vrednot ni možen, je to bržkone odraz nezaupanja v zmožnost lastnega individualnega napredka. Vsak individualni napredek je povezan z menjanjem vrednot (paradigme). Vzpostavljene vrednote, ki pomagajo k orientaciji pri enem koraku, so že pri nastavku naslednjega koraka odveč,včasih moteče. Padec vrednot je pri napredovanju normalna in potrebna faza. Če bivanje sprejmemo kot spiralno vzpenjanje na ravni zavesti, odpade merjenje po času. Idealizem in optimizem lahko veljata samo izven merjenja po času, navezanost na čas pa pogojuje vse tisto, čemur filozofija satya dharme v sanskritu reče avidya in je lahko prevedljiva z besedo neznanje. Kadar mesto prekrije megla se malokomu posveti, da droben napor nekaj minutnega plezanja na prvi grič lahko pripelje do sonca. Avidya preprečuje, da bi se ljudje znali (vidya) iz gmote, ki preprečuje videnje širjav obzorja izkopati v jasnino razumevanja in uživanja multidimenzionalnosti bivanja na Zemlji. ivljenje je ena sama manipulacija z energijami -z ognjem živosti. O tem sta na široko pisali ena za drugo v prelomu stoletij H.P.Blavatsky in A.A.Bailey86. Kdor se ozave, da manipulira z ognji živosti, in kdor se celo priuči tehnik manipulacij z ognji (z življenjem), mu ni težko potegniti optimističnega zaključka: bolj ko obvladam energije življenja, bolj lahko življenjske okoliščine spreminjam. Temeljna predpostavka priložnosti, ki se ponuja v prehodu v novo dobo je, da je sprememba paradigme možna. Sampooran Singh87: v nadaljevanju razmišljanj Alberta Einsteina in Davida Bohma posveča vso pozornost zbliževanju znanosti in spiritualnosti (na drugi ravni egzoterike in ezoterike) in se postavlja med kemike kot je James Lovelock, fizike kot sta Steven Weinberg in Fritjof Capre, biologe kot Francisca Varele, Humberto Maturane in spiritualiste nove teozofije, antropozofije, arkane ter glasnike različnih ogrankov satya dharme, med katerimi so mu še najbolj blizu sledniki Jain sekte, da bi dokazal trditev po kateri je za vse tegobe človeškega življenja odgovorno napačno delovanje mehanizmov percepcije (the functioning of the mind). Koncept avidye pridobiva iz ezoterične dandanašnji povsem egzoterično osnovo, ki jo je načel Einstein z znamenitim stavkom "stol, ki ga vidim, ni stol, ki je". Na Vprašanja povezana s percepcijo ni moč odgovarjati brez poglabljanja v (mikro) kozmično ali hologramsko strukturo prostora ali izrečeno v jeziku arkanske šole "tako kot je zgoraj, je tudi spodaj". Motiv, ki mu sledijo novodobna gibanja, in ki se v aktivizmu nove dobe izraža v geslu "misli globalno, deluj lokalno", v duhovnih gibanjih pa v 85Brian Stableford, The Dedalus Book of Decadence (Moral Ruins), 1990. 86H.P.Blavatsky v The Secret Doctrine v zadnjem četrtletju prejšnjega in A.A.Bailey v ATreatise on Cosmic Fire v prvi četrtini tega stoletja. 87Sampooran Singh: The Human Paradox: The Crisis of Human Perception, Science and Spirituality booklets, Delhi 1988. sloganu "spreminjaj sebe, da boš spreminjal/a svet" izhaja ravno iz ozaveščanja hologramske zasnove bivanja. Optimizem in pesimizem ter vprašanje dekadentnost i konca tega stoletja se torej oslanjata na moč in možnost, da se percepcijo bivanja izostri ter s tem pridobi prostor za spreminjanje. Singh znanstveno utemeljuje in razlaga potrebo po uporabi metode budistične pozornosti takole: A mind at peace, or an equipoised, quiet, silenced, balanced mind does not have the ripples due to I-consciousness. A mind at peace in a state of awareness, it is in communion with the ISNESS of life, it bestows intelligence. Peace is a state of non-conditioned sensitivity. The key to world peace is to abandon dualism through transformation or mutation of the human psyche, to a new dimesion of consciousness -one has to understand that the causes and the solutions are not in the 'outside world' but that have to be explored in the 'inner world'. This exploration is possible when science takes into 88 consideration, not the part, but the wholeness of life. Če bi citat primerjali z Dhamma pado, osnovnim budističnim spisom, bi kaj hitro našli paralele, zlasti pa v razumevanju pojavov in senzacij, ki jih dhamma razdeli na pet delov89 "od katerih je prva množica vseh predmetov zaznave (rupa), ostale štiri pa so mentalne (nama): 1. predmeti zaznave, 2. občutki, 3. predstave, 4. reakcije in odzivi na zaznavo, 5. zaznava. V Dhamma padi je resnica o neprijetnosti bivanja (dukkhasacca) opisana z besedami: ...navezanost na pet skupin bivanja je neprijetna... S temi besedami je Buddha hotel povedati, , da postane pojavni svet (tj. pet skupin bivanja) boleč in neprijeten v trenutku, ko se pojavi kakršnakoli navezanost nanj." . Raziskovanje pravilne pozornosti, kot ključa novodobne koncepcije, so nadaljevali tudi številni novodobni avtorji, med njimi na primer sodelavci Institute for Planetary Synthesis, ki sporočajo naslednje:90 What is needed at this time are thinkers who are training themselves in that mental attitude and onepointedness which is divorced from the danger of a negative receptivity and is responsive, at the same time, to the higher intuitional inspiration. Avidyo opisano v satya dharma filozofiji v teozofskem jeziku sestavljajo maya, iluzije (rezultat miselnih naravnanosti) in slepila (rezultat emocionalnih privlakov). Ko avtorji govorijo o potrebi po trained observers hočejo vzpostaviti šolo pridobivanja distance do dualističnega (linearnega) načina mišljenja, distanco do navezanosti na pojavno (maya), distanco do iluzij in slepil in distanco do ločenosti individuma od celote. Samo s tako distanco je moč preseči na dualnosti zasnovane konfliktnosti, ki v večini primeri degenerirajo v tako ali drugačno obliko nasilja. Primer transformacije čisto religioznega gibanja v znanstveno-spritualni projekt na področju (ne)nasilja je prav gotovo sekta Jain Ta je nastajala sočasno z budizmom ter že dvetisočletji in pol goji religijo nenasilja. Njihovo geslo je ahimsa paramo dharma, nenasilje je vrhovni zakon Dandanes razvijajo sistem Jeevan Vigyan91 (Science of living -znanost o življenju), ki temelji na jogijskih vajah (pranajama) v kombinaciji z metodami vizualizacije.Hierarhija Jainov je zastavljena interdisciplinarno in povsem po ključu prelivanja znanosti z duhovnostjo -pod velikim duhovnim čiteljem Acharia Tulsay so trije menihi od katerih je en znanstvenik, ki je študije opravil v Ameriki, drugi filozof, ki do potankosti pozna zahodno filozofijo in tretji klasični jogi, ki pač do potankosti 88Sampooran Singh, The Future of Mankind, Healing Our Planet -a Global Prescription, Delhi 1988. 89Citat je vzet iz Primož Pečenko: Pozornost kot osnova budistične prakse.Nova Revija 75-76, 1988 90Institute for Planetary Synthesis, Trained Observers, eneva 1988. 91Muni Mahendra Kumar, Jeevan Vigyan, Jain Vishva Bharai, Landun 1991. pozna prakso pranajame, relaksacije, asan, vizualizacije, meditacije in kontemplacije. Njihove institucije zajemajo templje (ašrame), klasične potujoče jainistične karavane menihov, v zadnjem času pa tudi univerze in raziskovalne inštitucije. Vsi navedeni avtorji, našteli pa bi jih kakopak lahko še celo vrsto, so si edini v eni točki in sicer v izpostavljanju potrebe po ustvarjanju novega, globalnega, holističnega izobraževalnega sistema, ki bi "novim" ljudem prinašal bolj uravnoteženo podobo o našem planetu. Ko si v sredini stoletja Aldous Huxley92 postavi vprašanje kaj se da storiti? najde naslednji odgovor: izobražujemo se lahko za svobodo -in se zanjo priučimo precej bolje kot smo to danes. But freedom is threatened from many directions and this threats are of different kinds -demographic, social, poltical, psychological. Education for freedom is urgently needed together with social organization for freedom, birth control for freedom, legislation for freedom. Huxley v ospredje postavlja demografsko politiko, s tem da se najbrž niti v sanjah ni zavedal, da se bo v naslednjih treh desetletjih prebivalstvo na zemlji podvojilo. S tem pa tudi lakota, nepismenost in vojne. Vojaška mašinerije, je hkrati največji onesnaževalec, onesnaženje pa je prispevalo k temu, da se je (spet od Huxlejevih napovedi dalje) zaradi onesnaženosti uničilo 480 biljonov ton najboljše zemlje za pridelovanje hrane. Po vseh zatrjevanjih znanstvenikov je na zemlji dovolj bogastva da prehrani obstoječe število in še več ljudi, a kljub vsemu ostaja preko miljarda ljudi kronično podhranjenih, nadaljni dve miljardi pa živijo pod eksistenčnim minimumom. Še naprej v korak s številkami: industrijsko razvite dežele namenijo letno 500 biljonov $ za oboroževanje, in 47 biljonov $ za pomoč nerazvitim. Za ceno ene balistične podmornice (1.5 B$) bi bilo moč zagotoviti letno izobraževanje za 130 miljonov otrok v revnih deželah. Oboroževanje je v osemdesetih letih doseglo svoj vrhunec, vojne pa tudi, s tem da so žrtve v visokem odstotku med civilnim prebivalstvom (75%). V 20 stoletju so vojne povzročile štirikrat več žrtev (107.miljonov) kot v prejšnjih štirih stoletjih.skupaj. Samo izobraževanje o globalnih vidikih in posledicah sicer lokalnih potez lahko pripelje do take točke zavedanja, ki bo omogočila proces korekcije ravnanja posameznih akterjev. Zato je vzgoja za mir po definiciji kozmopolitsko usmerjena in se udejanja v konceptih, ki se na različnih koncih sveta porajajo z istim imenom -global education. Informacijska doba nasproti dobi ljubezni Nekaj je gotovo -človeštvo se minula stoletja ukvarja s svojimi možgani. Od reformacije naprej, ko je informacija (knjiga) postala bistveno orodje komuniciranja, je človek postal misleče bitje v perverznem pomenu besede. Lahko bi rekli, da je človeka pojedel lastni mozeg. Religija nove dobe je gotovo religija uravnoteženja uma, tako kot je bila religija stare dobe religija uravnoteženja srca. Zato je toliko bolj na mestu pesem Jacques Prévert -a v naslovnih stihih93 kjer govori o ničevosti mentalne dominacije in ga je treba samo dopolniti z njegovim sonarodnjakom, velikim mirovnim politikom Victorjem Hugojem, ki je dobre pol stoletja pred njim svojo življensko izkušnjo strnil v zadnji zapisani misli:94 Aimer, c'est agir. -ljubiti pomeni 92Aldous Huxley, Brave New World, London 1959. 93Jacques Prévert, Paroles, 1949. 94Victor Hugo, Choses Vues, Paris 1988. agirati. Razlaga je preprosta in zaradi preprostosti je prevod iz francoščine obdržal v slovenščini sicer dovoljeno besedo agirati, ki je vsem skupaj sicer bolj poznana po svojem komplementu -re-agirati. Ne po naklučju. Vsak zase si lahko dokaže, da večino delovanja v življenju pravzaprav predstavlja "reagiranje" in silno malo (nekaj odstotkov) agiranje ali v jeziku budizma, pravilno delovanje. Hugo v svojem izdihu svetu postavi globalno definicijo: pravilno delovanje je delovanje ljubezni. Od tu je potreben samo še droben napor do spoja krščanske religije s svetopisemskim Govorom na gori z religijo nenasilja, oziroma Kristusovim sporočilom ljudem na zemlji: ljubite svojega bližnjega. Če je bilo sporočilo krščanstva sporočilo srca in je človeku narekovalo nenasilje (ki ga je do potankosti opredelil Frančišek Assiški in so mu v prvih stoletjih do Konstantina sledili vsi kristjani), potem bo sporočilo nove dobe sporočilo uma in bo narekovalo luč, ki naj razsvetli temo neznanja (avidye). Brez pristopa srca, sporočila luči ni moč sprejeti. Umanjkanje vizije/ Lack of Vision Gornji uvod je imel za namen pokazati, da je vprašanje preživetja in nove dobe z njim vprašanje vizije taiste. Vizija pa zahteva odprto srce, sposobnost intuicije in pa svobodnega uma. Zavedanje lastne svobode je ključ do vizije. Ključ je tu pojmovati v simbolnem pomenu, katerega simbolnost razkrinkava stara dobra New Age šala, v kateri učenec vpraša učitelja, kje je ključ do Univerzuma? Učitelj odvrne: ključani vrata so pustili odprta. Velika večina ljudi na zemlji živi v psihozi, ki subjektivno ali objektivno negira svobodo individualnosti. Dva velika ekstrema, revščina in potrošništvo se ujemata v svoji apokaliptičnosti in dekadentnosti, ki ujemata posameznika/co v okoliščine, ki opredeljujejo njegovo/njeno bivanje. Revščina onemogoči individualno svobodo na ravni eksistencialnega (nobene možnosti na izbiro) potrošništvo pa s tem, ko identiteto posameznika/ce privezuje na zunanje vrednote (preveč možnosti na izbiro), notranje pa so žrtvovane za ceno zunanjih. Shizofrenije ujetosti v vrednote, ki izhajajo iz okoliščin bivanja se je Sampooran Singh dotaknil s tole mislijo:95 A conditioned mind fragments itself into the subjects and the objects. It is always in conflict. It constructs pain, misery and travails. It constructs fear violence and war. It has constructed insane, confused and unbalanced society. This movement is leading us to schizophrenia. . Odprtost za vizije in s tem za napredek se tako nanaša na zelo ozek sloj ljudi (nekaj odstotkov), ki so osvobojeni tako revščine kot potrošništva (s tem seveda ni rečeno, da so osvobojeni tudi shizofrenije). Huxley bi bil kakopak vesel, če bi se peljal danes iz Londona v Toronto in ugotovil, da Air Canada ponuja svojim potnikom na prekooceanskih letih na dvanajstem kanalu neke vrste tečaj New Age pristopa v mannagementu in nasploh v skupinskem (pa tudi individualnem ) delu, ki temelji prav na konceptu vspodbujanja svobode in pa kreativnosti posameznika/ce, ter poizkuša poslovneže navdihniti k občutku odgovornosti za možnosti, ki jih imajo, ter s tem razširiti tisti mali odstotek ljudi, na katere se da pri spreminjanju sveta računati. Odgovornost je beseda, ki jo novodobna gibanja pogosto poizkušajo izbrisati, vendar neupravičeno. Odgovornost je potrebno samo prav razumeti. Morda je laže izhajati iz angleške besede respons-ability ki v dobesednem prevodu pomeni odzivna zmožnost. Odgovornost je potemtakem sposobnost odziva na priložnost oziroma okoliščino, v katero je akter postavljen. Pri svojem odzivu lahko ravna odgovorno 95Sampooran Singh: The future of Mankind?, Science and Spirituality Booklets, New Delhi, 1988 (agira v skladu z vizijo) ali pa neodgovorno (reagira na okoliščine). Preseganje vpetosti med potrošništvo in revščino, kar novodobni avtorji povzemajo z neprevedljivo besedo sharing, zahteva pravilno percepcijo realnosti (okoliščin), hkrati distanco do obeh skrajnosti in pa vizijo alternativnega modela. Če se lotimo vprašanja vojne in nasilja, je potrebno ozavestiti obstoječi vzorec in obstoječe strukture, ki so z vojno povezane. Obstoječe strukture vojne se imenujejo vojske in obstoječi miselni vzorec je, da so vojske potrebne. Vojska in vojna Vojska je sama po sebi aparat, ki generira vojne in vojaško oborožitev. Na svetu je preko 25 miljonov vojakov v uniformah rednih vojska, še dvakrat toliko pa jih je na seznamih za takojšnje vpoklice na vojno. Koliko industrije je vezano na vzdrževanje vojaških aparatov je zaenkrat tudi za statistiko pretežka naloga. ZDA kot največji vojaški potrošnik je zato tudi stranka, ki je bila v minulih desetletjih največkrat vpletena v vojaške spopade -po vsem planetu. Primer vojne v zalivu je pač zadnji in najbolj dramatičen -dramatičen zaradi posledic in zlasti zaradi načina, po katerem se je vojna odvila pred očmi uporabnikov satelitsko povezanih televizijskih mrež. Če je kaj nespornega v zvezi z vojno v zalivu potem je nesporno to, da je bil to prvovrstni medijski spektakel, ki je vojno poizkusil prenesti v erotični odnos z zahodno publiko. Tehniki prikazovanja vojne v Zalivu se je nekaj mesecev kasneje poizkusila približati tudi oblast v Sloveniji, ki je konflikt s strukturo bivše Jugoslavije opisala z enakim vzorcem Vojna v Sloveniji. Vojna v Zalivu je stala približno 60 B$ ameriške oborožitve, 50.000 mrtvih in bo zahtevala kakih 270 B$ sredstev za rehabilitacijo Iraka in Kuvajta. Izredno velika škoda po vojni leži v veliki meri na plečih Evrope in ZDA, ki sta vojno sprožili, predvsem ob dejstvu, da ni bilo dano dovolj možnosti, da bi se ekonomske sankcije iskazale kot uspešne. Vojna v zalivu, ki se je skušala prikazati kot moralno upravičena, precizna tehnična oziroma "čista" kirurška operacija, je za seboj pustila opustošenje: električno in vodovodno omrežje v Iraku je v veliki meri uničeno, veliki oljni madeži v zalivu so ogrozili števolne živalske in rastlinske vrste in stoteri goreči naftni vrelci bruhajoč saje in toksične pline visoko v nebo tja proti Pakistanu in Indijji so le najbolj vidni negativni učinki te vojne na okolje. Posledice so nepredvidljive a prva svarila in študije že namigujejo na najhujše scenarije, naravnane na čas čez pet let, ko naj bi žitna semena v Pakistanu ne obrodila več zaradi temperaturne razlike, ki bo nastopila spričo onesnaženja. Škoda povzročena na okolju po vojni v zalivu je nadaljevanje in podkrepitev Černobilkse iskušnje (globalizacija razmišljanja o problemih) in pridaja novo luč izkušnjam, ki so prej na lokalnih ravneh ostale nereflektirqane (ali vsaj ne vzete dovolj resno). Med 227 vojnami, ki so se bile v term stoletju, je treba v tem pogledu izvzeti Vietnamsko, kjer je ekološko uničenje tako veliko, da ga ne bo moglo restavrirati več generacij. V treh desetletjih se je gozdnata površina skrčila na polovico -kar pomeni, da je bilo uničenih 15 miljonov hektarjev gozda. Za uničevanje gozdov, ki so služili uporniškim silam kot edini dom, so ameriške sile samo v 60ih letih zlile 50 miljonov litrov kombinacij herbicidov pod imenom Agent Orange. Uporabna kmetijska površina je utrpela 25 miljonov kraterskih lukenj. Tretjina Vietnama je odsihmal praktično puščava. Da so se razbohotile med ljudmi in zlasti med novorojenčki bolezni in defekti je razumljivo samo po sebi. Vizija Dejansko stanje je tako, da se je vojaški aparat in vojaško reševanje konfliktov izgrajevalo preko tisočletij in doseglo z jedrsko oborožitvijo ter ostalo vojno tehnologijo 80-ih let svoj kataklizmični vrhunec. Strukture vojske in njenih večplastnih povezav z vsemi vitalnimi ravnmi življenja ( zaposlovanje, informatika, tehnologija, ekonomija) so realnost. Za preseganje te realnosti je potrebno najprej razvijanje nove vizije razreševanja konfliktov in nato kreativni pristop k demontiranju (oziroma dekonstrukciji) starega aparata. Konflikti v današnjem času se tičejo v prvi vrsti vprašanja svobode posameznih narodov ali drugače opredeljenih skupin, ki se zavzemajo za afirmacijo svoje identitete. Beseda, ki bi lahko opisala procese v vzhodni Evropi, na Kitajskem, v Iraku itd. je dezintegracija. Posameznik/ca in posamezne skupine (npr. narodi) bodo v težnji po svobodi vedno težili k preseganju struktur, ki jih uokvirjajo. Padec železne zavese, poizkus reformnega prevrata na Kitajskem, upor Kurdov in Šiitov v iraškem imperiju, primer Pundjaba in Kašmirja v največji (osemstomiljonski) demokraciji na svetu, latinsko ameriške države, ki dober del časa preživljajo vojaškimi diktaturami, in drugi primeri kažejo na potrebo po raspadu monolitnih imperijev. Ljudje v sebi nosijo moč in potencial, da zrastejo preko struktur, ki onemogočajo njihovo svobodo. Jugoslavija je primer pomanjšanega (hologramskega) konflikta v katerem je pravzaprav celi planet. Monolitni imperij, ki je na način poenotenja (ekonomskega, političnega, ideološkega) poizkušal kontrolirati različnosti (svobode) vpete v osi sever-jug, bogato-revno, udejanjene v različnih produkcijskih, kulturnih in verskih običajih, raspada v bolečini pristajanja na stari koncepciji premagovanja ovir. Razumljivo je, da prehodno obdobje dezintegracije stare Jugoslavije spremlja vojna, saj se v bližnji preteklosti ni v dovoljšni meri vzpostavilo struktur in (mišljenskih ter vedenjskih) vzorcev po katerih bi se mogel šok raspada starih struktur in vzorcev odviti brez nasilja. Ne na ravni mednarodne skupnosti, še manj pa na ravni bivšega jugoslovanskega prostora za kaj takega ni bilo pogojev. Znotraj Jugoslavije se je skozi zgodovino gojil zlasti duh vojaštva in patriarhalnosti, kultura miru in nenasilja pa samo v novejšem času in še to samo v Sloveniji. Evropa se je znašla pred problemom Jugoslavije nepripravljena, ravno ob rojstvu razmišljanj o strukturah kolektivne varnosti in še vedno v nedorečenosti svoje lastne identitete, ujete med egocentričnostjo bogate dvanajsterice in nujo po razširitvi evropskega koncepta na pan-evropski model. Če je bil čas dovoljen za uveljavljanje in preverjanje učinkovitosti ekonomskih sankcij v primeru Iraka prekratek, potem v primeru Jugoslavije ni prišlo niti do te faze, da bi se jasno opredelile strani v sporu, katerim bi bilo moč izreči diplomatske, ekonomske in druge sankcije. Primer jugoslovanske krize samo še enkrat dokazuje, da je mednarodna skupnost pripravljena zgolj re-agirati na določen izziv ali problem, nima pa razvitih nobenih instrumentov za (preventivno ali vizionarsko) akcijo. Pri razvijanju nove etike v vprašanjih miru je zato potrebno vspodbujatij naslednje procese. 1. afirmacija kulture miru in nenasilja v vzgoji in v izobraževanju 2. afirmiranje aktivne mirovne politike z izgrajevanjem ustreznih mednarodnih inštrumentov za spremljanje pojavljanj in razvoja konfliktov, preventivnega posredovanja v zgodnji fazi nastalih napetosti in takojšnje akcije ob morebitnih zaostritvah 3. izdelovanje programov za konverzijo (preusmeritev namembnosti) vojaških kapacitet v okolju prijazne, civilne namembnosti 4. afirmiranje varnostnih ustrojev (regionalnih, lokalnih, nacionalnih in mednarodnih), ki presegajo potrebo po vojaških institucijah in temeljijo na razumevanju varnosti, ki upošteva demografske, socialne, ekonomske, ekološke in politične ogroženosti ljudi. Religije Pri ustvarjanju nove paradigme varnosti bodo gotovo eno bistvenih vlog odigrale obstoječe religije, ki so sedaj v ozadju vseh večjih kriznih žarišč. Ne samo zato, ker imajo najbolj široko raspredeno mrežo, ki jim omogoča komunikacije z ljudmi, ne samo zato, ker imajo moč vplivanja na politične in ekonomske oblastnike, temveč predvsem zato, ker imajo moč afirmacije ideje. Vse religije lahko z izvirnimi zapisi dokažejo, da so religije nenasilja. Na drugi strani pa koncept pravične vojne nastopa zelo izpostavljeno zlasti v katoliški in islamski tradiciji in se utemeljuje s pravičnim ciljem, v islamu pa tudi v obračunu z neverniki.(jihad), v ortodoksiji se o pravični vojni ne govori razen za zaščito dobrega pred zlim, prav tako ne v židovski tradiciji, čeprav se, ko gre za Izrael, omenja tudi razloge za vojno za Izrael zlasti, ki izhajajo iz časa Jošue in prvih okupacij Izraela. V novejšem času obstajajo številni napori na različnih ravneh, da bi se religijje in cerkve spravile med seboj. Eden od takih projektov, ki ga je sponzoriralo francosko obrambno ministrstvo, se je po petih letih pred kratkim zaključil z objavo obsežnega zbornika o Religijah in vojni96, v katerem 23 avtorjev obravnava vprašanja vojne, teologije nenasilja, razorožitve, terorizma ter vprašanj vojaške ekonomije z vidika štirih velikih religij: katolicizma, ortodoksije, judaizma in islama. Obstaja veliko število institucij za uveljavljanje ekumenskega duha, za med religiozno pomiritev in krepitev zaupanja, tako na ravni verskih skupnosti (občestev), kot na ravni cerkvenih hierarhij. Mirovna gibanja When people lead eventually the leaders will follow Institucionaliziranih religij se je bilo potrebno dotakniti posebej zato, ker obvladujejo velik del javno-mnenjskega prostora in jih mirovna gibanja ne bi smela prezreti. . Mirovna gibanja so otrok nove dobe. Pred vietnamsko vojno je bilo moč govoriti predvsem o najrazličnejših verskih sektah (ki v glavnem izhajajo iz krščanske tradicije), ki so bolj ali manj strikno nadaljevale kristusovo izročilo nenasilja in brezpogojne ljubezni. Po prvi svetovni vojni se pojavi protivojno gibanje v Angliji (Peace Pledge Union) in nasprotovanje vojni se potem razširi tudi drugot po Evropi in Ameriki. Vendar so t a gibanja bolj ali manj omejena na zavračanje vojne in niso razvijala alternativne vizije razreševanja konfliktov, z izjemo mednarodne organizacije za medcerkveno pomiritev (International Fellowship of Reconciliation). Pravi zamah so mirovna gibanja pridobila v času zavračanja namestitve jedrskih raket v petih deželah zahodne Evrope na prelomu v 80-ta leta. V tem času so si zioblikovala svojo strukturo in institucije, zrasli so številni raziskovalni inštituti in navezale so se\številne komunikacijske povezave tako na vertikalni ravni (do drugih družbenih in političnih institucij) kot na horizontalni ravni medsebojnega povezovanja. Po neuspehu na področju jedrske razorožitve je nato hitro prišlo do spremembe v temah, s katerimi naj se mirovna gibanja ukvarjajo in tako je poprvikrat prišlo do širokih aktivnosti za afirmacijo ugovora vesti zoper služenje vojaščine, afirmiranje mirovne vzgoje, razmišljanj o konverziji ipd. Značilnost 80-ih let je, da so se na 96Pierre Viaud, Les Religions et la guerre, CERF, Paris 1991. dnevni red tako mirovnih aktivistov kot novonastlaih mirovnih znanstvenikov postavila vprašanja nenasilnega razreševanja konfliktov, alternativnih oblik zagotavljanja varnosti, aktivne mirovne politike ipd. Med njimi izstopa Harvardska skupina pod vodstvom Georga Fischerja, ki je s svetovanjem pri Camp-Davidskih sporazumih, nato pa z zidajo knjige "Getting to Yes" zelo jasno začrtala novi trend v razmišljanju o zmagah in porazih, ki ga lahko strnemo v stavek zmaga je takrat, ko zmagamo vsi in ko nihče ni poražen. V odnosu do otroških iger se uveljavljajo kooperativne igre, ki pri otrocih razvijajo občutek za delo v skupini in hkrati sposobnosti, da v skupino vsak vnese tisto, kar zna delati najbolje in na najbolj specifičen način. Iz enostranskega zavračanja starega koncepta vojaškosti, so se torej mirovna gibanja usmerila v afirmacijo aktivnega pristopa in pozitivnih vrednot, ki jih ima mirovno gibanje ponuditi: nenasilje, nevtralnost, kooperativnost, sharing, spoštovanje različnosti, spoštovanje človekovih pravic itd. Vzorčni primer take politike mirovnega gibanja je gotovo švicarsko gibanje GSoA: gibanje za Švico brez vojske, ki je koncem 80-ih let zahtevalo referendum o ukinitvi vojske v Švici. Po pet let dolgi kampanji, je 36.5% švicarjev na vprašanje "ali ste za Švico brez vojske, z globalno mirovno politko" odgovorilo pritrdilno. Referendum ni uspel ukiniti švicarske vojske, a napovedal je, da je pamet ljudi dozorela za zavračanje vzorca o potrebnosti vojaškega aparata pri zagotavljanju varnosti. Na simbolni ravni je bila švicarska vojska ukinjena -še posebej če upoštevamo, da se je v dveh kantonih -eneva in Jura, dogodil veliki met; za ukinitev vojske je glasovalo več kot pol volivcev in volilk. Švicarji so novodobno spajanje idealizma in realnosti označili z geslom, ki hkrati služi kot ime publikacij Realutopija97. Slovenija je bila povsem blizu ponovitve podobnih rezultatov, saj se je po anketah javnega mnenaj še pomladi 1991 za SLovenijo brez vojske opredeljevalo več ljudi kot pa za slovensko vojsko. Vojaški zapleti ob razglasitvi neodvisnosti so voljo po vzpostavitvi države brez vojske sicer omajali, a prepričanje, da je treba varnost graditi na mirovni politiki in ne na vojski, se je trdno oprijelo, kljub temu, da ljudje živijo v soseščini, ki preživlja najbolj brutalne oblike nasilja. Izobraževanje za svobodo je proces, v katerem morajo sodelovati strukture na vseh ravneh -od struktur države in religij do struktur civilne družbe. Dogajanja ob dezintegraciji socialističnih monolitov so pokazala, da je onsovni porblem teh skupnosti prav v tem, da civilna družba nima izgrajenih struktur preko katerih bi ljudje artikulirali in udejanjali svoje interese ter vizije. Nevladne organizacije v bivših deželah vzhodne Evrope pravzaprav niso obstajale. Pa vendarle nevladne (družbene) organizacij, skupine in gibanja zaradi svojega inovativnega značaja igrajo bistveno vlogo pri izobraževanju za svobodo. Zato je izgradnja struktur civilne družbe nadvse pomembna. Pri tem pa se te strukture morajo zavedati zlatega pravila, da tisto, kar zahtevajo od okolja, udejanijo na same sebi. Ni naključje, da so gibanja v severni Ameriki v minulih desetletjih vložila dober del svoje pozornosti v principe notranje organiziranosyti, notranje demokracije in skupinskega procesa. Tiste skupine, ki ne vlagajo dovoljšne mere pozornosti na notranje zdravje, po nekem tajnem zakonu doživljajo strese, razpade in traume, kot posledico pa tudi neučinkovitost. Zakon hologramije je pač neusmiljen. Kar naj bi odlikovalo skupine 97Realotopia, knjižna zbirka Inštituta za neposredno demokracijo iz Zuricha, je v zadnjih letih izdala knjige: Für ein Neues Denken in der Schweiz, Für ein Neues Denken in der Sozialdemokratie, Für ein Neues Denken in Europa in Frieden mit Europa. nove dobe je zlasti sinergična strukturiranost versus hierarhija, iz tega izpeljano konsenzualno odločanje ter odprtost za komunikacije in sodelovanje z najrazličnejšimi organizmi v svoji bližnji in daljni okolici. To ne velja nič bolj za mirovna kot za duhovna gibanja in bržkone se tega na podlagi lastnih izkustev zaveda vsak, ki je kakorkoli sodeloval v kaki od skupin. V delovanje skupine je pač potrebno všteti dejstvo, da je skupina, če želi biti terapevtska v odnosu do okolja, v prvi vrsti primorana biti terapvtska v odnosu do sebe. kolikor je patološka okolica, toliko refleksije patologije je tudi znotraj skupine. Vsi skupaj potrebujemo precej potrpežljivosti, da gremo sami s seboj, s svojimi sodelavci in okoljem naprej -ne toliko v času kot v vrednostni paradigmi. Tako bodi. *Marko Hren je direktor Mirovnega Inštituta v Ljubljani ter podiplomski študent Filozofske Fakultete na smeri sociologija kulture. Opomba bralcu ali bralki: Nekateri citati so ostali namenoma zapisani v izvirniku. Naj bo to še eden v vrsti poizkusov Happy New Age-a. 5.1.3 Osebno Pismo mednarodnim partnerjem mirovnikov, december 1990 December 1990 Dearest friends and people who are somehow in touch with peace and nonviolence activity here in Ljubljana. This letter will be written (hope so) in most quiet and peaceful moments I can find. It is Christmas time, the end of the year, few days after Slovenian people have decided for independence, voting for an independent state during Sundays plebiscite (referendum). (And while I finish the letter it is already the 10th of January 1991). Many things to say and it has been a long time since I wrote to you. And it has been a year, since we have send you the Independent Voices for the last time. I'm sorry about that, I have been thinking a lot about some (maybe even most) of you. Enough to say, that so many of you are so deeply close to me. Thank you so much for your thoughts, energy, feelings, consideration, letters, magazines etc.(even smuggling computers from USA to Europe, thank you again A.) that you have been sending over the year -and I did physically not manage to answer. But believe me -we were in touch all over the period. Sometimes I felt quite bad about not answering the mail have mercy and please keep in touch. Some of the mail did not arrive to me, this specially applies to the period between January and May. It doesn't mean that I did not receive some of your bills; I did, but some I didn't pay yet and will do it now -have mercy again. Now, all addresses are equally good: home -with Biljana and Ram: Iga Grudna 13, 61000 Ljubljana, Slovenia, Yu, tel. +3861-273121. This one will change very soon and this is why I also give here my fathers home address, where I can still receive some of the mail: family Hren, Ljubeljska 25, 61000 Ljubljana, Slovenia, Yu,tel +38-61-551360, But please, use the following address as much as possible: The Center for the Culture of Peace and Nonviolence Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenia, Yu, tel: +38-61-224666. Please find enclosed some updates, commentaries and information describing the changes within the peace group within and around myself and description of some processes we have gone through over the past year. Most of you have been receiving The Independent Voices over past few (five) years and let this mailing be a supplement also for this paper. More about The Independent Voices you can read in the "green section" of this mailing, but just to say that in the peace group, we have found a new editor for the paper and he is promising to prepare a first issue for the mid-February 1991. There we are with colors. Namely, the mailing is divided in several sections, indicated by the color of paper on which the information is copied: PINKY section, -a hart section describes the changes in my life and in life of some of our friends you might know. GREEN section, -a throat section describes activities and priorities of the group and of myself . In this section you can find information about the projects of the peace group: Conscientious objection, Slovenia Without an Army, Peace Education, Documentation Center, Helsinki Citizens Assembly Conversion of Metelkova, coordination of socialization groups, subculture...., Independent Voices.... BLUE section, -a brain section presents a view on current political situation YELOW section meditation/ a little excursion into the (good) future PINKY section, -a hart section describes the changes in my life and in life of some of our friends you might know. RAM Well, life is changing in so many ways. Where to start then. Ram was born in April 1989 and is now 20 months old. His mother is Biljana, a medical doctor, she comes from Belgrade and we have been living together for about 4 years. Our relationship is too silent too simple and too complicated to talk about it. At the moment I'm going through some changes in my personal relations and hopefully I can tell you more in the next letter or next time we meet. This is also one of the reasons why I will I'm mooving from Iga Grudna 13 shortly. Ram is a good friend and a healthy, strong person. I learned incredibly lot living with him. But one of the important things is that he is a good partner for me to learn about nonviolence. His strong Will, aggressivity and determination are one of his outstanding aspects. Some hundreds of challenges every day: authority and autonomy, power of a parent and a power of a new born life, a difference between aggressivity and violence, exploring enthusiasm on one hand and norms and thought patterns on the other one... regrets I had a few but than again to few I mention. I did what I had to do, ... but more, much more than this I did it my way... I have a little manuscript about the method of a male pacifist (Taurus) living with a male new born human (Aries). Lots of experiences and it might be of some value also for some of the others. The method is titled NO NO APPROACH, since that was a core of the approach -not using the word NO and not using orders until a child understands alternatives. A great deal of help using this method was that I decided to use English language in communication with Ram. This made me think twice before I have used a word. Each word is important -as we all know. Ancient cultures did not talk much -Mayi in Guatemala as an oustanding example. We had some good times with Ram and Steven from Toronto, Veronica (London) and Serge (Bruxelles), Andrea (New York), Radha (Delhi), Pegy and Magy (Canada) and many others during their stay (holidays) in Yugoslavia and it was really high time of this year. After Biljana has finished her maternity leaf in April 1990 (Ram was one year old) I have quit my job in Mikro Ada and started as a free lance publicist and as a -parent. There is no kindergarten yet in Ljubljana which would satisfy expectations of libertarian and spiritual up-bringing as I imagine. On the other hand, we want to spend as much time with Ram as possible by ourselves. We are happy and "happy" was one of the first words Ram could pronounce. I can not make him say "peace" in English, since he would always say "pax" like in Latin. Ram is three-lingual: Serbian, English and Slovene and it makes a lot of fun now, when he is trying to make his first sentences. Anyway, family life is centered around Ram. Dragče, our English Setter is still alive, but tired and low energy. We, together with some other friends are dreaming of moving to more warm and less polluted places -some islands maybe. Biljana is a medical doctor and we have been thinking of applying for jobs in India or somewhere else after 1993. If you have any idea about that, we would appreciate if you let us know about it. It is anyway too early to speak about 1993 now. JOB Coming to jobs now. So I quit my job in April. Parent, business manager, social activist, peace researcher and alternative politician -it was a bit too much and I decided to abolish the role of business manager and then I spent a year building up infrastructure (institutions) for peace activity in the country. But this is already politics and you can read more about that in green section. Sufficient to say, that it was busy time, time of great opportunity to make one state better, building it from beginning and having some possibility to influence its growth. Briefly, I contributed quite some energy in constitution of the Center for the Culture of Peace and Nonviolence (February 1990), was running for elections (March 1990), co-founded Parliamentary Commission for Peace Politics (Jun 1990), initiated The association of 70 groups in Ljubljana for conversion of military barracks in the town for civilian use, and finally, we are constituting a Peace Institute in Ljubljana and I got a job at the University of Philosophy in Ljubljana (December 1990), to do my peace research. At the same time, this is my Phd. program. The subject is Nonviolence in European thought from Humanism to Anarchism. If you have any suggestions or papers in this direction, here there is an opportunity to use them. So you see, writing about personal things overlap with political and social engagement quite much. Sorry about that, but this was 1990. I feel tired and worn-out, as Radha would say, but at the same time very happy and joyful. Things go on somehow and there is so much love and joy around. The last thing here, love and joy are to be written twice. There are so many incredibly beautiful people I met during past few years. New deep friendships swimming in the sea of Love. This makes one enthusiastic and optimist. The more love around, the more beautiful people one recognizes and meets. Life is becoming more and more tender and subtile. More love brings also more pain deriving from the openness enabling the understanding of grief and fears. On the other hand, more love, more power to process thought patterns, emotions, problems... MEETING FRIENDS Back to the letter again. It has been a lot of work you can imagine, and the priorities were for local activity during this year more than for international work. This is also a reason why The Independent Voices was not out this year and I did not write to you much. Nevertheless I did travel quite a lot and met some of you fortunately somewhere in Budapest (January), Prague, Amsterdam (February, thanks to Marry Caldor), Canada (March, thanks to Hania Fedorowich and Steven Dankowicz, who organized a speakers tour, Plugshares who payed a part of the travel), England (April, thanks to WRI), Prague (Jun), Helsinki&Tallin (Jully, thanks to Committee of 100)), Berlin (Jully, WRI again), Sweden (October, cant believe it, but WRI -Jorgen, again), Prague again (October), Zurich (November, thanks to Andi Gross and GSoA) or some other places, couple of them in Austria (thanks to Werner Wintersteiner and Andreas Rabl). Thank you all for organizing all these meetings. It is always giving me lots of power, light and love. Again, there were so many new wonderful people I met around the world this year, it is like we new each other for ages. You are all here with me, when I write this words and I wish we would have had quiet moments together, as quiet as they are now, at the moment I write to you. You know, love is an unifying agent -and that's what is important. For us to join our efforts. Without love it just won't work. It makes one cry and laugh. YOUR FRIENDS IN LJUBLJANA ...? About my beloved friends you might know. Tomaž Mastnak has finished his Phd., married with Lyn Jones (from Great Britain) and has got a job in Oxford congratulations, I'm so happy about that, though I miss him very much here in Ljubljana. I have learned so much from him and we were a good "tandem"; well I still have to learn from him, namely, after finishing his Phd. he became my post graduate studie's professor and I'm proud to be his first student. Ingrid Bakše became a manager and is just to constitute an independent business TV Channel in Ljubljana she is too busy to be involved in political or social movements, but we still get drunk from time to time and have long, long talks than. Vlasta Jalušič and Tonči Kuzmanič, they are happy couple (that is my personal observation, though they might complain) with their daughter Maria. They are both involved in Peace Institute project. Vlasta is just to finish her Ma. thesis and Tonči is on a mid-way to the same thing. They spend more than three months on their little exotic gulf in the island Vis, where they run a little restaurant and some guest-rooms. If you need a good rest, do not hesitate to apply for room. Ask Veronika, Serge, Werner, Andrea, or myself to persuade you. Highly recommended holidays. Janez Juvan is now working for a press agency in Ljubljana and is still studying-as always; always the same, always young. Janez Janša -this guy is most problematic. He became a defence minister, and you wont believe it, a person, we have been struggling so much to get him out of military jail where he was for antimilitaristic writings and campaigns, the very same person and our good friend, is now constituting Slovenian army. What a sheet, ah. Another victim of "Eppelman effect". We are still friends, of course, I love him, but the whole thing is a bit shysophrenic, isn't it. I just don't know what to do with him. I'm abolishing the army and he is constituting one. When we meet, we can do nothing but smile. Business is business one could say. But it is not so simple. If I look it from a distance, then I only see this as a good opportunity. Two friends defining a space between the axis of militarization and the axis of peace politics and demilitarization. More I think about that, more I see we have to remain good friends in first place. Than something good can come out. It is in a way a special experience to be able to observe a whole set of people coming from opposition into the government -friends, comrades, colleagues. Power corrupts, said Jorgen and David and worn me if I would ever be elected. It is definitely true, but Havel said something more precise, when we have been listening to him in Prague: "entering the cosmos of the state gives one a new insight and new perspective -it is impossible to see cosmos the same from civil society or from the state ... new priorities, new parameters, new angle, everything changes, but the soul remains". Ignac Krivec has moved to Braslovče and we almost don't see each other, he is busy in his profession -constructions, and is no more active in politics. Gregor Tomc was happy to move finally into his new flat, he just started a new rock revue GROM and .... is still a first rocker in Slovenia. Hopefully, he will be a research director of the Peace Institute. He is just to finish his Phd. GREEN section, -a throat section describes activities and priorities of the group and of myself . In this section you can find information about the projects of the peace group: Conscientious objection, Slovenia Without an Army, Documentation Center, Conversion of Metelkova, coordination of socialization groups, subculture. ... The Center for Culture of Peace and Nonviolence In February 1990, I managed to find funds and rooms for the Center for the Culture of Peace and Nonviolence. And this is now a meeting point for the peace movement and also for some other groups. You can read more about the center on special information sheet. Sufficient to say, that we have a little reference library there, rooms for discussion and -lots of financial problems for the next year. Attention please, this is the only grass roots peace movement office in Balkans (not counting Greece, of course). Many new people have appeared after this in the peace movement and hopefully you will get in touch with them slowly. We were so happy to get a computer smuggled from USA (thanks to A., N.Y.) which made us save couple thousand of $. We are inquiring for an international volunteer who would work in our peace center for a year or so. He or she (preferably she) would work on international communications and should currently speak at least Spanish and English. If you have any suggestions, please let us know. Sašo Gazdič is a first person who is regularly employed in the Center, and he will answer your phone call most probably. Elections and New Social Movements As you might know, Slovenia has gone through political transformation process in April 1990. Multyparty system, friends in government, new ways of political action, and new opportunities. I was running during the elections as an independent candidate of the New Social Movements (pacifist, feminist, emancipator, gay, lesbian, rock, subculture, drugs, alternative approaches concerning psychiatry, medicine, healing... etc...). It was a lot of fun, and the basic achievement was, that we did promote our issues in political arena. If we would not have been there at that time, the alternative scene would have been even more marginalized as it is now. On the other hand, the joint project of social movements during elections time, gave us skills and connections for future cooperation. We were actually thinking that success would be if we have got one person into the (Slovenian) parliament. Since I was a head of the list, the campaign was actually to promote Marko Hren. It was good that we did not get into the parliament, but the promotion was definitely successful. After being elected, the president of Slovenia, Milan Kučan has invited me to be his consulter for security issue and that is an excellent opportunity to promote peace politics on the state level. The nomination for a consulter of the president was a first sign, that they take us seriously. Without the elections campaign, this would not be the case, I believe. We had some tension during that time with the former Youth organization (which turned Liberal Party than). They were a sort offended because we (above mentioned social movements) wanted to run on elections independently from parties. You might know that Youth organization (ZSMS) was a sort of umbrella organization and political cover for the new social movements in Slovenia. During elections, the movements entirely emancipated and that gave us more room to negotiate also with other parties. Tomaž Mastnak was not sure about our move and kept at that time quite a distance. He thought it would be more wise for the movements to join somehow Liberal party during elections, so that we would have representative in the parliament for sure. I still think, that our decision was a good one. Parliamentary Commission for Peace Politics Than we were lobbying for constitution of parliamentary commission for peace politics. The commission was established in Jully 1990 and has couple of professionals working for it, one of them is a very prominent and well experienced woman, Vika Potočnik, which gives a lot of hope for this comission to be a strong tool for politcal action. Some of us are consultative members of the commission. After more then half a year of its existence the comission has not done as much as it hopefully will in the future. Parliamentarians are just too busy with many other things (forming an independent state and changing all laws...) and the governement is yet too rigid in its reactions to the initiatives passed by the comission. Time is needed and this is an excellent point for transmission of ideas into parlamenarian world. Peace Institute Ljubljana, Peace Research During the last few months we are trying to get funds for a Peace Institute in Ljubljana, together with Gregor Tomc, Tonči Kuzmanič and Vlasta Jalušič, and hopefully we will start our work in February 1991. We have got a lot of promissies for money and now we wait for promisses to manifeste. For this purpose mainly I started my post graduate studies at the University of Ljubljana (Philosophy, Sociology of Culture) and my research is about the Heritage of nonviolence in European Thought from Humanism to Anarchism). In December I have got a job at the University for this research and that's it. I'm employed again -this time as a peace researcher -for the next 6 years hopefully. Since the University can not offer me any good conditions for my work, I only use their library, but work at home and in the Center for the Culture of Peace and Nonviolence. In spring, hopefully, I will move my office to Peace Institute. It sounds quite optimistic, doesn't it. We are promised to get money for some research projects that we proposed to the government. Namely, we want government to give us money to start the work and for them to take seriously our results, too. This is very important, because it makes them put peace issue on their agenda regularly. We also have a joint research proposal with Ferenc and Jody from Budapest, Arno from Schlinig, Austria, Sonja from Belgrade and some other researchers from Poland and hopefully also Czechoslovakia. We will try to concentrate our work on Conflict resolution and education in the field of conversion, education programs etc.. If you have any idea about possible cooperations, specially in view of our researchers visiting other research units and about possible collaborative research projects, please, let us know. Slovenia Without an Army The most joyful thing was certainly the campaign for the abolition of the army in Slovenia, which we started in autumn 1989. That was the main issue of my elections campaign. Liberal party (which is in opposition) had fully adopted our program and supports fully the concept already from November 1989 on. The Greens (which form governmental coalition) had joint the support in October 1990 and than Communists and partially Socialist party. So, we have relatively good political support. Some important names, fully supporting the idea: Dr. Dušan Plut, vice president of Sovenia and former president of the Greens, Tomaž Košir, president of Slovenian Economy Chamber, Jožef Školč, president of Liberal party, Vika Potočnik, the president of the parlamentarian comission for peace politics ect.. President Kučan Milan is taking this concept with all sympathies and takes both options (with and without army) as relevant and necessary to be taken into consideration We want Slovenia not to establish its own army, while on the other hand, Janez Janša (defence minister) and majority of people in government think that Slovenia needs an army for transition period until the situation on Balkans gets settled, and then, they agree with demilitarization. The problem (the difference amongst us) is timing, they say, but in fact the difference is in general attitude -whether it is peaceful or militaristic. We will try to make the new slovenian constitution not to constitute an army. This is why we have proposed a so-called "peace paragraph", stating that "Slovenian security policy is based on global peace politics.". During transition period when Jugoslav army should withdraw, Slovenia could keep teritorial defence troops also, and would finally abolish them with referendum. . The government is more problematic. They want to form a new Slovenian army. This I understand extremely dangerous. The nation of 2.2 million people can not avoid high grade militarization and big economic problems if it wants to create and support its own military. On the other hand, it can never secure itself with the army and at the same time creates conflicts with a simple fact, that it builds relations on mistrust and fear, constitutes enemy images and does not have time and focus for peace activity and negotiations. Regardless the fact there are at least 4 ministers, who were my friends before elections (prime minister, defence, inner and foreign minister) and who are all directly responsible for security policy (what a magic coincidence, a), I have very little power to influence them. The inertia of military thought pattern is just to strong. We still have little time and we will do our best for Slovenia not to be one more weapons dealer on the black list, one more military force in Europe. Concerning CO's (Conscientious Objectors) we were successful. The new law is in preparation now and it seems that it will be quite liberal. Until the laws are adopted, we have a gentleman agreement that no CO will be conscripted if they apply to the peace group or directly to the ministry. Until now, we were successful. Our attitude toward new law is of course clear -we want no army and we will reject any law based on compulsory conscription. Conversion Network "Metelkova" This summer, our group initiated a project in Ljubljana, for conversion of military barracks in the town for cultural, social, etc. purposes. Until now, we have joint about 70 (seventy) groups, movements, initiatives, clubs, associations etc. which struggle together now for demilitarization of Ljubljana (which has about 7 military barracks). Few days ago, we constituted an Association "THE NETWORK FOR METELKOVA" (Metelkova is a street, where the central military barracks and military headquarters are situated) to satisfy this goal, and I was elected chairman. This is a crazy thing such a mixture of people and their activities joining one goal. It is a real pleasure to work with this new team of people. If you phone or come to the peace center, two wonderful women are constantly there for this project, Irena and Nataša. International communication We have finally strengthen our communication with Austrian peace movements, specially stimulated with Abolition of the Army projects. We had some joint events, like peace seminar "Trust against fear" in November 1990. Next year our Summer peace camp will be again an international one, after two local camps that we had in the past two years. Write to us, to get more information. As well, I'm happy to have more contacts in research field. We engaged a lot in Helsinki Citizens Assembly, which ended (or started) in the first assembly in Prague, October 1990. I must say that I have mixed feelings about this assembly. It should serve as a good network for social activities and initiatives, as a tool for local activists to plug into planetary circuit. I'm afraid not enough commited people work on the project for it to be successful. Anyhow, this project is important and worth trying. One of the outstanding effects of HCA was, that it stimulated many national cooperations, specially in France, England and Canada. Last but not least, I would like to repeat at this point, that we are inquiring for an international volunteer who would work in our peace center for a year or so. He or she (preferably she) would work on international communications and should currently speak at least Spanish and English. If you have any suggestions, please let us know. BLUE section, -a brain section presents a view on current political situation (local and global), Slovenia -independent state, new state, new enemies On 23. of December, Slovenia declared independence with a national plebiscite (referendum about independence). About 90% voted for independence of Slovenia. I did not go to vote. My anarchist blood was to strong. It is frustrating to be put into position to vote for new State. If it would not be too risky that this would at the same time be a vote also for new military, one would maybe vote. But it was to risky this time. State is sheet, you know this slogan. Slovenian state will be again just a state. Even worse: lots of emotion is linked with egoism, superiority and rejection of poor South. My feelings are mixed. On the one hand, I think individualization of this nation is a necessary process, on the other hand I can not support separation because of those feelings and motivations of egoism, narcissism, rejection and even militarism. Anyway, in six months all jurisdiction must be put in place. And we expect that the Slovenian Constitution will be the first legal act adopted somewhere in March 1991. Hope there will be no army mentioned in it. The slovenian state gets constituted in national euphoria in Yugoslavia. It was a game of acceleration of national conflicts in the power-competittion. Bloody game on the cost of peoples fears and anger. You certainly have heard a lot about national conflicts in yugoslavia, about civil war in Kosovo, about dangerous of serious conflicts all over the country. It is a right place for peace activist, believe me. And join the prayer for this region. In Serbia Miloševič is still in power and it seems he is the only hard-liner in the states of real-socialism who managed to get legitimacy also after "democratic" elections. His politics was built on deepening the gap between Albanians and Serbs, and on creation of conflict with Slovenians. His politics is based on national identity and heatherice. And I see Miloševič as extremely dangerous factor in relations between Serbia and Albania. In this regards I also see a possible split between Slovenia and Yugoslavia as a loss of potential balance of Serbian hard line against albanians. If Serbs remain alone with albanians it is going to be bad. The remaining serbian hard line is also a justification for those, who constitute Slovenian army. Therefore, I see the only solution in negotiations between Slovenia and Serbia. If not by other means, then with international pressure. A peace plan for Balkans should be drawn as soon as possible, otherwise, the conflict might evolve into severe crisis, since we have to know, that economic situation is worse and worse and people therefore more and more nervous. Democratization in Balkans definitely mean a potential escalation of national conflicts. Balkans and Yugoslavia are a good opportunity for international community to exercise its means and ways of influencing nonviolent conflict resolution. The involvement of international community in Yugoslavia would be a good test for what is awaiting it -the problem of dissolution of Soviet Union. We have to build up mechanisms for internationalization of resolution of conflicts. The president of Slovenia is repeating that. If Slovenia gets international guarantees for support, than it has no need to create an army. If international community is ignorant, than Slovenia will have its army and will also perform a foreign politics based on deterrence with military means. The same model applies for Baltic states and it will really be a missed opportunity if we will not be successful to offer enough international support to those countries, which have good will to disarm. The gulf crisis and Sadam's case must be taken as a last warning for international community always acting too late. It is too late for Chinese students, if all planetary community accuses regime after these people were killed. But international community knows where certain developments and dynamics can lead too. If Yugoslavia has exported 230 tanks in 1988 to Kuwait and has built several military bases in Iraq, than it sounds quite sick if they accuse any military conflict in the area. They contributed and co-created the war. International community always has time to intervene beforehand. Soviet Union is one such a case, Yugoslavia and Balkans are the other one. We all know, that these are two boiling pots in Europe itself, but international community take it as a "local affair", until it gets exploded.. And than, as in case of Kuwait, the only method is again a military threat. International community should make Gorbačev agree to seek solutions for Soviet Union (specially concerning security) on international level. The same applies for Yugoslavia. Security should be internationalized, until it is time to base it and act on/with peaceful and non-military means. YELOW section meditation Abolish the army -a key to survival Abolition of the army and radical disarmament are not only realistic options but a necessity. The internationalization of peace order on the planet should be a priority of international community. For the simple reason that this would release enough resources to redistribute them to the areas of education, health (including food) and pollution as three crucial cancer tissues of the planet. A big dream of many souls in history was to create a world peace order. I'm sure that the time is coming for such a concept to manifest. It needed a long period of national and international movements and institutions to constitute themselves. World peace order should be based on existing networks, it is not much new to create, it is to link existing potentials: international networks in the field of education, research, movements, politics, diplomacy. We have to unite and push for establishment of such an order based on existing frameworks (UN, CSCE, HCA, Red Cross, all kind of international peace and human rights and emancipation movements etc.) and see what peaces are missing. Peace zones -global project on local plane The experience for International peace order could be generated on the cases of small states, which are willing to become a peace zone. These areas should serve as an experiment for conversion (industry, jobs, re-education) of an area too. We have to support strongly those countries in which there is political will for radical disarmament and for peace politics. Abolition of the army in particular state must be a local and global project at the same time. Peace zones can not be created by international decision only and neither can be created by local civil society request only. Examples of such states are Switzerland and Austria (both neutral) and Slovenia and Baltic states. The former have one good starting point, which is that they constitute their states yet and define their (security and other) systems from scratch. Universal religion Reconciliation projects -islam-christianity play a genuine role in international peace order and in this regards also the old idea of universal religion. Want we or not E+W will unite against 3rd world and mainly against far east, against Islam. It started with gulf crisis, will continue with some of the soviet republics and with Albania. We in peace movement have to take religions seriously in our thinking about peace order. The sense of universality of religious teachings and of their relevancy par definition , is crucial not only for understanding the differences but also for building bridges and little sparks of communication between these differences. This is important for European conflicts (N Ireland, Corse, Ciper, Kosovo and Knin in Yugoslavia), as well as for Middle east and for conflicts with native people in central and north America. There is so much knowledge in the teachings, which are treated as religious (religion, re-ligare, to link again, to link spirit with the matter, to link God and The Manifested, to join Yin and Yang in one dance etc.) that it is absolutely necessary to make all effort to put the peaces together, not for these peaces to compete, but to complement. The time is coming, again, for such a move. And if we are successful in linking (complementing) religions, then we are both, successful in establishing grounds for World Peace Order and gaining a puzzle picture of planetary knowledge. Then, maybe also knowledge of cultures which were much more developed than humanity is now, will become accessible -like the wisdom of Mayi-and many secrets, that we do not understand in the dimension of one religion, will reveal.. Communication All knowledge is relevant. Communications should not be left to power elites. Grass roots people should use facilities. This letter should be sent out on mailboxes. You see, I still don't have one, that really is a shame. There is no excuse for this. It makes the whole thing so much easier. We should profit much more from computer networks. Life style "Struggle against multinationals, don't buy in supermarkets, reduce the consumers rate", that is what sbdy. from Africa said on one of the international meetings somewhere and Dilip, from India he answered to the question, how can we in the first world, help you in the third world: "we need no other help but for you to cut your consummation as most of the goods are consumed by a little percent of people living in your countries. There truly is no other way, but to change the life style of us, who live in a rich world. Love style Iron can be only melted with heat, military patterns can only be destroyed by joy. A joyful New Year then, dear friends, and please, keep in touch in this wonderful future that is awaiting us Yours in Peace and Love Marko Hren 5.1.4 Za koga je pripravljena umreti država, januar 1991 MARKO HREN Za koga je pripravljena umreti država? Knjiga o demilitarizaciji je lahko knjiga o marsičem in različni prispevki to gotovo dobro odsevajo. Pobudnikom projekta za Slovenijo brez vojske, za Slovenijo, demilitarizirano državo, Gibanju za kulturo miru in nenasilja, se demilitarizacija kaže kot proces demontiranja vzorcev vojaške miselnosti na vseh ravneh, od mišljenja do železja, ter vzpostavljanja odnosov na principih kulture različnosti, dialoga in nenasilja. Demilitarizacijo razumemo kot stvar kulture. Ta se gotovo odraža tudi v preobrazbbi politike in države. Kako? Ali odmiranje vojske pomeni odmiranje države? To ne zveni kot pravo vprašanje za prispevek h knjigi o demilitarizaciji. Ali odmiranje vojske pomeni, da bo države kaj manj? Ali da bo družbe kaj več? Tudi to najbrž ni pravo vprašanje. Kaj pravzaprav pomeni povsem odpraviti vojsko? Kdo naj jo odpravi? Kakšna škoda lahko s tem nastane in kakšne koristi? Ali lahko država brez vojske nastane, obstoji, preživi? To zadnje že zveni kot vprašanje, s katerim lahko začnemo. Začeti je namreč treba z vprašanjem, in sicer z vprašanjem, ki se bo tikalo odnosa človek -država, družba -država, posameznik -institucija. Celotna ureditev Slovenije je namreč pod vprašajem in pravzaprev gre tudi pri tej knjigi za to, da se jih čimveč odpre. Odgovor naj se za začetek izoblikuje vsaj ob tistem vprašanju, ki je piscu zazvenelo najbolj provokativno. Ali je država lahko država brez vojske? Ali si lahko državljan, ne da si vojak? Nisem pripravljen umreti za državo. Za nobeno. Ne za jugoslovansko, ne za slovensko in ne za kitajsko. Če rabimo vojsko za to, da država lahko nastane, potem lahko rečem samo to, da take države ne rabim. Vojska naj bi v obdobju nastanka slovenske država zagotovila varno rojstvo, kasneje pa bog vedi -odvisno od okoliščinbi jo zmanjševali ali povečevali. Tako trdi večina v vladi. Vojsko dela skratka država. Če naj kdo za koga umre, potem naj umre država za človeka. Naj umre vsaj njen delček, ki požre 5% celotnega družbenega prihodka njenih državljanov in državljank, tisti delček, ki je namenjen smrti -človeka. Naj umre inštitucija vojske. Nobeno naključje ni, da je pobuda za Slovenijo brez vojske prišla iz civilne družbe, iz družbenih gibanj. Tam je nastala, se izoblikovala, zrasla, se okrepila in tam se narekuje njen ritem. Pričujoči zapis je mišljen kot kronika dejavnosti, ki jih je družbeno gibanje opravljalo v 16 mesecih kampanje za odpravljanje vojske v Sloveniji -od predstavitve pobude na kongresu ZSMS v Portorožu, pozno jeseni 1989, do izoblikovanja Deklaracije za mir, pozno pozimi 1991. Nosilec pobude je bilo Gibanje za kulturo miru in nenasilja. To je izdelalo vrsto pobud in jih posredovalo v politično odločanje, obenem pa je komuniciralo neposredno z javnostjo. Vršilo je politični strankarski in parlamentarni lobi, oblikovalo javno mnenje in vzpostavljalo in vzdrževalo mednarodne komunikacije. V tem zapisu se bomo zavestno izognili ponavljanju vsebinskih argumantov za vpeljevanje politke miru in za vzpostavitev SLovenije kot cone brez vojske saj je tehnika zapisa taka, da vključuje objavo originalnih in celotnih dokumentov, ki so se pojavljali kot ključne točke pobude. Gre torej za konverzijo varnostne politike iz starega sistema zaščite z nacionalnim vojaškim represivnim aparatom v sistem socialne, ekološke in ekonomske varnosti na ravni civilne družbe in sistem nenasilnega razreševanja konfliktov in globalne mirovne politike na ravni mednarodnih odnosov, za konverzijo hierarhije moči v sinergični koncept z zavestjo o soobstoju in medsebojni povezanosti življenskih oblik. V najširšem pojmovanju je taka konverzija kulturni projekt. Gre za kulturo, za stanje zavesti neke civilizacije. Odpravljanje vojske in potrebe po vojski je torej kulturni projekt, ki se začne in konča v družbi. Iz družbe oziroma iz njene kulturne partikularnosti pride pobuda, se oplodi, zraste in skali v političnem prostoru in v prostoru državnih institucij. Projekt je oboje -družbeni in državni hkrati To odseva strategija, ki si jo je za izpeljavo zamisli o Sloveniji brez vojske začrtalo Gibanje za kulturo miru in nenasilja. 98 Uspe lahko samo in samo če zanj poprimejo vse ravni -od subkulture in alternativne scene do main-stream kulture, od znanosti do izobraževanja, od družbenih gibanj do državne diplomacije, od strank do cerkve. Prvi podpisniki Deklaracije za mir 99 nakazujejo, da je na vseh ravneh moč iskati oslombe. Vrsta drugih prispevkov v tej publikaciji naj bi predstavila analizo političnega in javnega mnenja v zvezi s pobudo, ta prispevek pa je mišljen kot oris dinamike razvoja projekta, kot je bil zamišljen s strani iniciatorjev. Kdo je pravzaprav iniciator? Ena najbolj izrazitih kvalitet mirovnega gibanja je, da je kozmopolitsko. Prizadevanja za miroljubno sožitje ljudi sodijo med tiste impulze, ki niso vezani ne na nacionalno, in ne na državno pripadnost. Kozmopolitizem je toliko povezan z mirovništvom, kot kri s telesom. Najrazličnejše interpretacije ideje o bratstvu ljudi na zemlji, o kozmopolitizmu in svetovnem mirovnem redu, so se kot filozofije, politične in družbene prakse ali religije pojavljale vseskozi zgodovino, ki je opremljena z zapisanimi viri. V novejšem časuse jev evropskem prostoru zlasti govorilo o protivojnem gibanju, pacifizmu in na drugi (državni) strani o konfederalizmu, regionalnih povezavah in evropski integraciji. In ko se je bogati del Evrope pripravljal na integracijo v novo velesilo pod sloganom EVROPA 92, so se zbudile revne (vzhodno) evropske drževe, izvedle revolucije in se prijavile za potovanje v integrirano evropo. elezna zavesa je padla, hladna vojna se je stopila, hočeš nočeš so nastopili novi pogoji za razmišljanje o varnostni ureditvi. In takrat -koncem leta 1989 se je v srcu Evrope zgodila inovacija, ki je v poplavi velikih revolucij šla praktično mimo utrjenih ušes javnosti. V Švici se je namreč zgodil referendum o ukinjanju vojske v tej državi in 35,6% volilcev je glasovalo ZA. Državljani in državljani Švice so prebili opno, ki je vzdrževala miselni vzorec, da je vojksa potrebna. Več kot tretjina jih je jasno povedala -vojske ne rabimo. V jeziku Einsteinove teorije bi lahko rekli, da so Svicarji dalež prebili kritično maso, ki je potrebna za vsebinski preboj na ravni zavesti. Pobuda, ki ima podporo tretjine prebivalcev, ima vse možnosti, da uspe. Zakaj toliko besed o tem, odkod ideja za Slovenijo brez vojske. Zato, da bi se povedalo, da je ideja hvala bogu transcendentna in imanentna -kot Bog. Vsakogaršnja je in vsem dostopna. Vedno v zgodovini se je našel kdo, ki jo je potegnil na zemljo iz nebes misli, možnosti in aspiracij. Švicarji so jo aplicirali v dsanašnji čas in v kulturni prostor, ki nam je blizu. Gibanju za kulturo miru in nenasilja so bili velika inspiracija, njihovo delo pa smo spremljali od samega 98Mirovno gibanje v letu 1. po volitvah, Iz Elaborata dejavnosti Gibanja za kulturo miru in nenasilja, November 1990. Celotno besedilo je v prilogi. 99Deklaracija za mir, februar 1991. Celotno besedilo je v prilogi. začetka (od začetka osemdesetih let). Priskrbeli so nam zakladnico argumentov, predvsem pa poriv in dobre volje, da je na tem svetu vse mogoče. Nekaj dni pred referendumom v Švici se je zgodil mladinski kongres v Portorožu, kjer je bila pobuda za Slovenijo brez vojske prvič predstavljena, tudi zato, da bi Švicarjem dali vspodbude in podpore. Najbioljša podpora neki državi, da se demilitarizira, namreč ni dekllaracija o moralni podpori, temveč dobra volja za lastno in enostransko (smo)razorožitev.. Promocija ZSMS je bila zaščitnica družbenih gibanj. V Portorožu je postala politična stranka. V celoti je sprejela program demilitarizacije, s katerim so nastopili na kongresu mirovniki.100 Mirovniki pa so se ravno po kongresu v Portorožu opredelili za popolno neodvisnost od političnih strank. Pobuda, ki je prišla iz grass-roots gibanja je tako zaromala v politični, strankarski prostor, v Švico pa je kongres odposlal želje po čimboljšem uspehu na referendumu. Takoj po zaključku kongresa je Gibanje za kulturo miru in nenasilja posredovalo pobudo tudi vsem drugim tedaj obstoječim političnim strankam in skupinam, ki so delovale kot politični subjekti. 101 Gibanje za kulturo miru in nenasilja je storilo vse za to, da se na mirovni pobudi ne bi kresali prestižni boji med strankami. Mir je previsoka kategorija, da bi se na njej pritlehno spletkarilo in narcisoidno samopoveličevalo. Vztrajno in konsistentno je k sodelovanju vabilo vse politične in civilno družbene subjekte -od kristjanov do homoseksualcev, od odžaganih komijev do svežih ministrov, od intelektualcev do rock'n `rollerjev, od kompromitirancev do novih zvezd. . 18. januarja 1990 je prišlo do prvega javnega kresanja različnih mnenj na okrogli mizi z naslovom "Militarizirana družba?". Na njej so sodelovali tako pobudniki, kot predstavniki političnih strank in stroke. Katere stroke. Večidel obramboslovne, kar je seveda velika pomanjkljivost. Manjkali so strokovnjaki za mednarodno pravo, manjkali so strokovnjaki za pogajanja, za nenasilno razrfeševanje konfliktov, za lokalno samoupravo, za konverzijo vojaškega v civilno, za alternativne koncepte varnosti itd. Manjkali so zato, ker v slovenskem prostoru večino takih poklicev ni. Tako se je prva resnejša debata o demilitarizaciji sukali predvsem okoli vprašanja, kaj nam pomeni demilitarizacija. Je to zapiranje vojske na mesta, ki ji pripadajo ( v kasarne), je to odvzem njihove politične moči?Alipa jekajveč -razvojaščenje miselnost, odnosov v družbi, v družini, na ulici. Iz okrogle mize je ostal nikdar objavljeni stenogram. Vprašanja o različnem pojmovanju demilitarizacija pa so ostala odprta in se vlekla kot rdeča nit skozi celo leto. 26. januarja je Gibanje za kulturo miru in nenasilja povabilo v Ljubljano, Zagreb in v Beograd, Andreasa Grossa " Andreas Gross je bil eden vodilnih ljudi v kampanji za Švico brez vojske. Sicer je direktor inštituta za neposredno demokracijo v Zurichu. Kombinacija obojega pa je bila tudi tema njegovih 100Slovenija-demilitarizirana dežela, pobuda ob Kongresu ZSMS v Portorožu, 3. novembra 1989. Celotno besedilo je v prilogi. 101Dopis Gibanja za kulturo miru in nenasilja v zvezi s pobudo Slovenija-demilitarizirana dežela z dne 15. 11. 1989. Celotno besedilo je v prilogi. predavanj, ki so naletela na velik medijski odmev. Odprl je namreč ključno vprašanje za demilitarizacijo -vprašanje demokracije. Kot že rečeno, je ukinjanje vojske lahko samo kulturni projekt, katerega nosilec je civilna družba, izvajalec pa države. V kolikor ni zagotovljenih gibkih mehanizmov demokratičnega odločanja, civilna družba nima nobenih možnosti prisiliti državo k tovrstnemu sodelovanju. Institucionalizacija Spomladi 1990 je Gibanje ustanovilo Center za kulturo miru in nenasilja, ki je postala prva institucija miru na Balkanu, politično povsem neodvisna od države. Center je začel služiti kot osnovna infrastruktura, kot prostor generator vsebin, vezanih na celoviti koncept uveljavljanja kulture miru in nenasilja v vsakdanje življenje, v politiko in v diplomacijo. Hkrati je prostor služil kot povezovalni element z drugimi družbenimi skupinami. Nudil je namreč mesto za zbiranje tudi ženskim skupinam ter odboru za družbeno zaščito norosti ter odboru za prostovoljno delo. Vsi projekti in ljudje, ki so se ob njih družili, so vzpostavili novo povezavo med družbenimi gibanji. Bil je čas pred prvimi volitvami in nebo se je obarvalo s strankarskimi zastavami. Te so zaplapolale pred očmi ljudi, ki so kar naenkrat postali volilci. Bile so volitve, potem pa daleč nič. Družbena gibanja so se na pobudo ženske skupine, oziroma Vlaste Jalušič, zbrala, da bi na volilnem odru imela tudi svoje igralce. Drama sicer ne bi bila v polni zasedbi, delu publike pa bi izostala zabava in umetniški užitek. Gibanja so se tako poprvikrat institucionalizirala zunaj obstoječih družbeno-političnih struktur. Zabavali smo se kar dobro, rezultat pa niso bili nič slabši.. Lista NDG (Nova družbena gibanja) sicer ni prišla v parlament, je pa postala neodvisna osebnost. Demilitarizacija je bila seveda ena vidnejših osebnostnih lastnosti, in ni naključje, da se je znašla v družbi tem za emancipacijo, proti diskriminacijam, za človekove pravice, za nenasilje, za svobodo do odločanja o življenju posameznika in posameznice. Tako se je že pred volitvami vzpostavila v javnosti polarnost na osnovi dveh koordinat -na eni strani tradicionalne (globalne) militarizacije socialistične družbe in na drugi strani globalne odprave vojske. Prva os se je iz vzorca socrealističnega ideološko obarvanega militarizma začela prelivati v vzorec nove nacionalne samoosveščenosti in vzpostavljanja nacionalne države. Ideja nenasilja se je postavila po robu novi oviri -nacionalnemu egocentrizmu in večvrednostnemu kompleksu. Pa vendar je gibanju za ukinitev vojske še pred volitvami uspelo izoblikovati do neke mere dogovor o smernicah demilitarizacije. Dogovor v obliki nadstrankarske pobude za demilitarizirano Slovenijo, za politiko miru, so podpisali vidni tekmeci za oblast na Slovenskem.102 Med njimi tudi sedanji obrambni minister Janez Janša. Nadstrankarska pobuda predvideva prehodno obdobje do popolne razorožitve in izgrajevanje inštitucij za mir, med njimi mirovne skupščinske komisije in mirovnega ministrstva. 102Nadstrankarska pobuda za Demilitarizirano Slovenijo, za politiko miru. Besedilo je v celoti objavljeno v prilogi. Oktobra meseca se je z dokumentom Slovenija, oaza miru, pobudi v celoti priključila tudi stranka Zelenih Slovenije. Kar je bil bržkone odločilni korak, ki je jeziček na tehtnici začel sunkoma porivati v prid Slovenije brez vojski. Zeleni Slovenije so del vladujoče koalicije, pobude pa se tako ni moglo več speljati na boj med oblastjo in opozicijo. Postala je ena prvih političnih tem. Izvršni svet V programu vlade R Slovenije se je v zvezi z mirovno politiko in demilitaricijo znašla samo naslednja opredelitev "Hkrati pa bomo s podpiranjem različnih študijskih in drugih mirovnih dejavnosti pripomogli k iskanju takih poti k splošni varnosti, ki dolgoročno ne bodo več temeljile na vojaški organizaciji".103 Tako nakazana programska usmeritev se je preverjala zlast na treh točkah: na pobudah oiziroma vprašanjih, ki jih je na izvršni svet naslavljala komisija za mirovno politikko pri Slupščini R Slovenije, na pobudi za Mirovni inštitut in na pobudi za izdelavo mirovne opcije za razreševanje jugoslovanskega konflikta. Posamezne točke obravnavamo v tem zapisu kasneje, v splošnem pa velja ocena, da se Izvršni svet na pobude, ki jih je oblikovalo Gibanje za kulturo miru in nenasilje, praviloma ni odzval z navdušenjem ali kako posebno zavzetostjo. Pravzaprav so se pozitivno odzvali le nekateri vladni resorji in sicer na pobudo za ustanovitev mirovnega inštituta in še to samo v smislu interesa za naročanje posameznih raziskav. Skupščinska komisija za mirovno politiko Ustanovitev Skupščinske komisije za mirovno politiko so v skupščini izposlovali Liberalni demokrati. Komisija se je prvič sestala 13. septembra 1990. Njen delokrog izhaja iz pobude Gibanja za kulturo miru in nenasilja podane na kongresu ZSMS v Portorožu104. Vendar pa se je znašla v podobnih težavah kot bržkone vsi organi skupščine -v obilici dela in v zmešnjavi ob globalnem spreminjanju zakonodaje. Znašla se je še v dodatnih škripcih ob dejstvu, da so njen ton vendarle v veliki meri narekovali zunajparlamentarni člani. V zadnjem času se je celo zgodilo, da so se nekateri člani -poslanci, od usmeritev komisije distancirali. ***Kakorkoli že, komisija si je zadala resno in zahtevno nalogo. Večina njenih nalog zadeva komuniciranje z vlado, pridobivanje in analiziranje podatkov, posredovanje zahtev in predlogov, vspodbujanje mirovne politike itd. Odnos vlade do mirovne politike je doslej bil v dobri meri obarvan z nezaupanjem in zadržanostjo, včasih celo s cinizmom, tako da komisiji tudi po tej plati predstoji obilo dela. Ponovno pa velja zapisati, da je ta skupščinska komisija (podobno kot komisija za žensko politiko) državni organ, ki si ga je zamislila civilna družba, zato, da bi lahko s parlamentom sodelovala tako kot se spodobi. Ni si je torej omislila država, zato da bi laže vladala. In kako se spodobi sodelovati s 103Iz programskih usmeritev izvršnega sveta skupščine R Slovenije, 27.6.1990. 104Programske smernice in osnovno gradivo za delo komisije za mirovno politiko je ob prvi seji komisije pripravilo Gibanje za kulturo miru in nenasilje. Člani komisije so na prvi seji smernice podprli in sprejeli. Uvodni dokument v gradivu za prvo sejo komisije je v celoti v prilogi. parlamentom. Tako, da ima vsak poslanec in vsaka poslanka tako organizirano dinamiko, da do njega ali nje pride neposredno čimveč odziva in da preko njega oziroma nje parlament o vsebini teh odzivov tudi razpravlja. Samo tako lahko demokracija deluje neposredno in aktivno, ne da bi postala spektakelska -taka, ki si jo lahko vsake toliko ogledamo na TV. Predsedstvo R Slovenije Predsedstvo republike in zlasti Svet za ljudsko obrambo pri predsedstvu republike, so večkrat razpravljali o demilitarizaciji in mirovni politiki105, predvsem iz dveh razlogov. Prvič, predsednik Kučan je v Svet povabil tudi govorca gibanja za kulturo miru in nenasilja, ki je na dnevni red postavil vso paleto vprašanj demilitarizacije in drugič, član predsedstva in predsednik Zelenih Slovenije Dušan Plut je vztrajno in odločno zagovarjal koncept usmeritve v mirovno politiko. Tako je prišlo do paradoksalne situacije, ko je predsedstvo države (Slovenije) kot vrhovni odločevalec o varnostni politiki, podprlo praktično vse koncepte, ki jih je oblikovalo Gibanje za kulturo miru in nenasilja (konkretno Ustanovitev mirovnega inštituta, izdelavo Slovenske mirovne opcije, in izdelavo programa demilitarizacije Slovenije), vlada pa za nobenega od teh projektov ni zagotovila sredstev. Na tem primeru se je pokazala sicer prikrita neharmoničnost med vlado in predsedstvom republike. Kljub vsemu pa je iz dokumentacije predsedstva republike razvidno fantastično dejstvo -da so pobude družbenega gibanja v manj kot enem letu doživele afirmacijo na najvišji državni ravni. Sinteza, ki obeta veliko Pobuda za ustanovitev mirovnega inštituta ***Ustanovitev mirovnega inštituta je bila tista tema, ki je dala zelo jasno vedeti, da mirovna politika pač ni nekaj volonterskega in cenenega. Ob predlogu za ustanovitev inštituta se je poleg vsebinske znašla seveda tudi stroškovna opredelitev. Vsebina je bila praviloma nesporna, vsi jo moralno podpirajo. Zatakne pa se pri denarju. Bilo je moč dobiti občutek, da se o Mirovnem inštitutu razpravlja predvsem zato, ker gre za nek denarni vložek. In kar sama po sebi se vsiljuje parafrazacija tiste stare misli, da "vlada toliko velja, kar plača", ali z drugimi besedami, da se politika države pač kaže v tem, kar finančno podpira. Če vlaga v vojsko in ne v mirovne zadeve, je stvar toliko bolj očitna. Pravzaprav se je velik del razprave o mirovni politiki na ravni državnih inštitucij reduciral na mirovni inštitut, in neprestano je bilo potrebno opozarjati, da je inštitut samo en (sicer sila pomemben, a vendarle samo eden od) člen v ustvarjanju infrastrukture za mirovno politiko. Marsikateri politiki so ob površnosti ali preobremenjenosti iz celotnega koncepta demilitarizacije opazili samo mirovni inštitut -edino postavko, ki je bila do podrobnosti finančno opredeljena. Vsebinska zasnova delovanja inštituta je bila vsem ustreznim 105To je razvidno iz dokumentov, ki se nahajajo v prilogi in sicer: Zapisnik 2. seje Sveta Predsedstva Republike Slovenije za ljudsko obrambo, ki je bila 13. julija 1990 v Ljubljani (zapis pod točko 3.), Informacija o razpravi, stališčih in predlogih Sveta v zvezi s pobudo za demilitarizirano slovenijo, z dne 22. 10.1990 in Zapis razgovora o realizaciji stališč in sklepov Predsedstva Republike Slovenije v zvezi s pobudami za demilitarizacijo Republike Slovenije z dne 10. 12. 1990. inštitucijam predstavljena pred poletjem 1990.106 Prvotni namen pobudnikov, strokovnjakov, ki na eni strani že delujejo v obstoječih raziskovalnih inštitucijah, na drugi strani pa so bili dejavni tudi v družbenih gibanjih, je bil, da Mirovni inštitut začne delati že jeseni 1990 in si kot enega prvih projektov začrta izdelavo mirovne opcije, o kateri bo več besede v naslednjem poglavju. Reči pa pač tečejo počasneje. Predsedstvo republike ter vlada sta koncem leta 1990 iskazali interes za izdelavo študij, predsedstvo pa je vladi tudi priporočilo, da priskrbi zagonska sredstva za ustanovitev inštituta107.. Kot je dobro znano, to leto kasni tudi razrez proračunskih sredstev za leto 1991, tako da tudi v času, ko se zima počasi poslavlja, ni jasno, kako bo razdeljen denar za raziskovanje, kulturo, izobraževanje.... Jasno pa je nekaj. Kljub zelo glasnemu vztrajanju Gibanja za kulturo miru in nenasilja ter pobudnikov za ustanovitev inštituta, je slovensko vodstvo zamudilo priložnost, da bi v jugoslovanski krizi sodelovalo s strokovno in podrobno izdelanim predlogom za miroljubno in nenasilno razreševanje zapleta. Pobuda za izdelavo mirovne opcije ***Dokument, ki naj bi ga v ta namen država izdelala, ter v diplomatski torbi nosila na pogajanja, naj bi se imenoval Slovenska mirovna opcija. Predsedstvu R Slovenije je bilo že 13. julija 1990 predlagano, da imenuje strokovno telo, ki bo pripravilo projekt za pogovore z mednarodno skupnostjo in z ostalimi deli Jugoslavije o miroljubnem razpletu krize.. V projektu naj bi razdelali tako možnosti vzpostavljanja mirovnega območja na ozemlju Slovenije in na obmejnih pasovih, kot načrt pogajanj in pogovorov ter konzultacij o vzpostavljanju takega območja s predsedstvom SFRJ, s predstavniki posameznih republik, z vladami sosednjih dežel, z nevladnimi in medvladnimi organizacijami (OZN, KEVS). Obenem naj bi se izdelalo načrt dogovarjanj z drugimi republikami inširšo mednarodno skupnostjo o politiki miru in dialoškega reševanja konfliktov.108 Predsedstvu republike pa je bilo tudi neposredno predlagano, da podpre unilateralno opredelitev Slovenije za uporabo nenasilnih in demokratičnih metod pri pridobivanju samostojnosti države. Hkrati je bilo predlagano, da se izdela načrt dejavnosti za krepitev zaupanja v Jugoslaviji, ter da se izdela predloge za posamezna republiška vodstva v smislu bilateralnih sporazumov o nevmešavanju in odrekanju vsakršnih nasilnih intervencij na ozemljih drugih republik.109. Predsedstvo je pobudo v celoti podprlo in vladi priporočilo, da zanjo zagotovi sredstva. Vlada je obravnavala možnost izdelave Slovenske mirovne opcije samo na koordinaciji 29. oktobra 1990. Koordinacijska komisija je takrat ugotovila "da se izvršni svet Skupščine R Slovenije pogosto soočaz 106Elaborat za ustanovitev mirovnega inštituta, 12. junij 1990. Prvo poglavje s predstavitvijo in utemeljitvijo ustanavljanja ijnštituta je v celoti v prilogi. 107Dopis IS R Slovenije z dne 6. novembra 1990 in dopis predsedstva R Slovenije z dne 21.12. 1990. 108Iz pismene diskusija na točke dnevnega reda 2. seje Sveta predsedstvza republike Slovenije za ljudsko obrambo, 13. julija 1990, Marko Hren. Pisno podana diskusija je bila priložena zapisniku seje. 109Predloge je na seji predsedstva R Slovenije, 6. novembra 1990 podal Marko Hren. Članom predsedstva je bilo priloženo gradivo z naslovom Slovenska mirovna opcija. Gradivom je v celoti objavljeno v prilogi. vprašanji miru in jih sproti razrešuje pri svojem tekočem delu. ... zaradi omejenih proračunskih sredstev pa v letu 1990 študije ni moč naročiti".110 Ni odveč (ponovno) poudariti, da je celotni projekt zasnovalo Gibanje za kulturo miru in nenasilja, ter že pripravilo tudi predloge za vključitev mednarodnih strokovnjakov pri izdelavo predlogov. Gibanje je bilo tudi pripravljeno prevzeti dober del organizacijskega dela in je z vrsto strokovnjakov že vzpostavilo stike in dogovore o sodelovanju. V prepričanju, da bo mlada državna oblast ponujeni projekt tudi izpeljala, je Gibanje nekatere strokovnjake v Ljubljano povabilo kar na lastno pest. Mirovno opcijo bi bilo namreč potrebno izdelati najkasneje do januarja 1991, do časa namreč, ko so se povsod po Jugoslaviji na mesta postavila nova republiška vodstva. Izvzeti je treba samo obisk Dr. Julia Quana, direktorja programa za nenasilno razreševanje konfliktov pri univerzi ZN za mir iz Kosta Rike, ki je po vztrajanju in prepričevanju, v Slovenijo vendarle dopotoval na povabilo predsednika in na stroške protokola, s člani predsedstva republike in nekaterimi predstavniki vladnih resorjev pa je opravil tudi daljši pogovor.111 al je ostal obisk dr. Quana edini v vrsti načrtovanih obiskov mednarodnih strokovnjakov, ki naj bi pomagali izdelati načrt miroljubnega razreševanja krize v Jugoslaviji. LSD ***Na pobudo članov Gibanja za kulturo miru in nenasilja je bila pri izvršnem svetu skupščine mesta Ljubljana ustanovljena Ljubljanska skupina za demilitarizacijo.. Program skupine predvideva aplikacijo Nadstrankarske pobude za demilitarizacijo Slovenije v Ljubljani. V letu 1991 naj bi skupina izvedla več projektov. Tako naj bi na primer proučila možnost uvajanja oblik mirovne politike v Ljubljani (organiziranje posvetov, predavanju, delavnic, krepitev dialoga z nasprotniki mirovnih pobud itd.). Skupina naj bi tudi pomagala zagotoviti pogoje za delovanje mirovnih organizacij, konkretno na primer Mirovnega inštituta v Ljubljani. Organom mesta naj bi skupina dajala pobude v zvezi s konverzijo vojaških objektov v civilne namene. Skupino zanima tudi preoblikovanje obrambnega usposabljanja v vzgojo za mir in nenasilje. Prav tako naj bi ugotavljala možnosti za izvajanje ugovora vesti in civilne službe ter skrbela za seznanjanje nabornikov o njihovih topoglednih pravicah. S svojim delovanjem naj bi skupina seznanjala tako politične odločevalce kot širšo javnost. Preden pa bo skupina začela delovati, mora urediti svoj formalni status in si zagotoviti potrebna finančna sredstva. Mreža za Metelkovo ****Odpravljanje vojske je, kot že rečeno v uvodu, stvar kulture. Predno se ideja izrazi na politični način, se je gotovo že izrazila v risbi, pesmi, plesu, molitvi ali literarni besedi. In med avtorji, ki se na ta način izražajo, je tudi iskati gnezdo začetne podpore in animacije zamisli, ki kasneje lahko postane tudi politični projekt. Ljudi,ki imajo jasne predstave o nasilju, vojski, miru, državi, manipulacijah in ostalem, kar se tiče naslovne teme, je bržkone največ ravno med tistimi, ki se ukvarjajo s kulturo in umetnostjo. Postavlja se samo eno 110Dopis IS R Slovenije Gibanju za kulturo miru in nenasilja z dne 6. novembra 1990. 111Zapis pogovora dr. Julia Quana s predsednikom Milanom Kučanom in drugimi predstavniki republiških organov v predsedstvu R Slovenije je v prilogi / izvleček. vprašanje, na kašen način odpreti možnost za artikulacijo takega razmišljanja na najrazličnejše izrazne načine in z najrazličnejšimi mediji, ter, na kakšen način povezati te artikulacije v nekaj, kar bo zaznavno kot entiteta, kot bitje, kot Hiša. Eden od poizkusov take povezave je projekt Mreža za Metelkovo. Kulturni, socialni, socializacijski, zabavni, umetniški, izobraževalni, urbanizacijski, demilitarizacijski ... projekt za Ljubljano. Ideja je prišla ponovno iz vrst Gibanja za kulturo miru in nenasilja, se okrepila najprej v druščini Novih družbenih gibanj in v ŠKUC, ter nato navdušila še dober del Ljubljanske scene. Ideja je preprosta, s samoiniciativo, kreativnostjo in ustvarjalnostjo pregnati vojaškost, sovraštvo in sivozeleni dolgčas -z kulturo in akcijo napolniti mesto, z mestom zadovoljiti tiste, ki imajo kaj ponuditi, z življenjem zapolniti paralizirani in ograjeni tampon sredi jedra Ljubljane. Demilitarizacija (kasarna na Metelkovi služi kot vojaška komanda za Slovenijo) je s projektom Mreže za Metelkovo postala povsem ozaveščeni del niti, ki povezuje ljubljansko kulturno in družbeno sceno. Po tem, ko se je Mreža za Metelkovo prvič predstavila javnosti septembra 1990 112, je doživela ustanovno skupščino 22. decembra istega leta. V celotni obed demilitarizacije Mreža za Metelkovo prinaša okusa in začimb. Slovenija je v Evropi Gibanje za kulturo miru in nenasilja je z navdušenjem spremljalo in slovensko javnost tudi obveščalo o ukinjanju vojske v Švici. Ob kampanji gibanja GSoA (Gruppe Schweiz Ohne Armee), se je spletlo na mednarodni ravni še marsikaj, med drugim mednarodna koordinacija za Evropo brez vojske, Evropski forum za neposredno demokracijo in Mednarodna delovna skupina za družbeno varnost. Gibanje za kulturo miru in nenasilja aktivno sodeluje v vseh naštetih omrežjih. S pomočjo avstrijskega gibanja Austria Ohne Heer, je bilo 1. in 2. decembra v Celovcu srečanje Zaupanje namesto strahu. Prisotni so bili avstrijski, madžarski in italianski mirovniki, ter vrsta skupin iz Slovenije. Ob tej priložnosti je izšla tudi posebna številka glasila mirovnih gibanj regije Alpe Adria, ki v nemškem jeziku predstavlja projekt Slovenija brez vojske, udeleženci srečanja pa so so s tem v zvezi sprejeli tudi skupno deklaracijo v podporo prizadevanjem za Slovenijo brez vojske 113 Ustava republike Slovenije in Deklaracija za mir ****Poleg naštetih družbenih, kulturnih, raziskovalnih in mednarodnih komunikacijskih dejavnosti, se ena od vidnejših dejavnosti za Slovenijo brez vojske gotovo tiče oblikovanja nove slovenske ustave. Gibanje za kulturo miru in nenasilja je že ob prvi predstavitvi pobude jeseni 1989 predlagalo tudi ustavno formulacijo, ki naj bi opredeljevala mirovno politiko Slovenije in njen status cone brez vojske. V osnutku slovenske ustave je ta dilema predstavljena 112Osnovne teze ob ustanovitvi Mreže za Metelkovo so predstavljene v prvi številki Mzini, glasila Mreže in sicer v besedilih Pavleta Gantarja, Marka Hrena in Bratka Bibiča-Faninger. Ta tri besedila iz prve številke Mzina objavljamo v celoti v prilogi. 113Resolucija, ki so jo sprejeli udeleženci srečanja, je v celoti prilogi. v dveh variantah -Slovenija ima lastno vojsko, ali pa Slovenija nima vojske.114 Gibanje za kulturo miru in nenasilja se je na moč trudilo, da bi ob ustavni dilemi vkup stopili vsi, ki se zavzemajo za Slovenijo brez vojske in to je z oblikovanjem Deklaracije za mir tudi uspelo. 5.1.5 Predlog izhodišč za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti, april 1991 Marko Hren Gibanje za kulturo miru in nenasilja Pisna diskusija za dnevni red 5. seje sveta za ljudsko obrambo, pri PREDSEDSTVU R SLOVENIJE Ljubljana12. 4.1991. Ad.1. Predlog izhodišč za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti R Slovenije (Predsedstvo) Ad 2. Delovni osnutek zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije (RSLO 91), Beroč predlog izhodišč za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti R Slovenije, se po prvih straneh vzbuja občutek, podoben tistemu ob branju okrožnic jugoslovanskega generalštaba iz povojnih let.. Pa vendar je to dokument, ki ga pripravlja sedanje predsedstvo R Slovenije. Isto predsedstvo, katerega štirje člani so pred dnevi podpisali deklaracijo za mir. Zaključek, ki se po dolgi uverturi ogroženosti iz vseh strani in odznotraj izpelje v omenjenem dokumentu je, da naj se v Sloveniji zasnuje varnostni sistem v izhodišču na: statusu oborožene nevtralnosti. Tudi formulacija, ki je v nekaj vrsticah vrinjena na četrti strani (po naštevanju ogroženosti in pred operacionaliziranjem oboroženih sil in sistema zaščite in reševanja) in ki se glasi "Pri tem pa mora izhajati iz najširše zasnovane varnosti, ki temelji na zagotavljanju univerzalne varnosti in demilitarizaciji kot edinem mehanizmu, s katerim je mogočev doglednem času preseči. dosedanji prevladujoči način zagotavljanja varnosti z vojaškimi sredstvi.", izzveni v takem kontekstu kot prazna in abstraktna demagogija, v običajnem žargonu, češ, vsi smo za mir. Kot vemo, je bila tudi Jugoslavija sila miroljubna država, kot smo večkrat slišali, je bila cela Jugoslavija eno samo mirovno gibanje in večkrat so nam (mirovnikom) očitali, da zato ne potrebujemo nobenih posebnih mirovnikov. Ob branju zastavljenega koncepta tega predsedstva si ne morem pomagati, da mi misli ne uhajajo na stare čase državne demagogije. Ob dejstvu, da je večina članov predsedstva in velik del slovenske javnosti, podpisala mirovno deklaracijo smo lahko več kot presenečeni nad ignoranco avtorjev osnutka, ki ob zapisani misli "...temelji na zagotavljanju univerzalne varnosti in demilitarizacije kot edinem mehanizmu..." ne operacionalizira enega samega koraka, ki bi vodil v tej smeri. Obenem je moč verjeti, da so avtorji napravili ta dokument na podlagi delovnega osnutka zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije (RSLO 91), ne da se pa prepoznati elementov, ki naj bi jih avtorji upoštevali na podlagi Stališč 114Osnutek ustave republike Slovenije, Poročevalec Skupščine R Slovenije, Ljubljana 19.10.1990, člen 119. in 120 z varianto. Sveta Predsedstva Republike Slovenije za ljudsko obrambo in rezultatov raziskav o nacionalni varnosti Republike Slovenije. Zlasti v razpravah na svetu za LO smo večkrat poudarili, da je potrebno logiko razmišljanja o varnosti povsem obrniti, podpisi štirih članov predsedstva in večih članov Sveta na Deklaracijo za mir pa so to samo še potrdili. Največja nevarnost, pred katero je posvariti in jo v sebi skrivata dokumenta pa je, da nakazujeta dvoje največjih nevarnosti za Slovenijo: socialne konflikte in JLA. Obe nevarnosti sta notranje narave. Ena zahteva poseben tretma (socialni konflikti), katerega se študija niti dotakne ne, drugi spet zahteva poseben tretma, saj je nevarnost JLA nevarnost v prehodnem obdobju do ureditve razmerij Slovenije z Jugoslavijo. Ustanavljanje slovenske vojske v taki obliki, kot jo predvideva predlagatelj, oba konflikta (dolgoročno pa zlasti prvega) celo zaostruje. Zato predlagam: -da se oba dokumenta: delovni osnutek zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije (RSLO 91) in Predlog izhodišč za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti R Slovenije (Predsedstvo R Slovenije 91) povsem redigirata in sicer tako da se -izhaja iz principa nenasilnega in dialoškega razreševanja konfliktov, zlasti pa za razreševanje konfliktov v zgodnji fazi njihovega nastajanja (v fazi problema) tako na ravni mednacionalnih in meddržavnih odnosov, kot na ravni notranje družbene dinamike -da se pri tem največjo pozornost posveti dolgoročnemu saniranju gospodarstva, ki naj prepreči socialne konflikte ter kratkoročnemu vlaganju v miroljubno razreševanje današnje krize -v izhodišču varnostnega sistema zasnujemo sistem za jačanje družbenih plasti v smislu zdrave in močne populacije, za primere problemov in konfliktov pa predvidimo mehanizme in instituicije za nenasilno razreševanje konfliktov -da v principu ustvarjamo take strukture in naravnanosti, ki gradijo pogoje za demilitarizacijo. Predlagam, da vsebuje redigirani dokument Ad. 1. tri zaključene sklope: -uvod, ki naj opredeljuje strateško in razvojno usmeritev varnostnega sistema, -prvi del, ki naj operacionalizira korake za vzpostavitev aktivne in globalne mirovne politike in univerzalnega koncepta varnosti -drugi del ki naj operacionalizira potrebne korake za umirjanje obstoječih konfliktov in kriz ter tiste dejavnosti, ki bodo služile kot obramba v skrajni sili, oziroma v primeru oboroženih agresij. Pojasnilo: Predsedstvu republike Slovenije predlagam, da v svojih izhodiščih za oblikovanje zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije na prvem mestu in v uvodu navede elemente iz Deklaracije za mir, ter jih opremi z odstavkom na 4 strani predvidenega osnutka izhodišč, ki se glasi "Izhajati mora iz najširše zasnovane varnosti, ki temelji na zagotavljanju univverzalne varnosti in demilitarizaciji, kot edinem mehanizmu, s katerim je mogoče v doglednem času preseči dosedanji prevladujoči način zagotavljanja varnosti z vojaškimi sredstvi. Republika Slovenija bi morala v ta namen razglasiti trajno nevtralno politiko, ki bi jo uresničevala na načelih enakopravnega sodelovanja držav in narodov ter aktivne mirovne politike in nenasilnega razreševanja sporov. To pomeni bistveno zmanjšanje sedanjih oboroženih sil, zmanjšanje stroškov za obrambo in demilitarizacijo kot končni cilj te politike." Predlagam, da takemu uvodu, ki nakazuje strateško in dolgoročno razvojno orientacijo varnostnega sistema sledi operacionalizacija sistema aktivne varnostne mirovne politike. Elemente za aktivno mirovno politiko se temu zapisu prida v posebni prilogi, v kolikor se bo svet strinjal z predlogom za redigiranje. V drugem delu naj sledijo ugotovitve in predvidevanja sedanjih objektivnih elementov ogrožanja posebej še v prehodnem obdobju do pridobitve suverenosti, definiranja odnosov v Jugoslaviji in umika JLA. Pri tem naj bo predočena analiza konkretnih in najbolj verjetnih virov ogrožanja, ki se jih predvideva, ter se predvidi predvsem postopke zoper te, najbolj verjetne scenarije. Pogrešam omembo in razčlembo po mojem mnenju najbolj verjetnega scenarija jugoslovanske prihodnosti -ne glede na politični ustroj v prihodnosti, bo problem Plitvic in krajine ostal nerešen. Vsaj nekaj mesecev se bo napetost iz večih razlogov samo še zaostrovala. Jugoslavijo čaka bolj kot drugi črni scenariji, scenarij dolgotrajnih lokalnih nacionalnih in medreligioznih konfliktov (sindrom Severne Irske) in terorizma, zlasti na polih srbi-albanci na Kosovu in srbi-hrvatje v kninski regiji. Oboje konfliktov generira oborožene samoorganizirane grupacije, ki jih bodo podpirale skrajno desničarske stranke v posameznih republikah (podobno kot Hari Batasuna v Euskadi). Sledilo bo dolgo obdobje vzdrževanja napetosti in trenja z občasnimi terorističnimi aktivnostmi, ki se bodo najverjetneje razširile tudi na Slovenijo (predvsem na hrvaška predstavništva v tej republiki). Neprestane napetosti bodo vspodbudile valove beguncev in emigrantov, militarizacija vseh območij v jugoslaviji pa bo vodila v še večjo ekonomsko krizo in v desničarsko politiko v vseh republikah. Tega (bržkone najbolj verjetnega) aspekta se omenjene študije sploh ne dotikajo. Predvsem pa je nedopustno, da se konstituira slovenska armada brez razgrajevanja možnosti za Slovenijo brez vojske. In dokument, ki ga obravnavamo, konstituira armado z nepredvidljivimi posledicami -ne definira obsega vojaških izobraževalnih ustanov, prav smešno se dotakne aviacije in mornarice z naravnost porogljivim stavkom "Letalstvo sestavlja skupina helikopterjev in skupina drugih letal, mornarico pa skupina oboroženih ladij." kot da se avtorji ne bi zavedali, da vzpostavitev mornarice in letalstva pomeni izjemna sredstva. Kaj to pomeni skupina letal? Eno letalo, dvoje, deset? Miljon dolarjev, dva, deset? Ravno tako je navedena povsem iluzorna in samomorilska trditev, da se bo vzpostavljalo samo toliko vojaške industrije, kot jo potrebuje domači trg. Le komu ni jasno, da vojaška industrija potrebuje, tako v razvojnem smislu kot v proizvodnjem, mednarodno tržišče., ali pa ni moč razviti ustrezne kvalitete. Ad. Zasnova koncepta nacionalne varnosti Republike Slovenije Delovni osnutek pod tem naslovom, ki ga je izdelal Center za strateške študije pri republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo najprej govori o lastnostih morebitnih agresorjev in načinih agresije. Nato omenja pomen družbene in politične moči, kot temeljih moči države, vendar le v funkciji podpore oboroženi moči, in o varnostno vojaških vidikih v primeru agresije, V zvezi z zunanjo politiko dokument predvideva članstvo v evropskih in drugih mednarodnih strukturah ter dejstvo, da je treba razvijati dobre odnose. "Zaželjeni sistem varnosti R Slovenije naj bi temeljil na slovenski vojaškoobrambni tradiciji in na vrednotah sodobne slovenske družbe", pravijo avtorji, nakar navajajo primere iz borbene slovenske zgodovine, od kmečkih puntov do NOB. Varnostni sistem naj torej logično izhaja iz občutka ogroženosti in naj temelji na borbenem duhu. Orientacija tako utemeljenega varnostnega sistema je izrazito pasivna -reakcijska. Sledi logiki, ki najprej predpostavi, da bo prišlo do konflikta in nato predvidi, da bo konflikt prerasel v krizo in ta v oboroženo agresijo. Vse, s čimer se tak (reakcijski) varnostni sistem ukvarja je reakcija na krizo, ki eskalira v nasilje. Za razliko od takega, reakcijskega modela, se akcijski model pristopa do konfliktov spusti dve ravni niže po lestvici razvoja konfliktov in sicer do problemov in še dlje, do potreb. Nezadovoljene potrebe generirajo probleme, problemi, za katere ne najdemo rešitev, proizvajajo konflikte in konflikti,. ki se jih ne rešuje pozorno in dovolj zgodaj, prerastejo v krizo. Zastavljeni varnostni koncept za republiko Slovenijo se v prvi vrsti pripravlja na krizo, ne rešuje pa problemov, še manj se dotika potreb. Aktivni priostop k varnosti temelji na prvinah kooperativnosti, prijaznosti do drugih narodov, sposobnosti za dialog, strpnosti, pripoznavanju kulturne pestrosti in različnosti itd. Če se v obravnavani študiji neoboroženo upiranje agresiji postavlja zgolj v funkciji komplementarnosti oboroženemu in če je njeno "temeljno vodilo, da se obramba ne more izvajati zgolj z oboroženim bojem", potem to kaže na podcenljiv odnos do civilnega odpora, metod državljanske neposlušnosti, nesodelovanja z agresorjem, nenasilnih tehnik upiranja itd. Neoborožene tehnike se razume zgolj v funkciji potrebnega dopolnila oboroženemu boju in ne kot vredno in civilizacijsko sredstvo in humano državljansko držo. .Na nekem mestu se zato pojavi tudi lapsus , ko se povsem brez osnove enači neoboroženo z nenasilnim pri čemer je jasno, da v kolikor neoboroženi boj avtorji razumejo kot komplement oboroženemu, oba skupaj lahko predstavljata kvečemu bolj ali manj nasilno unijo, nikakor pa ne nenasilne. . V poglavju o civilni obrambi študija še enkrat omeni med najpomembnejšimi nalogami tudi: "mirovne pobude in nenasilno obrambo", ter " aktivno vključevanje v meddržavno in medrepubliško sodelovanje s pozicij miru, dobrososedskega sodelovanja in stalnega zbliževanja na enakopravnih osnovah z vsemi civilizacijsko in kulturno sorodnimi narodi". To pa je v zvezi z mirovno politiko na 130 straneh študije o konceptu nacionalne varnosti tudi vse kar se tiče mirovne politike. Pri tem se o njej govori povsem abstraktno, brez konkretnih predlogov, o oboroženem konceptu pa se govori v podrobnosti izpeljave.. To je skratka vojaška študija, ki govori o vojaški obrambi države, ne operacionalizira pa ničesar v zvezi z mirovno politiko. V takem konceptu nacionalne varnosti ni niti ene besede o raziskovalnem delu v zvezi s konflikti, ni ene besede o sistemih za reševanje konfliktov v zgodnji fazi njihovega nastajanja, ne o ukrepih za krepitev zaupanja z narodi, s katerimi so težave, ne o izobraževanju za mir, ne o krepitvi populacijske substance, civilne družbe itd.. Pri vsem tem ostaja še načelni pomislek v zvezi s sodelovanjem z drugimi narodi, ki se veže na dilemo o mevtralnosti in tako razvpitim vključevanjem v Evropo. Narodi s katerimi ima (bo imela) konflikte so bržkone ravno narodi, ki jih ne bi mogli šteti med civilizacijsko in kulturno sorodne a ravno zato je z njimi v kontekstu mirovne politike toliko več dela. Več ko je konfliktov več pozornosti in sodleovanja je potrebno. Politika nevtralnosti pomeni uravnotežene in enakovredne odnose do vseh partnerjev in izključuje večjo navezanost na enega od njih. Predlagani dokument je skratka študija pasivnega varnostno-obrambnega koncepta, ne razdeluje pa aktivnega pristopa k preprečevanju kriz in reševanju problemov. Razmišljanje o demilitarizaciji je brezpredmetno brez razmišljanja o izgradnji sistema in inštitucij za izvajanje globalne politike miru in nenasilnega razreševanja konfliktov. Govorci sekretariata za ljudsko obrambo so na večih mestih poudarili, da si država ne more privoščiti nobenih novih inštitucij, a to poudarjajo samo kadar gre za inštitucije miru. Ko gre za inštitucije vojne (vojaški inštituti, akademije, šolski centri, novi oddelki vojske) pa so razsipni in radodarni. Avtorji zasnove nacionalnega varnostnega sistema razmišljajo o vojaškem bojevanju in ne o razreševanju konfliktov, zato je razumljivo, da ne vidjo pogojev za demilitarizacijo. Zasnova koncepta nacionalne varnosti je zato potrebna korenitih sprememb predvsem ob dejstvu, da se dobršen del politične in javnomnenjske moči nagiba k mirovnemu konceptu, oziroma konceptu konkretnih korakov k demilitarizaciji. Na osnovi parametrov, ki jih narekuje krizni čas osamosvajanja, je nesmiselno zasnovati dolgoročni koncept varnosti. Dokument, ki smo ga dobili na mizo, lahko služi kvečemu kot gradivo za pripravo enega dela varnostnega koncepta in sicer tistega poglavja, ki govori o dejavnostih, ki so potrebne, ko dejavnosti iz prvih poglavij (poglavja o aktivni politiki miru in univerzalne varnosti) ne rodijo sadov. Ljubljana 12.4. 1991 5.1.6 Discourse on democracy and xenophobia 5. June 1991 By Marko Hren* This paper has been written as a reflection after a challenging set of questions concerning the role of NGO's in the democratization of East European Countries, the role of the NGO's now and the role of the processes in East Europe for the relations North-South. It is indeed a relevant mixture of questions specially for somebody living most of his/her time in Yugoslavia, a space, which is geographically, economically, politically and culturally between the East and the West, the North and the South, the Reach and the Poor. Namely, Yugoslavia embodies all diversities of different worlds mentioned above plus the multiplicity of religions and nationalities present in the area. Organized civil society In the 80ies, people in Eastern Europe did not speak of NGO's but of civil society. There was totalitarian and detached government with nomenclatural and everything else was society in opposition. There was no non-governmental organization. There was opposition in the underground. It was organized, but not as non-governmental organization, but as opposition, as grass-roots initiatives, as cultural groups (like Orange theater in Poland), as movements (Wolnošč i Pokoj, Polland), discussion groups (Dialogue group, Hungary), reconciliation initiatives (Moscow Trust Group), Human Rights Movement (Charta 77, Czechoslovakia) etc. These groups did not have structural place in a real sense of the word. Their action was not led by strategies, by planning and by clear vision, their goal was not constructive but destructive, their motivation was not creativity but liberation, their form was not solid but fluid, they were less visible and more present in the air, their role was more symbolic than concrete. In this sense, the civil society was organized without a structure, if the structure is defined by a solid form, organization, strategies, role and process-vision. Besides, only very little part of civil society was organized in certain way, and most of the society was led or oppressed. The events in late 80-ies led to disintegration on all levels -geographically, politically, and culturally. Eastern Europe can not be observed any more as one pot, as one complexity, but can and must be observed as a set of diversities. This is at the same time the main achievement of the so-called "democratization". We can no more speak about Eastern Europe. We can and we have to reflect about Lithuania, Czechoslovakia, Romania, Croatia, Macedonia etc. The disintegration alone does not yet mean that we can talk about democratization. If we name by democratization equally the evolution of events in Slovenia and in Romania, than we did not really contribute to bigger understanding of what is happening. On contrary, we contribute to glamorous thought pattern that " :Eastern Europe" is democratized. It is to be aware, that we can unfortunately not speak about democratization in most of the parts of the former East Europe. And even more important is to highlight, that democratization (if any) does not yet mean, that the society is any better off than it was before. In one year of democracy in Yugoslavia (again "democracy in the republic of Slovenia is something completely different from democracy in the republic of Monte Negro) there were more victims, more suffering, more economic disasters, more fear, more heatrice, more tension and more militarization than in for decades of communist totalitarian regime. This is not meant as a nostalgic thought recalling good old times of socialism, but as a vorning pointing to the dangerous of biasing image about the processes in East-European countries. The main driving force of people in East European Societies was a clearly defined goal of majority of the people -to withdraw the monopoly of the communist party and to achieve the democracy. This was ideological goal and did not deal with structures, visions, concrete solutions to the problems etc. We requested The Change. Society was relatively united in demands for human rights and democracy. After the disintegration process, people do not have any common denominator any more. Democracy manifested in diversity of interests, while simultaneously, there are no structures developed yet, to articulate, discuss, negotiate and decide about the solutions on the basis of the different interests. The process of articulation and of decision making in new democracies is similar to the walking of a one year old child it is as amusing as can be and as dangerous as a hell. There are many mistakes, many failours many comic situations and many tears. Society is secularized. The little part of organized society (former opposition) came to power and the unorganized society remained unorganized as it was before. It feels represented in the decision making which is the biggest illusion that can be repeated after the experiment of socialism. People can not be represented in decision making structularily from above, People can only represent themselves from bellow. They have to build their own structures with which they articulate their interests, define their positions, lobby and disseminate them and struggle for their recognition, transmission and manifestation. Civil Society in former East Europe is in this regards even weaker than it was before. It only gained a momentum in which it can organize and establish its structures. NGO's play a genuine role in such a process, if only people would grasp the awareness of the necessity to self-organize independently from the state. The most "democratic" former East European state is said to be Czechoslovakia, thanks to the appearance of Mr. Havel, and maybe this is a reason why a number of Czechs are proving their largely biased conviction about the by-definition positive nature of the achievements of the "revolution" as they usually call the events in 1989 which in many reflections are said to have brought a real revitalization of society. There is a great dangerous of non-critical approach, blind trust and the worth -apathy and passiveness of the people. Magnetized to the Rich... Without revitalizing the structures of civil society, there is no progress to be expected and societies will remain hanging (depending) on the West. It is fantastic how all former East European societies have turned towards the Rich. Not only for a help, but mainly for identity. Yes, everybody wants to be Rich, but seldom people ask themselves, what Rich mean. Rich is very relative term if we ponder on it from a global perspective. Slovenia, the country where the author lives, is a wonderful case to use it as an example. In the authors view, Slovenians belong to the Rich, according to all standards (literacy, mortality range, health and social security, unemployment, GNP etc.). But again, Slovenians are deciding to secede from Yugoslavia with one principal motivation -to be able to join Rich and to become more Rich. ... turning away from the poor In other word it means to get rid of the poor. The very outspoken thought pattern in Slovenia nowadays is, that Slovenia should as soon as possible get rid of the south. It is not only meant as a cultural, national and political liberation or as an exercise of the right for self-determination. It means much more. It means a revealing of the xenophobic, elitists and nation-centric motivations which dictate the cutting of all links to the South, to the Poor, to the world of colours. This is revealing of rasist feelings and in this sense this is contributing to new divisions in the world, which will replace the old division symbolized by the iron curtain. East-european societies have been too busy with themselves and too much isolated from the outer world, to reflect on the North-South issue before. Now they are too much occupied with joining the Rich to be able to reflect their own position between the poor and the rich, and even less capable to understand the disharmony between the two. Even less they develop abilities to overcome the existing division. Yugoslavia is in this regards a relatively special case, since it embodies the North South issue within itself. It is therefore not necessary for us to make a big effort to think globally in order to grasp the understanding of the North-South issue. It is enough to observe the rules of mass-thought patterns within the societies in Yugoslavia. The division between the Rich and the Poor is therefore becoming stronger. Step by step particular states of former Eastern Europe will somehow join the Rich, by selling the property and the neutrality (Czechoslovakia joining the Gulf Coalition, Hungary linking with multinationals, East Germany joining the West). The xenophobia concerning the South will become stronger when the waves of emigration from the third world will reach to the former East European countries and to Yugoslavia. In Slovenia, we already experienced it during the first days of the Gulf war when emigrants from the Arabic world have been very decisively denied the right to enter the country, regardless the fact that they needed no visa for Yugoslavia. The role of NGO's in the countries we here talk about is therefore immense. First, they have to come into being and for this, we have to make an effort to point to the necessity of their existence. Second, NGO's should define policies in particular areas (emigration, human rights, North-South relations, reconciliation, peace policy, environment etc.) since the states are at the moment dealing with big issues mainly; taking the case of Slovenia again, where most of the attention of the government is towards the project of independency of SLovenia, including the building up of the Slovenian national military, while at the same time economy, environment, morality, social and cultural security are in a collapse. NGO's have besides that another big role in moderation of the the one-sided attitudes of those who contribute in the power game. Political parties play big issues while NGO's insist on a struggle for important details and principles. Parties after "revolutions" dream about power to manifest some big visions, and people are keen to believe them. NGO's are there to overcome the glamour of the power holders and fighters for power and to make them realize important and vital particular peaces. Besides, NGO's do not need to be populistic, they can be cosmopolitanian. Instead of conclusion there is one thought the author would like to share. This thought is making him confussed whenever there is a discussion about the help of the West for East Europeans. First, there are societies in the World, which need help much more than certain societies in the former East Europe and Yugoslavia. It is evident, that the more Rich amongst the former East Europeans are the more loud in requesting to "profit" from the West. There are also NGO's who are keen to accept much financial help from the Rich. In the authors view, NGO's in Slovenia for example, should grow and feed themselves from the roots they are coming. Society in Slovenia is rich enough to grow NGO's and it should not play poorer than it is. This is to a larger or lesser degree true also for many other East European countries. Second. Turning for help to the rich means at the same time more cooperation with the rich (loosing neutrality). This is a law. And this means less cooperation with the Poor. And there comes a widening of the gap. Third. There is a help from the Rich needed specially for communications and for collaborative projects, but structures of the civil society should be developed as much as possible by grass roots resources. Otherwise it just wont work. In other words, it is not to create a partnership of more or less Rich, but it is to make an effort to reduce the consumers rate in the rich societies, to radically cut the exploitation of the environment, to share the knowledge, and to reduce dramatically the military expenditures, as an initial step towards the reconversion of the production for the civilian purposes and towards a nonviolent conflict resolution of the problems amongst the people on the Planet. It is not to make the Rich world bigger, but it is to make the Rich world poorer, which more precisely means to make Rich eat less resources and have less power over the affairs on the planet. *Marko Hren is a nonviolent activist, director of The Peace Institute in Ljubljana, researcher at the University of Ljubljana, Faculty of Fine Arts, founder of the Center for the Culture of Peace and Nonviolence in Ljubljana and member of the World Resisters International Council. Ljubljana, 5. Jun 1991 5.1.7 A story of the unique opportunity, June 1991 A Story of The Unique Opportunity The idea of Slovenia Without an Army was lunched in 1989 by The movement for the Culture of Peace and Nonviolence. The movement was of course strongly impressed and encouraged by these fantastic Swiss people, having a referendum on abolition of the army in Switzerland in November 1989 and reaching a hardly believable score of 35.6% of people for the abolition. During the autumn 1989 the idea of Slovenia Without an Army was fully adopted by Liberal Democratic Party, a year later by Green Party of Slovenia, and during this spring also by The Party of Democratic Reform, The Union of Social Democrats, The Party of Grey Panthers and partially by Slovene Socialist Party. The idea for Slovenia Without an Army is supported by more than 80 social groups joining Metelkova Network, the Network, of which the goal is to convert the many military barracks in urban cities for civilian use, mainly for cultural and social activities. The final touch of the campaign was initiated early this spring with the Declaration for peace, which was until now signed by more than 25000 people national-wide. Amongst first signatories of the declaration which we publish herein in a whole, were Dr. Janez Drnovšek, member of presidium of Yugoslavia, four members of Slovenian presidium, Mr. Milan Kučan, Dr. Dušan Plut, Mr. Ciril Zlobec and Mr. Matjaž Kmecl, several ministers of Slovenian government and hundreds of well known figures of several professions and interests. This is an identity card of the initiative in a nutshell. The question that is asked most often by domestic and international public is, if Slovenia could afford abolition of the army in this times of crisis accompanying the process of independence. How can idea of abolition of the army grow in the atmosphere of tension? Is non-armed option possible in the case of Slovenian independence? What are the facts? 1.Slovenia decided on the plebiscite, December 1990 for independence and is performing it rapidly. The last event was Jun 26. when independence was formaly declared in Slovenia as well as in Croatia. 2.Yugoslav army still controls Slovenian land. Federal Government still controls a series of state functions. 3. As a part of official defence doctrine of Yugoslav total defence, Slovenia had developed a widely structured system of Territorial defence and is now upgrading it in direction of Slovene national military force. It is based on general conscription as compulsory attribute of male citizenship. 4.International politics does not support independence of particular republics in Yugoslavia. The idea of the peace movement was, for Slovenia to promote itself by offering to its neighbors a peace zone on its territory. The idea was, to execute all decisions in nonviolent way and in a spirit of consensus with Yugoslav partners. Slovenia has good grounds on which it could base such a strategy -a decade of civilian resistance and social struggle for democracy. It is hard to judge whether the federal institutions were more violent before than they are now. Democracy was won without any repressive force and once achieved, the state decided to defend it with military means. The fact is, that Slovene government did not decide to continue the process of self-determination with nonviolent means. A further and important fact is that the dialogue in Yugoslavia is hardly possible. Federal institutions do not work, federal presidency (at the same tame supreme commander of the Federal military) does not exist any more, there is no frame for the negotiations. The peace movement suggested several alternative ways for conflict resolution. But the government rejected them. Of course it did, everybody would say. But it was not so obvious for us here in Slovenia. We did grow hopes that the garniture which came into power from "our circles" would be much more brave and decisive and would draw a different line, based on tradition of nonviolent social struggle throughout 80ies. But this did unfortunately not happen. The peace movement and all political groups, who joined the idea had made a lot to draw the line of the government in the direction of qualities described above, but were not successful. The biggest opportunity was missed by The Green Party of Slovenia, which is a part of the Governmental coalition. They had a chance to block the appearance of the Slovenian Army, but their parliamentarians did not use the chance. They rather voted for repressive measures. The Greens in Slovenia had unique chance to play a decisive role during the process of initiation of the state. But they got lost in uniformity of governing coalition. The opportunity to abolish the army with a political decision is gone for a time. And so is lost the opportunity for Slovenia to promote itself with the qualities of demilitarization, democracy and human rights. And so is lost the opportunity for Slovenia to contribute a large share of peaceful input into the solution of Yugoslav crisis. On contrary, military lobby is constituted in Slovenia, military mentality is built after the idea of the honorable Slovenian soldier was lunched and promoted, the conflict with Yugoslavia remained unsolved and creates stress and crisis each now and then, and finally, Slovenia promotes its independence by showing muscles, uniforms and new border check points (with the republic of Croatia). The result is (and will perpetuate) in more military mentality, in more violence on streets and in violent nationalism which penetrated in the character of Slovenians. Slovenians are becoming more and more close minded, racist and violent. The peace movement did its best to change the course. It was of the opinion, that strict loyalty to the idea of nonviolent struggle would enable Slovenia to satisfy its goals. Slovenian government did not buy the idea regardless the fact, that quite some friends from the democratic opposition came into most crucial power positions (inner minister, Mr. Bavčar, was a head of Comittee for the Protection of Human Rights, defence minister, Mr. Janša, was collaborating with the Peace Movements throughout 80-ies, foreign minister, Mr. Rupel, was active in oppositional revue Nova Revija and in other intellectual and cultural movements, etc., all contributing to the publication of the peace movement, that you have been receiving throughout 80-ies Independent Voices from Slovenia). many of the measures Slovenian government decided for were passed on the basis of one-sided decision, and particularly the issue of the Slovenian army created lots of tension with the federal state. The peace movement was of the opinion that patience and strict insistence on democratic procedures and negotiations could lead to more peaceful results. The international politics did not help much the nonviolent conflict resolution. Its united reaction "that they (USA, EC, particular states) would not support the independence of particular republics in Yugoslavia, does not help much. International politics did once again loose a chance, to request and assist the process of nonviolent conflict resolution and negotiation. It did not sufficiently offer the services, offices and knowledge for such process and it did not use its powers for Yugoslav republics to sit and negotiate. International politics did fail again. It issued its position instead of giving its assistance into a process of negotiations. So, everybody actually failed again and the result will be bad. There will be a series of long-on-going low-intensity conflicts on the land of Yugoslavia (Serbs in Croatia, Albanians in Serbia.), manifesting in terrorism of Northern Ireland type and in large militarization of societies. The peace movement in Slovenia will insist on the abolition of the army in Slovenia, since it believes, that in this way, Slovenia could invest (time, energy, money) into social, political, environmental, cultural etc. sanation of military thinking and military hardware. But at the same time the peace movement is aware, that we will have to deal with much more day-to-day violence, both, state and subversive terrorism, racist nationalisms and reviving of patriarchal structures. This is the reason why we hurry building structures for work which is inevitably in front of us. Structures for peace in a scheme of the Active Global Peace Policy, which includes scientific centres (peace research), education programs (peace education), community organizing (movements), political lobby and relations to state diplomacy. Since the abolition of military (thinking and hardware) did unfortunately not become a domain of the official policy, the work will have to be done by people themselves. There is an option for direct democracy (referendum requested from bellow) in Slovenian constitution and we are getting ready to use this option and ask the people to abolish the army by themselves. By Marko Hren 5.1.8 Religion and responsabilities may 1991 Religion and Responsibilities Abstract Having the opportunity to live in a multireligious (Catholic, Orthodox, Muslim), multinational and multicultural society as Yugoslavia is, having a chance to observe diversities of the East and of the West, of the North and of the South, of the Rich and of the Poor, it is easier to articulate the most vital dualities of our life. Out of that it is possible to understand the nature and the role of particular religions in particular areas on the Planet and it is possible to conclude the immense role, that religions can play in all respects. Religion is understood here as the most vital potential of any human being, the energy and motivation which is driving people most strongly towards truth and towards unification with higher conscience. Religion is knowledge, and knowledge is immanent and transcendental. It is transferred to the people through different schools and these schools are institutionalized in churches. Nevertheless, universal religion, universal knowledge remains above all schools which can in the best case compete to complement each other and in the worth compete to win each other. Ability to respond to the call of vital problems of humanity, ability to release the ancient wisdom and knowledge of religious sages in a complementary way on the horizontal level (amongst religions themselves) and on the vertical level (complementing other fields of knowledge, i.e. sciences and arts), this ability is described here as a responsibility of religions. It is self-evident that religion, understood as a driving force towards knowledge (vidya), has entered all structures of human life. Being present in structures of education as well as in those of decision making, religions have immense responsibility to perform their role of "knowledge-giver" and should make their best to open the eyes of the humanity in the light of brotherhood, love, compassion, sharing and understanding of all peoples in the Earth. It is not to expect the reconciliation of humanity until religious teachers and leaders do reconcile. And it is not to expect the balancing of frustrated dualities on Earth until people are reconciled. Marko Hren Ljubljana, May 1991 Universal religion Since my early childhood I remember the atmosphere in the country Church that I used to visit every Sunday morning. It was an atmosphere governed by two different impressions, both very strong, both giving a clear but contradictory message. One was telling me: there is something divine here, and the other one: what a blackmail, what a show! My aunt was a nun and all my family was catholic in the traditional way. But a young boy of 15 could not see no Christian behavior in those people. Misunderstanding, without compassion, modesty, patience, but lots of quarrels, violence, permanent accusations, lack of love between parents etc.. And those people visiting the Church, they could not possibly be called Christians. How could one call him or her self a Christian, when he or she didn't show love and compassion at any single action of the day? Something was very wrong over there. I felt well on the chorus and always wanted to sit there, by the organ, away from all those people, as if they were not a part of the Church. This was the first "rencontre avec la dualité". Truth and glamour, intuition and reality. It took a decade to understand it better and it took a young boy to leave Christianity, and even to neglect it for a certain period. When I decided to choose the way of nonviolence and the rejection of standards of hyper-consumption, my father would use the name of Christ to call me with contempt. For me it sounded encouraging, eventhough it was meant "you are crazy and utopian". To become a good Christian was like a far reaching goal. When somebody would say to me "you are a really good Christian" that would be the highest award, I used to answer to the people, who asked me whether I was a Christian or not. To be a Christian, to belong to the family of Christ, to be a part of his body. All this for me was as demanding as nothing else. After turning away from Christianity, believing that something must be wrong in it, the path led me to the Hindu heritage, Satya Dharma, Vedas, Sutras, later to Buddhism, Jainism, Satya Graha, Confucius, Lao Tse, Taoism, then to even older scriptures and beliefs of ancient cultures like Egypt and Mesopotamia and to more recent theosophical sources and teachings of individual religious persons. Crossing the ages and continents it became clear to me that There have always and everywhere on the planet been people, who came to the awareness of the highest wisdom -that we are all reflections of the same spark of light, that we are all led by the same wheel of Cosmos, that we are all filled with the same air and with the same love. It became clear to me that there were people who had given teachings to others, for them to come to the same understanding of the laws of life. And it became clear to me, that religions are just different schools to obtain the same wisdom, like there are thousands of schools on the planet which in different languages and by different tools and methods teach people to read, calculate, sing, dance, create. I returned back to the Christianity and understood it with another brain and with another heart. I understood that those people, whom I thought before were not belonging to the church, were quite well belonging there -because it was their school. As one can not blame children for not being able to make a difficult calculation, one can not blame those people for not being good Christians. It is not to simply confirm the existing schools and it is not to simply justify the apathy and the unawareness (avidya) of people. Many things are wrong in the school and also many things are wrong with the people. Both should be improved, the religious teachings and the attitudes of people. Religious teachings are to be taken seriously. If one wants to be a merchant, one should not make mistakes in calculating. If one wants to be a Christian, one should not make mistakes like not loving people. To really get in touch with religion, one has to choose by him/her own self the path, and one has to make steps on his/her own. Religious schools should therefore encourage people to become seekers and not mere followers. Religions should empower people to maintain the right attitudes and the right action rather than keeping them in the orders of rituality and discipline. Universal religion Religion (re-ligare, to link again what was separated, to link the spirit with the matter, to link atman with jiva, Yin and Yang etc.) can only be universal. If we take all religions as schools and if we are aware that there are equally good schools to the school we are visiting elsewhere on the planet, we arrive to the first step allowing us mutual respect, recognition and understanding. Different schools, different religions develop knowledge (vidya) of particular nature. Human beings and human self at the same time being universal souls (atman) are forming a complex scheme and offer a large variety of expressions which are not easy to discover and understand. As there is a complexity of science and art, manifested in specific schools, so there is a complexity of religion, manifesting in specialized religious schools. If Christianity highlights the quality of Love, then Buddhism highlights the quality of Light, if Jains concentrate on Ahimsa (paramo dharma) then Tao concentrates on balancing dualities, when the qualities of Islam are Order, Power and Collective, the qualities of Satya Dharma are Individual and Devotion. Each religion, let it be mainstream or heretic, let it be massive or sectarian, central or marginal, any of the schools play their role, satisfying the needs of some of the people on their way to understanding their specific place on the planet Earth. Elaborating and developing the universal (ecumenical) understanding of religions should be the primarily goal of all religious teachers, priests, monks and prophets on the planet. Only then it will become clear, that religions in Asia complement the religions in Europe, like science complements arts. The manifest world can not escape dualities of the day and the night, of the father and the son, of the moon and the sun, of masculine and feminine. As the brain is divided into the left and into the right hemisphere, also the Earth is. And as the functions of the left brain is different from the function of the right brain, also the function of religions in different hepispheres do. With the understanding of different functions of different religions we can grow a better understanding of the functioning of humanity and we can balance gradually the polarities between the Eastern and the Western hemisphere of the Planet. As both brains (left and right) are equally important, one being responsible for science, analysis, order, will etc. and the other being responsible for arts, synthesis, freedom, love etc., also the tasks of people following different religions are complementary equally important. To acknowledge this, should be the task of every religious seeker. Nobody should suppress neither the left nor the right activity of the brain, as nobody should deny the role of the father or the role of the mother. We should stimulate and grow both and nobody should deny any religious wisdom, but acknowledge it and make it live. Male -Female The right brain activities are known as female (Yin) and the left brain activities as male (Yang). The recognition of both, male and female nature of a human being is of crucial importance for approaching any of the above mentioned duality pair. While Yang is impulsive, Yin is receptive. Any action of a human being should include both at the same time. Love and will, compassion and endorsement. If one side prevails, no balance and no peace can be expected. Like the lack of mother's energy in the childhood results in permanent frustration concerning the feminine nature of the personality, also the lack of the understanding of the qualities of civilizations, living in the opposite parts of the world, results in permanent frustration and xenophobia. The latter results in nationalisms and racisms which are known as biggest threats to the people on the planet. Racism, as an extreme degeneration of superiority, is closely linked to patriarchal attitudes of the modern civilization and shows most clearly the disbalance between the male and the female nature of the human being. The racist attitudes are manifested in the same way in the relation between the man and the woman in practically all modern societies. These are the attitudes of the powerful towards the powerless, carried out by people of male-dominated nature, where impulsion dominate over receptivity, where order prevails over freedom, where conservativity suppresses intuitionand innovation, where the physical power dominates over the power of the heart. Rich -Poor The world is further divided between the rich and the poor. Not only economically, but on all levels. Every person is rich and poor at the same time. The beauty is in the harmony of both. Being poor materially and rich spiritually is the highest quality of ascetic life. Being rich with wealth is the highest virtue of the Western world. The role of religion is to draw a link between the relative qualities of the rich and the poor. In the north-western societies, the main qualities to be spread amongst people are: -a sense of love and sharing, -a sense of mutual responsibility, -a sense of modesty, simplicity and gratitude, -an obligation for reducing the consumers rate, -a sense of spiritual respect for all those who are poor economically, (since love is for all, the rich and the poor, for the good and for the bad) -encouragement to overcomeegoistic expectations and beyond self-centred attitudes, -to withdraw the sense of superiority The religions in east-southern part of the world must develop -the sense of individual and collective pride -the sense of power and will -the ability of initiative -ability to withdraw the sense of inferiority The North lacks spirituality and devotion, the South lack education and self-initiative. What is lacking in the rich world is highlighted in the third world. Understanding these dualities makes us more aware of what should the priorities in particular areas be for our religious teachings, and makes us learn from each other's environment. Let us remember that it is all before our eyes if only we want to open them. The difference between vidya and avidya is in the openess of the eye. Developing the cosmic understanding of the world with drawing dualities between the left and the right hemisphere, the North and the South, the male and the female, makes us possible to understand the planet Earth as our common home, as a body that we all inhabit, as an alive entity in the cosmos. The problems of environment can not be solved without balancing of dualities as displayed above. From bellow -grass roots religions In order to develop any of the qualities mentioned above, the religion must have its grounds at the grass roots. Religious schools must reach the people, otherwise they can not perform their function. If mainstream religions do not perform their function, then grass roots sects, groups, religious communities etc. would naturally erect, since there is no stronger motivation for a human being, than to link with his or her own soul; there is no stronger desire, than to get to higher self, there is no clearer vision than to expand our conscience. Religion is the most vital potential of any human being and in order to satisfy it, a human being invents all kinds of options, struggles and sacrifices. Religious schools therefore bear a great responsibility for whatever they do. The strongest tool the school has in possession is knowledge. When it delivers knowledge to people, then the religion also possesses power to manipulate with people, since a human being does everything for the knowledge. The power of religion lies in the knowledge it possesses. Manipulating with knowledge gives religious institutions immense powers and on the other hand also immense opportunities. The religious leaders can either declare, that their book is supreme, or declare, that their book is equal among divine scriptures. The former statement leads to rejection of other religions, while the latter leads to reconciliation and universalism. Manipulation with knowledge modifies (vrti) knowledge and creates illusions and glamour. Religious institutions (schools) bear extreme responsibility for the mistruth on the planet. Hiding or modifying the truth is the highest violation by religious institutions. But fortunately the power of truth (satya graha) is strong enough to penetrate into humanity through grass roots movements (political, social, religious or combined in most of the cases). Appearance of grass roots movements should always be a warning for religious schools and a mirror that can teach them discover their misgivings and failures. Let the religious institutions, which represent a great deal of power, allow and acknowledge the existence of grass roots movements and let the main stream religions learn from them how to adjust their attitudes. Conclusion Religious schools probably have the most sophisticated structures. They are present in villages and in cities, mosques, churches, temples and other secret places, which are visited by millions of people. Priests, sadhus, pilgrims and other religious teachers have the opportunity to speak daily to thousands of people who believe and follow them. Religious structures can often access or even structurally possess the most important positions in the power structures of particular states. Besides, state leaders most often visit religious ceremonies and are in touch with religious leaders. All these dimensions, social and political, dictate religions to play an active role in the most important questions that are posed to humanity. As always, also today, the most important question is mutual peaceful coexistence and creative cooperation among people. This namely is a precondition for solving problems of distribution of wealth, preserving the environment and balancing the gap between the reach and the poor. In this sense religions play a decisive role in conflict resolution, seeking nonviolent means and reconciliation among people. As all religious scriptures offer grounds for nonviolence (Gita, Sutras, Kuran, Sermon on the Mount etc.), they also offer grounds for a universal thinking and acting. Studying the history of religions one can figure out that original teachings were the teachings of cosmopolitanism and nonviolence. It is not to blame any of the religious institution for its glamorous and power-grabbing interpretations of religious teachings, but we have to do our best, to give back to people the original wisdom and knowledge of the sources given to humanity by most inspired and purified souls ever incarnated on the planet. *Marko Hren is a religious seeker, a nonviolence activist, member of War Resisters International Council, director of Peace Institute in Ljubljana and a researcher at the University of Ljubljana, Faculty of Fine Arts. His current research is the History of Nonviolence in European Christian Heritage from 15th to 19th Century. Ljubljana, May 1991 5.2 Prispevki po vojni junija 1991 5.2.1 Miroljubnost, 18. 7. 1991 Sovenec MIROLJUBNOST Ko si zastavljamo vprašanje o tem, kaj bi bilo v teh časih najpomembneje, gotovo izprašamo tudi krščansko vest. Ena najbolj pomembnih reči za ljudi, ki se imenujejo kristjane je, da so v življenju dobri kristjani oziroma da dobri kristjani postanejo. Orientir je dostopen vsem -vzornik, ki je za seboj pustil tako duha, kot besedo in meso. Krščanski nauk so besede vzornika in njegovih najbližjih učencev. Iz teh besed ni težko izluščiti vrednot, ki so za življenje po vzorniku, za življenje po Kristusu pomembne. Na poti, ko se približujemo idealu, se srečujemo s prilikami, ki predstavljajo preizkušnjo tako za našo moč, kot za luč, ki nam sveti. Koliko močno so nam prisotne vrednote, ki jih ponavljamo v molitvah? Koliko moči imamo, da postavimo vrednote nad vse okoliščine in da jih prenesemo iz sveta idealov v svet kreacij? Kristus je deloval iz svojih vrednot in vedno je deloval proti okoliščinam. Še več, izbiral si je tiste okoliščine, kjer je bilo pomanjkanje vrednot največje. In to je naloga vseh, ki se učijo krščanstva. Prinašati luč v temo, duha na zemljo. Najtežje prilike so hkrati največja priložnost. Ena od najbolj vidnih vrednot, ki jih je ispričeval Jezus je miroljubnost. Ta vsebuje sposobnost ljubiti. Ljubiti mir. Čas agresij in nevarnosti, ki nas danes krotovičijo, je ravno pravi, da preverimo prav vrednoto miroljublja. Največ, kar lahko storita kristjan in kristjanka v teh časih je, da ostaneta miren ali mirna in da ljubita. Prinašati ljubezni, kjer je strah in sovraštvo. Učenje je proces, v katerem obstajajo trdna pravila. Dokler se ne naučiš črk, ne moreš brati. Za vsako lekcijo je izpit in življenje je glede tega neusmiljeno. Lekcije se ponavlja vse dotlej, dokler se jih ne naučimo. Vojna je skrajni izražaj sovraštva, ki ždi v ljudeh. Dokler je sovraštvo, dotlej bodo tudi vojne -take ali drugačne. Vojna izbruhne takrat, ko se sovraštva nabere v dovoljšni meri. In nimamo si kaj prikrivati. Tudi med Slovenci in Slovenkami ga je dovolj. In samoljubja, občutka večvrednosti, sebičnosti in še marsičesa. Vseh teh naravnanosti ni moč skrivati za in opravičevati s plemenitim navdihom za pridobitev nacionalne neodvisnosti. Ravno ta navdih bi nas namreč lahko opogumil k povzdigovanju tistih vrednot, ki so v slovenskem prostoru kulturno in zgodovinsko že močno vsebovane. In med njih sodi tudi miroljubje. Tisti, ki govorijo, da je potrebno pokazati v teh dneh svojo moč imajo še bolj prav, kot si mislijo. Največja moč in največji pogum sta v jasnem izražanju svojih vrednot. Kdo bi lahko dokazal, da Kristus in njegovi učenci niso imeli moči in poguma? Koliko črnila je bilo že prelitega, da bi ljudje razumeli, kaj je pravi pogum in kaj skrivanje strahu za orožjem in zunanjo silo! Ne pustimo se naščuvati! To je bilo večkrat ponovljeno geslo ob dogodkih, ki so pred leti Slovenijo prvič postavile trdno na svoje noge. Mlada demokracija je bila še bolj ranljiva kot je mlada država, ki se je nato hitro opremila z vsemi navadami, ki jih narekujejo okoliščine. In prav v tem je ključ do rešitve. Balkanizacije se ne bomo rešili z odcepitvijo od "balkanskega ozemlja", ampak z odcepitvijo od "balkanskih" vrednot. Besede bodo meso postale in med nami prebivale. Tiste, ki jih mislimo in izgovarjamo te dni, bodo narekovale življenje še nekaj generacij. V težavah se izoblikujejo najglobje naravnanosti. Čas ima ravno drugačne učinke od ponavadi razumljenih. Trenutek je samo izhodišče za večnost in ni točka, od katere se poslavljamo. Vsaka zgodovina je vzmet prihodnosti. Zato je tolikanj bolj pomembno, da vzamemo zaplet v katerem smo se znašli kot preizkušnjo, s katero lahko zaključimo bolečino, strahove in sovraštva, ki se vlečejo desetletja in jih presežemo z vrednotami ljubezni, odpuščanja in strpnosti ter` radostnega sobivanja. Vzemimo to preizkušnjo kot zaključek stare vojne in ne kot začetek nove. To je tudi edina pot, ki lahko pripelje v novo -višjo mednarodno šolo. V odnosu do drugih narodov v Jugoslaviji mora prevladati samaritanski duh -vsako nestrpnost, sovražnost in vsako maščevanje bo razsodništvo, ki sprejema v šolo, vzelo kot padec na izpitu. prav tako tudi aroganco, zavračanje in ošabnost. Pravila so tu jasna. V mednarodno skupnost Slovenija ne bo prišla po naključju kakor Pilat v vero. Predvsem pa je zmotno prepričanje, da bi lahko pridobila samostojnost s pomočjo vojne. Ne glede na to, kaj počne druga stran, si Slovenija ne sme več privoščiti spodrsljaja. Z uvajanjem mednarodnega nadzora je dana nova a precej bolj zahtevna priložnost. Principi morajo spreminjati okoliščine in ne obratno. Taki so zakoni te priložnosti. Marko Hren, Ljubljana, 18. 7. 1991 5.2.2 Z Vsemi sredstvi, 11. Avgust 1991, DIDAKTA Didakta, GORAZD SUHADOLNIK Ljubljana 11. 8. 1991 Z vsemi sredstvi Marko Hren Človek v hudi preizkušnji uporabi vse kar ima na voljo. Pri tem pa velja mnogokdaj prikrita zakonitost manj ko ima človek nase navešenih orožij, ki kažejo njegovo zunanjo moč, manj bo imel in manj bo izražal notranje moči -moči ponosa in svobodne volje, ki sta edini trajni in neuničljivi kvaliteti -in bolj se bo zanašal na varljive in minljive pripomočke. Do pred dobrim letom dni smo imeli v Sloveniji v rokah nageljne in peresa. Z besedo in srcem smo stali pred kasarnami in dali vojski in Jugoslaviji jasno vedeti: zahtevamo temeljne človekove pravice, zahtevamo demokracijo in zahtevamo suverenost v odločanju v republiki Sloveniji. Takrat nismo imeli ne pušk, ne uniform, imeli pa smo prijatelja v zaporu in imeli smo skupne, jasne zahteve. Imeli smo moč srca in moč enotnosti. Zavestno smo se odločili za tehnike nenasilja -in zlasti za komuniciranje in pogovore z VSEMI ljudmi, najsibodo še tako malo pomembni. Spominjam se, da mi je Igor Bavčar, ki je veljal za prvega človeka Odbora JBTZ, na sugestijo, naj bi se dobili z nekim vplivnim človekom slovenskega javnega življenja, dejal: "Da dobimo Janeza ven sem se pripravljen pogovarjati tudi s hudičem." Tudi v trenutkih, ko so bile grožnje s strani Jugoslovanskega monolita ali pa iz Srbije zelo konkretne in grozeče, smo si znali izmisliti neštete odgovore s katerimi smo odvrnili agresije. Nikdar se ni zagrozilo s silo -zato ker sile nismo imeli v rokah. Ko se je Sloveniji zgodila demokracija, sta bila, kakšna igra usode, simbola nenasilnega odpora SLovenije, Bavčar in Janša, postavljena v vlogi izgrajevalca Slovenskega varnostnega sistema. Slovenija je navsezadnje začela v svoje lastne roke dobivati argumente fizične (vojaške) moči. Več ko je imela te moči v rokah, več groženj z njo si je privoščila. Spominjam se govora ministra Pirnata ob mirovni manifestaciji ob vojni v zalivu, ko je, tako kot mnogi drugi govorci vlade pred in po tem, najavil, da se bo Slovenija na vsako silo odzvala s silo. Slovenija se je utrdila v prepričanju, da lahko premaga Jugoslavijo tudi na vojaškem področju in bolj ko je raslo to prepričanje, bolj je drčala v vojaški spopad. Po večih provokacijah (zadnja med njimi ob prvem šolanju slovenskih vojakov v Mariboru) in po stalnih obojestranskih grožnjah, se je napetost do kraja zaostrila z enostranskimi ukrepi ob razglasitvi neodvisnosti. V kolikor Slovenija ne bi ocenila, da lahko na vojaškem področju zmaga, bi se v procesu doseganja neodvisnosti še naprej oslanjala na notranji konsenz, državljansko odločnost in na svojo mirovniško diplomacijo, ter bi precej bolj pazila, da ne bi storila nobenega koraka, ki bi ga zvezna vojska ali zvezna vlada lahko vzela kot povod za vojaško intervencijo ali celo za uporabo orožja. To dejstvo ne opravičuje postopkov zveznih organov, ga je pa nujno zaznati, da bi razumeli logiko samoafirmacije in samoreprodukcije militarizma in vojaštva. Kaj pa lahko Slovenija stori, da bo mir obdržala brez da ga brani z vojaško (proti)grožnjo? Odgovor lahko poiščemo v odgovoru na vprašanje -kaj je Slovenijo izvleklo iz zapleta, v katerem se je znašla po razglasitvi neodvisnosti 26. junija. Zgodovina je vedno zgodovina interpretacij. Tudi v vojni vsak poraženec in vsak zmagovalec prikažeta dogodke na svoj način. Dogaja se, da Slovenija že interpretira dogodke kot zmago v vojni. Dobili smo knjige "Vojna za Slovenijo", "Vojna v Sloveniji" itd. Je res potrebno, da se ustvari vzdušje, kot da je šlo za vojno, je res potrebno do skrajnosti napihniti geslo "war in Slovenia", da bi svet prepričali, da Slovenija obstaja in si prizadeva za svoje pravice. Po mnogih izjavah lahko sklepamo, da so nekateri ponosni na to, da je Slovenija končno dobila svojo lastno vojno (g. Bučar: "Še vsaka država se je rodila v vojni in sedaj izpolnjujemo tudi zadnji pogoj": Radio Slovenija, g. Peterle: "We declared independency and now we confirmed with bload", Sky Chanel itd.). Dogodke neposredno po razglasitvi neodvisnosti se skuša prikazati kot vojaško zmago Slovenije in kot vojaško potrditev njene državnosti. Pri tem se zna primeriti, da ostane očem skrito dejstvo, da so tačas zmagovale nenasilne metode -zlasti neposlušnost vojakov JA, kompromisna usmerjenost in potrpežljivost slovenske diplomacije, internacionalizacija in mediacija konflikta s pomočjo evropskih diplomatov itd. Tudi na polju vojaškega odpora je zmagala nenapadalnost (npr. nevztrajanje pri obrambi obmejnih prehodov, da bi se izognili žrtvam -po besedah J. Janše na eni od tiskovnih konferenc), neprovokativnost in nenasilne metode (npr. blokade) kar dokazujejo tudi številke mrtvih -več je umrlo šoferjev in drugih civilov kot pa uniformiranih Slovenskih enot. Odločilni trenutek pri razpletu krize je bil, ko je iz JA odšlo nekaj sto vojakov in starešin, in ko je Slovenija ponudila enostransko prekinitev ognja -slednje pa je storila v hipu, ko se je pod grožnjo resnih letalskih napadov vodstvo ozavedlo, da je hazard vendarle prevelik -in da bi zmaga na vojaškem polju hkrati pomenila nacionalno katastrofo. Zmagali so torej dezerterji, pogajalci, šoferji tovornjakov in novinarji prej kot pa vojaki in policaji. Tega ni zapisati zato, da bi se razvrednotilo ljudi iz oboroženih enot Slovenije, temveč, da bi se postavilo pod vprašaj interpretacije, da je Slovenija požela zmago na vojaškem področju -slednja je prvič zavajujoča in drugič prav nič v prid uveljavljanju Slovenije. Na srečo ima Slovenija druge kvalitete, s katerimi je v svetu že požela simpatije. Poleg v uvodu naštete zgodovinske izkušnje, s katero si je Slovenija v svetu pridobila velik ugled, se je pokazala tudi kot zaščitnik človekovih pravic zunaj njenega bližnjega okolja zlasti na primeru podpore Albancem na Kosovu. Arogantne izjave glede odnosa do "juga" s strani nekaterih vidnih govorcev vlade, zlasti ministra za informiranje, so dosedanji immage kredibilnosti Slovenije močno nažrle. Na osnovi tradicije in izkušenj, bi Slovenija svetu lahko mirno in s ponosom ponudila nacionalni projekt miroljubne, kulturne, okolju in ljudem prijazne dežele, odprte na vse štiri strani neba in angažirane za socialno pravičnost, človekove pravice in gojenje kulture miru v svoji bližnji in širši soseščini. Za tovrstno ponudbo ima Slovenija enkratno priložnost.S takim projektom se lahko izogne militarizaciji družbe, v katero bi se nujno izteklo uvajanje nacionalne vojske ( kadrovska sestava iz socialno ogroženih okolij in s tem izoblikovanje kadrovskega vojaškega lobija, vojaška industrija, neprestano potenciranje sovražnosti od zunaj -političnilobi-ki naj upravičuje vojsko itd...) in lahko se prepreči, da se bo Slovenija zaprla samo vase. . Vprašanje konstituiranja vojske je temeljno razvojno vprašanje tako za kulturo naroda, kot za ekonomijo države. Alternativa tamponski vlogi "vojaške" Slovenije, za katero imamo sicer malo časa, a zato toliko večjo priliko je, da začrtamo naravnanost proti odprti in komunikacijsko (relacijsko) sposobni deželi, ki svojo strateško pomembno lego transcendira iz vojaške točke v vibracijo sodelovanja, povezovanja, generiranja mirovnih, ekoloških, kulturnih in drugih projektov, skratka v deželo, ki služi kot posrednik in ne krvavi tampon med Evropo dvanajsterice, Vzhodno Evropo in Balkanom. Namesto vojašnic, lahko izgradi univerze, ekološke centre in nacionalne parke, namesto da kupuje orožje, lahko vlaga v svoje naravne lepote in kulturno dediščino. Ta immage se izključuje z izgrajevanjem vojske, saj oba razvojna koncepta temeljita predvsem na prepričanju ljudi -na kulturi naroda v našem primeru. Tisto, v kar bodo prepričani ljudje se bo tudi udejanilo. Različna koncepta zahtevata povsem različni prepričanji oziroma kulturni naravnanosti ljudi-eden predpostavlja vlaganje v kulturo miru in nenasilja in drugo vlaganje v kulturo vojaštva, patriarhalnosti, mačoizma, ksenofobije in rasizma. Za izgrajevanje vojske je treba z drugimi besedami krepiti vojaški kult, za izgrajevanje podobe Slovenije kot miroljubne in svetu ter okolju prijazne dežele pa je potrebno gojiti vzorce prijateljstva, odprtosti in sodelovanja, ter še posebej prizadetosti za vse, kar se dogaja v naši neposredni soseščini.. Iskazalo se je, da Sloveniji varnost jamči predvsem notranja odločnost in Evropsko osmišljena diplomacija, ki je odprta za pogajanja. Brez dvoma so oborožene sile Slovenije igrale vlogo argumenta moči v siceršnjem širokem kontekstu civilnega in političnega odpora a ne smemo dovoliti, da Slovenska kultura zdrkne nekaj stoletij nazaj in se -po krivici -afirmira na svoji vojaškosti. Dokler se ne izpolnijo pogoji za popolno demilitarizacijo Slovenije (ustrezne mednarodne mirovne pogodbe in garancije), se lahko varnostni sistem oslanja tudi na izkušnjo teritorialne obrambe in policije, ki dokazujeta, da v teh trenutkih ni nobene potrebe po vzpostavljanju stalne vojske na Slovenskem. Velike priložnosti za progresivni korak, s katerim bi Slovenija zaustavila reproduciranje zgodovinskega vzorca militariziranja ob nastajanju držav, in s katerim bi Evropi prispevala odločilni moment v času oblikovanja nove varnostne politke, pač ni zamuditi. Konec koncev lahko vojsko ustanovijo tudi čez leto ali dve -če se bo pokazalo, da mirovna politika ni obrodila željenih sadov in bi bilo treba veterane iz teritorialne nadomestiti s slovenskimi mladci. Z ustanovitvijo se da počakati, težko pa je pričakovati, da bi čez par let ukinili vojaške akademije, letalstvo, mornarico, vojaško industrijo -vse miselne ter kulturne vzorce, ki bodo projekt spremljali -skratka vse kar načrtujejo tisti, ki snujejo slovensko vojsko. Leto ali dve za odločitev, ali se bomo vzgajali za mir ali za vojno sta izziv za učitelje/ice in za učence/ke še bolj kot za politike. Didakta je za tovrstni razmislek zato najbolj pravšnje mesto. 5.2.3 Essay on Boarders, WRI Trienial 24. jully 1991 An essay on Borders / Presented at WRI Trienal 1991, Belgium What should the position of the peace movement be concerning the state borders? Can this discussion be avoided? What is the relation between self-determination and borders? Does one change of borders provoke a chain reaction? It is not to discuss wishfull thinking patterns here or old pacifist misslikes of borders. We all agree about a vision of the world without borders. All pacifists deny the legitimacy of borders, since most of borders are result of war and not of peace. At the moment the question of borders is imposed concretely, since we find ourselves in times when new borders will be drawn or old borders re-qualified. . What position should we therefore have? Or should we avoid having a position and talk about principles only? 1. There are processes of integration and of desintegration. Desintegration is a necessary process in the old monolit structures, for the parts included into them to be able to reintegrate with international community on new basis, freely determinating their interests and relations. There is no integration of Europe without desintegration of Soviet Union and Yugoslavia. Dissolution of East block was just a first and major, but least painfull step. The political transformations in some East European countries were only as an introduction to much more profound desintegration processes. 2. Borders are changing all the time. Not only in geographic terms, but mainly in qualities. Social and political dynamics are too strong to be suppressed with mere declaration of the STATUS QUO on the borders. When so many nations and nationalities request the change (qualitative or geographic) of the borders, then the issue is to be taken dadly serious. The desire to change is stronger than any desire to stop the evolution. Avoiding to discuss the question of borders would mean to keep a blind eye to social dynamics. 3. People will always struggle for their rights. They will use all means on their disposal. If they have democratic tools, they will use democratic tools, if they will posess arms, they would use arms. More there is military, less there is democracy and more there is chance for armed conflict. Both, Status quo and the change of borders can result in violence. Yugoslavia proofs it. Borders are not the generator of violence. Fights for borders are just a result of malrelations between those, whom borders separate. Relations of people are important, because the nature of borders follows the nature of relations. Do we need a third world war to design new borders, or will the change happen as a result of peacefull process? Is it possible to redefine or/and correct missconceptualisation of borders from the end of 2nd world war without major shocks? These are the questions? European diplomacy answered that the change of border is only possible through war when they declared, that Slovenia will be immediately recognized if Yugoslav army continues the agression. Europe is therefore willing to recognize a creation of new state if.... Under what condition is the peace movement willing to recognize new state? In principle, the change of borders should not be a problem. What is important is the process of decission making. Those who defend status quo of borders are actually not afraid of the red line on the map to be drawn some other way or to be drown with dots (signifying confederation ) or with fat line, but they are afraid of violence during the process of the change. What we should concentrate on is 1. to listen well to the needs and interests of people, 2. to provide them democratic tools for promotion of their positions, 3. to provide nonviolent means for negotiation and decission making concerning different positions. I find it crucial for all people, let it be nations, minorities, minorities within minorities, local autohtone groups or whatsoever, to be given right and democratic (parlamentarian) means for their self-expression. Any interst is legitimate interest and has to be seriously considered. If a village of Serbians in Croatia was given full rights and space to organize a democratic campaign to achieve more authonomy they would spend time and energy lobying, organizing press campaigns etc.. More space they would have had, less need they would have to make subversive and irratioonal separatistic campaigns. The story of Slovenia is a clear cut example. Slovenian diplomacy has been constantly offering to the Yugoslavian partners the proposals for new form of co-existance. The last one was released in April 1991 proposing two options -a union of suvereiggn states and a confederation. The problem was, that some partners in Yugoslavia did not want to hear about any negotiations and some parties did not want to hear anything about other option but federation. At the same time there was no democratic mechanism for negotiation or this topic was not put on the agenda of existing mechanisms. Besides, the supreme body for negotiations between republics, the presidency of the state of Yugoslavia was non-existing, after Serbian part has blocked the election of Mr. Mesič, who should according to the rule of rotation become a president of Yugoslavia. The lack of frameworks for negotiations and the lack of democratic procedures dissabled any possible solution. The problem in Yugoslavia was not that there are two concepts (suvereign states or united Yugoslavia) but that there were no democratic tools available to seek solutions. A lack in the frames of communication result in a loss of cooperation. The less cooperation, the more necessity for disintegration. Disscomunication of Slovenia performed by Yugoslav state and specially by Serbian state did push Slovenia towards unilateral decissions -and finnaly towards unilateral declaration of independency. All this would have been easily avoided. If international community could insist on a process in the early enough stage, as it insisted after thee escalation of crisis, there would be no problem. But international community did repeat the same old mistake -they supported centralistic authorities who felt empowered and received justification for represive meassures. Let me conclude with the consequence of above mentioned example for general use. The question of change of borders should be transfered to a question of change of relations and qualities of the process of the change. It is not to ask ourselves, whether we want status quo or free change of borders, but it is to ask, which MUST BE the standards for international communication. And the standards should be the right to self determination, democratic tools and noviolence. Leaving more space for authonomy creates a new dynamics of economy in relations between communities The effect of authonomisation of regions (read also democratisation) is a new ability for cooperation a new relation-power, the medium range consequence of which is again the ability to integrate. In very short time (maybe instantly) it is therefore possible to predict a process of (re)integration, and not (as many argue) a process of endless secularisation and separations. The authonomy in authonomy should follow principle of hologramic picture but not as much in a form (state in a state in a state) as in qualities (self determination respects self determination within , human right within human right.....). More power is therefore to be given to local (regional) dynamics and less to the central authority. If borders define property, then property is to be spread to single individuals and the borders become equal to the borders between individuals. Slovenia should therefore not be given nor the answer: "You are recognized" and nor the answer "we will never recognize you", but the request to develop high level of democracy, to respect the right of self determination of all minorities and local communities and give them all democratic tools on their disposal, sign peace treaty with all neighbouring state and make no one sided step which could be provocative or agressive. In other words, Slovenia should be recognized under a condition of abolishing the army. Can one immagine a chain reaction then -local communities and regions of minorities rapidly dissarmming, compeeting to get rid of an army and to gain more authonomy. Marko Hren, Ljubljana, 24. July 1991 5.2.4 Nonviolence and patriotism NONVIOLENCE AND PATRIOTISM Nenad Zako9ek, a member of the Anti War Campaign from Zagreb, began a discussion about patriotism and pacifism in his essay in ArkZin no. 3, a publication of Anti War Campaign in Croatian language. The Intruder is republishing the whole text and here follows a reflection by Marko Hren from the Centre for the Culture of Peace and Nonviolence in Ljubljana. Two questions seems to be (re)opened in the essay of Nenad Zako9ek. One is concerning the legitimacy of armed resistance; the other is about "patriotic" mobilization. Legitimacy of armed resistance The dilemma concerning the effectiveness of nonviolent struggle against totalitarian regimes -arguing that Gandhi's strategy worked due to the liberal-democratic nature of the British authorities -was raised very often in Slovenia after the June 1991 events. Nenad Zako9ek states that: "In this situation (i.e. the war in Croatia) it is the right of individuals and of the collective to protect themselves against the totalitarian threat also by violent means. Because of this it can be said that the Croatian state is fighting a justified defensive war." The "right to protect ... against ... with violent means" will be not put under question here. What I want to discuss is the choice a particular society has concerning the means of struggle. When Slovenian civil society was struggling for human rights in the late '80s, it consciously decided that the struggle would be nonviolent. There was a strategy, and means were carefully chosen and reflected upon. The basic means was public work and dialogue with all parties involved. The movement confronted the very same totalitarian regime, which was at that time already producing visible threats. Those threats originated from the federal military bureaucracy and were directed against the forces for democratization in Slovenia. The price the movement was willing to pay was equal to the goal the movement wanted to achieve: human rights and democracy. If the movement lost, the level of both human rights and democracy would be reduced. And the movement won. However, the energy of the movement was then taken over by forces whose goals was to create an independent (not to be confused with "separate") state. These forces were struggling for a form of state and not for the quality alone. ** Sorry, I don't understand what is meant by "for the quality alone".** The price they were willing to pay was more and more unlimited, and accordingly also the means to achieve the goal became unlimited. The effectiveness of nonviolent struggle cannot be asssessed without reflecting the goals of the movement (campaign, struggle etc.) and the price it declares itself willing to pay. It is important to say, that the human rights and democracy movement was willing to risk only the freedoms of the people involved, while the nation-state-building movement was willing to risk the lives of everybody. The movement for HR further mobilized people according to their free will while the latter mobilizes people according to a law of "national duty" and according to the principle of patriotism. Gandhi spoke about convertibility of means and ends and, further, about nonviolent means and nonviolent ends. When the ends become exclusive (prioritising one nation for example) also the means degenerate. It cannot therefore be simply concluded that Gandhian strategy could not be effective in the cases of Slovenia after the elections or Croatia during 1991. (Such a conclusion was made by the Slovenian philosopher Slavoj .i>ek in July 1991 further concluding that Serbs are not British gentlemen.) The alliance of Milosevic (Serbian president) and Jovic (military general and federal presidency leader) cannot of course be compared with the British government and any of its Viceroys who had to deal with Gandhi, just as Tudjman's path (Croatian president) cannot be compared with Gandhi's rich philosophical and practical references to nonviolence (Tolstoy, links to British conscientious objection movement, experience in South Africa etc.). Gene Sharp -while analysing Gandhi as a Political Strategist -comments on the dilemma of "British gentlemen" as follows: "If the British exercised restraint in dealing with the nonviolent rebellion, this may be related more to the peculiar problems posed by a nonviolent resistance movement and to the kind of forces which the nonviolent action set in motion, than to the opponent being `British'. The same people showed little restraint in dealing with the Mau Mau in Kenya, or in the saturation bombings of German cities." Furthermore, history remembers British treatment of Indians with quite a reference to the brutality used. Gandhi himself provides a good link to the dilemma discussed in Nenad's essay. Gene Sharp writes: "In late 1938 and early 1939 Gandhi appealed to Jews in Germany to resist the Nazi persecutions by nonviolent resistance. >From October to December 1938 -after the Munich Agreement (30 September) and before the full German occupation of Czechoslovakia (late March 1939) -Gandhi appealed to the Czechs and Slovaks to resist with his technique of struggle". Gandhi wrote: "if they (Czechs) had known the use of non-violence as a weapon for the defence of national honour, they would have faced the whole might of Germany with that of Italy thrown in.", and further "If the Nazis come to India, the Congress will give them the same fight that it has given Great Britain. I do not underrate the power of satyagraha..." Patriotic mobilization and nationalisms Patriotic mobilization is dangerous as much as it is reshaping cosmopolitan thinking into nation-state identification. The defence concept of Gandhi was understood as "defence of national honour" and was based on a complex philosophy of nonviolence. The defence of honour with nonviolent means is limited to struggle for one's own identity. It is self-promoting. Defence which includes violent means is always projected as a struggle against another identity. It is mutually destructive and perpetuates the presence of xenophobia and ethno-centrism. Nonviolence demands strong individual will and is therefore based on the individual. Armed resistance demands a strong system of subordination and denies the individual. Armed resistance is in the long run counterproductive simply because it provides the grounds for militarisation. A pacifist who finds him/herself in a climate of patriotic mobilization is therefore confronted with a basic task -to remain individual. As an individual I supported and was fully involved in the Slovenian struggle for human rights and for national identity. I was involved in order to contribute the vibration of nonviolence and peace politics and also I was convinced that the struggle for collective rights (cultural, minorities, national, regional etc.) is a legitimate process in people's liberation, even though I personally would declare myself cosmopolitan and would never feel no other (regional, racial, cultural, religious, national or whatever) identity but the one of human being and religious seeker. This attitude produces another schizophrenic contradiction: a cosmopolitan personality can be caught in a corner between justifying liberation struggle and patriotic mobilization. Travelling abroad coming from "a new nation-state" we have often found ourselves confronted by two types of reactions: those who express congratulations for the independence of Slovenia (and some of them even for the "war" victory), and those who condemn Slovenian secession (sometimes expressing it with cynical statement "now you have got your own state"). Both presume that people coming from the region have some patriotic feelings. The latter even presume that everybody is a nationalist simply because he or she comes from a region which has just struggled for its national liberation. I argue with both. Everybody is of course responsible for what happened, but I do not feel responsible as Slovenian -I only feel a fundamental responsibility as a human being who is involved locally as well as globally. The argument with the former ("congratulations on independence") starts with assumption that there is really nothing to be congratulated for. The war is one big disaster and the failure of all of us -nationally and internationally. The result of mal-processing the transition period is bad and no one can be proud of that. The creation of some kind of patriotic pride through independence is morbid. Yugoslavia dissolved and Slovenia became independent because of the failure of all diplomacy (Slovenian, Yugoslav and international) and not because of Slovenian diplomacy being successful. The war is a failure of a nation and cannot be converted into pride. We could have been proud if we had avoided the war, violent nationalisms, separations and devastations. The use of violent means is producing long term multiplier effects. I never dreamt of a Slovenian state, my blood has quite some anarchist colour and my soul is gipsy. The Slovenian state does not mean anything else to me but -as all states do -an obstacle: new borders, new limitations, new frustrations for my friends travelling from abroad, new frustrations for my closest friends at home who have to wait and plead to obtain Slovenian citizenship. I will be proud of the region, of the culture and of the state, only when it is modest, open, demilitarised and friendly. But this is not the case really. It includes quite some elitist, xenophobic, militarised and frustrated elements. More than I can ever remember. The argument with the latter ("condemning secession") produces a defence of the "Slovenian thing". The conflict was not due to Slovenian nationalism or at least cannot be attributed primarily to Slovenian nationalism. We should not underestimate the fact that the core problem of societies caught in Yugoslav pot was the existence of an ideological military apparatus which depended entirely on Old Yugoslavia's ideological doctrine. The problem of Yugoslavia was one of a militarised state and a militarised society. Projecting the problem to ethnic and national questions alone blinds us to understanding the militaristic doctrine now being incarnated in national states -which inherited militarism simply copying it into their new political realm. Since the issue of the militarism of the Yugoslav state is usually not taken as a major source of the conflict, it is also easy to understand that some people do not understand the antimilitarist arguments. It is to object to the (re)militarisation of Slovenia and it is to defend elements of peace politics which (quite a number of them) were exercised during the transition period and during the war, being later systematically denied by federal authorities (remember that even as late as May 1991, Slovenia offered the contract of confederation or a contract for the union of sovereign states to all former Yugoslav republics), and it is to defend the right of people in Slovenia to decide on what form of relations they will create with their neighboring societies. I'm again and again shocked with this category of international observers who are so blindly rejecting any positive aspect of national struggle. Sometimes they appear to be more xenophobic than "ordinary" nationalist. National identity is a reality. If some people do not have this identity it is fine. Many of us do not hang on it either. But people have a right to identify with their nation and have a right to be patriots. Finally, those who condemn so much the independence of Slovenia are often expressing quite violent pro-Yugoslav (patriotic) feelings. Any addiction with states is an illusion. The question of good or bad nationalisms does not have much importance but it is to be aware of the fact that nationalism is a strong identification which has to be approached with full sensibility and attention. Glorifying or discrediting it are both equally counterproductive. Patriotic mobilization did not only affect people locally but also the international community. Most people at home and abroad are taking sides -for one (Yugoslav) or another (small state) patriotism. And I understand more and more the good old slogan "the state is shit". Ram would say: "I want to get a little bit outside". 5.2.5 September 1991 – Toronto – Dunaj-Zagreb Ljubljana-Wienna-Toronto-Wienna-Zagreb-Ljubljana 11.September-19. September 1991 Diary One could not think that the towns mentioned have something in common -besides being on the same planet. But they do. Not only, that I have traveled these towns in a good week or so. These towns are linked by many people who seek emigration from Croatia. The plain that I took from Wienna to Toronto, to participate at International Peace Bureau Conference, was full of emigrants from Croatia. We all got visa at the Canadian embassy in Wienna. The embassy in Belgrade is too difficult to reach connec279tions with Belgrade almost don't function and few days ago also the telecommunications were cut. Besides, the Canadian embassy in Belgrade is crowded by people seeking visa. It is estimated that more than 200.000 people in Croatia left their homes. Most of them moved to other parts of Croatia¡¡279279279to Slovenia, many Serbs floded to Serbia, and many of Serbs as well as Croats joined their reletives or friends from previous emigration waves to Northern America. Canadian Embasy in Wienna was far from showing 279 symphaty to a Slovenian traveling to Canada. They ask many questions, despite of all docummentation showing that I have no intention to stay in Canada. For four days only? And my passeport is full -I argue it was difficult to provide a new passeport due to noncooperation between ministres of the republic and federal level. And who is that Steven Dankowich signing the invitation? Steven is a person behind Act for Disarmament, with a good record at the inteligence of Canada and USA. Amongst best activists for sure-his personality, skills and knowledge are to be taken as a real example. I love him. But Canadian Embasy doesn't, it seams. Finnaly I got the visa with a comment that that was a real examption they made. Anyway, there was one more check after I crossed Canadian customs at the airport in Toronto -a half-an-hour investigation, which at the end was argumented as an anti-drugs rutine. They ask about 279279Act again and I'm really proud on it -it seems they have done good enough job for everyone to know them. Officer asked me if it is bad over there -in Yugoslavia. My answer was, that it is also bad in Canada -what difference does it make if it is Canadian or a Yugoslav officer investigating you. He answered he was not militarist but only doing his job. O.K. buddy. I got impression that Canada doesn't want to hear about struggles for independance and one can understand it -Canada has too many offers within indigeous people and Quebeck are all on the list for seeking more authonomy. Toronto is hot and humid these days. All public services are on strike it seems, which makes a city even more hot. I really asked myself -what made me come here. The budget for the travel is high -but again, I thought it might be good to respond to several demands from organizers for one of our group to join the conference. It is really difficult to choose priorities in these times. There are so many meetings all over the place, people want to understand or at least hear280280 more about what is all of a sudden going on in Yugoslavia. At the same time, there is so much to do at home. Everything is burning and the fire is impossible to stop. Yugoslavia -a big bang happened to this entity and now there is chaos. I ask myself so often these days what made it possible for peacefull "revolution" in Soviet Union and what made it impossible for it to happen in Yugoslavia. There are only two answers I can find. First, the culture in Yugoslavia was always a military culture with strong patriarchal patterns, there was no education for peace, and actually no pacifist tradition. Second, Serbia as well as Croatia (although not as much as Serbia) are extremely unlucky having incredibly bad leaders (read warriers). In Soviet union probably the decisive momentum was a relatively moderate leadership in all crucial republics and /in the personality of the federal president. First morning when I woke up in Toronto the Globe and Mail and Toronto Star had Croatia on the front page. Stipe Mesič, the current president of Yugoslavia declared that the military is performing a coup, EC observers declared their mission failed, the fights got much havier, the military is openly on the side of Serbian troups. Always when I go abroad in the last few years, something dramatic happens in the country. When I was in New York three years ago, my friends from Mikro Ada were imprissoned and put in military prisson and that was the start of rapid changes. Three years? Is it true, that three years passed so quickly? Must be since Ram is two and a half now, and he was not alive at that time. A year ago, when we were in Kiruna -Sweeden, for a War Resisters International social defence seminar, the military for the first time seriously intervened with force in Slovenia -occupying the teritorial defence headquarters in Ljubljana, in May this year, when there was an HCA seminar in Venice, there was a first military confrontation in Maribor with the first civilian victim. It is a special feeling -being far away for couple of days, and knowing, that you are returning in much more uncertain reality at home. When I think about these conferences abroad, I remember all those warnings and appeals we had made -and unfortunately it is all becoming thruth, much more truth than we could ever immagine. International news report on havy battles in the middle of the towns all over Croatia. Croatia decided to block the military barracks of the federal military, after they have been constantly attacked by federal military in the last two months.280 Federal military is now acting openly on the side of Serbian troops. It is more than clear now -the reactionary forces (federal military, Serbian leadership) united to fight to preserve Yugoslav empire. They are willing to loose some theritory (Slovenia, parts of Croatia) but they are definitely determined to rule over the rest. Serbian minorities in Croatia, Bosnia and Kosovo are only used as a tool and as a reference point with which masses get mobilised. During the IPB conference we successfully pased a resolution recomanding member states of UN to find ways to activate UN mechanisms in the case of Yugoslavia and Soviet union (in other words in the multi-state states which are desintegrating). First, the participants voted against the discussion about UN and yugoslavia (refering to the initial argument, that UN has no mandat to get involved in inner affairs), but after presentation of new information (from canadian papers) indicating that YU-federal institutions do not work any more and that EC had failed in its missions, they dedicated 10 minutes to draft the resolution. My aditional argument was that it would be really a lost opportunity if peace movement would not be amongst first calling for the internationalisation of the conflicts. It sounds crazy, but few days after the IPB conference, the Canadian governement was the first to pass a demand for UN to get involved in Yugoslav crisis. At least IPB was moving faster and maybe even inspired the Canadian governement, who nows -the whole world seems to be under magic influences, why shouldn't peace movement try some. I had some discussion with Meta Spencer, well known peace researcher in Canada. She oposes unconditionally any discussion about independance movements. We did not finish our debate and I could not present her clearly my view, which basicaly is, that we have to take these movements as existing reality, existing social force. We can not say their goals are unlegitimate, we can not even say their ideas are bad. Until there will be authoritarian structures (like monolite centralised states) there will be movements for independancy -and the less they will have freedom to seek authonomy, the more they will request secession -and fight. Want we or not, but the borders are changing -qualitatively and geographically. Our role is to enter the processess of desintegrations and liberations with the qualities of nonviolence and mutual respect. If we want to save a herd of wild cattle runing towards an abyss it doesn't help to develop theories of how bad it was for the cattle to run into bad direction, it doesn't help suggesting them to spread, take it easy and eat grass, it doesn't even help to put ourselves between the herd and the abyss. The well known way (we can see it in the movies) is to ride faster than the first in the herd, run with it and try to slowly turn it away from the dangeour. This could be called "stampedo tehnique". We did use this tehnique in Slovenia and there was certain success. The panel discussion at IPB meeting was more than interesting -speakers covering "hot spots": Northern Ireland, East Timor, El Salvador, Somalia, Yugoslavia. Anyway, it is a long way to go to Zagreb. The flight was like traveling paradise. We departed in the evening and the skys were evening red. If only the language could explain it. Little white clouds creating extraordinary visual experience. Aliens comming to the Earth for the first time for sure travel with the dawn and evening red. They certainly feel like coming into a magic land. Landing in Wienna I bought caviar, solmon and selection of finest cheese -to bring for a little party with beloved friends in Zagreb. For a little party in the midst of a hell. Phone Vesna Jankovič in Zagreb and she tells they are under constant alarms. All towns in Croatia are in battle. Hope the train will go today to Zagreb and think about possible solutions. Are there any? Is there any person on the planet to know? I decided to make a chart of problems in Yugoslavia. Military is on its own and dangerous -loosing its dignity and pride. Serbia is under totalitarian rule. Croatian leadership is bad. Serbs and Croatians are in deep anger. There was no active policy towards minorities in Croatia. People in Bosnia are in panic, the same in Kosovo. Pre-conflict, conflict, post-conflict areas. No democracy, no structures of civil society, no pacifist tradition. The entrance into violence is everywhere. Where is the exit? A women enters the train before Graz. We talk about Yugoslavia and about the new-age movements. She is very critical concerning new-age philosophy, specially about the point that people manifest the conditions according to their inner state of being. She is critical about escapist and detached nature of new age movements. Nevertheless I tell her, that in Zagreb a good part of Anti War campaign is formed from new-age, women and green movements. Another man comes in just before the border. He is from Istria. He is afraid to be conscripted when comming home. He says federal military is conscripting Serbs, and Croatian national Guarde the Croats. He doesn't want to fight but see no solution. He will have to go. I tell him the only solution would be if people would object to go to fight and he agrees but says it is impossible to object "they come and take you away, if you do not go they kill you". After the border between Austria and Slovenia, we are only few in the train going to Zagreb. Everybody is deadly silent -contemplated in his or her own thoughts and fears. How will it look like when we arrive. The train was on time -8.50 PM. The station in Zagreb is in complete darkness. The whole town is in darkness. Even if Vesna would wait for me, we could hardly find each other. A policeman said there was an alarm a while ago and there was no public transportation in the town. The only way to go is taxi -or walking. But there are fights in the town and snipers shoot all ower the place -they say. The first taxi driver doesn't want to drive me in the desired direction -saying it was to near one military barrack, where the most severe battles are. I ask him to use CB station to call another taxi "it doesn't function, impossible, it is a war". Shit. CB's are the only thing that always work. After half an hour another taxi comes and the driver is sceptical. "We will never arive there, the roads are blocked in that direction". I asked him to try as far as we can go. He finnaly agrees and there we go. He could not believe his eyes when we passed all main roads straight to the desired place without any problems -except for having to drive with the lights off. In complete darkness I found the right entrance to the house of Vesna -pure chance. After a short warm welcome we both stare at the TV, since Croatian President Tudjman holds a press conference. He is telling about peace contract with Carrington, Miloševič and military chief Kadijevič. Tudjman's disrespect concerning the treaty is shown by the papers he holds folded in his pocket. Finnaly he gets the right one out and reads. They all agreed to suspend fights until the next day noon. A journalist asks how long croatia will be signing peace treaties when we all know, that after each treaty conflict escalate even more. There was no answer. Tudjman only says, that Europe now confirmed that those responsible for the war are the federal military and the Serbian leadership. He doesn't mention at all Serbian people in Croatia. How bad. Until negotiations with Serbs in Croatia started there is no solution. After the news, we sit down to have this wonderfull party. And as soon as we sit down the battle in the neighbourhood begins. Canonade, fire and shooting then last whole night. Caviar and bombs. We talk, can not sleep at all. We can only have a little candle on. There is no electricity. The house is trambeling of detonations. Vesna only says: "Sometimes I ask myself which movie I'm in. It can't be true." This was the strongest experience in her life, she said. I tried to remember which one was mine. And there it was. Sitting in a shelter in Ljubljana two month ago, Ram have asked me to give him some water. "I have no", I said. He looked at me and repeat "I want to drink", with his two years old eyes and mind. I strongly experienced the feeling of a parent who can not give his/her child the basic thing he/she needs. What a pain. Make love not war. It really helps and even gives impression the fighting had stopped for a while. God knows how many missled young boys have died tonight in the Yugoslav army. I remember all conscripts who have asked me during the last year, what to do. I always answered them to better hide for some months in a garret then to go to the military. At least some of them are now hapy to have done so. In the midst of the night an old friend from Svarun movement (group in Zagreb from mid 80ies) phones from New York. He heard news on CNN and can not believe that Zagreb found itself in a battle. Vesna tells him it was all more than true and he tells that Americans invented new term "Yugosecond" describing a period between a peace treaty was signed and the moment it was first violated. Wednesday, 18th September. As soon as we wake up I phone WRI office. Tell the news. Tell we are fine and will try to meet in the evening with the antiwar campaign. Howard is wonderfull -he is always there -in the office. He is always everywhere. Was in Zagreb two weeks ago. In his report he said, that Zagreb was not Belfast or even Beirut. Now it is both, subversed Belfast full of terrorism and bombed Beirut. Alarms anouncing planes are going on all over the day. We stay in the flat. Vesna Teršelič, another activist from the Green Action use the opportunity between two alarms to come to us. We elaborate the project for establishing a Peace Centre in Zagreb. We do the budget. We think we should have at least three full-timers to work on a newspaper and on organizing workshops for local organizers, mediation, nonviolent conflict resolution, specially for those people, who will return to live in their villages to live again together, Serbs and Croats. There will be a lot of work after the war. We are all aware of that. The sooner we start the preparations, the better. And anyway -it is good to work somethings in the midst of this panic. In the evening we call some more people. Only two of them mannage to come, both activists of AntiWar campaign. Zoran Oštrič and Ivica (?!). We finalise the budget and the concept for the Peace Center in Zagreb and start a discussion on inner democracy and the structure of the group. The situation is even more subtle since most activists are unemployed and in difficult finantial position. We work out procedures for the meetings, rules of the game of learning democratic dialogue and decission making. We agree that inner democracy of the group is a core issue for long term work. The next part of the meeting we dedicate to a set of proposals that we will send to Croatian authorities. We work out 7 chapters concerning the active peace policy of Croatian state: 1. the use of the language and creation of ennemy immages, 2. the attitudes towards minorities, 3. the attitudes towards federal military, 4. the revitalisation of democratic (parlamentarian) institutions on republic as well as on regional levels in Croatia, 5. revitalisation of cooperation and communication on parliamentar and governmental levels between Serbia and Croatia, 6. foreign policy of Croatia and 7.the support of civil initiatives for peace. We were all hapy with the meeting and at the midnight we discover, that we havent heard any shooting for a couple of hours. Silence -what a gift. We enjoy it and discover a value of times of peace. Go to sleep and sleep long. Morning news tell a war anectode -namely, a unique order has been issued by Croatian authorities in Zagreb: each citizen is allowed to request identity documents from chimney-sweepers. Apparently some snipers were using chimney-sweepers' uniforms to climb roofs and shoot to the streets. We have one more meeting during the day and then we go to the station. The train leaves to Ljubljana on time. Traveling home I notice it was an automn. Forests are getting jellowish. In Ljubljana I already enjoy chesnuts leafs murmuring under my feet. My thoughts never move from people in Croatia. Feel power and powerless at the same time. Ljubljana, 20. September 1991 5.2.6 Komentarji na HCA poziv -1992 COMMENTS ABOUT THE HCA "APPEAL ON THE WAR IN FORMER YUGOSLAVIA"* By Marko Hren *The Helsinki Citizens Assembly drafted an appeal late April. When it was sent out to be signed widely, I reacted with many comments -and of course did not sign it, since I disagreed with most of its contents. SOme of my observations were included in the final document which was then sent to UN, CSCEE and EC, but most of my crucial observations were not taken into account. I'm aware of the fact, that we are facing a period of Serbian totalitarian state on one hand and international pressure(including sanctions) put on Serbia on the other hand. This is inevitable, as it is inevitable that people in Serbia will suffer both -the regime in power in Serbia and sanctions. What follows are some highlights from my letter addressed to all signatories of HCA Appeal and some thoughts on sanctions. I would appreciate your reactions on both papers. Ljubljana, 18. May 1992 Extracts from the letter to the signatories on HCA Appeal Out of four points listed in the HCA appeal, the following suggestions for "concerted action" were recomended: /they are reorder and summarise here for the sake of clarity/ 1.-strengthening democratic oposition and local peace/antiwar movements, to mount local initiatives... 2.-dissable the isolation ('barricading') of Serbia 3.-provide a balance putting pressure on Tudjman and Milosevic 4.-to isolate paramilitaries in BiH by giving status to the groups and movements which fight against the polarisation of the society 5.-UN protectorates in BiH/ temporarily 6.-reject cantonisation of BiH /I might understand the commentaries on cantonisation model wrongly/ 7.-restoration of the autonomy of Kosovo and Vojvodina 8.-monitor the Croatian governement in terms of HR respect 9.-'soft border' in Istria 10.-support areas that live in peace (point 4). Suggestions listed here under 2., 3., and 4., deal with the process and 5., 6., 7., deal with concrete solutions. Suggestions under 1., 8., 9., and 10. are of medium or long term importance and do not effect immediate crisis. In introduction of this letter and at several other occassions I mentioned that our role is to work on the process rather than on solutions and this is also why I oppose HCA producing loby documents (without performing a process to reach agreeable solutions). To the process (2.,3.,4.,) suggestions I have a couple of comments: Ad. 2. the decisions concerning the political isolation of Serbia were meant to put pressure on serbian diplomacy to initiate measures towards an end of masacres in BiH. This is an immediate (underlined) need. So, if we reject political isolation of Serbia, what alternative do we have to make pressure (immediate) on Serbian diplomacy? Destruction and exodus in BiH and Croatia is happening daily. Do we have any suggestion for the process which would deal with this immediate, immediate problem? I have not detected any hint in your appeal, despite of the note which appeals for "concerted action". What concerted action of EC, CSCE and UN (not including political isolation of Serbia) could in your view contribute to immediate solutions? Ad. 3. I do not think that a balance in putting pressure is necessarily a part of peace process. I would say that applying right pressure for the right thing is crucial. there is no balance anywhere in the Balkans. If there is no balance in powers there is also no balance in counter-powers to deal with powers. And there is no balance whatsoever between the power (behind) Miloševič and the power (behind) Tudjman. Ad. 4. One can not compare (or put on the same level) the many (not only three as mentioned in your appeal) paramilitary troops in BiH. One can simply not discuss in same terms muslim armed groups,which mobilised to protect at least some of the villages, and the groups aggressing them. Serbian paramilitary in BiH can not be isolated in medium term. This will be a long lasting process. The point on giving status to other groups (supposingly peace-building) is of extreme importance for medium term and should be elaborated. Which groups? Who should give them status (when they usually they have no status at home)? What kind of status do we have in mind? When we talk about citizens diplomacy, we should be as concrete as possible. Myself, I have no answers to above questions, or answers that spring to the mind just remain blocked by the pacifist mind I have. Unfortunately it is all too late for peace solutions. And sooner or later we will have to make peace with that. Now to suggestions listed under 5.,6., and 7. These are already concrete proposals. Proposal for UN protectorates does not effect immediate destruction. On contrary -serbian troops would even hurry to fulfill their scenario of occupied territories in BiH (that is what they do -hurry -anyway). And before UN will decide on anything and move concretely, the scenario will already be over. UN protectorates should therefore be discussed in the framework of medium term process. Still there is a question, what elements of the process dealing with immediate destruction can we suggest? It is a bit cynical to speak of cease fire and UN troops. First of all we know, that almost no cease fire was respected in Yu-wars, and we know, that fights go on severely in Slavonia despite UN troops. No illusions about UN troops! They are not effective and they are not respected in the region! The Appeal says that the canton-type model entails the large scale resettlements of population and an inevitable change of the internal borders. What internal borders does it refer to? Which borders are now internal? BiH is de facto a recognised state, however stupid it might sound now, when it is clear it is falling apart in blood. But its borders are "external" and presently BiH has no "internal" borders. it is also to note that the canton-type model is a reaction to agressions (and resettlements following the aggressions) and not vice versa as the Appeal suggests . The suggestion concerning autonomy for Vojvodina and Kosovo is in direct contradiction with the proclaimed desire of the appeal (to develop a process...). Autonomy is already a final solution to the problem. But where is the process? How to make Serbian power holders even discuss the issue? How to put it on agenda of international institutions, when Serbia is treated as a state? Do you suggest international community to intervene in internal Serbian affairs? How? Are there any instruments? Is autonomy of Kosovo really the optimal solution? Do albanians want it? Do they want to stay in the same state alone with Serbs? Under what conditions? Under what autonomy? Under what guarantees? For years we have been suggesting internationalisation of albanian question. Not of autonomy of Kosovo but of "the question of albanians in the Balkans (in Serbia, Macedonia and Albania)". The suggestions (as listed above) are of course crucial for long term: No. 1., 4., 8., and 9. and have no effect on immediate or even short term situation. Despite of that, they were commented in the integral version of the letter, but comments were cut while editing the paper for The Intruder. The appeal (its first version was evidently drafted by people who do not know war regions and refugee problems) unfortunately does not solve or even approach immediate problems which are hardly or even not at all mentioned. These are simply the following: a)systematic day-to-day destruction of BiH, parts of croatia and danger of spread of violence to Kosova and Sandjak (which do not live in peace -as Macedonia) particularily Kosovo b) the refugee problems (cca. 1.250.000 people were displaced in the region). PLease take this letter as a contribution to both -HCA process and approach towards the crisis in former Yugoslavia. Since many prominent people in Europe have signed the Appeal, I would really appreciate them to answer these responses. The integral version of the letter was sent to the HCA office on April 30th. 1992. It was also put on GreenNet.Yugo.Antiwar Email Conference. The whole discussion can be sent by fax or mail on your request. 5.2.7 Ocena Hrvaškega in Slovenskega mirovnega gibanja -1992 LETTER TO HELSINKI CITIZENS ASSEMBLY From *AntiWar Campaign Zagreb/ Croatia and *Coordination of Peace Initiatives Ljubljana/ Slovenia In our groups we did evaluate the role of international civil society groups in the period of war in our region. We attach our letter of intentions directed to international peace community. Since we share a great amount of criticism regarding the behaviour of HCA in the last 6 months and since we understand HCA as a valuable idea, we want to contribute some constructive ideas concerning the further growth of HCA. What we -as constituencies of HCA -would expect from HCA would at least be that it would help us spread information about what we have been experiencing. We further expected that our groups would be asked about our needs, analysis, priorities, political views etc. and would be respected while giving the answers, even though our answers would not satisfy the expectations or visions of foreign observers. What happened was that HCA did not spread the information we were addressing to the international public, HCA did not consult us about actions and politcal views, and furthermore -HCA has made decisions (or opinions) about our regions without our knowledge. Our criticism is particularily ment to reflect the decission making structures of the HCA International and does not necesarrily have to deal with local (national) HCA branches and does not at all deal with separate organizations that are part of the network. The war in our region was (and still is) most probably the extreme case for Europe at the end of millenia. It was a big test for all international and national organizations, and also for new-born HCA. We must put it as clear as can be: in our view HCA has failed completely. If not by any other thing then by mere fact that HCA did not consult the local groups (HCA constituency) while making decisions concerning the region. HCA hierarchy made politics on personal initiative of those few, who pretend to represent international (or national) civil society. Let us just note, that in the time of the conflict in Yugoslavia the comission for demilitarisation, security and peace politics of the HCA did never call a single meeting, that national committées of HCA in former Yugoslavia never existed and therefore no democratic framework for decisions in HCA was available. Individuals in the hierarchy of HCA took liberty to act on their own. Co-chairs and presidium members made decisions and produced papers without comming for consultations to our regions (except for rapid -few hours -visit during the peace caravane in September), further more they have not answered any of our many letters, appeals, demands, invitations or questions. Sufficient to say, that we invited a delegation of presidium to come and visit Slovenia and Croatia several times -the presidium or co-chairs even did not take time to answer our invitation letters. Besides, the members of secretariat, the ICC and presidium members as well as (of course) HCA members widely, were not fully informed about the problem. The consequence of such behaviour is that HCA was spreading analysis & political judgements which are in our view mere simplifications, one sided and even contraproductive. We were also not happy with actions planned and performed by HCA. Since one of the co-chairs is from the former Yugoslavia, from Belgrade, and since the political line of the HCA is corresponding to her analysis we conclude, that the co-chairs are fully responsible for the behaviour of HCA which is exposed to our criticism. The structure of HCA did not function during this first year. Even more -it did function as a barrier for us -local HCA groups -who needed full support. We were even not able to succesfully address issues on the level of presidium, our letters even did not get distributed between the members of secretariat. Because of this we think it is necessary and constructive to put two items more on the agenda of HCA meeting in Bratislava: 1. evaluation of the one year work of the HCA 2. rethinking the structure of HCA It is important to note that it is in our view very normal that the HCA structure could not function in such a short time after the structures have been theoretically established. We even understand the lack of the process previewed for the growth of the international assembly as a main mistake of us all. We are strongly of the opinion that representative role of any person within HCA should be abolished until satisfactory level of democratic structures have succesfully been put into practice. This is why we suggest: -that all representative structures (presidium members, co-chairs) get abolished and that co-chair dismiss from their positions. -a process is defined during which the organization will evolve and develop its democratic structures (national committees, contracts amongst cooperating groups, commission work etc.). We estimate that at least a three to five years time would be necessary for this. -appointed working (and not representative) structure be entrusted to serve this goal. We hope HCA will show enough flexibility at least now at least to discuss these issues. We keep a good record of our (one way) correspondence and we hope we will get at least one response now. If so, we are willing to come up with a draft proposal for structural changes of the HCA to be sent out before the meeting in Bratislava (March 92) and we are willing to send a delegation from Croatia and Slovenia to the ICC meeting in Bratislava 17. -19. January 1992. The meeting in Bratislava will probably discuss the direct membership of former Soviet and Yugoslav republics in the ICC. We herein confirm the participation from regions where we live. *The letter reflects the positions of a great part of those aware of the HCA within above mentioned networks. It was discussed at several meeting that took place after 1. January 1992. It does not (and can not) represent the opinion of all groups and individuals active in above mentioned coordinations. LETTER OF INTENTION To social movements worldwide From AntiWar Campaign Zagreb/ Croatia and Coordination of Peace Initiatives Ljubljana/ Slovenia Evaluation Yugoslavia was a focus of European public during the last six months. We are impressed on the level of response-ability of civil society and we deeply appreciate the consideration and support which involved a large spectrum of groups and individuals from all over the world. We think it is time for a short reflexion and evaluation of six months cooperation in the region of extremely hard conditions and trauma. We have faced difficulties in communications and specially the difficulties deriving from the fact that international community could hardly adopt to the fact that realities in yugoslavia have to be observed as different from each other and that they can not be aproached with simplifications and generalizations. Together with these difficulties we gained a lot of experiences. The crisis in Yugoslavia was a good test for all of us. Good Will There is no doubt that incredible amount of good will to contribute positive energy in the time of crisis was shown by social groups in Europe and wider. Several groups did work for dissemination of information, several researchers, journalists and activists came for a visit to study, learn and report back home, we have performed quite some trainings for our activists and a number of speakers tours were organized for us all over Europe. Many people have been fund rising or contributing funds for these projects, some technical ecquipment has been transported for our movements into the region. Good Intentions and sometimes bad results Evaluating international activity in the region (Sllovenia and Croatia) we came to a conclusion that we can divide international presence into two categories: 1. people who come for too short period of time for what they expect to get 2. people who are willing to dedicate enough time to learn, help or understand Time dedicated to the visits has proven a crucial factor for the success of the visits. We discovered, that we were hapy and felt fullfilled after the visits of people (journalists, trainers, volunteers) who stayed with us enough time which enabled us to listen to each other, understand experiences of war, perceive the analysis of the conflict and accept the political proposals we have. There was never a problem with such visits. They all proved constructive, we developed new friendships and long term projects. On the other hand there were some cases of "instant" visits where visitors expected much from us (in organizational terms), but offered very low degree of readiness for listening or had almost no time to listen. This particularily applies to "peace caravanes" when a large number of people travelled through former Yugoslavia having very short stops in major cities -which gave us a lot of work but very little results. In some cases we strongly felt a notion of peace turism or peace safari amongst visitors. This kind of actions were usually not planned in cooperation with local groups but exclusively from abroad and we were put in a position to "host" them. To emphasise our intentions and priorities for the future and to decrease the missinvestements of time and energy we suggest the following principles for the activities in the regions of crisis: 1. projects should be carefully planed and prepared in cooperation with local groups 2. enough time should be assigned for desired goals to be fulfilled 3. the number of people comming should be corresponding the aims of the mission, each one in a team should have his or her place and role in the mission. (i.e. for the purpose of facts-finding & information small groups are desired to arrive for longer period rather big groups for short period of time). 4. at least some preparatory work should be done before people actually come to the region, or preparatory meetings should be planned for the very first days of arrival to the region. Intentions and priorities We are aware of the fact that long term work after major hostilities will end will be needed in the region, specially to promote reconciliation and trust building and to work with traumatised people who suffered repression or war treatment (more than 1/2 million people were displaced until now the number of victims is estimated to be around 50.000 and great majority of people in our regions are or were suffering from the psychological trauma of war because of political and military threaths). Our aim is to build infrastructure for long term work and to educate a number of people who will dedicate themselves to work in the field of popular education for peace and reconstruction. To fulfill this goals we ask you to cooperate with us on the following points: 1. disseminate information concerning our work, analysis and visions, organizing speakers tours in your regions, translating our material, distributing our papers in English etc. 2. help us build infrastructures, offices, working camps etc. 3. perform trainings and education for our activists and for affected people directly (nonviolence, group work, conflict resoulution, local organizing, de-traumatization....) 4. voluntary work / we need experienced people to work with us on long term: international communications, editing, education, work with refugees etc. 5. humanitarian aid /collecting and distributing/. Hoping that we will find ways to cooperate! We wish you all the best in 1992 Ljubljana, Zagreb, January 1992 5.2.8 Portfelj centra za kulturo miru in nenasilja, April 1992 CENTER FOR THE CULTURE OF PEACE AND NONVIOLENCE Mestni trg 13 YU-61000 Ljubljana, Slovenija Tel. +38-61-210374, fax&phone +38-61-224666 Email: mirovniki@uni-lj.ac.mail.yu Peace Institute -research unit Reference library -documentation unit The Intruder-bimonthly publication in English Communications Movement for the Culture of Peace and Nonviolence Peace Institute Is a Non-profit , independent institution conducting research and education in : The Sociology of War, Security policy, Interpersonal violence, Nonviolent Conflict Resolution, Military Conversion and The Psychology of Violence. Research projects at the moment are: Sociology of Military (applied to Slovenia in 20th Century), Drugs and Violence, History of Nonviolence (Europe from 15th to 19th Century), War and Media, NGO's and Positive Security. Besides, several applied studies are carried out through seminars: Peace Politics (case project for Slovenia, Demilitarization (case project for the island Vis), ICR (Interactive Conflict Resolution), Nonviolent Conflict Resolution in Yugoslavia (on going project through seminars and consultations). Medium term goal of the institute is to establish Post Graduate Courses in Peace Studies at the University of Ljubljana and to associate the research unit with the Department of Peace Studies at the University. Peace Institute thou develops close links with University of Ljubljana (Faculty of Philosophy and Faculty of Social Sciences). Both faculties have enabled already individual post-graduate studies for three researchers currently working in Peace Institute. Peace Studies will be offered to students in the wider region of former Yugoslavia. In the initial period the studies would put emphasis on conflict resolution, mediation, trust building and active peace policy. Currently 6 researchers are working full or part time on the projects. Peace Institute is private-founded institution, some of its research projects are sponsored by Slovenian ministry of research. The Peace Institute is a member of EuPRA (European Peace Research Assotiation) and of The Consortium for the Study of European Transition. Reference Library Is a specialized library containing volumes concerning social movements, women issues, progressive thinking, democracy, anarchism, human rights, development, education, security issue, (de)militarization, arms race, (non)violence etc. The library serves activists as well as scholars, students, researchers, school teachers and organizers. The library is relatively poor at the moment and our short term aim is to improve it in technical terms and to bring in additional literature. The library would appreciate any books and periodicals you might provide within the subjects listed above.. The Intruder The Movement for the Culture of Peace and Nonviolence was releasing systematically information abroad from 1984 onwards and has been publishing newsletters in English language from 1985 on: during the years 85, 86, 87 it was titled Information Bulletin of the Peace Movement in Slovenia and during years 88, 89, 90 The Independent Voices from Slovenia. In 1991 the meaning of the word "independent" got occupied by the state policy. The title of our magazine had to be changed. It is now the second year of The Intruder. It can remain in the manifestation. with your help. Please keep in touch, send us a note, feedback, letters, money, love! The paper has one permanent staff member. When peace and anti-war movements appeared in other regions of former Yugoslavia -after July 1992 -The Intruder makes an effort to report of activities from these movements too. The Intruder established a permanent exchange of information with the AntiWar Campaign in Croatia and their paper published in Croatian language titled ArcZin. Communications Movement for the Culture of Peace and Nonviolence The Center Is offering infrastructure help to peace initiatives on local level. Besides pacifist and anti-militarist projects (peace education, networking for peace, conscientious objection, demilitarization etc.) the center provided office-room and facilities to several local groups and grass-roots initiatives in the past few years (The Network of New Social Movements, The Committee for Protection of Madness, Service Civil International, The Network for Conversion of Military Barracks in Ljubljana, Group Women for Politics, Editorial Board of Mzin -alternative monthly paper, etc). The Center offers Desk Top Publishing, telecommunications (modem, fax, phone) services, data bases and documentation facilities to activists for solidarity and peace. The Movement for the Culture of Peace and Nonviolence has no solid form or program at the moment. The conditions, priorities and activists of the movement are changing rapidly during the period of past few months. Activists are engaged particularly in the following fields: solidarity campaigns with other regions in former Yugoslavia, work with refugees in Slovenia, spreading information on international level, helping movements appearing in other regions of former Yugoslavia, providing peace education programes for secondary and primary schools, providing information to war-resisters, conscientious objectors and deserters etc.. Until 1992 the Center was founded by private funds (locally) and partially by local government. The situation in 1992 changed significantly and the Center survived financially due to solidarity help from international peace organizations and individuals. The vision of the Center is to establish and maintain good working relations with movements appearing in former Yugoslavia in order to be able to work efficiently during the post-war period. The Center initiated and manifested (with funds provided by movements in Germany) computer communications with a number of anti-war centers in former Yugoslavia. It is putting effort to help strengthening existing and newly established potentials for trust-building and peace action in the region. In this respect the Center and the Peace Institute direct a large part of its focus towards popular education projects. On local level the Center cooperates with social movements, particularily with The Assotiation for Preventive and Voluntary Work, on regional level it is assotiated to AntiWar Campaign in Croatia, on international level it is assotiated to War Resisters International, International Peace Bureau and International Fellowship of Reconciliation. The movement was a part of European Nuclear Dissarmament Process, co-founder of European Network for East-West Dialogue and co-founder of Helsinki Citizens Assembly. Ljubljana, April 1992 5.3 Rekapitulacija Mirovnega gibanja Svobodna misel --1992 Retrospektiva neke razgradnje Diplomatski odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo z mirovnim gibanjem v letu 1992 bi bil, da je zadeva kompleksna in je ni moč opisati z poenostavljenimi formulami. Odgovor bi bil upravičen, a kljub vsemu je treba brez zadržkov na samem začetku povedati, da je mirovno gibanje, kot smo ga poznali v 80-ih letih, prekinilo svoje delovanje v večini aspektov, s katerimi se je gibanje pred tem ukvarjalo. Zlasti pa mirovno gibanje ni zmoglo slediti zahtevam, ki jih je pred njih postavil čas vojne. Tisti, ki so bili poznani kot mirovniki, so se -julija lani ali pa malo kasneje -razbežali, obdržala pa se je le skupina, ki je tisti čas usmerila pozornost v raziskovaalno in izobraževalno delo. Ta skupina je -najbrž je ujela zadnji vlak -tik pred agresijo Jugoslovanskega režima na Slovenijo, ustanovila Mirovni inštitut. Mirovni inštitut je preživljal vse mogoče krize ob ustanavljanju in iskanju svoje identitete, pridobil nekaj temeljnih projektov, na različnih fakultetah se šolajo prvi po-diplomski študentje z individualnimi programi v kontekstu mirovne paradigme, in možno je pričakovati, da bo Mirovni inštitut v nekaj letih postal solidna znanstvena institucija in da bodo sočasno tudi izpolnjeni pogoji za to, da se na univerzah začnejo izvajati resni programi mirovnih študij. Samo dejstvo, da je skupina okrog Mirovnega inštituta preživela in da ima možnosti zaživeti v novi kvaliteti, lahko štejemo kot enega redkih uspehov mirovnega gibanja na Slovenskem v obdobju po "osamosvojitvi". Mnogi bi zatrdili, da je v primerjavi z ambicijami in pričakovanji -tako protagonistov kot opazovalcev mirovnega gibanja -rezultat sila jalov. Ravno zaradi velikih pričakovanj usmerjenih v mirovno gibanje je bil tudi potreben gornji uvod. Mnogi so velika pričakovanja ob kataklizmični balkanski usodi preslikavali na mirovno gibanje. Ko se slednje v javnosti ni in ni pojavilo, pojavljal pa se je Mirovni inštitut (protagonisti pa so bili bolj ali manj isti), je javnost samodejno preusmerila ista pričakovanja na Mirovni inštitut. Potrebno je kar se da jasno in vedno vnovič poudariti, da Mirovni inštitut ni institucionalna zamenjava ali reinkarnacija mirovnega gibanja. Mirovni inštitut je specializirana inštitucija, katere soustanovitelj je poleg posameznikh raziskovalcev in raziskovalk tudi Gibanje za kulturo miru in nenasilje. Mirovni inštitut se s političnim ali kakim drugim aktivizmom ne ukvarja, čeprav je del raziskovalnega programa usmerjan v akcijsko raziskovanje, del pozornosti pa tudi v seminarske in diseminacijske dejavnosti. Gibanje za kulturo miru in nenasilja se je z aktom o samoukinitvi jeseni letos pokopalo, izdalo je zadnjo številko mednarodnega časopisa The Intruder in vso lastnino zapustilo edini neprofitni, nevladni inštituciji, ki se pri nas ukvarja z mirom in nenasiljem -torej Mirovnemu inštitutu. Leto 1992 je tako leto, ko je mirovno gibanje kot smo ga poznali prej, zaspalo. Danes marsikdo trdi, da mirovnega gibanja nikoli niti ni bilo, da so obstajali sicer posamezniki, ki so zganjali veliko hrupa, da pa to nikdar ni bilo gibanje. Razprava o dilemi samega obstoja mirovnega gibanja, ki v enem aspektu namiguje, da smo vsi skupaj živeli v iluziji, je relevantna, a presega okvir tega zapisa. Čeprav bi lahko -tudi zelo na kratko -razpredali, da je gibanje obstajalo in še obstaja na ravni arhetipov, besednih zvez impregniranih v prostor razpravljanja in odločanja, vrednostnih vzorcev vpetih v polje kulture itd., pa naj za potrebe tega zapisa ostaja pri minimalni ugotovitvi, da je gibanje obstajalo vsaj formalno in vsaj v "iluziji" in da je bilo tako moč gibanje (formo, iluzijo in vse kar podobnega sodi zraven) tudi ukiniti. Na tovrstno ukinjanje so vplivali vsaj naslednji razlogi: 1. Šok vojne. Razsežnosti nasilja v balkanskem kotlu so tolikšne, da nanje ne more ustrezno reagirati nobena institucija in nobeno gibanje. Svet grozodejstva bolj ali manj nemočno opazuje, pa čeprav so angažirane takorekoč vse institucije moči. Potreben je angažma tako vladnih kot nevladnih organizacij za zbiranje humanitarne pomoči, za pomoč beguncem in tako dalje. Tovrstne dejavnosti so zunaj polja delovanja, s katerim se je ukvarjalo mirovno gibanje pred vojnami. Za mirovno gibanje je bila vojno gotovo šok in dobro je čutilo, da na tako uničujočo vojno enostavno ne more z uspehom reagirati. Nastale pa so nove inštitucije, ki se ukvarjajo z človekovimi pravicami, begunci in humanitarno pomočjo. 2. Polje delovanja mirovnega gibanja je z osamosvojeno zakonodajo v veliki meri doživelo čas žetve. Tako je na primer doživela epilog dolgoletna dejavnost za priznavanje ugovora vesti vojaški službi, vzgoja za mir in nenasilje se je znašla v učnih programih srrednjih šol, kasarne po Sloveniji pa so se takorekoččez noč ispraznile. Nekatere zamisli mirovnega gibanja so bile realizirane, za druge (npr. Slovenija brez vojske) pa se je pokazalo, da kratkoročno nimajo nobene možnosti. Kasarne se spet polnijo. 3. Protagonisti mirovnega gibanja so se v času, ko je že smrdelo po vojni, osredotočili na eni strani na mednarodno aktivnost in na drugi strani na afirmacijo mirovne politike v Sloveniji. Slednje je bilo vezano na zamisel o Sloveniji brez vojske. Ko je ta zamisel vsaj začasno pogorela v vojni (politiki, ki so se čutili zmagovalce, euforična javnost in še marsikdo, pa so svoj entuziazem začinili z diskreditacijami mirovništva kar na sploh), pa so se "preživeli" mirovniki povsem osredotočili na dialog s svetom in takorekoč izginili iz domačega prizorišča, ki jih je bolj žalilo kot vspodbujalo. Spontano so namreč ugotovili, da doma ni kaj dosti povedati, da pa je nujno govoriti mednarodni skupnosti, ki je imela o Jugoslaviji dodobra izkrivljeno sliko. Vendar dialog -in še predvsem to velja za mirovna gibanja -s sogovorniki v Evropi ni prinesel kaj prida drugega kot precejšno mero pelina. To je zgodba zase, pomembna pa je zato, ker je to pomenilo padec še ene iluzije in dodatno razočaranje 4. Referenčni okvir mirovnega gibanja je bil horizontalno gledano razpet med vzhod in zahod. Gibanje se je vključevalo v diskusije o povezanosti miru in človekovih pravic, demokracije in evropske varnosti ter razorožitve. Vertikalno gledano se je gibanje usmerjalo na demontažo vzorcev povezanih z etablirano oblastjo. Obe osi sta se dodobra spremenili in referenčni okvir je razpadel. Če je bilo slovensko mirovno gibanje pred tem poznano kot gibanje iz "vzhodne Evrope", če je bilo slovenski javnosti simpatično ker je tolklo po tujemu ji režimu, potem se je naenkrat zgodilo, da se je gibanje znašlo v majhni Sloveniji in slovenski javnosti prav nič simpatično saj je hotelo celo pregrešno "ukiniti njene osvoboditelje". 5. Mirovno gibanje je bilo edina tovrstna inštitucija v bivši Jugoslaviji vse do začetka vojn. Na nek način je v svetu predstavljalo Jugoslavijo. Po začetku vojn (avgust 1991) se je na terenu bivše Jugoslavije pojavila množica protivojnih, humanitarnih, človekoljubnih in mirovnih organizacij, agencij in gibanj. Komunikacije so bile slabe ali neobstoječe in vsako gibanje je moralo in moglo govoriti zase in za svoje okolje. Razvijanje sorodnih gibanj (za kulturo miru, nenasilja in človekkovih pravic) na primer v Zagrebu in kasneje v Osijeku lahko v precejšnji meri povezujemo z intenzivnim sodelovanjem z gibanjem v Ljubljani. Miorvnega gibanja kot smo ga imeli pred očmi v 80-ih letih torej ni. Ni tudi kakega pravega nadomestka. Druge so tako teme s katerimi se je treba ukvarjati, kot metode, protagonisti in referenčni okvir. Rodilo se je kup novih inštitucij, ki se jim modno ne reče več civilno družbena gibanja ampak "evropsko" nevladne organizacije. Kakšna je po tej retroperspektivi razgradnje mirovnega gibanja prihodnost? Slovenija ima možnost (morda bi tej možnosti lahko rekli celo dolžnost), da vzpostavi znanstvene in izobraževalne inštitucije na področju miru, med-kulturnih komunikacij in varnosti. V to smer vodi moči tudi Mirovni inštitut. Ob tem se bo civilna družba morala odzvati še močneje na prisotnost v veliki meri traumatizirane populacije izgnancev, beguncev in vseh tistih, ki so ostali brez državljanstva, da bi se ti čim bolj harmonično in mirno vživeli v novo konfigurirano politično in socialno okolje. Obe nakazani smeri sta, menim, temljnega pomena za to, da se močiv SLoveniji ne bodo udejanjale v nasilju. Gibanje vedno nastane zaradi koncentracije izhodišč na ravni ideje in ideala. Čeprav je za izražanje takega upa malce prezgodaj pa naj v zaključku vendarle ostane zapisano naslednje: če je v Sloveniji vztrajno in dolgoletno delo za afirmacijo kulture miru in nenasilja dobilo epilog z vojno, ki se je bíla z besedo in v kateri je konec koncev zmagalo nenasilje, potem nam to lahko služi kot vzpodbuda, da bodo vztrajna in na videz obrobna prizadevanja v smeri tolerance, med-kulturnega sožitja in odprtosti, v odločilnih trenutkih -morda že čez leto ali dve -na podoben način premagala po definiciji militaristične silnice ksenofobičnosti in rasizma. Takrat bodo vzorci kulture slovenskega prostora stali še pred težjo preizkušnjo kot lani, kajti soočiti se bodo morali z nasiljem od znotraj in ne od zunaj. Marko Hren, za Svobodno misel; december 1992 5.4 The critical view on the role of international community 1992 THE ROLE OF INTERNATIONAL COMMUNITY (GO and NGO) IN THE PROCESS OF CHANGE IN YUGOSLAVIA Was there any way to avoid the wars in Yugoslavia? by Marko Hren Any kind of change involves potentially a crissis and a conflict. No change involves potentially a conflict too. The conflict between conservative and progressive forces should rather be converted into a ballance of both. Quick changes as well as status quo can easily result in disquiet. A malprocession of change is actually what hapened and is still happening in Eastern Europe and in particularily in former Yugoslavia. There was no agency to ballance the forces of status quo with the forces requesting a change in Yugoslavia. There was no such agency on international level -or existing agencies remained passive, Yugoslav agencies were collapsing and the process of any kond of substitution was subverted, and local structures of civil society were dissoriented or missing. When answering the questions in the title, it is necessary to reflect on the tools (agencies of change) available. Then it would be possible to conclude, how to activater existing tools more effitiently and what additional tools to develop for civil society to be able to cooperate and assist in the dynamics of change. The role of the social movements always was to provide energy (potential) for a change. But seldom the structures developed at the particular time and space allowed this energy to be channaled in a smooth and peacefull way. Since the world is a world of permanent change and conflicts are a part of this proces. We might formulate the tasks of peace community as to develop structures which would enable the changes perform peacefully -or as one of definitions of peace goes -would enable tranquillity of dynamic order. The case of Yugoslavia is deffinitely providing a huge field of reference for such reflection. 1. Civil society with or against the state? First it might be, however, necessary to at least point to a very common debate particularily in Europe of the 80-ies concerning the relations between civil society and the state. The discussion about civil society was always very diversifiet and full of contradictions; but after the changes in Eastern Europe the discussion became even more comfused. On the one hand the enormous capacity and power of civil society was proven again through several examples of the decisive potential exercised allover East and central Erope. On the other hand the whole question of the merge of the civil society with the state institutions (most visible in Czechoslovakia) was not yet evaluated. Progressive ideas -potentials for progressive change -born at the grass roots do develop during the course of their manifestation. CO sruggle in Slovenia could be taken as an example. We could say that in Slovenia recent achievements even surpass demands developed 10 years ago by the peace movement. The peace movement has since developed its ideas and the state institutions have changed. Peace movement might be ashame of what it was talking about ten years ago, but this would not lead it any further. It is rather to greet the change of attitudes of both civil society and the state. It is therefore more a question of paralell development of both, civil sciety and the state institutions, rather than a question of exclusive nature of both. Civil society must move on; when parts of the goals are implemented in the state institutions, social movements must find their new role and attitudes. If not done so then a black hole of apathy appears. It is an illusion to trust into delegation of certain ideas to the public services or state institutions. When partially these ideas get introduced social movements are to seek spaces to complement the picture and develop strategies for progressive action in new political and social constalations. Somehow this is an evaluation of an idea that the state should not be trusted. It is to say that society should not get lasy. 2. What tools were available before the escalation of Yugoslav crisis? 2.1. Introduction In most of the cases people localy and particularily abroad Yugoslavia have grown illusions about Yugoslavia. This included irrational belief about peacefull nature of this nonaligned state, a kind of trust in succesfull experiment of self-mannagement socialism and in stability of union of south Slavs. Togeher with promisses of federal administration this irrational beliefs prevented international community to take warnings expressed by local observers seriously. Federal administration promissed to keep the state under control and met trust. The attitude of international community was simple: it requested Yugoslavia to solve its problems by itself and remain one state. Federal institutions proved unable to deal with the crisis, there was almost no consideration expressed from outside, and finnaly a boiling pot exploded. There was no hand to remove the lid and no willingness to turn the fire off. The strategie of international community (to maintain the status quo) was subverted and later international community failed to develop any constructive strategy -what it did was it reacted to day-to-day events in the region which literalily exploded of dramatic and rapid change. International community can now not follow, let alone react properly. 2.2. Evaluation -who could remove a lid and who could turn the fire off? This section is to show what were the attitudes of particular structures and how they evolved "after" the major crisis. 2.2.1.instruments on international level Warnings lounched after the rise of Milosevic (second half of 1980-ies) by several local and foreign human rights and peace movements did meet no response.abroad. Until the war started in SLovenia no international forum was discussing the desintegration process in Yugoslavia. Slovenian diplomacy kept offering ( untill May 1991) contracts for reunion (confederation or union of suvereign states) to partners in yugoslavia. These are rejected by Serbian republic as well as by federal administration. Slovenia then performs unilateral meassures. When finantial meassures of independency are introduced federal governement reacts with force (June 26. 1991). This can be treated as a begining of military operations in yugoslavia. Until then only very localised tensions between armed groups were happening in the area of Knin (Croatia). EC reacted rapidly and mediated the conflict between Slovenia and federal administration. They have threatened Yugoslavia with immediate recognition of Slovenia if federal troops continue attacks. That time, it did work. Recognition was used as a threath, not as a value. Later, it did not work any more. After 8 days of war in Slovenia, Brioni agreement was signed giving 3 months time for negotiations. Cease fire, step back of Slovenian diplomacy and withdrawal of federal army were negotiated. Soon after, the conflict in Croatia starts. Haag conference preceded by lord Carrington is initiated with the main goal to make republics agree on reunion. The conference was discussing solutions and not the process to get to solutions. This was a fatal error which resulted in failour of the process as a whole, despite of the fact that some aspects of negotiations are proceeding with limited success. CSCE (after unability to catch the changes in Eastern Europe) has failed to catch rapid changes In May 1992, one year after federal presidency of Yugoslavia collapsed, more then a year after there is no federal parliament and almost a year after Slovenia declared independency, the CSCE is still discussing about the status of former Yugoslavia. UN secretary general De Cuellar declared in Jully 1991 that he had no comment on Yugoslav crisis. he even did not express his concerns. UN was treating Yugoslav problems as a problem of a suvereign state still far after the war in Slovenia was over and after it was already widely spread in Croatia. -some comment that UN should be called United Governments -not securing people but states. UN. would Change the attitude in Automn 1991. Canada issued the demand for UN to intervene in Yugoslav crisis. This happened in second half of September, after Mr. Mesic (at that time former president of Yugoslavia) declares, that millitary is not under control, after EC monitoring mission declares its failour and after fights in Croatia become enormous. 2.2.2.institutions of federation Collapse of federal institutions -chronology from elections (December 1990) to final dissolution (26. June 1991). Lack of democratic framework for negotiations. Abstantion of political wisdom. New forces and old forces -not really equal to forces of conservation and forces of progression. Does rational politics exist? Republics loby international community chaotically and on bilateral level. Personal politics versus analytical. 2.2.3.civil society /the following items will be approached in the paper: 2.2.3.1. nationaly Lack of civil society structures, taking into account regional differences. The energy of the movement for human rights and democracy converted into nationalist direction. lasy(illusioned), disoriented cs example of Slovenian peace movement -proposals in 1991 2.2.3.2. internationaly Take three international networks as an example: Helsinki Citizens Assembly War Resisters International International Peace Bureau A note on national social movements involved in Yugoslavia. Resume of the evaluation paper by Croatian and Slovenian peace movements addressed to international social movements. 2.3. Final remarks The fact that the political attitudes towards Yugoslavia have changed considerably during the crisis prove low ability of national and international structures to deal with crisis, including unability to analyse, understand, monitor, predict reflect and act accordingly. To discuss nonviolent means and strategies in the midst of an escalation (to discuss politcal sanctions against Serbia, while a good part of its strategy of occupying the territories is fullfilled), of course can not bring sattisfactory results. 3. Tools available today -no tools, no rules -in BiH paramilitaries, after the purge few days ago, YNA definitely split into Serbian Army and serbian territorial troops in BiH -internationalll community has no strategy -it only reacts to day-to-day developments -c.s. is bussy with survival-in the case of Serbia with survival of oposition, in the case of Slovenia and Croatia of refugees and in the case of war zones with basic survival. The developments in Yugoslavia should inspire and encourage us even more to develops the following means: -conflict detection and monitoring/ early stage warning, including development of sensibility for the warnings to be taken seriously -early stage nonviolent intervention particularily in terms of popular education and developing awareness; -active aproach -particularily in terms of education-towards political parties and leaders who run for power in regions of potential conflicts; -developing active aproach towards post-war, post-dictatorial or other traumas t o diminuish potentials for reemergance of antagonisms; -updating antimilitarist agenda with the notion of no-militarisation, exploring possibilities for fully demilitarised zones particularily in regions seeking authonomy or statehood. All above mention priorities are of course to be implemented on different levels -be it state institutions, academic or NGO organisations. But it is not to wait for GOs to move first. Week and unstructured civil society in Yugoslavia was obviously one of the main reasons why -eventhough large part of society resists to warfare -violence still prevails. Yugoslav case will very soon light the dimension of interreligious hostility which goes far beyond former Yugoslavia and Balkans. If the first stage of dissintegration of Yugoslavia was a good lesson before the final dissintegration of Soviet Union, then the second stage of disintegration (collapse of Bosnia and hercegovina) is even more important for the world. The alarm concerning inter-religious relations is ringing. This will be a major task and an issue for peace/survival oriented movements world wide. 5.5 About diplomatic sanctions 1992 About diplomatic sanctions This reflection is limited to the issue of Sanctions on Serbia and I would appreciate to receive your responses to it.. Until now, Serbia was a state without an army and YNA was an army without a state. This comfussion did exactely mach the comfussion of international community which was not able to see, who is the real problem in Yugoslavia. Now, finnaly, the problem is isolated. The main problem namely is (and was) the regime in Belgrade (old power elite) and the Yugoslav army (the most powerfull enterprise in former Yugoslavia). The isolation of Serbia by CSCE must be therefore in first place observed as isolation of The Problem. We -antimilitarists -did our best to point to these two powers as most responsible for (at that time potential crises) already for years, but explicitely we did call for de-recognition of the Belgrade regime and for pacification of Yugoslav army in September 1991 after the first part of scientific seminars on conflicts in Yugoslavia organized by Schlinig and Ljubljana Peace Institutes. Amongst other points we suggested also the pull-out of foreign ambasies from Belgrade and a ban to military use of air space.. And at that time, such diplomatic sanctions would have had some effect -in terms of saving human lifes. CSCE is discussing political sanctions only now. Most of European states and US decided these days to pull out embasies from Belgrade. The sanctions are already a hard fact. The diplomatic sanctions will lead to economic, and eventually to military sanctions. This is why it is important to discuss them -CSCE is for the first time dealing with sanctions against an European state. What do we have to say about that? The discussion on diplomatic sanctions had immediate results on Serbian behaviour. Milosevic performed a Purge of cca. 40 leaders of former Yugoslav National Army, reorganized military troops, started diplomatic action towards Albanians, and even gave a first interview after a long time to Italian newspapers. The explanation of Milosevic is still the same (and mach interpretations of many left-oriented circles worldwide), namely, that those responsible for the warfare in the region are nationalist and secessionist Northern republics. Milosevic is declaring, that Serbia only wanted to preserve Yugoslavia, nothing else. How sweet. Again, it reminds me on the question of rape. Macho has a right to violate a prostitute, isnt' that so? When little states want more independancy, father Milosevic, who only wants to keep (and rule) the family together, has a right to bomb them. It is not that Milosevic is using such demagogy, the more problematic for me is, that quite a part of "left" thinkers use the same arguments when discussing the roots of war. Helsinki Citizens Assembly thinkers in particularily. It is to repeat all over again -the warfare in yugoslavia was initiated as a power game (within which the main role was played by military bureaucracy and the Belgrade regime) and not as interethnic game. The rhetorics accompanying recent diplomatic sanctions is recognising exactely such (power game) interpretation of the conflicts in the former Yugoslavia. With the present shifts, Serbia is organizing its own army simultanously aimining to: supplement old and rigid officers (with pro-Yugoslav rather then pro-Serbian orientation) with officers completely loyal to Miloševič and aiming to wash hands versus international community by arguing, that Serbia has nothing to do with masacres in Bosnia. Purging military officers is also in function of showing the world, that Serbia is removing "bloady" officers. In this context it is also to observe the so-called "good-will" of Serbian diplomacy to negotiate with Albanians. It is now definite that Albanians will not sattisfy themselves with restauration of authonomy in Kosovo. Too late. The result is that more agressive, pro-Miloševič and (what is worth) -professional officers are now comming to the lead of so called Yugoslav Army. As immediate result, Sarajevo was in the last days most severely attacked by YA and Serbian territorial troups aiming to occupy the capital city or at least divide it into two parts. As a negotiating item Serbia put on agenda "removal of YA" from BiH, which is a double scenario. On one hand Serbia is really removing heavy weaponry and mainly military industry from Bosnia, on the other hand, former YNA property is benevolently delivered into the hands of Serbian paramilitary (territorial) troups in Bosnia. Truelly, the new army of Serbian state will pull out of Serbia majority of former-YNA resources, and under pressure of international community it will not intervene in BiH any more. But it will leave, further ecquip and supply Serbian paramilitary troups in BiH. Diplomatic or even economic Sanctions can hardly effect serbian millitary nor can they effect serbian paramilitary in BiH. It is estimeted, that Yugoslav (now Serbian) army has not used majority of its tehnical resources. Yugoslavia was one of the largest weapons exporter last year and majority of military industry was based in BiH and Serbia. Serbia will be cut by border from Serbian-aimed regions in BiH, but the scenario of completing a link between these regions is already fulfilled -the occupied territories are almost perfectly drawn and population is resettlled accordingly. The question of supply of serbian paramilitary in Bosnia will therefore not be difficult to solve if the border between Serbia and BiH will not be controlled (sanctioned) by international community. The process of sanctions against Serbia is late and there willl be even less function of it after a week, when Sarajevo will (as it seems) get (at least partially)occupied. Those who argue against political sanctions (isolation) of Serbia should answer one simple question (that I ask myself permanently): what other alternative do you have in mind towards anding day-to-day brutality and destruction in BiH? The arguments by Helsinki Citizens Assembly -in their appeal released few days ago -against "isolation" (political sanctions) of Serbia, are valid if observed out of the context of war in BiH. The Appeal noted , that isolation of Serbia would lead to more xenophobic and more aggressiive homogenisation within Serbia. Might be so eventhough it is hard to immagine even more agressivity from the Serbian side. It is evident that the agressive potential will turn at certain point against serbs themselves -in Serbia. Paralelly the political isolation of Serbia would be definitely bad for economic wellfare in Serbia. The price of economic decline is certainly lower then continuation of destruction in BiH. It is said to say this, but most probably we are all well aware of the fact, that after wars in Slovenia, Croatia and Bosnia, Serbia will have to pay enormous price. This is an inevitable law -of collective karma. Want we or not, Serbia will suffer, and many of our friends in opposition in Serbia will suffer the Belgrade regime, will have to leave the country or be oppressed. This is very hard to be avoided. Political oposition and peace movement in Serbia do oppose Miloševič regime -and they alone can not overthrow it. As far as I can observe from Ljubljana, Miloševič is even getting stronger (after the purge in military). Few days ago there was a very illustrative cartoon published in slovenian daily Delo, where the "World" is saying to Milosevic "the destiny of Sadam Hussein is awaiting you", and Milosevic is answering "Splendid". It is hard to remove dictators and editorial in the same paper did note to the fact, that nor Hussein, neither Gadafi were removed from their positions by sanctions. Being aware, that there are very few positive effects of political sanctions to be expected, (besides formal recognition and isolation of "the problem"), being further aware, that there are little hopes for Milosevic to be removed, and being further aware of quite some negative aspects of the sanctions for inner-Serbian life, I still do not see any alternative approach towards the problem which would not include diplomatic sanctions. We are entering a new phase of an era in which we have to deal with Milosevic's dictatorship in Serbia. Let me conclude. In previous weeks I was arguing a lot against Helsinki Citizens Appeal concerning the war in former Yugoslavia. Now, after the purge within YNA and after definite split of YNA into two branches -Serbian army and serbian teritorrial troops in Bosnia, and particularily after the madness of war in BiH, the question of international intervention in the region should be reconsidered. In my view any further hesitation of international community concerning taking clear stand towards Milosevic only gives his policy the time and space to fulfill the scenario of occupied territories. I'm afraid that it is too late anyway for any succesfull "peace policy" (and I understand political, i.e. diplomatic nonviolent sanctions as a part of peace policy) and I'm furtther afraid that nothing can stop the fulfillment of the military scenarios. Political sanctions on Serbia should in my view be therefore put immediately in context of securing problematic areas within Serbia itself, particularily Sandjak and Kosovo, where the destructive potentials and militaristic inertia will most probably reproduce itself after self-fulfillment (and failure) in Slovenia, Croatia and BiH. This is an estimation despite of the recent moderate approach of Serbian diplomacy in Kosovo. The consequences of political sanctions drawn should in first place be: I. to ban supply of Serbian military ( particularily oil, technical material and munition...) II. simultaneously to provide help for serbian population through NGO world in terms of basic needs, of which the distribution should be put under strict control of foreign agencies III. to gain negotiable positions out of which Serbian governement could be requested to 1.consent to peace process concerning the question of Albanians in Kosovo and Muslims in Sandjak 2. stop supplying serbian paramilitary troops installed in BiH (the border should be agreed to be put under international control) 3. start a process of demilitarisation of the region (re-education, conversion) 4. develop projects of cooperation, trust building meassures and social reconstruction with the neighbouring states and particularily in the war regions. International community should dedicate funds for projects under 3. and 4. and offer them to Serbia in exchange for points 1. and 2. be fulfilled. When we suggested international political intervention in summer we were aware of the fact, that there will be military interventions if nonviolent interventions would not be performed at early enough stage. Unfortunately, as I wrote several times during the last months, there is less and less hope for peace policy in the region. Late recognitions of particular states now serves primarily to new states (particularily Croatia and Bosnia) to get milllitary help from abrod to be able to fight against serbian military and paramilitary The only strategy -after no early enough diplomatic actions -of international community is, to provide humanitarian and millitary aid to regions that defend themselves. Serbia is floaded with weaponry that condensed there from Slovenia, Croatia and Macedonia. I really think that it would be highly irresponsable not to view Serbia as most dangerous military power in the Balkans -and act accordingly. The sooner the international community draws an attitude towards this power, the more chance to have it under control. In this light I also see the Appeal by HCA irresponsable and I do appeal the signatories of the Appeal to reconsider their stands and -at least respond to this call for discussions on alternatives to political sanctions. The highlight of my message therefore is: when nobody wants to hear about necessary early stage nonviolent interventions, we can only wait for the day -when the intervention will be violent; violent this or another way. But for nonviolent interventions, the understanding of the problem is crucial. It is a failour of all of us, that we were not able to present the yugoslav problem clearly and early enough, and that the recognition of the problem by international diplomacy only arrived a year after the wars in the Balkans have started. Diplomatic sanctions are sanctioning Yugoslav army and the regime in Belgrade. It is now clear -the Yugoslav problem is the one of militarism and not the one of nationalism. Yugoslavia was an incarnation of militarism -reflected in its political system and within the value system of prevailing culture patterns. And this should become a starting point for any kind of peace strategy and also for the strategy of sanctions. Ljubljana, 11.5. 1992, by Marko Hren 5.6 The Great Fiasco of the Western Peace Movemet 1992 The Great Fiasco of "Western" Peace Thought "Think locally, act globally" By Marko Hren In this paper I want to argue the following: 1-the principles of sovereignty of states and inviolability of borders must not only seriously be challenged but should be observed as potentially the main bias which contributes largely to conflicts, wars and human suffering. 2-in the analysis of the Yugoslav crisis, we seldom find an analysis of military power. Military industry and military institution are main causes of the war itself. Without taking military power -a core institution of a "sovereign" state -seriously in consideration we can not approach any discussion about more peaceful world order The discourse of nationalisms and national interests in the case of Yugoslavia is not suficient and even misleading. The lack of anti-militaristic type of analysis contributed largely to the failor of international diplomacy in Balkans. Yugoslav Army was a 7th republic of Yugoslavia. A power on its own and a main actor in all Yugoslav wars. 3-western civilization and "Western peace thought" have to be reconsidered. Europe has to admit that it is not and should not play a leading role in human civilization. Imperialism, military industrial complexes, exploitation, racism, ecological destruction -the main problems of humanity are all children of this very western civilization which pretends to be enlightened and progressive. The 500 years celebration of Columbus, the most perverse wars in southern Europe, growth of racism and apathy concerning the hunger in Somalia are enough reasons to rethink western civilization. The conclusions that could challenge the minds of the reader would be: Ad. 1. The international law should be based on the principle of sovereignty (protecting states) only and only until the very sovereign state respects human rights. When human rights are violated, international community should protect the sovereignty of the people. Ad. 2. The drastic demilitarization, abolition of national armies, conversion of military industries and international control over national armies should be most seriously put on the agenda. Ad. 3. Western civilization has to bow before Islamic, Arabic, American -indigenous, African, far-eastern etc. civilizations in order to be able to learn, share, tolerate and cooperate beyond the imperial attitude of "help" and "teach". No comment "We have probably reached a stage in the ethical and psychological evolution of Western civilization in which the massive and deliberate violations of human rights will no longer be tolerated". This is what at-that-time UN Secretary General Pérez de Cuellar declared only few months before "intolerable" manifested on the crossroad between Bruxelles, Rome, Wienna, Budapest and Athens ... And when "intolerable" already happened, the very same Secretary General declared "I have no comment", when asked about events in former Yugoslavia in August 1991. "No comment -this is an inner-Yugoslav problem" was a general view during pre-destruction period of Yugoslavia. Yet, there are observers who would vichemently announce that the recognition of Slovenia, Croatia and Bosnia successively led to destruction and wars. They are particularly waried about the role of Germany in this process. It could be argued the contrary -the absence of the recognition of the right for self-determination triggered wars in Slovenia and Croatia (the case of Bosnia is different for many reasons, since a lot of it has to do with the moment of inertia after the war spread over Croatia and the YA had to "escape" to Bosnia). Today, the principle is challenged on the case of Kosovo -an inner affair of Serbia, or a possible trigger for Balkan wars. The secret principle of state sovereignty has ruled over human rights in the illuminated Western political thought. The attitudes of ignorance and biased support of The Yugoslav State by all international bodies were without doubt amongst key elements leading to wars in former Yugoslavia. When Mr. Eagelburger, the author of US policy towards Yugoslavia has recently declared that he "was mislead by Belgrade politicians" such confession seems real and honest but yet it tries to mislead a naive reader. Mr. Eagelburger was not mislead (confessing would mean that he is not mislead any more). Mr. Eagelburger was led very well by the interests of his own and of his state. The principal interest of US and Europe was to keep stability in Balkans. Mr. Markovič -a former Yu-prime minister was offering stability and gradual reform. Mr. Markovič was given full trust and support -and all other political options were ignored. When the federal army under the auspices of federal government acted in Slovenia (June 1991) the chain reaction of the involvement of military started. Today the story of "misleading" repeats. Belgrade regime and the associated armies involved in Bosnia and Hercegovina had won additional time to perform in peace their scenarios of ethnic cleansing, just because all hopes are invested into Mr. Panič, a new prime minister of new federal Yugoslavia. International law grants a right for Self determination for all nations, renounces genocide and apartheid and brings clear standards for human rights. Yet, people in former Yugoslavia suffered denial of the right of self-determination, suffer genocide, suffer apartheid, suffer violations of human rights on largest scale possible. Slovenes were left alone during desperate negotiations with federal government in Spring 1991, Bosnians -the most innocent ones -found locked in genocide and are even deprived the right to defend themselves, Albanians are told today, that nobody would support "sovereignty option". Too often, Western observers -and peace-politicians and peace activists -are locked in neutral stand, deriving from theories of conflict resolution which are supposed to exclude "taking sides". Too often Western observers get self-sattisfaction accepting the thesis of "civil war", inter-tribal, interethnic, inter-nationalists warfare. Too often the same people find themselves more concerned about Germany playing a leading role (recognizing republics) then about Belgrade regime performing most terrible crimes. Too often even antimilitarists fail to understand that the most real and most simple-to-describe is the unequal confrontation between militarists (totalitarians, generals, mad-man, criminals from all over the world, war profiters etc.) and powerless people. Finally the fiction of interethnic and inter-religious warfare will become true -after a drill will prove successful and the real responsible will be hidden away. While the international law on war crimes is clear, while war crimes have widely been proven in Slovenia, Croatia, Kosovo and Bosnia and Hercegovina, the war criminals -many of their names have been listed by Helsinki Watch -keep being invited to talks in Rome, Paris, London, Bruxelles etc. instead of being put on trial. They have cynically violated dozens of "peace treaties", "cease-fires", promises and agreements and are repeatedly invited to sign new ones. War criminals are -with such attitude only given time and recognition. This is why a short insight into the role of military institutions will be given in the next part of the paper. A peace of a story The conflicts in former Yugo have often been reduced to Serbs-Croats pattern or lately to Serbs -Croats -Muslims pattern. The declaration of independency of Slovenia and the aggression of YA in Slovenia late June 1991 are important for at least two reasons and since the case of Slovenia is often kept forgotten it might be useful to repeat the following: 1. the declaration of Slovenian independency ( after all negotiations with federal institutions and particularly with Serbian leadership failed in Spring 1991) did put the issue of sovereignty of former Yugoslavia most clearly on the agenda. 2. Yugoslav Army (YA) openly became active and could never stop since. The aggression of YA in Slovenia in June 1991 was a result (and the conclusion) of a decade long intense involvement of YA against the democratic movement in Slovenia. Even more. YA was a main mover of anti-Slovenian attitude of the regime in Belgrade. The collapse of federal institutions (the collapse of Yugoslav sovereignty) and the YA which became wild and on its own, should alarm international community at least after the war in Slovenia. If the freeze of air space would have been agreed in July 1991 most of destruction could have been avoided. It is to stress at this point that the low-intensity warfare and terrorism was inevitable -and this was clear already after elections in Croatia in Summer 1990. But the warfare would be limited and localized if the federal army would be put at least under partial control. Let us, at this point have a little -telegraphic style -insight into the role of YA during 80ies in Slovenia -1980 -military intelligent services follows closely the appearance of youth subculture and alternative movements; they tend to discredit them as fascists; -in Slovenia peace movement campaigns against military parades, against recruitment of women, for the right of CO, against war toys and weapons trade etc. gain bigger and bigger public support; -1984, 1985 military intelligent services report to their authorities about counterrevolution going on in Slovenia. As protagonists of counter-revolution one can find the antimilitary movement on the top of the list.; -during those years several authors expressing criticism of YA are threatened to be put on court or even prosecuted . Amongst them Janez Janša (present defence minister of Slovenia) and later Tomaž Mastnak. In both cases the public pressure was strong enough for the verdict to be removed or the investigation interrupted; -following the reactions of YA political branches, the movements in Slovenia lunch discussions including issues of demilitarization, role of civil society versus the state, democracy, demilitarization of political institutions, deideologisation of military and similar; -1987, military makes plans to suppress the democratic movement; -1988, democratic movement in SLovenia gets into possession of secret plans according to which (estimated about 170) core activists would be executed; YA envisaged large peaceful demonstrations in Slovenia -as a reaction to persecutions -and issued orders to prepare military units to act accordingly in order to "defend constitutional order and the property of the military"; -at the same time slovenian democratic movement express solidarity with Kosovo Albanians. Particular issue was a request to ban the involvement of Slovenian police troops in Kosovo; this provokes massive anti-Slovenian demonstrations -rallies -in Serbia, led and supported by Miloševič companions; -Slovenian democratic movement is getting its shape -a network between diverse groups involved is being created through the process of drafting the Declaration for Democracy; -May 1988; 4 activists imprisoned in Ljubljana, amongst them Janez Janša, who was a core liaison person of the Declaration. HR movement in SLovenia unifies hundreds of institutions, movements and thousands of individuals. The main point is that the imprisonment was directed from Belgrade and performed with a support of Slovenian hard liners. 4 prisoners were delivered immediately to military authorities and put in solitary confinement in a military barrack in Ljubljana; -August 1988-military trial starts in Ljubljana; Slovenian population is homogenised around the issue. The movement is led by Committee for the Protection of Human Rights, where the representatives of cultural, students, social, educational, media and other institutions participated and consciously run a non-violent resistance campaign. The trial "Against Four" proved that the YA is able to violate all basic human rights -even in front of the international public. The trial was under veil of secrecy, no right for civil attorney was granted, civilians were put on military court and under military jurisdiction. A clear cut human rights case; -Military trial was held in Serbian language in the middle of Ljubljana (official languages in Slovenia were -and still are -Slovenian, Italian and Hungarian). This triggered a national dimension of the problem. The movement -which until then was predominantly human rights and democracy oriented -turned instantly to a movement for national liberation; -1989 democratic movement wins; slovenian CP decides to step on the side of local population, they get rid of the hard-liners within Slovenian CP and widen the gap with Belgrade. CP in Slovenia declares democratic elections for 1990 and decides to compete on free elections. CP in Slovenia survived the "between the hammer and the anvil" deciding to identify with the anvil. The reflection of this decision we found today in the person of the president of Slovenia -at-that-time a president of Slovenian CP, Mr. Milan Kučan; CP is the first federal institution to collapse. Yugoslavia is dead. The spirit is disassociated but the flash struggles for survival. Threats are coming mainly from YA officials. In Sarajevo, the group Nadrealists (Surrealists) composes a video about Sarajevo wall (when Berlin wall falls, the Sarajevo wall was simultaneously visualised), in Slovenia, The Mladina journal shows a map of Northern and southern Yugoslavia. Sarajevo is found on the borderline. The process displayed here is unique in Slovenia. Nothing simmilar would happen elsewhere in Yugoslavia. -Elections in Slovenia are held in April 1990 and democratic coalition wins the government. But the CP wins a presidential seat on direct elections for the president. The government in Slovenia starts adopting and performing the measures which would enable sovereign governing on the territory of Slovenia. The conflicts with Belgrade are bigger and bigger. Late 1990 Miloševič's party wins elections in Serbia. The interests of Miloševič (to keep in power), YA (to keep the control over territory in order to feed their privileged needs) and Serbian extremists (to perform a great Serbian plan) come together. The regime in Belgarde -encouraged by international community which keeps a blind eye on developments in Yugoslavia -decides to keep control over Slovenia for any price. It is not willing to negotiate let alone to compromise. A first incident happens in October 1990 when federal troops occupied the headquarters of Slovenian Territorial Defence Units. The issue of defence was the hot issue in 1990 in Slovenia. There was an absolute agreement that Slovenia should decide about its defence as a sovereign country. On one hand there was a large public and political support (including president Milan Kučan and several political parties) for the idea of SLovenia Without an Army, on the other hand the Governement was getting ready for the final confrontation with Belgrade regime. The first training of Slovenian Territorial Defence troops started in may 1991 and the reaction of federal military which surrounded the Slovenian training center with tanks, led to a first victim -a civilian smashed by a tank. Attention! At that time we still speak of Yugoslav Army (the institution of former Yugoslav state) and nobody would speak of Serbian (national) army. Hope enough keys were given here to make the reader think about the necessity to think about the wars in former Yugo also from an anti-militaristic perspective. What was the role of UN UN is a union of sovereign governments and not a union of nations. It should be renamed to United States or should change radically its structure. Despite of the fact, that the right for self determination can be found in the preambule of all fundamental documents ratified by member states, the one protected is a sovereign state and not the nations. This is symbolised by the already-mentioned "no-comment" made by Mr. Peres de Cuellar as late as in August 1991, after the aggression in Slovenia and after the war in Croatia has already spread. When even "new" Yugoslavia did change symbols already in May 1992, after not being recognised by any international GO or by any other body, the flag of former Yugoslavia waved in front of the UN palace in NY as long as until late September this year. We can not speak about any active role of UN in Yugoslav crisis. All activities (peace keeping in Slavonia, humanitarian aid in Bosnia, sanctions against Serbia and Montenegro) were a very late reaction to fait-accomplis. It is not possible to accept the very common argument that UN has acted according to its charta -giving priority to regional organization (in this case CSCE and EC). Besides all other arrangements and principles, the Article 14. of The UN Charta allows "General Assembly to recommend measures for the peaceful adjustment of any situation, regardless of origin,...". CSCE and EC possesses no such provision. The UN has much more power to intervene then any regional interGO institution. To transmit all activities to European institutions was a great mistake of UN. Daniel Warner; Geneva Institute for International Studies defined a problem during the Conference on The Challenge to Intervene-A New Role of UN" organized by Upsalla Life and Peace Institute: "There is a lack of an effective mechanism to decide when and how to take over certain functions for governments which are unable or unwilling to do them." Elizabeth Ferris from life&Peace Institute in Upsala continues: "The question is not whether intervention is good or bad, or whether it should or should not take place, but rather whether the time has come for interventions to be regularized, codified, monitored, evaluated, and recognized as a perhaps inevitable consequence of living in an interdependent world." Is there any additional story needed to argue such approach besides the story of former Yugo. The Intruder. did bring quite some articles on interventions. In particular, it was campaigning for an early stage -active -intervention as opposed to "too-late" reactive intervention. What did really make me think during the past months was the banality of discussions about interventions. Most of discussions were locked in polarity between pro and against military intervention. The context of intervention is much much wider. Recent Helsinki Watch report on Bosnia provides a good overview on the issue -without even mentioning military intervention. Interventionism of course requests taking sides and this is where most of observers failed. The main problem -as I can see -for undecisiveness concerning clear taking-sides is that the problems in former Yugoslavia were interpreted in very subjective language using group-identities (ethnic groups) as a framework. It would be much easier to achieve agreement if military-power holders would be targeted (i.e. Miloševičs regime in Belgrade, paramilitaries of Arcan, Karadjič etc . in Bosnia) as opposed to now-prevailing generalized image of "Serbian" troops. About the role of NGOs In general, the attitudes of NGOs abroad were very vague (trying to be neutral), abstract ("we oppose war") and sollution-less (because of very low level of understanding the complexity of Yugoslavia). An outstanding positive example is the recent report of Helsinki Watch (American branch of Helsinki federation for human rights) on Bosnia and Hercegovina. This is a detailed analysis of situation, resulting in clear and necessary "taking sides" and finally in a number of concrete activities to be undertaken. All those who want to lobby, watch-dog and do pressure work should get themselves a copy. The power of NGOs after the crisis happens is of course very limited and the priority action-field is on GO level for several reasons. 1. GOs are permanently involved in mutual relations (and interventions on different levels, i.e. economy, diplomatic talks...); 2. civil societies in the areas of crisis are usually week, low-option, desorganized and with little maneuver space. Even if civil societies abroad would mobylize, they would not find a relevant (powerful) partner in the areas of crisis to work with.; 3. crisis itself generates a need for specialized NGOs locally and it is normal, that NGOs needed in crisis do not exist or exist in a very week and insignificant level; 4. civil population in former Yugo was confronted to strongly armed military institutions, wild and out of any civic control. No peaceful demonstration of force could stop them. This is why it was not to expect that NGOs could play a major role in order to stop the war in Croatia and Bosnia. The main role NGOs abroad could play would be three-fold: 1.-to help the creation and the development of local NGOs appearing as a reaction to the crisis; this is of course very marginal activity which proofs results only in course of time. Many ambitious NGOs do not possess suficient patience and energy for such involvement. 2. -to lobby and watchdog their own governments; a lot of knowledge is requested for such work and most NGOs did not possess one. 3. -to cooperate in humanitarian aid. NGOs from abroad former Yugo were largely involved in this activity since it allows neutral position. But the fact again is, that the needs are so enormous that GO intervention is absolutely essential in the field of humanitarian help and it would be necessary for NGOs to press their GOs to supply humanitarian aid parallel to the efforts to provide aid in their own, usually very limited capacities. The great Fiasco The fiasco of Western peace thought on the case of former Yugoslavia manifests clearly in the fact that there is no sense of unity between "peace" groups. If in reaction to cold war a solidarity slogan "peace and human rights are indivisible" unified movements in the East as well as in the West -there is no single word that would appear as a reflection of common understanding or common attitude towards the crisis in former Yugoslavia. Is it because we used to live in a glamour of 1989 successes? Is it because European thought is far too limited to react to experiences that go beyond its borders? Or is it simply because the analysis in 80-ies was just too weak? Something is clear, we were used to simplify and generalize. The issue of human rights and democracy seemed to us universal. Now it is clear that the human rights norms and the principles of democracy might be universal but the application of both vary due to complexities of particular micro-cosm. In the Yugoslav crisis a great part of "Western" mind could not escape the old habit of "generalyzing" and "overall solutions", while understanding a very narrow angle of perception. It seemed as if the good old new age slogan got converted into "think locally act globally". Seminars are held about the New World Order, while the mind got completely stuck on the Balkan case representing a hologramic structure of the World disorder and injustice. We are living, we are dying The peace movement in Slovenija collapsed because it could possibly not satisfy the (local and global) demands of time. The expectations were high (locally and globally) our methods and knowledge far too limited. The movement had to dissolve in order to allow necessary change in approach. Last but not least, the discontinuation of lifes of beloved Petra Kelly and Gert Bastian personalyses the controversies of Western pacifism. The period of creativity and active-enthusiasm of eco-pacifism in Europe is over. Chief Seattle declared once "The real life is over now. The struggle for survival begins!" Petra did not survive the difficult transition between creative (global) mind and painful, patient (local) struggle on the margins of public eye. She did not survive the transition between articulation and manifestation of the ideas. Spontaneously, we would wish Petra was murdered by racist terrorists. Then we could think it as a heroic, victorious sacrifice of "our" struggle. But there is no "our" struggle at the moment. There is no "Western", no "European" cause. Petra died in privacy, without any public message. No declaration, no final word. Our minds are left free to contemplate and think about what does that mean for all of us. I feel Petra died within each one of us. Petra, great idealist, protagonist of "think globally act locally", Petra trying to get involved a little bit everywhere -finally faced with incredible difficulty to remain active in Germany, in her party, in her very close, local environment.. I can feel Petra has died to remind us, what has to be buried in order to survive. Let her soul rest in peace. Hope many others will survive. Many people come to the region of former Yugo and do a silent, modest, valuable job that hardly some people know about. They don't have neither time nor intention to sell their story to the media or to self-promote themselves. Yet, many people still play the game of media-campaigns and promotion. In the case of former Yugo the difference between the effectivity of both is evident. 5.7 –On the causes of war FAX from Marko Hren to : TOBIAS DAMJANOV, ZIVILCOURAGE fax: 49-2327-81944 Dear Tobias sorry about that. Delay again. In an hour I have a train to Munich, and the fly to WRI meeting in NY. No time to make corrections in the text, but still, I promissed you the answers. Please do use these answers as much as you can. I wrote them in a flush. Ideas are not knew -I repeat them all the time -but I could structure them much better. Hope you will do this job for me. Thanks and sorry again for a half-product sent to you. The text is not for distribution in this form, it is only to be used by yourself structuring a text or interview out of it. I trust you will do a good job. Yours in peace Marko Hren ZIVILCOURAGE Answers to the questions by Tobias Damjanov A1 On the Causes of War The war in Yugoslavia did of course not start a year ago -as it is usually interpreted when Yugoslav Army (YA) has performed an agression against the republic of SLovenia following the declaration of independence of this northern-most republic. At that time (a year ago) we already witnessed at least a year of low-intensity warfare in Croatia (the Krajina region in Knin area faced first armed clashes already in August 1990) and at least 9 years of growing violations of human rights and repression in Kosova (Kosova had a status of authonomous province and its political authonomy was abolished by Serbian authorities in December 1990). Besides we have at that time witnessed at least five years of concrete threats by the federal administration and particularily by the military institutions of the Yugoslav federation against the democratic movements in Slovenia. Those threats manifested in major violations of human rights in May 1988 when four civilians were put on military trial for their critical writings and anti-military activity. The conflict between the forces of STATUS -QUO and the forces requesting a change is probably rooted in a very traditional frame of well known power games in human history. I do advocate the power-game perception of Yu-conflicts rather then a -more common -"reviving nationalists everywhere" perception because of two simple rfeassons: 1. In my view the power elites were using old antagonisms and created new ethnic-based hatred 2. The "revival of nationalism" explanation of conflicts undermines or even ignores the role of military institutions (army and its services). In my view the mere existance of military aparatus causes gradually a conflict. Viewing the conflicts as ethnic conflicts disables usually the "antimilitaristic" analysis. What is the power game about? In the Late 70-ies yugoslavia lost its strategic position and this coincided with marshal Titos death. International Credits did largely stop. The effects of miss-investments and badly run economy manifested, the effects of unefficiency of socialist self-mannagement and centrally run economy, the effects of corruption of communist power elites -all together -resulted in increasingly growing powerty particularily in south-Serbian regions, where -in traditionaly agricultural areaa -the paysants life was literalily destroyed, drawing young people in capital city ( Belgrade) or into military professions, and women into pollutive industries of no economic prosperacy. Observed from the perspectiv of a power game, the (communist) elites in Serbia were aware of the moment which was likely to generate major disquiet amongst population in poor areas. The natural (and right) reaction of people would be to struggle against the governing elites. The elites in such situation have to externalise the "responsability" in order to channel the anger of people away from those really responsible. This coincides with the appearance of Miloševič in mid-80-ies. Miloševič pewrforms originaly the so-called anti-bureaucratic revolution and wins major popular support for this project which was performed in reality as a purge in nomenclatura. At that time the externalisation of responsibility is chanalled to Kosova Albanians. The growing repression against Albanians goes parallell to the appearance of democracy and human rights oriented movements in Slovenia. Slovenian public issues a major support for Albanian struggle. YA and Serbian elites interests match already at that point (mid-80-ies). The interest of Serbian elites was to control the poverty issue by refocusing the attention to Kosovo.\ The interest of YA was to suppress the democratisation and demilitarisation tendencies in SLovenia which went directly against the monopoly role of YA in Yu political system. When the movement in Slovenia supported the albanian struggle both -Serbian opinion leaders and YA fuse their reaction against Slovenia. Both movements -in Slovenia and in Kosovo -are accused by Serbian elites and by YA with the same word -counter revolution and nationalism/ secession. The war is a result of malprocession of the change. The change was necessary but no mechanisms for facilitating the change were available. Power elites were not willing and not able to compromise. The chart of powers in late 1990 can be divided to old and new powere elites Old power elites New power elites YA nomenclatura, new (para) military institutions federal administrations governing elites in Croatia, Slovenia and Bosnia governing elites in Serbia and Montenegro new nationalist movements The most problematic of all was a fussion of two old and one new power after their interests met. These are as follows: 1. YA-of which the interest was to keep a large state which would feed its (enormous) needs 2. Serbian elites (with Miloševič) -of which the only interest is to maintain by any price their power posittion 3. Serbian extreme nationalist wing -of which the idea is to have all Serbs in one state. Particularily illustrative is a role of Miloševič who is usually interpreted as a nationalist. Well, he is rather a typical power holder. He would use any ideology to keep himself in power. If there is any person on this planet who is acting against his or her nation, then this surely is Miloševič. A2. Democratisation tendecies in east central Europe are not due to Gorbachev. Movements for human rights and democracy agenda appeared in different regions authonomously (see Charta 77 in Czechoslovakia, see Dialogue group in Hungary in early 80-ies). The transformation in SLovenia has -for example -nothing to do with Gorbachev. It was authonomous. A set of authonomous movements for change in ex-socialist countries were of course mutually-suportive. Gorbachev was a had of a big monolite and therefore was in a position to vow the voice of change most visible. This does not mean he was most influential or even that the initiative was in his hands. But it does mean that his politics was supportive for the change to happen on a large scale. He enabled and facilitated the change. The real initiators for the change were civil societies in relatively authonous regions. On civil society Many grew illusions that "civil society" is happening in Eastern Europe in mid 80-ies. It is definitely the case that "peoples power" was manifested but it is impossible to conclude that civil societies were strong (as many thought). Civili societies all over East-central Europe were week, in terms of vision, in terms of structures and in terms of social-organizing-activist skills. They were relatively united around the idea of abolishing the totalitarian system. They have used two or three words to explain this democracy, human rights -But nothing more. Their structures were either nonexistant or very week. When the old systems successfully disentigrated, there were no structures in place to continue the transformation process in a constructive way. A simplified picture would show the transition as a set of collapsing values (party ideology, no-nation state, revolutionarism, ideology above religions, self mannagement from above, sterile brotherhood of nations...). In general. people did not identify with these values and there was no alternative set of affirmated values ready for people te keep on their value systems. After a collapse of values and state institutions people were more keen to identiify with a set of values which remain incarnated for ages -nation and religion, and institutions embodying these values nation state and church, become most important. The reasson for growing nationalism lies in week civil societies that lack room (structures) for pluralisticly configurated society. As you see, I do not think that bloadshed is based on nationalism. The bloadshed is based on power games and is using nationalist demagogy. The way such bloadshed could be avoided would have had to be drawn years ago -building structures for independant social movements and initiatives all over the place and thus strengthening pluralisticly defined civil society which would be able to resist manipulations of power elites and the hypocratic systems of values that those power elites were indoctrinating people with..Indoctrination was an easy job, since the trauma of the IInd world war was never approached and the seeds of old hatred were not removed. Old antagonisms were only waiting for new climat. And new power competitors did take the chance. A major mistake of communist winners from IInd war was that they mistified and suppressed the trauma of IInd world war. Role of SuperPower Politics I do not believe that superpowers controlled or even dirigated the situation. I do not believe that USA or enybody else performed certain scenario in this region. I do believe that superpowers merely reacted to fait-acomplis in the way they sought would sattisfy their interests most. Until 1979 the interest of both, East and West was to have a buffer zone in Balkans. After a double decission of NATO this interest was gone, but the inertiia of having a (Simple) united Yugoslavia as one peace of political entity remained. The simpliest approach to Yu crisis was "let somebody control it" and Markovič, a former Yu prime minister, did promiss to perform such task. The interest of superpowers was to get rid of the problem without engagement and to sell as much weapons as possible. After the war in SLovenia one year ago, when it was clear, that Yu is collapsing and it was clear that Markovič can not control the situation, the powers in the world gradually addopted to new situation and supported the new states -exporting them weapons first and recognizing them next and selling them weapons again. A3 EC was therefore not encouraging the independancy but reacted to it only. Until the war in SLovenia all politiians in Europe were declaring against new states emerging. The defence minister in SLovenia was aware of this and he repeated several times at that time that SLovenia should not wait for recognition but perform it unilaterally. He knew, that the world reacts to fait-acomplis primarily. Of course not all regions are alike. In Libya or Kuweit the superpowers are much more active. But they were not in the case of Yugoslavia. If teh interstr of US in Kuweit or Libya is very material then The interest in the case of Yu crisis is primarily the one of prestige. The military solutions did not hapen after EC supported recognition but vice versa. The military solution (agression inSLovenia) did force EC to recognize SLovenia. And only after this point we could talk of active involvement of major powers. Unfortunately it was too late -the conflict was at already to high level. The federal presidency collapsed, there was no framework for negotiation and it was not clear to anybody in the world who is competent, who is legitimate and who legal representative of peoples in the region. The Yugoslav case of course gave a large task to the outstanding politiitians. The fight in Yu was transfered to the fight in world politics. Between Europe and the States and within Europe as well. I see the involvement of Germany in this light as an involvement based on desire to play prestigeous role. The recognition of new emerging states after the major warfare started was a necessity and I view the German role here as positive. I would invite readers with different opinion to present arguments -particularily on the necessity of recognitions. A4 Once the warfare starts it is hard to isolate or stop it. The destructive potentials are higher and higher and at the moment there must be more than 350.000 people under weapons in the region. Many of them were killing and commiting brutality. This wild force is hard to stop after it reaches a moment of inertia. And this moment happened after the war spread to Bosnia. But it is to underline that it is not true that Serbian army and Ya always played a major role in different Yu-conflicts. Serbian army played no role in the case of SLovenia. The agression in Slovenia has nothing to do with civil war or etrhnic war or anything similar. It was an agression of federal administration against one of its constitutional units. The only powers involved were the federal governement (army and police) and the Slovenian governement and people on the other side. Warfare will continue. It is impossible to stop those thousands of traumatised military man. Most of them should be put in rehabilitation centers. It would take years to build enough rooms for all. Remember that veterans from Vietnam after comming back to US did in most cases never addopt back to normal life. Most of them have died of violence. Veterans from Yu-wars have no home to return. They fight in neighbourhood. Where will they go -outlaws?. War is their life already. It is impossible to control Bosnia and Hercegovina. This is an ideal landscape for guerilla. If the hostilities stop in Bosnia, the destructive potentials would move on to Ksovo, Sandjak and potentialy Macedonia, which potentially opens international conflicts with Albania and Greece. If the hostilities continue in medium term in Bosnia and if at the same time the international attention would focus on pre-war regions there might be a chance to isolate the conflict. This chance is small since the focus of international opinion is successfully kept on Sarajevo. We have to make peace with the fact that there is no solution for Bosnia and hercegovina. The case is lost. But there are more opportunities waiting. On the peace movements B2, B1 Why did the peace movements not react? Because they failed to understand, they in many cases failed to listen. But it is to admit that the task was difficult. My criticism can be illustrated by the case of Helsinki Citizens Assembly. They did not want to listen to us despite of the fact that we were constituative part of this network. . At the end they would even acuse us as nationalists simply because we happen to live in a region which gained independancy. You should see these cynically posed questions to us at the international meertings "now you got your state, didn't you?". Now the HCA keeps ignoring us and has made no single step to provide a room to reconcile. In my view the behaviour of HCA is illustrative enough and symptomatic. The Yu question is complex and complicated. It is not a digest-fast region. One can not interpret the situation with generalisations and simplifications. Many peace activist attempted to present a simple insight into the situation usually with a common sentence that "nationalists all over the place are responsible". SUch interpretation is to week for peace movements to act. Peace movements internationally were comfused. We were telling them different things in Belgrade, Zagreb, SPlit, Rijeka, Ljubljana, Priština. We failled to present them a common understanding of the problem. How could they react then. They are still comfused and this is our failure. The failure of international peace movement is that it has a low ability to learn. and aproach problems with serious amount of involvement. We have seen many "megalomans" visiting the country but very few of those who arrived for long period of time for doing "small" and concrete things. The main failure of local peace movements is that they failed to dialogue amongst themselves. On one hand it is normal, since all movements are new (less then one year old) and one year olds can not talk and can not even walk to visit each other except for neighbours. On the other hand the reassons for miss-communicatrion go deeper. Namely, the perception of realities from different regions are so diverse that it takes a long time and a patient process for those perceptions to come together in a complementary way. There was almost no coordinated action amongst peace movemetns. The only succesfull case was a chain of concerts Mirna Bosna in May, originally initiated in Ljubljana and then rapidly spread in many cities all over former Yugoslavia. The movements in former Yugoslavia also failed to abstain from mutual accusations. There are many rumors and reports of prejudices amongst peace activists concerning the pacifist groups in other regions and this does not produce good feelings. It is hard for some to understand that movements in different regions have different tasks and different conditions for work. Whil, for example , a movement in Belgrade is oppositional and promotes desertion, the movement in Zagreb is not oppositional since it is focused on popular education for reconstruction and reconciliation. Movement in Belgrade has to work against its governememnt and movement in Zagreb has to (at least try to) work with local authorities. The movement in Ljubljana has made several attempts to come to a common platform with other movements in former Yugosolavia already in September last year while circulating a draft for a common platform. We failled. There was even no dialoge on it and very few responses. The first serious meting of peace activist was in Wienna in the late May this year. We tempt to continue the process in late August. The Peace institute in Ljubljana did call three meetings with participants from allover former Yugoslavia in automn 1991. The book on results has recently been publishe but it was impossible to write a word on consensus on any point. For the future, the local peace movements have to develop a medium and long term strategies. It might sound weard. But there is no other way out but through a patient and slow process of popular education towards trust building, tolerance and reconciliation. Local peace movements have yet to develop the structures for such activities, learn how to act, and particularily make links in terms of working relations with neighbouring and international organisations. We should make peacee with the fact that once again in history we failed to make the history. Militarists won again. We should prepare better for the next wave. The peace movement in SLovenia can be proven to have major effects. The campaign for SLovenia wiithoutr an army in late 80-ies has brought the issue of active peace policy on agenda and major part of polititians was aware of non-military options for conflict resolving and defence. The issues were discussed on presidential, governmental and parliamentarian level as well as -of course -in public. The awareness of nonviolence was therefore significant and maybe even decisive. Who knows. Peace movements in other regions of former Yugoslavia only appeared when too late -after July 1991. They were born to stop the war. Too late. The military bodies were smarter, older, structured, they had strategies and tools. Peace movements had hope and ..... There will be plenty of work on de-traumatisation, removal of post war effects, work with veterans, handicapped, refugees, children..... There will be plenty of work restoring regional cooperation in new border-regions etc.. There is no solution in short term, the only way is to start a long term process of peace building. On the perspectives C1 There is no solution for Bosnia. The warfere will go on untill the major shifts of population will be completed and then the low intensity warfare will go on untill tthe critical mass of public opinion will be formed again for dialogue. No intervention from abroad can help. Military victory is not possible on Bosnian landscape -except if Vietnamis scenario would repeat and end up in wiping out 60% of Bosnian life forms, including plants and animals. The constructive solutions include help to refugees, humanitarian assistance and politcal support to parties that stick to principles of tolerance and reconciliation. There might be still a chance to keep the destructive potentials within the borders of Bosnia if international community would mannage to keep new Serbian power holders (god knows who this will be within the near future) under control. Non-military sanctions in my view have a constructive functions. They would have even more chances if performed at earlier stage. Of course there is a problem -half of world would be under sanctions then -US in first place. C3 Post-war regions have got their political shape already. Pre war and war regions stil have to be configurated. The process to reach a form is more important then anything less. The quality of ssuch process is essential. To speak of final result at this stage is nonsence. Take Kosovo. it is impossible to discuss the form of this region if parties to negotiatete solutions are not yet defined let alone recognised. There was no thought-over process to facilitate the change and this is why no stable solution can be predicted. Take example of the last conference called by lord Carrington in June 1992. In a rutine, he did call to the meeting Miloševič and not Čosič, who was at that time already a legal president of (third) yugoslavia. When Miloševič was requested to recognise Bosnia he simply declared that he is a wrong address for such things, adding humbly, that he was a president of one republik within federal state (for those who do not know, Federal yugoslavia now consists of Serbia and Montenegro). Lord Carrington made a fatal mistake. He invited wrong people and accordingly he had no result. The unability to follow developments (facts) is a weakness of international community as well of peace movements. There are still people who want to show themselves "last Yugoslavs" -which is probably a usefull rebelling emotion but completely unusefull political argument. 5.8 Militarism at its Peak June-1992 Green Dialogue for an Alternative World Order SIRTE, LIBYA, 12.-14. June 1992 Contribution by Marko Hren, Peace Institute, Ljubljana, Mestni Trg 13, 61000, Slovenia Militarism at its Peak Talking about the world order: how did each one of you get here to Libya. Probably most of our travel arrangements were almost or even more complicated as ours was from Slovenia -visa problems, crossing many borders, canceled flights, etc. It sounds all as one big disorder. The World has once again found itself in the period of a big change.The 20-ies century , together with its two world wars, together with hundreds of local wars that followed and ending with apocalyptic visions of the fin de siecle, forms a period in which humanity has brought the military hardware as well as military patterns of relations to its peak. Together with this evolutionary convergence of technology and militaristic cultural patterns, we face a period of change during which the relations between the East and the West, between the South and the North, are getting largely redefined. Our generations are used to observe rapid changes and rapid development. It is hard for our mind to accept, that the changes on planetary level are moving slow. Let us just remind that: -some celebrate and some grieve 500 hundred anniversary this year after the arrival of Columbus in Americas, and only centuries after European civilization was convinced of heroic mission of Columbus team, the world is getting slowly aware that the event they used to celebrate indicates the biggest genocide in known history of humanity -despite information age at its peak, the different worlds still know very little about each other. Let us note, that sacred books of different religions are only recently, in the last century, getting translated from one language to another, and thus provide a basic ground for mutual understanding of our different cultures and beliefs. Yet the goal of universal approach towards religions is far. The messages of Mohammed remain far from being taken seriously, religious teachings still do not understand each other as schools of the same source of wisdom. It is therefore self evident, that the humanity, which is split into so many different cultural, religious, social ect. entities, can only slowly develop a common understanding let alone a common management of our beautiful boat we sail. Let us just remind that -today by-all accepted fact indicating that the planet Earth is round and cycles around the Sun-was a mister until recently; even in 18 century the Catholic church resisted to fully recognize it.. This is despite e of the fact that particular astronomers were struggling to break the thought pattern from the time of old Greeks to Copernic and Galileo. UN are at its very beginning, young -couple of decades old, unexperienced, learning how to walk. In other words they can not bear the worlds responsibilities. But are learning rapidly. So do independent NG networks. The ambition to run the Babylonian nature of the world with coordinated efforts is the ambition of many of us attending this conference. If a question would be posed what should be a subtitle for THE NEW WORLD ORDER I would put on the list of suggestions the following: STRUCTURES ASSISTING THE DYNAMIC WORLD ORDER. This is for a simple reason. The world is a world of permanent changes and peace could be understood as tranquility of constant changes. The world was definitely not ready for the present changes that I discussed at the very beginning. Take Yugoslavia and one could note, that the world has changed its attitudes towards this region almost from one week to another during the past 12 months. International community can only react to rapid changes. There was no approach which could ban Iraq invading Kuwait, but there was a reaction -with violence. There was no approach for Yugoslav army not to perform aggression in Slovenia almost exactly one year ago. International community reacted step-by-step to step-by-step escalation of brutality in the region. If one thinks that international community is acting according to certain strategy, one would live in a really deep illusion. The nature of action is still predominantly reactive to fait accomplis. This is a highlight of the message to this respected audience which is meeting here in in a challenging period and in even more challenging part of the world. The message will be evaluated around the following thoughts, which hopefully will contribute to our common efforts to see this world surviving: 1. the age of militarism at its peak brought peace and environmental issues to convergence 2. the international order is in the period of its initial testing 3. the relation between nationalisms/fundamentalisms and militarism should be reconsidered 4. the efforts to strengthen NGO world (civil society) should be considered high priority Ad. 1. Peace -Environment The Global dimension of environmental crisis was -particularily for Europeans brought to the awareness of general public with the Chernobil catastrophe. Our movements were protesting on the streets. The balance of nuclear powers is now no more discussed in terms of relation between East and the West but on much more decentralized, local level. The nuclear thereat is now coming from a variety of different sources. Take the tension between the Russia and Ukrainian, take the thereat of Yugoslav Army against the only nuclear power plant in Slovenia during last years war. The eco-weapons played a major role in the Gulf and play it as well in wars of former Yugoslavia, despite of the fact that both wars are of completely different nature. While the former was described as hi-tech, neat, detached from individual, the later is barbaric, brutal, inter-individual. But in both, the major thereath were including eco-bombs, industrial complexes, chemical storages, oil containers or hydro dams, cities. The existance of largest industrial polluters plays a major role in the domain of peace and security. If before, the industry was understood as a major power, now it is at the same time understood as the most week point concerning security on both, local and planetary level. Thinking about new security arrangements we can therefore not avoid the discussion about deactivation of large industrial eco-bombs. Simultaneously, the awareness of the venerability of the industrial complexes must be taken as a major stimulation in direction of alternative non-military security arrangements. Ad. 2. World Order The announcement of the frightening aspects of the world order dictated by one power happened shortly after Chernobil -during the aircraft military operation against Libya, when Europeans suddenly recognized, that bombers are flying over their heads while performing their military operations. Our movements were again on the streets. The vision of a world policeman appeared to manifest again and again and culminated in the war in the Gulf, when it was clear at least, that not the same criteria applies for everyone. Rich Kuwait was eligible to receive ALL support and poor Curds were NOT. In the case of Yugoslavia another dimension was revealed: the consideration of international community must be paied by high price. Lets compare the attitude of international community towards Serbia with the attitudes towards Libya. In the case of the later, the sanctions were declared because Libya protects some people who were found to be terrorists by international court, in the case of the former, the sanctions were only declared after half of the country was literalily destroyed. Again not the same criteria is applied for all. While in the case of Libya, US intervenes immediately and with all powers, since Libya is rich and unsubordinated to US, US would only intervene in Yugoslavia after the pictures of brutality rise enough public opinion. US has no interest in yugoslavia besides the general interest to play a prestigeous role on international scene. If we would design here an effective security mechanism, we would have to firs elaborate early warning systems, monitoring offices and preventive measures. We would definitely come to the point where we would conclude that the violations of human rights should be taken as a first warning leading to international intervention in the region concerned. From this point of view, the procedure taken against Libya can even serve as a good example -the court in Haag brings a decision and authorities of Libya do not act accordingly -so -Libya gets sanctioned. What about Yugoslavia -the human rights violations in Kosovo were alarming about totalitarian regime in Belgrade for years -and no reaction whatsoever has followed. In terms of early stage action, the path via human rights monitoring, using all standards, resolutions and juridical structures already in place, should be taken seriously and implied in all cases reported. Early stage action taken by international community in the case of potentially dangerous regimes should be viewed as a precondition for success of any kind of intervention. Now we face an experience, where Iraq and Yugoslavia were both supported by large parts of international community, imported enormous amount of weaponry in recent decades, which made them well-millitarised enterprises of violence. In such case, sanctions automatically lead to military sanctions and military is approached with military means. The world order which would build security on repressive, military means of intervention, will necessarily lead to more militarization of societies and would be thus in a long run counterproductive. The strategy of balance of power did show its cynical face after the collapse of the iron curtain. Nuclear heads in former Soviet Union are now directed against those, who paied for them, Dutch and Russian soldiers find themselves together on Croatian front in the framework of UN troops, only one year after they have been continually indoctrinated against each other, and many other examples could be told. In this light we can observe military intervention in Iraq, followed by new mobilization of international community for military intervention in former Yugoslavia, as a tremendous contribution to militarization of (particularily) western mind and thus to the strengthening of militarism. Nonviolent early-stage preventive tools particularily in terms of respect of human rights are therefore essential. Ad. 3. Nationalism, fundamentalism, militarism Those who commented the conflicts in former Yugoslavia as inter-ethnic wars, as the game of nationalists or even as inter-religious warfare did contribute significantly to misunderstanding of the Balkan game and thus also to mal-approach. What absolutely plays an equal role in the analysis is a whole complexity of the power game behind the revealed antagonisms. It must be clear, that the biggest power in former Yugoslavia was the Army and its ideological nomenclature. The military as an institution by itself is problematic. It is less willing and the less of all able to perform changes in tranquility. The military with its mere existence is producing conflicts. The conflicts in Yugoslavia were ploted in counter-intelligence. First accusations concerning counter-revolution in Slovenia were born in the minds of military men. The first who made public speeches against democratic movements and civic initiatives was military people. We can not analyze fundamentalisms and nationalisms without analyzing the main power holders and their institutions. There can be a rich historical evidence found to prove a thesis that nationalisms and/or religious fundamentalisms are most usually used as a tool for homgenysing population in the hands of power-game players. One can -at this point -always argue, that stability in regions incarnating potential nationalisms and fundamentalisms can only be maintained through repressive regime. Take the experience of Chile and Yugoslavia and one could find many positive aspects of two different kind of repressive regimes. After what happened in Yugoslavia recently one could easily justify a soft-represive regime of Tito which did not allow any appearance of xenophobia or religious fundamentalism. One would be tempted to seek a balance between authority and freedom, between totalitarianism and pluralism, one even gets tempted to put clear limits to democracy. We can not avoid discussing relations between civil society and the state. Ad. 4. Totalitarianism, civil society The awareness of civil society about the rules of the power game and uniform-thinking is essential. In Europe there has been quite some discussion about civil society and the role of independent groups and initiatives. In late 80ies many commented that the civil society in the East was strong and was supposed to be weak in the west. This was not only a rude generalization but also was based on a very false assumption. Civil society in the East was moraly strong, determined and relatively united -in its discontent against communist regimes. While civil society in the West more or less completely un-homogenous, split in thousands of fractions and moraly week in its frustrations concerning nuclear power, hyper-consumation, unequal status in relation to poor world ect. The crisis during and after the changes in the Eastern countries did prove, that civil society in most of East European countries is almost un-existant. There were almost no independent structures, there is very low level of ability for local organizing, very low level of social responsibility and almost no connections (inter-regional or inter-issue) between those rare existent independent forces. In the terms of structures and pluralism, civil society in so called East European countries is very week and poor. We could even argue, that ability to perform changes in tranquillity depend largely on the power of civil society. Particularly it is important to understand this in terms of identifications. The change in -take Yugoslavia or Soviet Union -consist of collapse of prevailing value system (ideology) and collapse of structures of state (in diplomatic, economic, military ect terms). If the structures are predominantly those of the state, if value system is predominantly the system of the ideology in power, then, after a change is performed, and value system collapses, there is no substance, no network to drop the peaces of the exploded order safely on the ground. When -under such conditions -the value systems collapses, the only identification people would grasp to orient themselves in chaos, would be -national or religious identities. This would match the existent institutions already in place -namely, the national state and churches, which would of course use the opportunity. In terms of alternative world order we therefore have to put a large emphasis on building and assisting the growth of independent civil society with large variety of marginal and minority identifications, with independent structures, with independent communications between them etc. When a major change happens and people have independent structures and their (almost private) identity they would less easily get manipulated with imposed identities and will not be as easily swallowed by dominant structures. The more self-determination -which goes down to each individual man, woman or child -the less totalitarianism possible, and the more chances for constructive cooperation on the basis of free choice. Of course, all these words sound demagogy or theoretical. Unfortunately they can be proven so sadly, word by word, with the experiences of -take it only -two short years, starting April 1990 with the first free elections in Slovenia and ending May 1992 with brutal destruction of Sarajevo, a capital city of Bosnia and Hercegovina, where Muslims, Croats and Serbs lived peacefully until very recently, even not knowing what religion the neighbor was. We could sit down and analyze the power game, the reactions of disoriented civil society and the reactions of disoriented international community, which all together found themselves unable to stop the most brutal destruction. Marko Hren, Ljubljana, 9. June 1992 5.9 Ocena, oktober – 1992; mir – nasilje -vojna Mir, nasilje, vojna okrogla miza, CD 8. oktober 1992 Beseda in železna logika nasilja Pred dnevi sem srečal prijatelja in izmenjala sva si nekaj besed, tako tipičnih za čas, ko so se naše generacije, vajene spremljati vojne in nasilje z očmi časovno ali prostorsko oddaljenega opazovalca, soočile z bližnjo izkušnjo radikalne manifestacije logike nasilja. Oba sva ugotovila, da v minulem letu nisva kaj dosti pisala in prijatelj je to pojasnil takole: z besedo nimaš kaj proti železni logiki nasilja. Pa mi je to služilo kot okvir za razmišljanje o današnji okrogli mizi. O železni logiki nasilja, . Z drugimi besedami nasilje rojeva nasilje. Arhetipi obnašanja se očitno tako močno vtisnejo v spomin kulture ali okolja, da jih je težko, včasih pa nemogoče odkriti kaj šele odpraviti. Na ravni posameznika najbrž vsak odnas izkuša, kako se slike nasilja iz ekranov in časopisnih slik vračajo v zavest. in na nek način gotovo opredeljujejo vsakdanje ravnanje. Za naše razmišljanje pa bi rad prispeval dva primera, ki govorita o železni logiki nasilja. Prvi se veže na 500 letnico t.i. odkritja Amerike. V času, ko konzumacijska logika v Ameriki doživlja recesijo bi se bilo vredno vprašati zakaj, in kaj recesiji lahko še sledi..Gotovo je 500 letnica srečanja evropskega sveta s tedanjimi prebivalci amerik dobra istočnica za premislek. Kritični premisleki so napram medijskemu pokritju spektaklov v zvezi z velikim odkritjem zelo redki. Mar ni nasilje, ki se je v stoletjih po španski okupaciji amerik sistematično izvajalo nad domačini, izraz tiste železne logike, ki je bila prinešena iz vojaško vzdraženega špansko -maorskega bojišča, tiste logike ki je imela vspodbudo in retorično podlago v ekonomskih in verskih interesih? V kakšni obliki se bo -in se je že -kolonizatorjem vrnila ta groba izkušnja, v kateri niso znali z razumevanjem in toleranco izpeljati srečanja dveh kultur? Na nek način se Evropi izkušnja vrača z valovi beguncev in imigrantov iz raznih delov sveta. Vojna, ki so jo izvažali v kolonialnih časih se preseljuje na teren Evrope. Krščanstvo, ki je znalo duha samo izvažati, meso pa si prisvajati, se bo moralo sprijazniti s tem, da meso daje in duha sprejema. Druga zgodba je prav tako povezana z Ameriko Pred dnevi je bil v Ljubljani na obisku afro-ameriški veteran vojne v Vietnamu. Pri njegovih kolegih se je železna logika nasilja na krut in neizprosen način obrnila v samodestrukcijo. V Vietnamu je umrlo nekaj več kot 50.000 ameriških vojakov. V enakem obdobju po vojni je zaradi samomora ali drugih oblik samodestrukcije v Ameriki umrlo preko 60.000 vojnih veteranov. Gregg Payton , govornik organizacije vietnamskih veteranov Veterans Against War je po tem, ko je bil na turneji med veterani v Vojvodini in na Hrvaškem dejal, da tisti, ki so prestopili črto med normalnim in nenormalnim -in ubijanje je postavil kot parameter te črte -pridejo na mejo normalnega samo po izjemni sreči ali naporu. Fantje, kot je Gregg, nam imajo kaj povedati o psihologiji. Lahko si samo mislimo, kaj se in kaj se še bo dogajalo s preko 400.000 veterani, ki bodo ostali za vojnami v naši soseščini. Izkušnja ameriških veteranov je bila, da država, v imenu katere so se borili, zanje ni storila nič ali bore malo. Podobno izkušnjo imajo tudi že srbski in hrvaški veterani. Nasilje rodi novo nasilje, ki je lahko destruktivno ali pa samodestruktivno, največkrat pa eno in drugo. To je lahko eno od izhodišč za razmišljanje o ciljih in sredstvih. O agresivnosti Agresivnost (lat. aggredior, hodim) Ali je moč enačiti agresivnost z nasiljem? Na to vprašanje bi morda znali nakazati vsaj drobce odgovorov. Agresivnost je gotovo v naravi človeka, lahko pa se izraža na različne načine -z nasiljem ali pa z nenasiljem. Spominjam se prijatelja, ki je opazujoč malega otroka komentiral dobesedno takole: "kako je agresiven -toliko energije ima". Povezal je količino akumulirane energije, moči, in volje za artikulacijo te moči -z agresivnostjo. Besede, ki jih najdemo ob agresivnosti so napadalnost in bojevitost. Si lahko predstavljamo agresivnost, napadalnost in bojevitost z nenasilnimi metodami? Nenasilja se je pač treba učiti. Ne spominjam se,da bi se v otroštvu sistematično igrali iger, ki bi vspodbujale konsenzualni način mišljenja, aktivno participacijo in uklučujočnost.. Šele v zadnjem četrtletju tega stoletja so se zlasti v Evropi in Ameriki začele pojavljati prve raziskovalne in akademske inštitucije za študij nenasilnih metod v razreševanju sporov. V zgodovini pa seveda obstajajo tradicije in izkušnje, ki so misel nenasilja sistematično gojile skozi tisočletja. Ena najbolj izrazitih med njimi je sestrska smer Budizmu in sicer Jainizem, ki razume nenasilje kot vrhovni zakon "ahimsa paramo dharma". Jaini danes govorijo o Znanosti življenja, science of living. Njihovi menihi so danes strokovnjaki tako na področju religije, joge in meditacije kot znanosti. Njihov koncept nenasilja govori o načinu življenja: dihanja, prehranjevanja, mišljenja, ravnanja in zavedanja medsebojnih povezanosti dejavnikov življenja na zemlji. Ali so nam vojne usojene? Ena od misli, ki so bile izgovorjene pred današnjim srečanjem je bila tudi ugotovitev, da se vojne v zgodovini pač neprestano ponavljajo in pojavljajo in izgleda, kot da so usojene za vedno. Za večino nas je izkušnja sedanjika gotovo groba istreznitev od zaverovanosti v navidezno večni mir, v katerem smo odraščali. A vendar je tu potreben razmislek o usojenosti na vojno. Ravno slovenski razmislek bi moral biti drugačen. Če bi pristali na usojenost železne logike, kako bi potem lahko razložili primere, ko se je železni logiki izognilo. Marsikatera vojna se zgodi, marsikatera pa se ne -čeprav bi se lahko. O besedi V procesih sprememb ne gre samo za boj različnih interesov in moči, gre tudi ali pa celo predvsem za boj vrednot in sredstev. Včasih prevladajo ena, včasih druga. Več ko je vrednosti na strani besede, manj je je na strani železne logike. To je več kot očitno res tudi v našem primeru. V SLoveniji se je nekaj let pred dokončno preizkušnjo veliko govorilo tudi in še zlasti o nenasilju, toleranci in podobnem. Zato se je preizkušnja tudi odvrtela z epilogom v besedi. Zapleta in razpleta v Sloveniji pač ni moč razlagati kot prevlado železne logike nasilja. Prej obratno. Beseda in železna logika sta se sicer soočili izočivoči. Vemo pa , katera je zmagala in katera se je morala umakniti. Z malo bolj nerodnimi pogajalci na slovenski strani bi kaj lahko prišlo do resnega vojskovanja na slovenskih tleh. In potlej bi najbrž vsi dejali, da je bila "totalna vojna" neizogibna, kot sedaj nekateri trdijo, da je bila kratka konfrontacija lanskega junija neizogibna, in kot marsikdo trdi, da so vojne na Hrvaškem in v Bosni, pa kasneje tudi na Kosovu in Makedoniji, neizogibne. Si kdo že upa napovedati, da je vojna med Slovenijo in Hrvaško neizogibna? O usojenosti vojni po tem, ko se nasilje zgodi pač nima nobenega smisla razpravljati. O konfliktnih zadevah je treba govoriti predno pride do kriznega razpleta.. Na vso moč govoriti. Čas besede z vojnami na balkanu ni minil. Čas je za nove pa tudi za ponavljanje starih. Ne sme se ponoviti, da bodo ljudje v čas sprememb vstopali tako prekleto nepripravljeni kot se je to zgodilo na primer bosancem. Edini, ki so se na spremembe pripravili so bile najbolj mafijaške sile. Narod pa je živel od upanja in dobre vere, da sosed sosedu ne bo izkljuval oči. Še en dokaz več za to, da upanje in vera pač nista dovolj, da še kako velja rek "pomagaj si sam, pa ti bo Bog pomagal". Bog je bil v primeru bivše Jugoslavije zaveden, vsaj tako pravi Laurence Eagelburger. Evropa in Amerika, kaj šele drugi, enostavno ne razumejo Balkanskega kotla in ni moč pričakovati, da bi ga razumeli. Prav tako velja, da tudi razumevanje ne pomaga več., ko se železna logika nasilja enkrat uveljavi. Mednarodna skupnost se danes ne more sporazumeti niti o najbolj trivialnih rečeh -npr. da ena republika ne more biti naslednik raspadle federacije. Kolikor so rešitve na ravni besede na videz preproste, toliko je soočanje z železno logiko navidez brezupno. Logiko manifestiranja nasilja se lahko bržkone preseže samo z vztrajnim oblikovanjem in afirmacijo logike nenasilja. Lahko bi obnovili diskurz o ciljih in sredstvih, a začeti ga moramo z ugotovitvijo, da je sredstev in mehanzimov za mir in nenasilje razen peščice vspodbudnih in poučnih primerov iz zgodovine, silno malo in jih je šele potrebno izgraditi. To dandanes še najbolj občutijo prebivalci Bosne -ki na sečišču zračnih poti med Atenami, Ankaro, Rimom, enevo, Dunajem in Budimpešto, sredi združevanja Evrope, od mednarodne skupnosti dobivajo kvečemu drobtinice. Na nedavni okrogli mizi v KUD-u France Prešeren je eden od ubežnikov iz Sarajeva, to opisal z tragično samorefleksijo: izgleda da smo si zaslužili pokoro za naš znani "snači ču se nekako". S to parolo so konec koncev vstopali v politko, v stranke in na govorniške odre številni nepripravljeni in o železnih logikah nepoučeni ljudje, čeprav najbrž marsikdo povsem dobre volje. Najbrž bi lahko na prste prešteli tiste liderje na tleh bivše Jugoslavije, ki so se kdaj poglabljali v teorije in prakse miroljubnega reševanja sporov. Da zaključim okvir uvodnega razmišljanja. Nasilje rodi nasilje, beseda pa rodi besedo in v SLoveniji se je tako -po tem, ko je lep čas vladala beseda -tudi bojevitost pokazala z besedo. Eden od rezultatov so konec koncev tudi redne knjižne promocije in teatralna pričkanja v parlamentu. 6 SI VIS PACEM PARA PACEM, maj 1991 AKTIVNI GLOBALNI MIROVNI VARNOSTNI USTROJ Avtorja Nace Kalin in Marko Hren*, za Predsedstvo R Slovenije, Ljubljana, 6. maj 1991 /neredigirano, ni za objavo brez dovoljenja avtorjev/ There exists an undeveloped and unrefined nonviolent technique of struggle, which takes political, social, psychological and economic forms. This technique has a vast history and has demonstrated a significant degree of effectiveness, despite past improvisation and lack of preparations, even against extreme regimes. (Gene Sharp, National Security Through Civilian Based Defence, Omaha 1975) 6.1 I. UVOD Pričujoča študija je osnutek in izhodišče za nadaljevanje dela, ki je namenjeno novi opredelitvi varnosti in sistema (ustroja) varnosti neke države. Študija temelji na principu, da je potrebno varnostni sistem snovati s prioritetno razvojno usmeritvijo, ki naj ima za cilj preprečiti nasilje. S tem bi se preseglo dosedanje snovanje varnostnega sistema, ki temelji na predpostavki, da bo do vojne prišlo, in snuje sistem, ki naj bi v vojni zmagal. Danes v vojni ni več zmagovalcev, kajti poraženci so ljudje -civilno prebivalstvo. Novi varnostni koncepti morajo zato izhajati iz družbenih, kulturnih in ekonomskih sprememb v svetu. Današnja informacijska tehnologija in mednarodno gospodarstvo ter kulturno povezovanje zmanjšujejo pomen meja med državami. Človekove pravice, demokracija in vrednote miru in nenasilja dobivajo v svetu vedno večjo veljavo. Povečuje se vloga mednarodne skupnosti pri reševanju konfliktov s političnimi in drugimi nenasilnimi sredstvi. Je država pripravljena umreti za državljan(k)e? Žrtve ogroženosti modernega časa so (tudi v primerih vojaških spopadov) skorajda izključno na strani civilnega prebivalstva Steber aktivne mirovne varnostne politike je zato posameznik/ica oziroma civilno prebivalstvo, za razliko od klasične obrambne politike, kjer je steber varnostnega sistema institucija represije (vojska, država pravo, policija). Novi koncept temelji na družbeni moči, klasični obrambni koncept temelji na državni moči. Vprašanje je, če se je država pripravljena odreči svojega dela (vojske) v korist svojih prebivalk(cev) in tej dilemi je namenjena pričujoča študija. Terminologija: Aktivni Globalni Mirovni Varnostni Ustroj Za novi varnostni ustroj, za razliko od klasičnega (vojaškega) bomo uporabljali delovno skovanko Aktivni Globalni Mirovni Varnostni Ustroj (AGMVU). Aktivni Uporablja se aktivni pristop k reševanju problemov, ki predpostavlja razmeroma velik procent vložka v varnostnem ustroju namenjenem preventivi in sodelovanju pred nastopom konfliktov, ob eliminaciji vzrokov za konflikte in v najzgodnejši fazi nastajanja konfliktov. Aktivni se razume za razliko od reakcijskega modela, ki gradi na predpostavki najbolj črne opcije, torej na predpostavki, da bo do krize (vojne) prišlo, in nato celotni sistem zasnuje s ciljem zmagati v vojni, torej reagirati na dejstvo izpostavljenosti agresiji, ne pa posvetiti večine pozornosti za preprečevanje nastopa agresije. Globalni Sredstva za vzdrževanje varnosti gredo daleč preko represivnih aparatov in vključujejo zlasti: posameznika, civilno prebivalstvo (lokalno), mestno raven, nacionalno, državno, regionalno, mednarodno in globalno raven. Globalnost v izrazu hkrati pomeni tudi interdisciplinarnost oziroma širino pojma varnosti, ki v prvi plan postavlja ogroženosti kot so ekološka, socialna, ekonomska, politična, duhovna, ideološka itd. Mirovni Sistem temelji na predpostavki svetosti življenja bitij na zemlji, na svetosti človekovega življenja, pa četudi gre za življenje človeka, s katerim smo v konfliktu. Od tod je vsa pozornost usmerjena na nenasilne tehnike razreševanja sporov., ki stremijo k miroljubni koeksistenci bitij na Zemlji . Varnostni Koncept se odziva na vire ogrožanja in vzpostavlja mehanizme za varovanje ljudi in drugih bitij prirode pred temi viri ogrožanja. Definicija nacionalne varnosti je zatorej: nacionalna varnost je odraz demokratično izražene volje ljudi za načrtovanje in izvajanje ukrepov, ki bodo ohranjali, zagotavljali in razvijali njihove vrednote v sedanjosti in za prihodnost. Ustroj Koncept AGMVU temelji na dobro razdelani politiki in ne na slepi veri. Danes bi za vojaški koncept lahko rekli, da je utemeljen na slepi veri, da se z vojsko da zagotoviti varnost, kljub temu, da celotna zgodovina obstoja vojsk kaže na samouničevalno naravo in dolgoročno neuspešnost obstoja vojske. Razvijati je potrebno nenasilne tehnike z raziskovanjem, analizami, planiranjem in treningom civilnega prebivalstva. Za to so potrebne dodatne inštitucije in mehanizmi, ki tvorijo celovit ustroj.115 Varnost pred nevarnostmi od zunaj in od znotraj Varnostni sistem naj služi varovanju posameznikov in posameznic ter njihovega okolja. Kljub temu, da so viri nevarnosti praviloma podobni, je potrebno ločiti med viri ogrožanja od znotraj družbe in države in od zunaj. To je še zlasti pomembno ob dejstvu, da vojska, kot aparat, ki se upravičuje z nevarnostmi od zunaj praviloma služi kot aparat prisile ali vzdrževanja reda navznoter države. AGMVU to sicer vedno zanikano resnico postavlja kot paradigmo -varnost AGMVU temelji na varnosti od znotraj, na moči družbe in je zunanja varnost v prvi vrsti posledica notranje varnosti. Viri ogrožanja so shematizirano predstavljeni v prilogi.116 Klasični obrambni koncept Notranja varnost je žrtev fiktivne zunanje varnosti. Dolgoročno jeto samomorilski koncept. Vlaganje v represivne sile predstavlja obratno sorazmerno silo za uspešen varnostni koncept v smislu varnosti znotraj družbe Večje vlaganje v represivne sile ===> manj močna družba ===> manjša kredibilnost države ===> manjša pripravljenost za obrambo ===> slabši obrambni koncept Klasični obrambni koncept temelji na zunanji varnosti ====> notranja šibkost ===> ranljivost ===> večja notranja in zunanja ogroženost zunanja varnost / moč obrambni koncept notranja varnost / moč 115Shema 2 in 3: Globalni mirovni varnostni ustroj/ v prilogi 116Shema 1: Viri nevarnosti / v prilogi družba Aktivni globalni mirovni varnosti ustroj -zunanja varnost je posledica notranje varnosti večje vlaganje v zdravje družbe ===> bolj močna družba ===> manjša ranljivost ===> manjša zunanja ogroženost. 117 zunanja varnost notranja varnost družba Je državljan-ka pripravljen-a umreti za državo? Ljudje bodo branili državo samo, če se jim jo zdi vredno braniti -z državo morajo biti zadovoljni, torej, država mora biti taka, da krepi avtonomijo in srečo posameznika v vsakem primeru, tudi če se odloči za vojaško obrambo. Zgodovuina je pokazala, da se ljudem ponavadi države ne zdi vredno braniti, saj je država po pravilu elitistična, zapravljiva in represivna. Tako se je godilo tudi v vseh primerih ogroženosti na naših tleh. Zato je pomemben nacionalni konsenz. Država mora ljudem prikazati take vrline, da jih bodo ti pripravljeni res braniti: vrlina pa ne more biti abstraktna nacionalna država, vrline so lahko samo konkretne: -demokracija, svoboda, človekove pravice -socialni standard, izobraževanje, kultura -ekonomski standard, zaposlovanje, čisto okolje. Aktivni GMVU je pri pogoju, da ljudje vedo kaj hočejo ohraniti (braniti) tako v prvi vrsti oslonjen na ozaveščeni civilnem prebivalstvu, ki je odločeno, da ohrani svobodo in neodvisnost svoje državne forme s pomočjo socialnih, psiholoških , ekonomskih in političnih ukrepov. (Gene Sharp) Šele če so ti pogoji izpolnjeni, je lahko kakršnkoli varnostni koncept učinkovit. Ljudje so ga pripravljeni plačevati in v njem sodelovati. V Sloveniji je že po razrezu prvega budžeta jasno, da ljudje z njim niso zadovoljni in vse manj bodo. Represivne sile požro daleč preveč, da bi lahko z ostankom zadovoljili ostale potrebe. Prav tako se oblast ne trudi vzpostaviti konsenzualnega odločanja. Prej nasprotno; politično javnost se je razdelilo na pozicijo in opozicijo, ki ne sodelujeta, temveč si 117Shema 4: Piramida odvisnosti v GMVU / v prilogi nasprotujeta. Enako velja za družbena gibanja; namesto, da bi država z njimi kar se da najbolj sodelovala, jih poriva vstran ali celo v opozicijo. AGMVU predpostavlja prav nasprotno naravnanost oblasti. Osnovni pogoj za AGMVU-demokracija, znanje, komunikacija Vsak varnostni koncept mora temeljiti na nacionalnem soglasju oziroma večini. Negativen zgled je kar NOB, ko je praktično več žrtev in trpljenja bilo posledica nacionalne neenotnosti, kot pa okupacije. Relevantnost te študije in AGMVU potrjujejo ankete javnega mnenja, še zlasti raziskava FSPN 1991 -Nacionalna varnost v Sloveniji. Izdelava novega varnostnega koncepta predpostavlja zato demokratično razpravo, v kateri bo moč enakovredno predstaviti in ljudi izobraziti o vseh relevantnih pristopih k varnostnemu sistemu. Temelj GMVU je dostopnost informacije, oziroma znanje. In za oboje je bistveni pogoj demokratičnost družbe. Družbi noben agresor ne more vzeti znanja. Slednji temelj je komunikacija. Pri vsakem razreševanju sporov je to bistveni člen. Z različnostimi je potrebno toliko bolj intenzivno komunicirati, kajti le tako se različnosti med seboj spoznajo in presežejo občutek strahu, zavračanja ali ekskomunikacije. Temelj GMVU je izgradnja zaupanja, zaupanje pa temelji na medsebojnem poznavanju, to pa je plod komunikacije. 6.2 II. Faze pri izvajanju aktivne GMVP Paradigma razreševanja konfliktov potrebe nerešene problemi nerešeni konlikti nerešeni krize FAZA OSNOVNA AKTIVNOST zadovoljevanje potreb sodelovanje konflikt razreševanje konflikta kriza družbena zaščita in družbena obramba Zadovoljevanja potreb: Potrebe: socialne, duhovne, ekonomske, zdravo okolje, osebna varnost in varnost lastnine. Temeljni princip pri zadovoljevanju potreb je sodelovanje. Področja sodelovanja: turizem, kultura, informacija, komunikacije, ekonomija, ekologija, raziskovanje, izmenjava študentov in profesorjev, trgovina, zaposlovanje, zdravstvo itd. Aktivna mirovna politika se v primeru odnosov s sosedskimi državami nanaša na uravnoteženo in enakomerno sodelovanje na vseh naštetih področjih z vsemi sosedskimi državami. To z drugimi besedami pomeni nevtralnost države, s čimer se razume nevtralnost v smislu enakega vlaganja pozornosti na vse strani. Bolj ko se na neki strani kaže konflikt, več sodelovanja je potrebno razvijati. Razreševanja konfliktov Konflikt je normalno stanje. GMVU ne negira konfliktov ampak negira doslej ustaljeno metodo razreševanja konfliktov s silo. Konflikti bodo bržkone vedno obstajali, ni p anujno, da se bodo ljudje vedno pri razreševanju konfliktov pobijali. Konflikti med državami: Reševanje obmejni konflikt obojestranska razdelitev teritorija konflikti okrog strateških točk obojestranska ekskluzija iz teritorija vojna okrog regionalne ureditve uravnovešanje moči, dogovorna ureditev obojestranska razorožitev vojna zaradi (proti) družbeni ureditvi popuščanje, miroljubna koeksistenca vojna za/ zoper ekonomski imperializem medsebojna delitev, rast Vojaški konflikti med državno in nedržavno entiteto: regionalizmi in nomadizmi avtonomija,transparentnost vzdrževanje reda napram kriminalu demonopolizacija in terorizmu cirkulacija moči, demokracija vzdrževanje reda zoper zamenjavo decentralizacija, cirkulacija moči družbenega reda (revolucija) demokracija modernizacija napram tradicionalizmu medsebojna delitev, razvoj *Po Petru Wallensteenu Vzvodi za razreševanje konfliktov (po Dietrich Fischer) -enostransko popuščanje in dopuščanje, koncesije -pogajanja -mediacije -arbitraža -mednarodno pravo -institucije (parlament, mešane komisije, konference, okorgle mize, itd.) -internacionalizacija konflikta (vpeljava novih partnerjev v dialog) -dejavnosti za krepitev zaupanja -izogibanje enostranskim ukrepom (na prime rodcepitev) (Redne mirovne konference na Otočcu na temo razreševanja konflikta na Balkanu bi doprinesle varnosti precej več kot pa grožnje z teritorialci) Značilnost vseh metod razreševanja konfliktov je prizadevanje, da se doseže dogovor. Pri razreševanju konfliktov je zato v prvi vrsti pomembno, da se z nasprotno stranko doseže sodelovanje na tistih točkah, kjer je to mogoče. Pri mednacionalnih konfliktih je zato najpomembnejše, da se v kar se da veliki meri izvaja kulturno, znanstveno, izobraževalno, informacijsko, ekonomsko in politično sodelovanje. Ronald Regan je leta 1985 v enevi na sestanku na vrhu dejal Mikhailu Gorbachevu, da bi bila oba gotovo zaveznika, če bi Zemljo napadli iz vesolja. V tem duhu je potrebno z deželami v konfliktu graditi skupne projekte za ostale vire ogrožanja (ekologija, zaposlovanje, lakota, droge itd.). Tehnike za doseganje dogovora je najbolj sistematično opisal Roger Fisher & William Ury, Harvard v knjigi Getting to Yes Principi po Fisherhu so naslednji: -ločiti akterje v problemu od samega problema -osredotočanje na interese, ne na stališča posameznih strank -iskanje možnosti za obojestranske koristi -vztrajanje na objektivnih kriterijih in dorečenih postopkih Postopki pri obvladovanju konfliktov: -predvidevanje konfliktov, -spremljanje (kontrola) konflikta -institucionalizacija reševanja konflikta -konflikt postaviti pred oči vpletenih (načrtna prestavitev konflikta iz latentne v manifestirano obliko) ne zatiskajmo si oči -podaljševanje razreševanje, pridobivanje časa -spreminjanje situacije (brez groženj) -mediacija -priprava na življenje s konfliktom (make best of it) -vzpostavljanje relacij v obojestransko korist, ne glede na konflikt -multilaterizacija -vključevanje večih faktorjev, večih strank v konfliktu (npr. sosedske države) -povezovanje drugih konfliktov s tistim, o katerem je reč -integracija -stranke v konfliktu se povežejo v delovanje proti konfliktu Reševanja kriznih situacij -sistem družbene obrambe Družbena obramba je namenjena odvračanju agresorja in reševanju konfliktov v primeru vojaške agresije. Družbena obramba mora biti zasnovana tako, da maksimalno zagotavlja varnost ob čimmanjši ogroženosti življenj prebivalcev in čim manjšem uničenju materialnih sredstev. Temelji na spoznanju o naravi politične moči, ki jasno kaže, da je nad nekim teritorijem moč učinkovito vladati samo, če pri tem prostovoljno sodelujejo tudi prebivalci. Glavna naloga družbene obrambe v primeru agresije ni obramba teritorija, ampak ohranitev življenj ljudi in ohranitev osnovnih funkcij delovanja države. Osnovni principi družbene obrambe so -javnost in demokratičnost -družbena, socialna, moralna, ekonomska, znanstvena, demografska in relacijska moč -spoštovanje človekovega življenja -nenasilne metode Pogoji za uspešnost družbene obrambe -dobro informirano in izvežbano prebivalstvo, ki pozna tehnike nenasilnega delovanja -celovita mirovna notranja in zunanja politika, ki predstavlja osnovo za moralno in relacijsko moč. Tako politika zavestno izključuje vojaško reševanje konfliktov in se aktivno vključuje v mirovne pobude, spoštuje ččlovekove pravice in demokracijo -konverzija vojaškega v civilno Povzetek elementov družbene obrambe: -neranljivost /na primer decentralizacija moči, decentralizacija prometnih povezav itd. -odvračanje prepričevanje morebitnega agresorja, da se miroljubna koeksistenca bolj izplača in da ne bo profitiral če gre v agresijo. Stremeti k atraktivnemu miru in neatraktivni vojni (po Fischerju). Tipičen primer prepričevanja bi bil izgradnj mednarodnega diplomatskega centra (na primer OZN ali KEVS), ki bi hkrati služil kot odvračalni učinek. -eliminacija nepravičnosti (na primer na Kosovu) -mednarodne sankcije Nekompatibilnost klasičnega vojaškega koncepta z družbeno obrambo -osnovni cilji, načela in elementi družbene obrambe so v nasprotju z načeli vojaške obrambe. Vojaška moč, oboroževanje, zastraševanje in grožnje ter notranja nedemokratičnost vojske neposredno onemogočajo družbeno, moralno in komunikacijsko razpredanje družbene obrambe. Politična moč kot osnova družbene obrambe Politična moč je rezultat interakcije vseh ali večih sledečih dejavnikov ( po Gene Sharp): -avtoriteta: razširjenost in intenzivnost avtoritete in legitimnosti oblasti med prebivalstvom -človeški viri: število oseb, ki se podrejajo, sodelujejo ali skrbijo za posebne zadeve oblasti, njihovo število v primerjavi s številom prebivalstva in obseg ter oblika njihove organiziranosti -izvežbanost in znanje ter zmožnosti in sposobnosti teh ljudi, da zadostijo specifičnim potrebam, h katerim teži oblast -posebni faktorji: psihološki ali ideološki faktorji kot so navade in nagnjenost k poslušnosti in podrejanju in odsotnost ali prisotnost vere, ideologije ali občutka za opravljanje nalog -materialni izvori: stopnja kontrole oblasti nad naravnimi viri, finančnimi viri, ekonomskim sistemom, komunikacijami in transportom. Vprašanje moči upiranje moči subjektivno objektivno oboje vrsta moči: vojaška moč odsotnost strahu možnost obrambe nepopustljivost ekonomska moč skromne zahteve ekonomska moč zanašanje zadržanost pri potrebah na lastne sile psihološka moč samospoštovanje znanje avtonomija samoprepričanje *Po Johan Galtung in Dietrich Fischerju Odvračevalna vloga politične moči sloni na paleti, ki sta jo najbolje razdelala Robert Polet in Pierre Arcq: 118 -nacionalna politična moč = -ekonomska moč -znanstvena moč -demografska moč -socialna moč -moralna moč -relacijska moč* *Pod relacijska moč se pocitiranih avtorjih razume moč kot funkcija razvitosti zunanjih povezav, kooperacij, konkurence, partnerstev, sklenjenih alians na najrazličnejših področjih. Vojaška moč, ki se v shemi družbene obrambe ne uporablja, neposredno zmanjšuje politično nacionalno moč, zlasti moralno, socialno in relacijsko moč. Delovanje in politična moč s sistemom družbene obrambe temelji na principu komunikacije in ne ekskomunikacije z nasprotnikom v konfliktu. Faze delovanja družbene obrambe -odvračanje -posredno odvračanje: osnovo tvori AGMVU in odpravljanje vzrokov za konflikte. Odvračalno moč predstavlja skupek moči iz prejšnjega odstavka. -neposredno odvračanje: predstavlja aktivno in javno, teoretično in praktično usposabljanje državljanov za nenasilni odpor. Morebitnemu agresorju naj postane jasno, di bi v primeru agresije ničesar ne pridobil. -delovanje v primeru agresije metode so razvrščene po njihovi intenzivnosti, v praksi pa se uporabljajo kombinirano: -nenasilni odpor po načelih poguma, organiziranosti, načrtovanja, samokontrole in moralnosti (po Jean Marie Muller) 118Shema 5: Prikaz politične moči v fazi odvračanja / v prilogi -protesti in prepričevanja; Gene Sharp navaja 54 metod, med katerimi so demonstracije, alternativni mediji, stavke, deklaracije, kultura itd. -metode nesodelovanja; Gene Sharp navaj 103 metode, med katerimi so socialni bojkoti, daljše stavke, gospodarski bojkoti, odklanjanje plačevanja davkov, neposlušnost oblastem itd. -metode intervencije in direktne akcije; Gene Sharp navaja 41 metod kot so zasedbe hiš ali pokrajin, alternativne družbene organizacije, izvajanje prepovedanih del, zasedbe prometnih poti itd 6.3 III. Prehodno obdobje -izdelava novega koncepta /študijsko delo, raziskovanje/ -izobraževanje civilnega prebivalstva o alternativah -demokratično sprejeta odločitev -izgrajevanje novih struktur -restrukturiranje nekaterih obstoječih struktur -ukinjanje odvečnih struktur / konverzija vojaškega v civilno -sprotno izvajanje mirovne zunanje politike z: -izrekanjem odločitve za uporabo nenasilnih sredstev in metod -podpisovanjem bilateralnih in multilateralnih mirovnih sporazumov, pogodb o demilitariziranih obmejnih conah in globalnem medsebojnem sodelovanju, iskanjem priznanja in podpore za vzpostavitev demilitariziranega območja -vključevanjem v mednarodna mirovna prizadevanja, strukture in institucije (znanstvene, izobraževalne, varnostne itd.) Nobena država ne bo ukinila vojske, brez da bi imela na voljo alternativni koncept. Tudi pri GMVK je potrebna disciplina, načrtnost in vključevanje najširših elementov družbe, predvsem pa regionalna strukturiranost in pa konsenzualno odločanje. Inštitucije Aktivne Globalne mirovne varnostne politike -izobraževanje /mirovna univerza, nabor ur v srednji šoli, razpršene vsebine v osnovni šoli -raziskovanje /razreševanje konfliktov, mirovna vzgoja, konverzija, mednarodni aspekti -informacija / literatura, mediji, telekomunikacije -diplomatska predstavništva (mirovni atašeji -zlasti v regijah, kjer se predvidevajo ali so konflikti) -mirovno ministrstvo ki izvaja dele GMVU, vezane na mirovno politiko -centri za izobraževanje in trening družbene obrambe na ravni lokalne samouprave, integriranje z obstoječimi inštitucijami v sistemu zaščite in reševanja -mednarodne inštitucije Osnovno orodje koncepta AGMVU je znanje in informacija. Stroški v največji meri odpadejo na raziskovanje in izobraževanje ter izgrajevanje oziroma dopolnjevanje infrastrukture, ki jo dnevno uporablja civilna družba. Vsa sredstva, ki se uporabijo za koncept GMVU so uporabljena tako, da imajo takojšnjo in neposredno uporabo v življenju ljudi ali v delovanju države. Tako odpadejo vsa sredstva, ki se sicer kopičijo v orožju, ki ne koristi nikomur, če pa se izkoristi, se izkoristi za sejanje smrti. Vzpostavljanje nacionalnih armad se ne more izogniti militarizaciji družbe. 6.4 IV. Zaključne predpostavke: -vsi konflikti so predvidljivi na osnovi analize problemov -vsako okolje (država) je zato študija zase -razvoj konfliktov je moč spremljati -razvoj konfliktov in dinamiko je moč napovedovati -noben konflikt ne preide v fazo krize, ne da bi to bilo moč predvideti -obstajajo primeri iz zgodovine, ki nudijo tako pozitivne kot negativne izkušnje -nacionalna armada, ki se jo vzpostavlja v Sloveniji ima provokacijske učinke (vspodbuja konflikt z JLA, blokira dogovarjanjanja z Jugoslavijo itd.), v smislu varnosti pa ima kvečemu odvračalne učinke -tudi za odvračalne učinke je potrebno v prvi vrsti iskati druge mehanizme v smislu predložene študije -za neoboroženi koncept varnosti bi bilo gotovo laže dobiti mednarodno (politično in finančno) podporo kot pa za nacionalno vojsko. *Predloženi dokument je študija, za katero ni bilo na voljo ne denarja, ne časa in ne ustrezne literature oziroma podatkov. Študija je nastala po tem, ko sta Dr. Dušan Plut, član predsedstva R Slovenije in Marko Hren, kot člana Sveta za ljudsko obrambo pri predsedstvu R Slovenije odločno zavrnila nadaljevanje razprave o varnostnem ustroju R Slovenije na osnovi (vojaških) dokumentov, ki so jih pripravili v sekretariatu za ljudsko obrambo, zlasti pa po skrčeni verziji zasnove slovenskega nacionalnega ustroja, ki naj bi jo posebna skupina pripravila "na osnovi" razprav v svetu za LO. Slednji dokument namreč ni predvidel nobene operacionalizacije aktivne mirovne politike. Avtorja sta študijo izdelala na željo Sveta za LO pri predsedstvu R Slovenije, ki je v ožjo skupino za pripravo novega osnutka slovenskega nacionalnega ustroja povabil tudi Marka Hrena. Avtorja: Nace Kalin je učitelj na srednji grafični šoli v Ljubljani in koordinira skupino za konverzijo vojaškega aparata v civilne namene pri Gibanju za kulturo miur in nenasilja. Marko Hren je mirovni raziskovalec na Filozofski fakulteti v Ljubljani, član sveta War Resisters International in član sveta za ljudsko obrambo pri predsedstvu R Slovenije. Oba avtorja sta člana sveta Gibanja za kulturo miru in nenasilja. Avtorji referenčne literature: Jean Marie Muller, Robert Polet in Pierre Arcq, Paris; Andreas Gross, Zurich; Johan Galtung, Oslo; Peter Wallensteen, Uppsala; Gene Sharp, Boston; Dietrich Fischer, New York; Roger Fisher & William Ury, Harvard. Posebno : -skladov ; -v, -v). 6.5 Predlog za spremembe ustave Marko Hren Govorec Gibanja za kulturo miru in nenasilja Mestni trg 13, 61000 Ljubljana, Slovenija, YU Telefon +38-61-224666, dom. +38-61-273121 Predlogi k Osnutku ustave republike Slovenije 15. člen (začasna razveljavitev in omejitev pravic) V drugem odstavku se na koncu doda "in 45. členu". novi 17. člen (prisilno delo) V republiki Sloveniji ni prisilnega dela. Nihče ne sme nikogar prisiljevati h kakemu delu ali dejavnosti. 45. člen ( pravica do ugovora vesti) Ugovor vesti je temeljna in neodtujljiva človekova pravica, osnovana na moralnih, etičnih, filozofskih, verskih, političnih ali drugih motivih. Nanaša se lahko na kakršnokoli ravnanje ali delovanje, ki se poizkuša človeku vsiliti. Varianta: V kolikor se bo v Sloveniji odločilo, da se ohrani naborni sistem, predlagam, da se obveznost opredeli kot državljanska služba, ki je enakovredno lahko civilnega ali vojaškega značaja. 45. člen (državljanska služba in pravica do ugovora vesti) Obvezno je opravljanje državljanske službe v mejah in na način, ki ga določa zakon. Državljanska služba je po svobodni izbiri obveznika lahko civilnega, do dokončne odprave vojaških enot pa tudi vojaškega značaja. Ugovor vesti je temeljna in neodtujljiva človekova pravica, osnovana na moralnih, etičnih, filozofskih, verskih, političnih ali drugih motivih. Nanaša se lahko na kakršnokoli ravnanje ali delovanje, ki se poizkuša človeku vsiliti. Obrazložitev. Nobeno delo ne sme biti prisilno ali obvezno. Obvezno služenje vojaščine za marsikoga ni nič drugega kot enoletno suženjstvo. Obvezno vojaščino je zato odpraviti. Predlagatelj ustave je predpostavil, da se bo slovensko vojsko ustanovilo skupaj z ustavnim aktom. Mnenja sem, da je za tako veliko odločitev -vzpostavljanje nove vojske, potreben državni referendum. Predlagatelj ustanavljanja Slovenske vojske bi moral zato najpraj razpisati referendum o ustanovitvi vojske. Pri tem je potrebno ločiti enote teritorialne obrambe od pojma "vojska republike Slovenije", ki je prav gotovo zamišljen precej širše od tega, kar sedaj predstavlja teritorialno obrambo, predvsem pa pomeni nov sistem rekrutacije. V kolikor se bo kljub temu v republiki odločilo za naborno obveznost -in predlagatelji ustave imajo očitno v mislih obvezniško vojsko (glej člen 45 prvi odstavek "vojaška služba je za državljane obvezna" in drugi odstavek "...v okviru vojske republike Slovenije") -naj se opredeli obveznost kot državljanska služba, in se stem enakopravno obravnava civilno in vojaško službo. V nasprotnem primeru ima civilna služba predznak "alternative", dopuščanja in tolerance, ne pa predznak vrednosti, enakopravnosti in vspodbude. Predlagani 45. člen je nezadovoljiv in z vidika človekovih pravic celo nevaren. Prvi odstavek priviligira vojaško službo, zato je potrebno enakovredno navesti oboje vojaško in civilno službo ( namesto civilne službe predlaga prof. Bebler "delovno službo"). Drugi odstavek. Naravni motivi so preveč nedorečen pojem. Ali se navede poleg verskih vsaj še moralne, etične, filozofskih in politične motive, ali pa se pusti prostor vsem motivom. Ugovor vesti se ne more nanašati samo na "vojaške dolžnosti v okviru vojske republike Slovenije", kot je to predvideno. Nanašati se mora na vsa opravila, ki izhajajo iz državljanske obveznosti. Predlagana dikcija je nevarna predvsem ob dejstvu, da so naborniki lahko rekrutirani tudi v policijske ali teritorialne enote in pa v enote civilne in narodne zaščite. Predlagana dikcija bi na primer pomenila, da nekdo, ki mu je bila kot alternativa ponujena služba pri policiji, take službe ne more zavrniti. 104. člen Črta se zadnji stavek: "Predsednik republike je vrhovni poveljnik njenih oboroženih sil." Doda se alineja -odreja in izvaja dejavnosti mirovne politike in miroljubnih meddržavnih odnosov. 105. člen Drugi odstavek, se spremeni takole: Z uredbo z zakonsko močjo se lahko izjemoma omejijo posamezne pravice v skladu s 15. členom te ustave. Pri tem ne smejo biti kršene pravice do ugovora vesti iz 45. člena te ustave. Varnost republike Slovenije 119. člen Varnost v republiki Sloveniji se zagotavlja z ukrepi zoper naravne, ekološke, socialne, duhovne, ekonomske in politične ogroženosti. Ukrepi so zaščitne in odpravljalne (preventivne) narave. Nedotakljivost in celovitost ozemlja si R Slovenija zagotavlja z globalno mirovno politiko. V prehodnem obdobju do popolne ukinitve vojske pa ohrani tudi vojaške enote teritorialne obrambe. Vrhovni poveljnik vojaških enot je predsednik/ predsednica republike. Republika Slovenija dokončno ukine vojaške enote z referendumom, ki ga razpiše predsednik/ predsednica, skupščina R Slovenije, ali pa 30.000 volilcev. 120. člen Dejavnosti in organizacijo globalne mirovne politike republike Slovenije ureja zakon. Dejavnosti in delovanje družbene zaščite ureja zakon. Organizacijo in delovanje vojaških enot v prehodnem obdobju do ukinitve ureja zakon. Obrazložitev. Ustava naj odslikuje čas, v katerem so osnovne ogroženosti socialne, ekološke in ekonomske narave precej bolj kot pa vojaške. Temu primeren naj bo tudi naslov glave poglavja "varnost v republiki Sloveniji" namesto predlaganega "vojska". Z zakonom o kulturi miru republika Slovenija opredeli ukrepe in dejavnosti globalne politike miru ter organizacijo le teh. Vsporedno z zakonom o kulturi miru se ustanovi ministrstvo za mirovno politiko in konverzijo, opredeli se financiranje in programske smernice za izobraževalne in raziskovalne dejavnosti na področju mirovne politike, konverzije vojaškega aparata in nenasilnega razreševanja konfliktov. Opredeli se financiranje družbenih (kulturnih, socializacijskih itd. ) dejavnosti, ki delujejo v kontekstu politike miru. Obstoječi zakon o obrambi in zaščiti (osnutek z dne 25.10. 1990) je možna osnova za oba zakona -za zakon o družbeni zaščiti v poglavju o "zaščiti in reševanju" in za začasni zakon o vojaških enotah v poglavju "obrambne sile". V kolikor se definira vojaške enote kot začasne, se strinjam z g. ministrom Janšo, da obeh poglavij in pristojnosti, ki iz opredelitev izhajajo, ni deliti. Hkrati predlagam, da se obrambno ministrstvo v novi ureditvi imenuje ministrstvo za varnost in razorožitev, ter da se ustanovi ministrstvo za mirovno politiko in konverzijo. 7 Samoukinitev gibanja Mirovno gibanje je bilo do volitev 1990 institucionalizirano kot Delovna skupina za mirovna gibanja pri RKZSMS in kot Sekcija za kulturo miru pri ŠKUC. Na volitvah nas je nekaj ustanoviteljev MI formiralo listo Neodvisnih družbenih gibanj ob ustanavljanju Centra za kulturo miru in nenasilja na Mestnem trgu 13 in Mirovnega inštituta, se je mirovno gibanje odločilo, da vzpostavi pravno entiteto po določilih, ki so ob volitvah veljala za politična združenja ... in tako smo junija 1990 (po volitvah) registrirali avtonomno Gibanje za kulturo miru in nenasilja kot pravno entiteto, ki je nato ustanovila tudi MI. Septembra 1992, po tem, ko je mirovno gibanje soustanovilo Mirovni inštitut in Mrežo za Metelkovo, po tem, ko je je del projektov uspešno zaključilo, ali pa zanje ni blo več potrebe, se je odločilo za samoukinitev. Tudi s tem sklepnim dejanjem je udejanilo svojo načelno privrženost načelom pravne države GIBANJE ZA KULTURO MIRU IN NENASILJA SPOROÈILO ZA JAVNOST O PRENEHANJU DELOVANJA Svet Gibanja za kulturo miru in nenasilja je dne 17. septembra 1992 sprejel sklep, da se institucija gibanja ukine, oziroma, da se ne organizira v skladu z novo zakonodajo. Gibanje za kulturo miru in nenasilja je bilo vpisano v register politiènih organizacij na obèini Ljubljana Center dne 12.6.1990 pod številko 024-14/ 90-04/IO. Matièna številka Gibanja je 5369703. Svet gibanje je upošteval naslednja dejstva: 1. da je v kratkem je potrebna ponovna registracija vseh politiènih organizacij v skladu z novim zakonom o društvih in zdru enjih. Odloèitev o prenehanju ali nadaljevanju delovanja inštitucije je zato nujnost. 2. da je v minulem letu prišlo do diskontinuitete sodelovanja ustanoviteljev Gibanja. Nekateri ustanovitelji so prenehali z udejanjanjem na programskem podroèju Gibanja, spet drugi pa se v programskih ciljih gibanja udejanjajo preko specializiranih inštitucij ali privatno. 3. da je vrsta projektov iz programske sheme Gibanja do ivela realizacijo in konsekventno prešla v roke specializiranih institucij (na primer raziskovalna dejavnost, ki se udejanja v instituciji Mirovnega inštituta); 4. da je vrsta projektov iz programske sheme Gibanja do ivela diskontinuiteto (na primer solidarnostna mre a med oporeèniki ter projekt za Slovenijo brez vojske ) 5. da obstaja pomanjkanje interesa za vzdr evanje inštitucije Gibanja kot politiène organizacije. 6. da je potrebno za nekatere programske cilje Gibanja (npr. oporeèniki) ustanoviti nove inštitucije, vendar nihèe v Svetu ni pripravljen prevzeti odgovornosti za ustanavljanje tovrstnih inštitucij. 7. da je Mirovni inštitut, katerega soustanovitelj je Gibanje, sedanji uporabnik prostorov na Mestnem trgu 13 in da je Mirovni inštitut v skladu z ustaljenimi principi v zvezi z nasledstvom lastnine neprofitnih organizacij, glede na svoje programske usmeritve in glede na dosedanje odnose z Gibanjem upravièena inštitucija za polno nasledstvo lastnine in najetih kapacitet Gibanja. Sklepi: Knji nica in arhivi preidejo v upravljanje Mirovnega inštituta. Knji nica in arhivi bodo dostopni zainteresirani strokovni javnosti. Center za kulturo miru in nenasilja na Mestnem trgu 13 preneha obstajati. Info -shop-z revijami in informacijami (letaki), se prenese v Info-shop, ki se vzpostavlja v okviru projekta Mre a za Metelkovo. Preselitev je predvidena e v letošnjem letu. The Intruder , rervija v angleškem jeziku, ki jo je gibanje izdajalo od zgodnjih 80-ih let dalje in ki je slu ila kot glas sub-kulture, opozicije in kritiène analize v svetu, preneha obstajati kot èasopis Gibanja. Zadnja številka The Intruder izide septembra 1992. Lastnina Gibanja in prostori Centra za kulturo miru in nenasilja preidejo v upravljanje Mirovnega inštituta. Odnos zdru enja z Mirovnim Inštitutom Gibanje je soustanovitelj Mirovnega Inštituta. Z ukinitvijo Gibanja se ukine predstavništvo Gibanja v Svetu Mirovnega inštituta. Upravljanje Mirovnega inštituta se prenese v celoti na Svet Mirovnega inštituta. Marko Hren, v.d. direktorja Mirovnega inštituta, ki je za to funkcijo dobil mandat Gibanja, s polo aja direktorja odstopi. Javnosti O ukinitvi Gibanja mora biti obvešèena domaèa in tuja (zainteresirana) javnost. Za domaèo javnost se izdela sporoèilo za javnost, ki citira sklepe Akta o prenehanju delovanja, in se ga posreduje STA, za zainteresirane javnosti zunaj Slovenije pa se citirane sklepe objavi v zadnji izdaji èasopisa The Intruder. Akt o ukinitvi gibanja je podpisala veèina èlanov in èlanic sveta in je s tem e stopil v veljavo. Nihèe nima pravice nastopati v imenu Gibanja, razen in samo v tistih primerih, ki se nanašajo na proces prenehanja delovanja in so v skladu z doloèili akta o ukinitvi Gibanja. Podpisni-ki/ce: Alenka Avžlahar, Sašo Gazdiž, Marko Hren, Antiša Korljan, Toma Mastnak, Smiljana Poldrugovac, Mateja Poljanšek, Gregor Tomc. Od gibanja so se pismeno distancirali: Barbara Zupanèiè, Stojan Sorèan, Janez Dobršek, Pika Gramc (september 1991) in Vlasta Jalušiè (september 1992). Odgovora niso posredovali: Nace Kalin, Darja Zaviršek in Metka Mencin. Odločitvi ni nasprotoval nihèe. GIBANJE ZA KULTURO MIRU IN NENASILJA AKT O PRENEHANJU DELOVANJA 1. Gibanje za kulturo miru in nenasilja (v nadaljevanju Gibanje) je bilo vpisano v register politiènih organizacij na obèini Ljubljana Center dne 12.6.1990 pod številko 024-14/ 90-04/IO. Matièna številka Gibanja je 5369703. Gibanje je na ustanovnem plenarnem sreèanju aprila 1990 doloèilo svet gibanja in sicer v naslednji sestavi: Alenka Av lahar, Barbara Zupanèiè, Darja Zaviršek, Gregor Tomc, Jure Detela, Marko Hren, Metka Mencin, Nace Kalin, Pika Gramc, Stojan Sorèan, Toma Mastnak in Vlasta Jalušiè. Po funkciji, so se svetu pridru ili še: Sašo Gazdič in Smiljana Poldrugovac kot zaposlena v Gibanju ter Antiša Korljan, Janez Dobršek in Mateja Poljanšek kot vodje projektov. Èlan sveta Jure Detela ne ivi veè med nami. Barbara Zupanèiè, Stojan Sorèan, Janez Dobršek in Pika Gramc so novembra 1991 s pisno izjavo objavili diskontinuiteto svojega udejanjanja v Gibanju, Vlasta Jalušič se je s pisno izjavo distancirala od odloèanja. Skupno število ljudi, ki lahko odloèajo o zadevi je tako 11.. Ta akt ureja odnose, ki nastopijo kot posledica prenehanja delovanja Gibanja. 2. Izhodišèa V kratkem je potrebna ponovna registracija vseh politiènih organizacij v skladu z novim zakonom o društvih in zdru enjih. Odloèitev o prenehanju ali nadaljevanju delovanja inštitucije je zato nujnost. Obenem je v minulem letu prišlo do diskontinuitete sodelovanja ustanoviteljev Gibanja. Nekateri ustanovitelji so prenehali z udejanjanjem na programskem podroèju Gibanja, spet drugi pa se v programskih ciljih gibanja udejanjajo preko specializiranih inštitucij ali privatno. Ugotavljamo: -da je vrsta projektov iz programske sheme Gibanja do ivela realizacijo in konsekventno prešla v roke specializiranih institucij -da je vrsta projektov iz programske sheme Gibanja do ivela diskontinuiteto in da ne obstaja interes med podpisniki, da bi prevzeli odgovornosti za nadaljevanje teh projektov -da nihèe v Gibanju ni pripravljen prevzeti odgovornosti za vzdr evanje lastnine Gibanja -da so edini projekt, ki v okviru Gibanja ivijo The Intruder, Knji nica in Info-shop, za nobenega od teh projektov pa ni denarja in nihèe v Gibanju ni pripravljen prevzeti za te projekte odgovornosti -da obstaja pomanjkanje interesa za vzdr evanje inštitucije Gibanja kot politiène organizacije. -da se podpisniki zadovoljivo udejanjanju za programske cilje Gibanja v specializiranih inštitucijah ali privatno. -da je potrebno za nekatere programske cilje Gibanja (npr. oporeèniki) ustanoviti nove inštitucije, vendar nihèe v Gibanju ni pripravljen prevzeti odgovornosti za ustanavljanje novih inštitucij. -da je Mirovni inštitut, katerega soustanovitelj je Gibanje, uporabnik prostorov na Mestnem trgu 13, in je v letu 1992 za te prostore tudi zgledno skrbel, plaèeval najemnino in raèune, gospodaril in vzdr eval lastnino gibanja ter plaèeval vse za to potrebne stroške sicer naslovljene na Gibanje. -da je Mirovni inštitut v skladu z ustaljenimi principi v zvezi z nasledstvom lastnine neprofitnih organizacij, glede na svoje programske usmeritve in glede, glede na svojo kadrovsko sestavo in glede na dosedanje sodelovanje z Gibanjem upravièena inštitucija za polno nasledstvo lastnine Gibanja. 3. Izjava o samoukinitvi Podpisniki in podpisnice sklenejo, da se Gibanje za kulturo miru in nenasilja ne reregistrira po novem zakonu in s tem aktom razglašajo prenehanje delovanja in obstoja politiène organizacije Gibanje za kulturo miru in nenasilja. 4. Rok in odgovornosti V obdobju 4 mesecev po nastopu veljavnosti tega akta sta Mojca Hudolin Vidovič, edina zaposlena v Gibanju, ter Marko Hren v funkciji direktorja Mirovnega Inštituta, zadol ena v skladu z doloèili tega akta izpeljati vse postopke, ki nastopijo kot posledica prenehanja delovanja Gibanja.. 5. Nasledstvo Knji nica in arhivi preidejo v upravljanje Mirovnega inštituta. Mirovni inštitut je dol an omogoèiti vpogled v knji nico in arhive vsem èlan-om/icam Sveta gibanja, navedenim v prvem èlenu. Mirovni inštitut je dol an na ustno ali pisno zahtevo podano v roku iz prejšnjega èlena privatnim osebam izroèiti tiste knjige, ki so dokazljivo (ime in priimek zapisan v knjigi) njihova privatna lastnina. Infop-shop-z revijami in informacijami (letaki), se prenese v Info-shop, ki se vzpostavlja v okviru projekta Mre a za Metelkovo. The Intruder preneha obstajati kot èasopis Gibanja. Ime lahko uporabi Mirovni inštitut za nadaljevanje kake svoje publikacije. Zadnja številka The Intruder izide septembra 1992. Lastnina Gibanja -raèunalniška oprema in sicer Macintosh LC (1 kos), Personal Laser Writer (1 kos), Macintosh Plus brez trdega diska (1 kos), Immage Writer, ena diskovna enota 88 Mb in en modem Datatronics, -telekomunikacije: trije telefonski aparati in en telefonski prikljuèek na številki 224666, -pisarniška oprema: 7 pisalnih miz, 14 stolov, 3 delovne mize, ena klubska miza, 5 nizkih in ena visoka pisarniška omara, in tri termoakumulacijske peèi preidejo v last Mirovnega inštituta. Prostori na Mestnem trgu 13 Najemna pogodba za najem prostorov preide na Mirovni inštitu, ki nad prostori prevzame upravljanje z dnem nastopa veljavnosti tega akta. Imetniki kljuèev porstorov morajo le te izroèiti novemu najemniku. iro raèuni Gibanja se zaprejo in finanèno poslovanje Gibanja se ustavi do roka, predpisanega v prejšnjem èlenu. Mojci Hudolin Vidovič se prekine zaposlitev in spro i se postopek v skladu z doloèili Zavoda za zaposlovanje. 6. Odnos zdru enja z Mirovnim Inštitutom Gibanje je soustanovitelj Mirovnega Inštituta. Z ukinitvijo Gibanja se ukine predstavništvo Gibanja v Svetu Mirovnega inštituta. Upravljanje Mirovnega inštituta se prenese v celoti na Svet Mirovnega inštituta. Marko Hren, v.d. direktorja Mirovnega inštituta, ki je za to funkcijo dobil mandat Gibanja, s polo aja direktorja odstopi v roku iz 4 èlena. 7. Stiki z javnostmi O ukinitvi Gibanja mora biti obvešèena domaèa in tuja (zainteresirana) javnost. Za domaèo javnost se izdela sporoèilo za javnost, ki citira sklepe Akta o prenehanju delovanja in se ga posreduje STA, za zainteresirane javnosti zunaj Slovenije pa se citirane sklepe objavi v zadnji izdaji èasopisa The Intruder. Z nastopom veljavnosti tega akta nima nihèe veè pravice nastopati v imenu Gibanja, razen in samo v tistih primerih, ki se nanašajo na proces prenehanja delovanja in so v skladu z doloèili tega akta. 8. Veljavnost akta V ustanovnih aktih Gibanja ni nobenih določil, ki bi urejala postopke in odgovornosti v zvezi z ukinjanjem inštitucije. Edino de jure prepoznavno telo Gibanja je Svet, kot navedeno v prvem èlenu. Akt stopi v veljavo z dnem, ko ga podpiše več kot polovica (šest) članov sveta, navedenih v prvem členu. V Ljubljani, .......................... Podpis Dragi prijatelji Spodobi se in pravično je, da pripeljemo zadevo do konca. Poleg tega je to zaradi novega zakona o političnih organizacijah nujnost. Prosim vas, da podpišete akt o prenehanju delovanja inštitucije in ga podpisanega vrnete do petka, 18. Septembra 1992 na naslov Mirovni inštitut, Mestni trg 13. Spodobi se in lepo bi bilo, da se dobimo in zadevi nazdravimo. Pridite v četrtek, 17. septembra ob 20.00 na Mestni trg 13, pa bomo šli na kozarček. vaš, Marko Hren. č 8 Igor Omerza: Referendumski topot konjenice novih družbenihgibanjvustavniareni;* *Besedilo je rokopis, osnutek, ki ga je Omerza dal na voljo avtorju ob pripravi avtorske knjige. Kot smo že omenili se je februarja 1988 prizadevanjem DSP in SDS za referendum o ustavnih spremembam, na velika vrata pridružila tudi civilna združba poimenovana Koordinacija novi družbenih gibanj. Podrobneje je vse to potekalo takole. Članica vodstva socialistične mladine Slovenije »Ingrid Bakše je bila oficirka za zvezo med novimi družbenimi gibanji in vodstvom mladinske organizacije.« V soboto »20. februarja 1988 so se pri njej doma na Ižanski cesti, sestali Frane Adam, Pavle Gantar, Marko Hren, Vlasta Jalušič, Janez Janša, Tonči Kuzmanić, Bogdan Lešnik, Tomaž Mastnak, Rastko Močnik, Braco Rotar in Gregor Tomc.« Zanimiva druščina, večino njih smo v dosedanjem poteku knjige že srečali, ki je v šest urni razpravi ugotavljala, »kaj se dogaja z novimi družbenimi gibanji in kaj bi veljalo storiti, saj so se gibanja znašla na prelomni točki. Ali naj prestopijo v politično sfero, so se spraševali. Po vroči diskusiji so sklenili, da bi veljalo različna gibanja povezati v nekakšno koordinacijo, med skupnim nastopom pa bi se lotili ustavnega gradiva.«119 Ta odločitev za vključitev v ustavno tematiko je bila logična najmanj iz dveh razlogov. Prvič, pomemben pol civilne družbe in demokratične javnosti t. j. asociaciji pisateljev in sociologov sta že krepko posegli na to področje, kot smo to prikazali v prejšnjem poglavju. In drugič, ustavne spremembe so prvovrstno družbeno-politično vprašanje vsake države. Spremembe lahko prinesejo tako nazadovanje, stagnacijo ali napredovanje neke družbene skupnosti. V že precej republiško/nacionalno razrahljani Jugoslaviji in ob pešanju moči avtoritativne partijske države, se je pokazala možnost močnega nerežimskega vplivanja/pritiska na smer sprememb. Ljudje zbrani na »ižanskem« sestanku so bili že prekaljeni »civilni« borci, ki gotovo niso hoteli čepeti na robu takih družbenih pretresov, kot jih je zagotovo s seboj prinašala jugoslovanska ustavna karavana. Na podlagi »ižanskega« srečanja, je začel konec februarja »nastajati dokument, ki je nosil delovni naslov Za demokracijo«,120 ki je v končni obliki zahteval od slovenske skupščine, naj razpiše referendum o ustavnih amandmajih. Marko Hren, poleg Janeza Janše, glavi organizator akcije, nam je prijazno odstopil skrbno shranjeno originalno dokumentacijo o poteku tega piljenja in tako omogočil njeno prvo javno obelodanjenje. Prvi osnutek je napisal Gregor Tomc. Naslovil ga je Poziv javnosti inse vnjem zavzel, da bi namesto javne razprave organizirali referendum, na katerem bi se o vsebini ustavnih sprememb odločilo suvereno ljudstvo. Če skupščina referenduma ne bi razpisala, »bi bilo v tem primeru smiselno organizirati alternativni referendum. Izvesti bi ga bilo mogoče v sodelovanju z mrežo mladinskih organizacij na terenu. S tem bi vsaj na simboličen način uveljavili suvereno voljo ljudstva, če se že ta ne more izraziti dejansko.« In takoj nato sledi zaključni Gregorjev odstavek: »Da do tega ne bi prišlo, pozivamo predstavnike oblasti, da preidejo od demokratičnega verbalizma k 119 Ali, 26. 120 Ali, 26. demokratičnemu ravnanju. Demokratično Javnost pa pozivamo, da nas podpre v zahtevi po referendumu o ustavnih dopolnilih.«121 Tu je že treba priznati, da je bila orožarna civilne družba precej raznolika, z veliko mero inventivne domišljije in da je v svojih izpeljavah, ki so zahtevale terensko mrežo – kot npr. alternativni referendum – operirala, s svojim siceršnjim zaščitnikom, »uradno« mladinsko organizacijo. Je pa res, da bo kasnejša množica podpisov končnega dokumenta, že sama po sebi pomenila nekakšen alternativni in simbolni referendum. Drugi osnutek, brez, da bi ga posebej poimenoval, je v ponedeljek, na zadnjega februarja dan napisal Janez Janša. Naslonil se je na pravico »vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve in zavedajoč se, da ta pravica nikoli ne more biti izkoriščena enkrat za vselej oziroma prodana v interesu še nerojenih generacij«. Na taki preambuli je nato formuliral naslednje zahteve: »1. da se zavrne ponujeni osnutek amandmajev oziroma ustavi postopek sprejemanja sprememb sedanje zvezne ustave. 2. da se ustanovi širša komisija, sestavljena iz priznanih in različno mislečih strokovnjakov, ki naj pripravi predloge za novo slovensko ustavo, katero naj se po javni razpravi, za katero mora biti na razpolago dovolj časa, sprejme na splošnem referendumu. 3. da postane demokratično pripravljena in sprejeta republiška ustava temelj in izhodišče za naša pogajanja o vsebini zvezne ustave … Tudi soglasje k novi zvezni ustavi mora biti v Sloveniji rezultat referenduma.« Janša tudi ne verjame našim politikom, da bodo vzdržali »zvezne« pritiske in tudi ne, da bodo razpisali referendum. »Tako ostaja ena sama realna in racionalna rešitev. Naredimo predreferendum. Pozivamo vse, ki podpirajo gornje tri zahteve, da zanje zastavijo svoj glas in podpis. Tukaj je pomemben vsak posameznik. Naš cilj je zbrati več sto tisoč podpisov …« Potem sledi še poziv ostalim neodvisnim skupinam in posameznikom v Jugoslaviji, da sprožijo podobne zahteve in seveda apel slovenski publiki: »Pozivamo vas, da naše zahteve podprete kot posamezniki in kot skupine. Pozivamo vas tudi, da akcijo zbiranja podpisov širite naprej in sami organizirate zbiranje.« Tako se draft konča. Na spodnjem, desnem robu Janezovega osnutka pa je kot nosilna asociacija teh zahtev in pozivanj naveden Plenum družbenih gibanj.122 Zanimivo je, da tukaj, vsaj v eni izpeljavi, Janez Janša že uporablja tipično populistično dikcijo »samoodločbena pravica ne sme biti prodana v interesu še nerojenih generacij«, ki že nakazuje njegovo poznejšo politično držo ljudskega tribuna, ki ima neko od usode dano poslanstvo, ki naj bi za vedno rešilo slovenski narod vsakršnega zatiranja in ga popeljalo v svetlo prihodnost. Tudi je Janša, zopet tipično zanj, ne samo globalno vsebinsko, ampak že kar precej natančno organizacijsko razdelal potek nadaljnjih aktivnosti v zvezi z referendumsko zahtevo. 121 Gregor Tomc, Poziv javnosti, ena stran, Marko Hren ga je rokopisno datiral na 25. februar 1988. Iz zasebne dokumentacije Marka Hrena. 122 Janez Janša, nepoimenovan dokument, ena stran, 29. februar 1988. Iz zasebne dokumentacije Marka Hrena. Marko Hren je na osnutek JJ ročno pripisal »draft J. Janša pon 11h«. To je pomembno v toliko, ker sta naslednja osnutka scimprala istega dne Matevž Krivic do »16h« in France Bučar do »18h«. Šlo je torej za dan kar treh osnutkov! Ob tem je potrebno razjasniti, da je samo prva t. j. Tomčeva inačica napisana na računalniku izven računalniškega podjetja Mikro Ade, kjer sta bila zaposlena Hren in Janša. Janša je sam stipkal svoj osnutek, medtem, ko je tipkarske in oblikovalske posle za Krivica in Bučarja – vse se je dogajalo na sedežu Mikro Ade -opravljal Marko Hren. Ob tem bi bralce opozorili, da takrat še ni bilo prenosnih računalnikov! Sicer pa bo o tehniki tega podjetja in nasploh o Adi ter njenem krogu več povedanega v posebnem poglavju te knjige. Poglejmo sedaj vsebino tretjega, to je Krivičevega osnutka. Uvodni del pričenja takole: »Da bi Jugoslavija lahko dobila ustavo, ki bi ji omogočila izhod iz krize in ki se je socialistični družbi enakopravnih narodov na prehodu v 21. stoletje ne bi bilo potrebno sramovati« zahteva, prvič, naj se pripravi nov osnutek sprememb zvezne ustave, ki naj vključi tudi predloge za mnogo radikalnejše spremembe, na koncu pa naj bodo sprejeti le tisti, ki jih bo podprla javnost v vseh federalnih enotah, drugič, naj se vzporedno na enak način pripravlja tudi sprememba republiške ustave, tretjič, naj se imenuje nova ustavna komisija, v katero naj se vključijo tudi od politike neodvisni strokovnjaki, in četrtič, naj RK SZDL in republiška skupščina že zdaj skleneta, da bo o končnem predlogu zveznih in republiških ustavnih sprememb odločalo ljudstvo na referendumu. Nato Matevž razloži »lepoto« referenduma, kajti le vnaprejšnja referendumska zaveza bo »pripravljalce ustavnih sprememb prisilila, da bodo res ponudili to, kar ljudje od njih pričakujejo … Preizkusimo doseženo stopnjo demokratizacije v Sloveniji in jih skušajmo k razpisu referenduma prisiliti z velikim številom podpisov te zahteve!« Svojo verzijo dokumenta končuje s poudarjenim pozivom: »ČES STRINJATE Z BISTVOM TE ZAHTEVE, JO PODPIŠITE TUDI VI!«123 Juridični strokovnjak Krivic je dal pravniško koncizen predlog t. j. formiranje nove ustavne komisije in tudi temeljno vsebinsko zahtevo naj se zavrže dosedanji koncept sprememb in radikalizirajo ustavna predrugačenja. V svoji klasični maniri popolne demokratičnosti in absolutne legalnosti, ki bo pozneje večini vodstva velikega Odbora kravžljala živce (danes smo mu za to lahko hvaležni!) je Matevž vsekakor predlagal nekaj utopičnega, ko je pričakoval, da bi radikalne spremembe lahko dobile podporo v vseh federalnih enotah; tudi neradikalne (če bi bili nosilci teh nerežimska demokratična javnost), bi jih težko. To v takratni jugo stvarnosti pač ni bilo mogoče! Dr. France Bučar, novopečeni »narodni izdajalec« -tako ga je namreč takrat označil Jože Smole, eden izmed političnih voditeljev dežele (pozneje bomo povedali zakaj) je izdelal zadnji osnutek tega dne. Oblikovno ima že formo končnega dokumenta z nosilnima glavama ZAHTEVAMO in POZIVAMO, kar je seveda posledica vsebinskih razmišljanj osnutkašev in tudi dobrega Hrenovega obvladovanja Apple Macintoshove programske opreme. 123 Matevž Krivic, nepoimenovan dokument, ena stran, 29. februar 1988. Iz zasebne dokumentacije Marka Hrena. Ta osnutek je samo pravniško/proceduralno izboljšan in po Bučarjevo bolj jedrnat izdelek, ki pa temelji na Janševi predlogi. Predreferendum je izginil iz teksta, ostala pa je Janezova pompozna preambula z dikcijo, popolnoma netipična za Franceta Bučarja, namreč »v imenu še nerojenih generacij.« Ta bo dokončno izginila v zadnjem petem osnutku. France Bučar takoj po preambuli zahteva od slovenske skupščine, prvič, da »zavrne ponujeni osnutek amandmajev oziroma ustavi postopek sprejemanja sprememb sedanje zvezne ustave.« Drugič »da se pripravi predlog nove slovenske ustave, ki naj se … sprejme na splošnem referendumu« in tretjič, da postane nova slovenska ustava »temelj in izhodišče za dogovarjanje o sožitju z drugimi narodi v skupni državi.« Drugi pozivni del dokument je večinoma skrajšan prepis Janševega teksta, z neko zanimivo noviteto, da so natančneje definirana konkretna okolja zbiranja podpisov: podjetja, šole, ustanove, društva, združenja, uredništva, krajevne skupnosti in župnije.124 Tudi ta del bo opuščen vkončnem proglasu in bo umaknjen med Navodila za zbiranje podpisov. Očitno je bila fronta Koordinacije novih družbenih gibanj izredno široka, saj so v pisanje izjave/poziva Za demokracijo vključili tudi profesorja Bučarja, ki gotovo ni spadal pod ta dežnik, ampak v krog Nove revije. Je pa tudi res, da so nekateri brez težav prehajali iz enega kroga v drugega, še posebej, ker je bila zahteva po demokratizaciji družbe itak temeljna platforma vseh odtenkov demokratične javnosti. No, poleg tega, tik pred vrati, so že bili časi, ko bo v enem mahu aretacija Janše, Borštnerja in Tasiča, v nekaj dneh ustvarila tako široko in enotno fronto velikega Odbora, ki jo bo, v zgodovini slovenskega naroda/nacije, presegla samo fronta za plebiscit. Sledil je še peti, končni osnutek, ki je rokopisno -od Hrena -datiran na »torek 8h, 1. marec 88, Draft 5«, torej relativno zgodaj zjutraj za perfekcioniranje dokumenta! Tega sta, na podlagi prejšnjih, predvsem Janša-Bučarjevega osnutka, dokončala Janez Janša in Marko Hren. Da sta prišla do izčiščenega petega osnutka sta zadnja »popravljavca« rokopisno obdelala Bučarjev četrti »računalniško« dokončan osnutek125 in nato te ročne popravke, dopolnitve, skrajšave, računalniško preoblikovala v zadnji osnutek. Ta je že, identičen z javno objavljenim dokumentom. Tako je razvidno, da je končni dokument finalno vsebino dobil že prvega marca 88.126 Nato je šel v inicialno podpisovanje, ki je bilo zaključeno 9. marca. Tako je torej nastajal ta pomembni dokument. Vsi osnutki razen Tomčevega (Poziv javnosti) so nenaslovljeni (to je malce nenavadno saj Ali Žerdin piše, da je bil dokumentov delovni »nadimak« Za demokracijo; no, to sicer za vsebino ni bistveno). 124 France Bučar, nepoimenovan dokument, ena stran, 29. februar 1988. Iz zasebne dokumentacije Marka Hrena. 125 Marko Hren, Janez Janša, nepoimenovan dokument, ena stran, brez datuma. Iz sosledja nastajanja dokumentov je razvidno, da je rojstni dan tega papirja ali 29. februar zvečer ali 1. marec zgodaj zjutraj. Iz zasebne dokumentacije Marka Hrena. 126 Marko Hren, Janez Janša, nepoimenovan dokument, ena stran, dva datuma – ročno, na vrhu strani pripisan 1. marec in računalniško, na spodnjem delu strani datiran na 9. marec. Gre za datumsko dvojnost, ki jo omogoča tehnologija, saj sta avtorja naredila nov print petega osnutka iz 1. marca in ga pred tiskanjem računalniško opremila z novim datumom in nato ročno pripisala prvotni datum zadnje dodelave dokumenta. Iz zasebne dokumentacije Marka Hrena. Poleg tega je iz dokumentacije razvidno, da je končni tekst, ki je krožil v podpis po omrežju demokratične javnosti nosil v desnem spodnjem kotu pripis Koordinacija novih družbenih gibanj, ki je v Mladini javni objavi izginil (v kasnejši objavi v Tribuni je KNG lepo, na svojem mestu)127, potem, ko je bilo, tudi na tej osnovi (glej, v nadaljevanju, »protestno« opombo v marčevski izjavi uredništva Nove revije) zbranih veliko število pomembnih skupinskih podpisnikov. V pogovoru za to knjigo je Marko Hren povedal, da je bil pripis Koordinacija novih družbenih gibanj umaknjen zaradi pogovora na Društvu slovenskih pisateljev, šlo naj bi za pogovor z Nikom Grafenauerjem, kjer je bilo čutiti zaradi tega pripisa določeno rivalsko ljubosumnost. In dodaja: »Nam se je šlo, da stvar čim bolj uspe in nam ni bilo težko umakniti pripisa, ki je iritiral en pomemben del demokratične javnosti.«128 Kakorkoli že, pisnega pristopa DSP na tem dokumentu ni. Iz dokumentacije Marka Hrena o poteku nastajanja proglasa Za demokracijo je tudi razvidno, kakšna je bila tehnologija akcije, s katero so hoteli, še pred javno objavo opremiti referendumski poziv. Vodji parade, v tem primeru Mikro Adin tandem Hren in Janša, sta definirala punkte demokratične javnosti, ki jih bo potrebno »napasti« in predvidela posameznike, ki jih bodo obdelali in ki so imeli že določen vpliv na »napadene«. Iz v knjigi objavljenih dveh Hrenovih rokopisnih predlog/seznamov – prav za to »referendumsko« akcijo -se vidi, katere točke so bile predvidene za obdelavo in kateri posamezniki naj to postorijo. Te točke in ti posamezniki zaobjemajo pravzaprav celotni spekter demokratične slovenske javnosti, na predvečer uradnega začetka slovenske pomladi, t. j. nastanka velikega Odbora.129 Končno besedilo dokumenta je bilo hkrati ZAHTEVA in POZIV. ZAHTEVA: Skupščina SR Slovenije naj razpiše referendum, na katerem se bo odločalo o osnutku amandmajev za spremembo zvezne in republiške ustave. Če se večina izreče proti ponujenim osnutkom naj se ponovno oblikuje in sprejema ustava v demokratičnem postopku. POZIV: Vse, ki podpirate navedeno zastavite svoj glas in podpis.130 Dokument je bil prvič javno predstavljen 8. marca pred sodno palačo v Ljubljani. Tam je namreč, ob velikem gnevu demokratične javnosti, prav takrat preiskovalni sodnik zasliševal odgovornega urednika Mladine zaradi objave članka Mamula go home! (o tem še veliko več pozneje). Ljubljanska UK ZSMS je to izkoristila in priredila 127 Tribuna, 23. marec 1988, str. 13. Tribuna je ponatisnila dokument, ki je krožil v podpisovanje pred prvo objavo. Zato je ohranjen podpis Koordinacija novih družbenih gibanj, a brez inicialnih 61 podpisov skupinskih podpornikov. Vsebinsko gre za identičen dokument, toda zgodnejšega datuma. Torej pozneje objavljajo zgodnejši dokument in tudi brez močnih 61 kolektivnih podpornikov! To vse kaže na določeno stopnjo kaotičnosti v civilni sferi, kar je -glede na precejšnjo neformalnost in gverilnost v njihovem delovanju – docela razumljivo. Tu dodajmo še to, da mariborska študentska Katedra, čeprav je bila sestavni del »civilistov«, sploh ni objavila dokumenta, je pa bila navedena v Mladininih Navodilih za zbiranje podpisov kot korespondenčna točka, poleg Mladine in Sekcije za kulturo miru. 128 Pogovor Igorja Omerze z Markotom Hrenom, 25. septembra 2008, v kavarni Maximarket. 129 Dva Hrenova rokopisna dokumenta, vsak obsega eno stran, nastala konec februarja 1988. Iz zasebne dokumentacije Marka Hrena. 130 Povzeto po Mladina, 11. marec, str. 1. Ker se je Mladina prodajala dva dni pred uradnim izidom je bila javnost s pozivom seznanjena že v sredo 9. marca. demonstracije v Marxovem parku pred hramom pravice in jih poimenovala Za svobodo javne kritike. Študentje so postavili zvočnike, navijali muziko in dogajal se je pravi Hyde Park. Govorniki so se vrstili eden za drugim in prebrana je bila tudi zahteva za razpis ustavnega referenduma. Uslužbencem sodišča so šefi ukazali, da ne smejo gledati skozi okna. Seveda je vse pozorno spremljala vseprisotna Služba državne varnosti z marico s črnimi stekli in snemalno tehniko.131 Ko se je ob 11h protestni zbor zaključeval se je začelo zbiranje podpisov za referendumsko zahtevo. Ante Gugo, poročevalec zagrebškega Studentskog lista je to opisal takole: »Pred zgradom suda se u vrlom kratkom roku formirao red za stavljanje potpisa za peticiju. Boravili smo u redakciji MLADINE sve do kasnog poslijepodneva. Svakih nekoliko minuta stizali su ljudi doneseći papire sa potpisima prikupljenim u svojim firmama ili na nekim drugim mestima. Raspoloženje javnosti je u slučaju ustavnih promjena, isto kao i u slučaju suđenja Zavrlu, bilo više nego očito.«132 Širšo promocijo (in velik odziv) je nato doživel dokument v Mladini 11. marca. Objavljen je bil čez celo stran, nosi datum 9. marec in pod vsebino so že pripisani prvi kolektivni podpisniki -61 njih -nekateri opremljeni tudi s številom individualnih podpornikov. To je bil vidni rezultat opisane Hren-Janševe podpisovalske metode. Tako so »pod istim dokumentom nastopali podpisi radikalnejših struj mladinske in študentske organizacije, mladinskih medijev, gibanj, alternativnih kulturnih institucij, založb, revij, teoretskih skupin, inštitutov, cerkvenih skupin, literatov …«133 Pri tem, je najbolj zanimivo (na to smo že opozorili), da med kolektivnimi podporniki ni nosilca referendumske zahteve Koordinacije novih družbenih gibanj. Na to je 10. marca (objavljeno 18. marca v Mladini) opozorilo tudi uredništvo Nove revije (podpisana glavni urednik Jože Snoj in odgovorna urednica Spomenka Hribar) v javni razlagi, zakaj je NR sopodpisnik dokumenta. Takole izjavljajo: »ZAHTEVO smo podpisali, ker menimo, da predstavlja prvi – nujni -korak gibanja za novo slovensko ustavo. Na dokumentu, ki smo ga podpisali, je bila kot nosilec zahteve navedena 'Koordinacija novih družbenih gibanj'; čudimo se, da se je ta nosilec pri objavi v Mladini izgubil (poudarili avtorji).« In dalje: »Pobude za takšno gibanje (poudarili avtorji) so bile doslej izražene v številnih avtorskih prispevkih v Novi reviji in drugje …« 134 Če se vrnemo na Mladinino objavo proglasa, je potrebno dodati še naslednje podrobnosti. Navodila za zbiranje podpisov za podporo ustavnemu referendumu so bila definirana pod objavljenim dokumentom. Poleg čisto tehničnih napotkov vsebujejo nekaj šaljivih, zafrkantskih tonov (duhovičenje je bilo sicer, tudi pri smrtno resnih temah značilno za pisanje v Mladini): »Kopijo podpisov, ki ji boste zbrali v svojem domačem ali delovnem okolju, v krajevni skupnosti ali v župniji, v šoli, v cerkvi ali na kmetiji, pri kozarčku, na koncertu, na sestanku ali kjerkoli vam narekuje 131 Ali, 35. 132 Aplauz za Zavrla, Studentski list, 16. marec 1988, str. 7. 133 Ali, str. 28. 134 Za novo slovensko ustavo, izjava uredništva Nove revije, datirano 10. marec; Mladina, 18. marca, 1988, str. 3. Ob tem naj pripomnimo, da je Nova revija v št. 67-68, november-december 1987, obsežen blok (161 strani) poimenovala Demokracija in ustavne spremembe, kjer klasična ekipa novorevijašev obogatena z nekaterimi drugimi alternativci, njih štirinajst (Rupel, Snoj, Mile Šetinc, Janša, Požarnik, Apih, Blažič, zakonca Hribar, Tomc, Bučar, Katja Vodopivec, Arzenšek, Pučnik) secirajo ustavno materijo. iznajdljiva narava, pošljite na« Mladino, ŠKUC, Katedro in »o številu zbranih podpisov poleg tega sprotno obveščajte uredništvo Mladine. Srečno!«135 Nato se je vsul neverjeten plaz kolektivnih in individualnih podpisov. O tem je promptno poročala Mladina v devetih številkah. Do 14. marca je prispelo 900 individualnih in še več kolektivnih podpisov. V začetku aprila Mladina poročao že več kot 20.000 podpisih, sredi aprila že preko 40.000 podpisov in 22. aprila pismonoša utrujeno prinaša kupe pisem – vsota se je povzpela na 45.000 tisoč. Začetek maja postreže najprej z »majhnim« skokom na številko 48.000 tisoč, nakar sredi maja nenadoma poskočijo podpisi na magičnih 100.000. Zadnje poročanje Mladine o zbrani podpori datira z 27. maja, tik pred izbruhom afere JBTZ in posledično nastankom velikega Odbora, in bralstvo in javnost je obveščena o preko 100.000 zbranih podpisov za referendum!136 Ko je število podpisnikov doseglo sto tisoč je redakcija Mladine 13. maja v prispevku k temu, med drugim zapisala: »Doslej smo prejeli okrog 100.000 podpisov (vseh še nismo uspeli evidentirati). Vsi podpisniki navajajo poleg svojega imena tudi svoj naslov, večina tudi poklic, podpisi prihajajo prav iz vse Slovenije in iz zelo različnih družbenih okolij, tako iz raznih delovnih organizacij, raznih društev in združenj, šol in univerz, pa tudi spontanih skupin krajanov in posameznikov (doslej se niso vključili le vojaki in starešine katerekoli vojašnice v Sloveniji).« In v nadaljevanju sarkastično pozivajo predsednika socialistične fronte Jožeta Smoleta takole: »Zdi se nam, da bi bila vsa ta energija vržena v zrak kot kup plev, če bi vsi ti podpisi obležali v naši redakciji in morda čez leto ali dve romali na odpad kot naš prispevek za borbo proti raku. Sicer se zavedamo, da je rak huda bolezen, a podpisniki skušajo s temi papirji zdraviti drugačne, družbeno politične bolezni. Zato jih želimo predati v roke tistih družbenih političnih struktur, ki so za take zahteve odgovorne, bodo znale zanje, v to ne dvomimo, najbolj pravilno odgovoriti in seveda, temu primerno, tudi ukrepati. Prepričani smo, da je prav SZDL kot najširša fronta delovnih ljudi in občanov ista, ki nam bi lahko in tudi morala pri tem pomagati. Seveda pa s tem ne mislimo, da morate prav Vi stopiti na našo redakcijo in nam pomagati pri preštevanju in sortiranju teh podpisov. A kot predsednik boste v svoji hiši prav verjetno našli primerno metodo in taktiko, s katero bi lahko usmerili to družbeno energijo k cilju, seveda pa tudi človeka, ki nam bo pri evidentiranju in štetju pomagal, saj bi s tako dvodomnostjo odvrnili sleherni sum v lažiranost podpisov. Seveda ne želimo nikakršnega visokega in pomembnega funkcionarja, zadovoljni smo že s skromnim in poštenim birokratom, takih pa v vaši organizaciji prav zagotovo ne manjka … Pa lep pozdrav, spoštovani tovariš Smole, že v naprej lepa hvala, pa oglasite se kdaj na kakšen prijateljski klepet, morda na steklenico piva na našo redakcijo …«137 135 Mladina, 11. marec, str. 1. 136 Mladina, 18. marec (str. 4), 1. april (str. 4), 8. april (str. 3, 4), 15. april (str. 3), 22. april (str. 3, 4), 6. maj (str. 3), 13. maj (str. 4), 20. maj (str. 3) in 27. maj 1988 (str. 3). 137 Podpisi in javni poziv Jožetu Smoletu, Mladina, 13. maj 1988, str. 4. V Mladini, 27. maj, str. 3, je uredništvo ponovno pozvalo SZDL, naj podpise »prešteje in legalizira, torej sprejme konkretno pobudo za referendum.« 9 Sporočilo ob 20 letnici Odbora 2008 From: Marko.Hren@gov.si [mailto:Marko.Hren@gov.si] Sent: Tuesday, June 03, 2008 7:51 PM To: Igor.Bavcar@istrabenz.si; omerza@siol.net; franci.zavrl@pristop.si Cc: ali.zerdin@dnevnik.si; tomaz.mastnak@mac.com Subject: lekcije ob nekorektnih zapisih v brošuri "sporočilo za javnost 19882008" Igorju Bavčarju, Igorju Omerzi in Franciju Zavrlu V vednost Tomažu Mastnaku in Aliju Žerdinu Fantje sorči -ne bi rad pokvaril zabave ….ampak …. Spodaj zapisanega mnenja (identično besedilo je v prilogi) ne bom artikuliral javno (tudi ne ob načrtovani javni seji, za katero smo dobili vabilo danes), ker to (vsaj zadnjih 7 let) ni v moji navadi in medijev dosledno ne uporabljam – komuniciram izključno neposredno s tistimi, ki jih sporočilo zadeva! Upam si verjeti, da prejemniki tega kritičnega pisma ne boste vsebine uporabili za nič drugega kot za svoje razumevanje stvari same. Tukaj nismo zato, da bi obsojali, temveč zato, da bi razumeli! Včeraj zvečer sem po daljši odsotnosti v ZDA prebral brošuro, ki mi je včeraj prišla v roke in nosi naslov »Sporočilo za javnost … 1988-2008«; brošura je bila pripravljena ob otvoritvi Stojkove razstave fotografij. Moram napisati vtise ob branju spremnega teksta v »Sporočilo za javnost«, predvsem zato ker vem, da Igor Omerza vestno dela na dokumentaciji o Odboru in mu s tem želim sporočiti, naj ne ponavlja grobih napak, ki so se primerile ob pripravi navedene brošure. Tomažu pošiljam pismo v vednost, v znak dobrodošlice (včeraj se je vrnil iz ZDA) in z občutki hvaležnosti za vso energijo, ki jo je v 80ih prispeval v naš prostor, meni osebno pa enako tudi kasneje! Tomaž, iz vsega srca: wellcome back! Igor (O.) kar v samem uvodu ti predlagam, da uvodnik v knjigo v formatu »Sporočila za javnost« uskladiš z vsemi člani Odbora! Tako se boš izognil težkim očitkom, ki jih v nadaljevanju argumentiram v zvezi z zadevno brošuro kjer avtor: 1. po nepotrebnem in brez meril vzpostavlja hierarhijo (prioritietnost) pomembnosti posameznih kolektivnih članov odbora; 2. neutemeljeno izreka sodbe o učinkih posameznih področij delovanja Odbora; 3. in zanemarja evidentna zgodovinska dejstva! Namreč, besedna zveza »sporočilo za javnost« replicira metodo komuniciranja Odbora, ki predstavlja nekakšno zaščitno znamko našega tedanjega podjetja, kar so oblikovalci in snovalci zadevne brošure tudi uporabili kot izhodišče. A prezrli in zanemarili so ključno kvaliteto »sporočil za javnost« iz 80ih let: timsko delo in oblikovanje konsenza pri odločanju o vsebini in stilu besedila! Vsi, ki smo bili zraven pri kovanju besedil Sporočil za javnost vemo, da smo tekste usklajevali v nedogled, posamezne dikcije pazljivo in pozorno tehtali ter besede izbirali s pinceto! Ne samo zaradi politične občutljivosti vsega, kar smo sporočali, temveč tudi zaradi samega »esprita«, atmosfere, duha, …. kulture, če hočete! Nobenega razloga ni, da snovalci brošure »sporočila za javnost 1988-2008« ne bi bili uskladili z vsemi preživelimi člani odbora. Vemo, da gre za avtorsko razstavo, a spremni tekst predstavlja prvo komunikacijo ob 20 obletnici, prevzema formo in format »sporočila za javnost«, kar namiguje na reprezentativnost in repliko metodološkega prijema, ki je determiniral sporočila za javnost Odbora! Slovenska ekspertna in uradniška javnost se je v minulih letih v EU in posebej letos ob predsedovanju, dodobra privadila konsenzualnemu odločanju z vsemi članicami EU. V mesecu maju sem na primer preživel večji del časa v NY na zasedanju Komisije združenih narodov za trajnostni razvoj in kot predsedujoči Evropskemu Svetu smo dnevno usklajevali z vsemi članicami EU prav vsako besedo, ki smo jo izrekli kot predsedujoči. Avtorja spremnega besedila zadevni brošuri ne poznam – ker ni podpisan tudi ne vem njegovega ali njenega imena -vem pa zagotovo, da osnutka besedila nekdanji člani Odbora nismo mogli komentirati pred izidom in torej ne more na noben način odražati stališč nekdanjih članov. Vse bi bilo lepo in prav, če si avtor uvodnika v »Sporočilu za javnost -… 1988-2008« ne bi privoščil sodb in selekcij oziroma prioritizacij. Ne gre le za zgodovino-pisno nekorektnost, gre za t.i. »deep-craft«, za globoke vzorce neprimernega ravnanja, za kulturo, če hočete! Izbral sem tri točke, kjer je avtor nekorekten in sicer: 1. v prvi po nepotrebnem in brez meril vzpostavlja hierarhijo (prioritietnost) pomembnosti posameznih kolektivnih članov odbora 2. v drugi neutemeljeno izreka sodbe o učinkih posameznih področij delovanja Odbora 3. in v tretji zanemarja zgodovinska dejstva! Vse tri napake se ne bi mogle primeriti, če bi snovalci brošure »Sporočilo za javnost« pred objavo poslali v usklajevanje članom odbora! Ad. 1. avtor po nepotrebnem in brez meril vzpostavlja hierarhijo (prioritietnost) pomembnosti posameznih kolektivnih članov odbora Citat 1.»21. junija je Odbor skupaj z Društvom slovenskih pisateljev in ZSMS, ki sta bila njegova najpomembnejša zaveznika, saj sta mu nudila določeno infrastrukturo in omogočala poseg v institucije oblasti…:« Citat 2. »Že pregled preko petdesetih ustanovnih kolektivnih prikaže svetovnonazorsko in tudi siceršnjo različnost članstva, ki se je povezala ob pomenu človekovih pravic: Mladina, Nova revija, predsedstvo RKZSMS, Komisija pravičnost in mir, Cirilsko društvo slovenskih bogoslovcev, uredništvo Cankarjeve založbe itd.« Komentar: nobene potrebe ni po presojanju o najpomembnejših zaveznikih Odbora!!! Če bi sedli za mizo in ugotavljali, kateri »zavezniki« odbora so omogočali »vitalno infrastrukturo« in vitalne »posege v institucije oblasti«, bi morali našteti še marsikoga, začenši z Mikroado, in z mirovnim gibanjem nekje vmes! Tudi naštevanje in izpostavljanje posameznih kolektivitet, ki naj bi odslikale različnost, v tem primeru ni potrebno, predvsem pa jih ni smiselno nizati v linearnem oziroma dualističnem kognitivnem polju, ki diskurz determinira na osi »komsomolstvo <-> cerkev! Enako kot Tone Stres in RKC, so pomembna duhovna gibanja. Naj vam dokažem z dejstvi, ki jih precej dobro poznam, saj sem stike med RKC in odborom v veliki meri opravljal jaz. Oba Igorja se bosta gotovo spomnila naših tajnih dopisovanj prek macovega monitorja v Mikroadi, ko smo si ob vsesplošnem prisluškovanju SDV informacije izmenjevali samo prek ekrana; kar smo vtipkali smo sproti tudi brisali. Ko sem Igorju B. napisal sporočilo »Igor, nadškof Alojzij Šuštar se je pripravljen srečati s tabo …« …. se je sklonil čezme in na tipkovnico odpisal epohalno anekdoto, ki me še danes nasmeji: »Za Janeza grem tudi k hudiču…«. Z Antonom Stresom in nadškofom Alojzijem Šuštarjem smo imeli tesne stike a za ta zapis so pomembne podrobnosti: akcije kot so molitve za mir v frančiškanski cerkvi in pa izredno zvonenje v Cerkvi srca jezusovega na Taboru (ob vojašnici na Metelkovi, kjer so bili fantje tačas zaprti), so bile inkubirane v krogih duhovnega gibanja in nadškofu sem jih prenesel osebno. Metropolit Alojzij Šuštar je bil velik človek in izjemen aktivist; hipoma je prevzel pobude in prepoznal globlji in tudi površinski (beri PRovski) pomen predlaganih akcij, pa četudi te niso prihajale iz vrst »bogoslovcev« in uradnih RKCjevih združenj. Da sklenem prvo točko: Odbor je bil uravnoteženo pluralen in ga ne moremo obravnavati v nobenem primeru v dualističnem kognitivnem svetu. Proti taki obravnavi početja v 80ih odločno protestiram in zahtevam, da se v prihodnjih obravnavah zavežemo k doslednemu upoštevanju večplastnosti, raznolikosti in nehierarhičnosti. Ad. 2. avtor neutemeljeno izreka sodbe o učinkih posameznih področij delovanja Odbora Citat: »poleti 1988, še v času procesa, je Odbor svoje dejavnosti razširil še na zunanja igrišča. Njegovi predstavniki so potovali po Evropi in javnost ter institucije seznanjali s potekom dogodkov v Jugoslaviji. Posebnega učinka ta internacionalizacija ni imela.« Komentar. Mednarodna dejavnost odbora se ni začela poleti 1988 temveč v samem trenutku aretacij. Če nič drugega, sem bil ob aretacijah v ZDA in sem prve lobistične akcije vključno s tiskovno konferenco izvajal iz NY ob samih aretacijah. Mednarodne dejavnosti odbora sva vodila s Tomažem Mastnakom in v okviru Gibanja za kulturo miru in nenasilja, ki je aktiviralo vso potrebno relacijsko mrežo. Tematski Bilteni »Independant Voices« so izhajali takoj od začetka procesa! Oktobra 1988 je izšla posebna brošura »Slovenian spring, Centralism or Democracy«, v Parizu je bila ustanovljena podružnica Odbora, ki je združevala v lobiranju predstavnike večih progresivnih skupin iz Evrope. Delo na področju zunanje politike je bilo sistematično in akterji smo ga razumeli kot konstitutivni steber delovanja Odbora. Znano je, da smo predlagali ustanovitev samostojne tiskovne agencije, spričo pristranskosti Tanjuga. Znano je, da smo kasneje prve sestanke koordinacij zunanje politike v političnih strankah, spodbudili prav iz zaledja, ki je nastalo ob dejavnostih Odbora. Za tiste, ki se ne spominjate: prvo srečanje kontaktov odgovornih za mednarodno politiko v nastajajočih političnih grupacijah je bilo 30. novembra 1989 v prostorih MikroAde na Cankarjevi 10. Vabilo je bilo poslano z glavo Gibanja za kulturo miru in nenasilja naslednjim pravnim osebam: ZSMS, Zeleni Slovenije, Slovenska kmečka zveza, Slovenska demokratska zveza, Slovenska social demokratska zveza, Krščansko socialno gibanje, Odbor za varstvo človekovih pravic, ŠKUC in Klub 89. Sestanek smo na pripravljalnem srečanju, ki je bilo 7. novembra 1989 pripravili Peter Jambrek, France Bučar, Tone Tomažič, Matjaž Šinkovec, Lojze Peterle in Marko Hren. Da široka paleta mednarodnih dejavnosti Odbora in njegovih članov, vključno z formalnimi obiski predstavnikov odbora pri parlamentarcih, vladah in opinon-makerjih v Štrasburu, Bonu, Dunaju, Parizu, Bruslju, Londonu, Rimu itd. itd., ni imela »posebnega učinka« je preprosto amaterska subjektivna izjava, ki se avtorju v takem kontekstu ne bi smela zapisati! Moje mnenje je nasprotno: mislim, da je Odbor vzpostavil izhodišče slovenske zunanje politike, s tem, da je: -vzpostavil dialog in sodelovanje med akterji tedanjih zametkov posameznih struktur, ki so delovale in lobirale v mednarodnem polju, -v svet pošiljal prve formalne delegacije slovenske demokratične opozicije -izdajal »sporočila za javnost« v obliki biltena »Independant voices« -vzpostavil prvo »ambasado« (pariški odbor) in -predlagal ustanovitev neodvisne tiskovne agencije! Ad. 3. avtor brošure zanemarja zgodovinska dejstva! Citat: »Poleg tega se je odbor jeseni leta 1988 začel ukvarjati z nekaterimi temami, ki so ga umeščale v središče politične sfere. Zahteval je razpis referenduma o ustavnih dopolnilih ….« Komentar: razpis referenduma o osnutkih amandmajev za spremembo zvezne in republiške ustave so zahteval civilno-družbene skupine pomladi 1988, pred aretacijami. Odbor je bil eden od akterjev, ki je to pobudo kasneje nadaljeval. Zadeva je dobro dokumentirana! Akcija z zahtevo po referendumu je bila na pobudo foruma neodvisnih družbenih gibanj od pomladi 1988 koordinirana iz Mikroade! Ker sem proces koordiniral, doma hranim vse verzije osnutkov v izvirnikih! Prvi osnutek je ubesedil Gregor Tomc 5. februarja 1988, redakcijo druge verzije je imel v rokah Janez Janša in je v mojem arhivu z datumom 29.2. 1988, tretjo Matevž Krivic, četrto France Bučar, 9. marca pa smo že imeli čistopis, ki so ga nato podpisali prvi kolektivni podpisniki. Večji del posla oz. političnih potez na tej zadevi, v katere jedru so bila družbena gibanja, je bil torej opravljen pred samimi aretacijami in pred konstituiranjem Odbora!!! Dragi kolegi! Zahtevam korektnost tako pri metodi kot pri vsebini nadaljnjih aktivnosti ob obeleževanju 20 obletnice. Na portalu Slovenske pomladi je mednarodna dejavnost Odbora še vedno zanemarjena, kljub temu, da so bila vsa gradiva dana na voljo urednikom! Ko smo se v Mikroadi leta 1989 razšli je bil eden od razlogov ( ki se je pojavil kasneje tudi v časopisnih člankih) tudi ta, da Odbor iz sredstev, ki smo jih (Odbor) prejeli iz tujine, ni hotel refundirati stroškov, ki smo jih imeli posamezniki z mednarodno dejavnostjo, s številnimi potovanji in lobiranji v tujini in s tiskom neodvisnih informativnih glasil v angleškem jeziku. Dovolj časa je minilo in lahko bi -tako kot je zastavil Omi – vso stvar zastavili zelo z distanco, uravnoteženo in faktografsko ter izogibajoč se dodeljevanju prednosti in sodb, ne da bi to poprej uskladili z vsemi akterji! Pa naj nikar kdo ne reče, da je usklajevanje tekstov preveč zapletena naloga – kos ji je te dni vsak izmed uradnikov, ki v teh mesecih usklajujejo tekste ob predsedovanju Slovenije Svetu EU. Mačji kašelj proti vsemu, kar smo delali pred 20 leti ;-) Naj zaključim enako kot je bil to moj običaj v pismih pred 20 leti Želim vam radostnih dni in čiste resnice Satya graha Vaš Marko Pogled, 3. junij 2008 10Vpis v žalno knjigo dr. Janeza Drnovška Dr. Janez Drnovšek je po dr. Francetu Prešernu Slovencem najmočneje zaklical k duhovni prenovi. Na srečo je živel dovolj dolgo, da je lahko s številnimi dejanji jasno nakazal smer, v kateri je iskati novo duhovno paradigmo. Pri dr. Drnovšku ni storiti enake napake, kot je bila storjena pri dr. Prešernu, pri katerem še danes ne razumemo v celoti razsežnosti Krsta pri Savici in drugih pisarij s katerimi je jasno zaklical k premisleku o kozmologiji in duhovnih koreninah slovenskega naroda. Dr. Drnovšek je dal neizbrisen zgled in besedo, kar predstavlja trden in nedvoumen temelj za globinske premisleke o koreninah slovenske duhovnosti, s tem tudi o pomenu ključnih kozmoloških kod v slovenskem jeziku, ki jih moramo šele odkriti in prepoznati. Dragi predsednik, hvala ti, da si Slovencem pokazal kako deluje na državniški ravni kozmologija SANYAMA (sanjam). Hvala, ker si v protokol vnesel ritual čaščenja izvirske vode. Nosili te bomo v spominu ne le kot velikega državnika temveč tudi in predvsem kot misleca, ki je Slovence popeljal na pot duhovne prenove. V resnici si bil vedno mirovnik; hvala, ker si bil častni pokrovitelj ustanovitve Mirovnega inštituta, ki smo ga s tvojim blagoslovom in tvojo pozdravno besedo ustanovili tik pred vojno leta 1991. Tako nekateri dobro vemo, da bolezen ni bila razlog za "transformacijo", kot so nekateri imenovali tvoje delovanje v zadnjih letih; bolezen je samo odstrla s tebe do zadnjega vse tančice inočistila naplavine, tako, da si lahko posredoval čista sporočila in deloval celovito. Vemo, da boš ta sporočila odzvanjal tudi v prihodnje. Za vedno bomo ostali povezani. Slovence si povezal s povsem novim vezivom -vemo, da te niso pogosto povezovali z umetnostjo, a z velikim poetom sta Slovencem zvila venec, ki bo še stoletja navdih za premišljevanja rodov, ki bodo iskali smisel bivanja. Marko Hren, izvirnik vpisa v žalno knjigo 11 Pisna diskusija ob ustanovitvi združenja vrednot slovenske osamosvojitve Marko Hren Najbrž vsak od nas prihaja v to okolje z nizom neodgovorjenih vprašanj o času izpred 20 let in ne le s pričevanji o delu zgodbe, ki jo je takrat doživljal sam ali sama. Mene vseh 20 let muči eno in eno samo težko vprašanje. Ali smo imeli v Sloveniji potencial in realne možnosti, da bi ob neomajnem uresničevanju svojih utemeljenih, legitimnih in legalnih zahtev tudi preprečili plaz vojn v obdobju 1991-1995?! Upam in verjamem, da si bomo tudi v tem združenju pomagali iskati odgovore na naša vprašanja. Tudi, če bo odgovor na moje vprašanje negativen, bomo lahko z gotovostjo pokazali, da je Slovenija naredila veliko, da bi se proces neizbežne dezintegracije in želene demokratizacije tedanje federacije odvil nenasilno in po pravnih in diplomatskih poteh. Za mirne rešitve smo naredili veliko – ne pa vsega. Ali je ta razlika med »veliko« in »vse« odločala o vojni in miru najbrž ne bomo nikoli izvedeli in v to vprašanje tudi ne bo usmerjena ost našega iskanja. Dolžni pa smo verodostojno popisati dejstva in želimo si za današnjico in za prihodnost priklicati temeljne vrednote tistega zgodovinskega časa. Generacije, ki prihajajo, bodo študirale, sklepale posle, se zaljubljale in delale politiko v enotnem notranjem trgu EU skupaj z vsemi nekdanjimi federalnimi republikami. Opremiti jih moramo z argumenti in podatki o dejstvih s katerimi bodo lahko v formalnih in neformalnih razpravah mirno in sproščeno, suvereno in z neomajnim samospoštovanjem zagovarjale naše videnje dogodkov ob dezintegraciji nekdanje Jugoslavije. In del tega videnja predstavlja dejstvo, da se je Slovenija, tako slovenska civilna družba kot slovenske institucije države (Skupščina, Izvršni svet, Predsedstvo), močno trudila za to, da bi se proces dezintegracije odvil po pravni, mirni, nenasilni poti. V tem kontekstu je torej pomembno v izobaževalnem sistemu in v javno dostopnih (zlasti spletnih) knjižnicah, enakovredno prikazati vse segmente osamosvajanja in uravnoteženo promovirati temeljne vrednote. V jedru družbenega konsenza v času izpred 20 let je bila zahteva po spoštovanju individualnih in kolektivnih človekovih pravic in odločenost za vzpostavitev pluralističnega, demokratičnega političnega sistema. V korespondenci na listi prejemnikov VSO sem zapisal, da je bil naš boj tako Davidovski kot Gandijevski. Obe krili sta morali biti visoko specializirani in osredotočeni. Tisti, ki je vadil metanje s pračo, je morda zamudil lekcije iz satya grahe, Gandijeve doktrine MOČI RESNICE. In obratno. A rezultat je, da sta obe krili omogočili polet in let relativno mirnemu in v epilogu uspešnemu procesu. Čas izpred 20 let so prepredale vrednote: • državljanskega poguma, civilne iniciative in družbeno konsenzualnega gibanja; • vztrajanje pri korpusu varovanja individualnih in kolektivnih človekovih pravic; • Spoštovanju pravne države: torej ustavnosti in pravne vzdržnosti vseh postopkov vzpostavljanja državnosti, • uporaba vseh možnih pristopov k nenasilnemu reševanju konfliktov in uveljavljanje kulture miru v političnem nastopanju; • smele organiziranosti za odločen odpor z vsemi sredstvi. Pomembno je torej, da postavimo v ospredje dejstva: • da je bil naš osnovni motiv boj za pluralno demokratično družbo in varovanje temeljnih človekovih pravic, • da je Slovenija vseskozi oblikovala, predlagala, in vztrajala pri mirovniških, nenasilnih , diplomatskih metodah in pri vladavini prava; Dovolite, da kratko nanizam samo nekatere –doslej slabo ali sploh ne dokumnetirane in raziskane-stebre, ki ta sporočila podpirajo: o priprave na generalni štrajk in civilno nepokorščino (maj 1988; ob objavi besedila Noč dolgih nožev, so mirovniki pripravili vsesplošni Poziv k nenasilnemu odporu in civilni neposlušnosti v primeru agresije federacije; to je bil kasneje prvi dokument na listi iskanih in zaplenjenih dokumentov ob aretacijah v MikroAdi, in po poročanjih, ki so na voljo v arhivih, menda tudi dokument, za katerega se je tedanja civilna in vojaška oblast najbolj zanimala. Tedanji oblasti je bilo jasno, da je najnevarnejše za oligarhijo prav vzpostavljanje občega družbenega konsenza in civilne nepokorščine; o Zahteva za razpis referenduma o ustavnih spremembah (marec 1988), kar je bil prvi dokument širokega soglasja; dokument je bil inkubiran v okolju novih družbenih gibanj, začetni avtorji in koordinatorji mreže prvih podpisnikov so bili mirovniki; o Nenasilne demonstracije in oblikovanje splošnega konsenza ob aretacijah JBTZ. Odbor za varovanje človekovih pravic je vzniknil v centru gravitacije obstoječe, dobro delujoče mreže. o Oblikovanje Mirovne opcije, priprave na sklic mednarodne konference za nenasilno reševanje dezintegracije Jugoslavije pod okriljem OZN ali KEVS ) in Pobuda za demilitarizacijo s podpisovanjem Mirovne deklaracije (vse v letu 1990), kar je predstavljalo strukturirano alternativo; o Priprava misij dobre volje (predsedstvo RS pod vodstvom dr. Dušana Pluta) in delovanje Komisije za mirovno politiko pri tedanji Skupščini RS pod vodstvom Viktorije Potočnik. in nenazadnje o Proces ratifikacije Brionskih dogovorov Julija 1991, kot dokaz takojšnjega povratka k diplomatskim, mirovniškim in pravnim sredstvom po desetdnevni obrambni vojni in kot izkaz civilnodružbenega pritiska na odločevalce (skupščino).. Mirovno gibanje in družbena gibanja nasploh, so se pri naštetih procesih maksimalno angažirala, pri koordinaciji začetkov oblikovanja zahteve za razpis referenduma o ustavnih spremembah pa je igralo mirovno gibanje odločilno vlogo. Prav tako je mirovno gibanje vodilo začetke koordinacije mednarodnih odnosov tedanjih opozicijskih gibanj, izdajalo revijo Independant voices from Slovenia in v času Odbora za človekove pravice JBTZ koordiniralo mednarodne aktivnosti nato pa izdelalo predlog Mirovne Opcije in projekt demilitarizacije. Čas izpred 20 letih let je bil torej čas najširšega civilnodružbenega soglasja, v katerem so se posamezniki aktivirali zaradi široke palete razlogov in motivov. V jedru teh motivov je bil boj za zagotavljanje temeljnih individualnih in kolektivnih človekovih pravic in svoboščin. Šlo je za bazično demokracijo. Šlo je za pravice nas vseh. Šlo je za kulturni boj, šlo je za pravico do suverene ustvarjalnosti in suverenega oblikovanja družbeno političnega okolja. Nobeno naključje zato ni, da je največji materializirani spomenik tistemu času ---kulturni center v nekdanji vojašnici ob Metelkovi ulici. Ta torek, prav na solsticij, je bila povsem anonimna 20 obletnica formalne ustanovitve Mreže za Metelkovo – ki je tedaj nadvse konkretno in izvirno dopovedovala štabu Jugoslovanske armade, da se mora izseliti. Metelkova je simbolna točka za ohranjanje vrednot tistega časa – združuje muzejski del s sodobno ustvarjalnostjo. Je ključna nacionalna infrastruktura povezovanja ustvarjalnosti generacij. Prav ob 20 letnici osamosvajanja se zaključujejo zadnja dela v muzejskem parku. Potreben je bil čas: kot za vznik vsebine v jedru, tako je potreben tudi čas za zgraditev hrama oziroma lupine. Najsi gre za seme drevesa, za seme državnosti in za izgraditev države. Kot kaže je nastopil tudi čas, da našo zgodbo zaokrožimo. Priloga: Predlog za dopolnitev Programskih izhodišč VSO podan tajništvu VSO in na listi članstva. Priloga: Predlog za dopolnitev Programskih izhodišč VSO podan tajništvu in na listi članstva. Marko Hren, november 2010 Moj prispevek k razpravi na tej listi torej ne bo usmerjen na popis posameznih dejanj v času osamosvajanja temveč neposredno in osredotočeno v razpravo o programskih izhodiščih. Obenem tudi po tej poti, torej na listi, podajam predlog za spremembo imena združenja. Tri obstoječa izhodišča so dobra osnova in predlagam samo dodatna sidra, ki bi okrepila tendenco po širini združenja v obstoječih izhodiščih. Argumenti za spremembo imena sledijo logiki zastavljenih izhodišč v nadaljevanju. Z nazivom »VETERANI OSAMOSVAJANJA« je nova organizacija nehote postavljena v isto kategorijo kot so obstoječe veteranske organizacije oboroženih enot. Glede na programska izhodišča, ki so bila vabljenim poslana na plenarni sestanek iniciative za ustanavljanje združenja (20. septembra 2010) je uporaba termina »veterani« po moji oceni neustrezna saj iniciativni odbor cilja na bistveno širšo konstituenco kot pa so veterani oboroženih sestavov, ki so bili udeleženi v času osamosvajanja. Slovar slovenskega knjižnega jezika ne dopušča veliko širine pri pojmovanju besede veteran. Veteran je lahko: 1.star, doslužen vojak: »veterani iz vojne« 2-starejši in izkušen delavec na določenem področju Strinjali se bomo, da osamosvajanje ni kako področje dela (kot je na primer alpinist ali novinar, kjer imamo alpinista veterana ali novinarskega veterana). Osamosvajanje ni poklic ali dejavnost, kjer bi lahko imeli veterane, saj bi to pomenilo, da je to trajna dejavnost, to pa bi implicitno pomenilo, da Slovenijo »veterani« vedno vnovič, profesionalno, iz leta v leto… osamosvajajo. Ne želimo si vedno novih »oldboysov« in mlajšim generacijam jih tudi ne privoščimo, kajne? Osamosvajanje je bil enkraten zgodovinski projekt široke palete ljudi … in na citiranem plenarnem zasedanju je Janez Janša odgovoril na večkrat zastavljeno vprašanje Igorja Bavčarja »ZAKAJ nova organizacija« z odgovorom, da je projekt osamosvajanja vključeval številne akterje z različnih področij, da je bil to v prvi vrsti kulturni projekt .. . veteranske organizacije pa te širine ne omogočajo. Ta odgovor je bil natančen in sam po sebi narekuje tudi opustitev besede »veteran« kot ključnega deskriptorja identitete članov novega združenja. Posledično tudi predlog programskih izhodišč (verzija 10.9.2010) narekuje zamenjavo termina »veteran« z ustreznejšim. V nadaljevanju dajem hkrati predloge za dopolnitev izhodišč in argumente za zamenjavo imena organizacije. Izhodišča so številčena tako, kot v citirani verziji izhodišč. I. izhodišče jasno riše ločnico med vojnimi veterani in vsemi drugimi, ki so aktivno sodelovali pri osamosvajanju na kulturnem, političnem, gospodarskem in drugih področjih ter deklarativno izenačuje vlogo in pomen široke palete aktivnih posameznikov in posameznic za uspeh »enkratnega skupnega podjetja osamosvajanja«. Prvo izhodišče natančno določa, da so »veterani« podmnožica množice članstva nove organizacije. Šlo je za nacionalni KONSENZ, sposobnost oblikovanja splošnega KONSENZA, SOGLASJA vseh sektorjev prebivalstva, vseh družbenih skupin, kmetstva, delavstva, intelektualcev, kulturnikov, politike, gospodarstvenikov, newagerjev in vojakov;-) Predlagam, da se pri prvem izhodišču doda naslednjo poved. »Slovensko osamosvajanje je plod oblikovanega soglasja (konsenza) in enotnosti. Enotnost je pomenila in predstavlja temelj slovenske osamosvojitve . Soglasje in enotnost nista samo po sebi dosegljivi vrednoti; iskanje soglasja JE naravnanost neke kulture, JE del kulture ali pa NI. Dejstvo, da smo sposobni in da moramo trajno in v bodočnosti vedno znova biti sposobni in usposobljeni dosegati soglasja znotraj naše skupnosti in z mednarodno skupnostjo, narekuje, da vrednoto SOGLASJA vzpostavimo kot temeljno vsebino novega združenja in SOGLASJE vgradimo v vse procese odločanja in komuniciranja te organizacije.« II. izhodišče je temeljno, saj se osredotoča na VREDNOTE slovenskega osamosvajanja in torej narekuje, da v zgodovinskem spominu izluščimo tiste vrednote osamosvajanja, ki so bile ključne, in k jih je potrebno trajno negovati, torej vrednote, za katere predpostavljamo, da so lahko »trajni navdih« za generacije, ki prihajajo. Tudi pri vprašanju VREDNOT izhodišče poudari, da ne gre le za vrednote VOJNIH veteranov. Predlagam, da se pri drugem izhodišču doda misel, ki bo vsebovala obe pomembni dimenziji vrednot osamosvajanja, dimenziji, ki obe vključujeta POGUM, INOVATIVNOST, IZNAJDLJIVOST in MOČ: 1 dimenzija miroljubnosti, težnja po nenasilnem reševanju konflikto, odločenost za varovanje človekovih pravic, in 2. dimenzija odločnosti, da se za vrednote borimo z vsemi sredstvi. Sporočilnost združenja dolgoročno spominja, vzgaja, goji in vzdržuje dve dopolnjujoči se dimenziji vrednot osamosvajanja 1. duha zdrave tekmovalnosti in borbenosti, odločnosti, da se borimo z vsemi sredstvi ter 2. duha plemenite kulture miru in nenasilja ter pripravljenosti na dialog. Pero in puška, nepropustnost betonskih barikad in oborožene obrambe in nepopustljivost številnih intelektualcev, ki so se soočili z pro-totalitarnimi lobiji na soočenjih v intelektualnih krogih po svetu, premetenost in robustnost splošnega klandestinsko organiziranega odpora in pronicljivost ekstenzivne pogajalske volje, ter inovativnost v organiziranju avtonomnih gradnikov samobitnosti (ekonomije, zunanje politike, informiranja) in splošnega konsenza ter celovitega odpora; vse te plati in razsežnosti slovenskega osamosvojitvenega časa so bile v resnici komplementarne. Treba je bilo zgraditi okope in jih tudi odstranjevati: enako pomembno je bilo nastaviti tankom betonske piramide in orožje, pripravljeno na strel, kot spodkopati prepričanje svetovnih in evropskih voditeljev o »miloševičevi resnici«. Borili smo se za RESNICO o pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Naš boj je bil tako Gandijevski kot Davidovski. Poskrbeti moramo, da bosta obe komplementarni dimenziji postali enakovreden del tradicije, del kulture in del resnice o osamosvajanju, na katero bodo bodoči rodovi enako ponosni. Nobenega, prav nobenega razloga ni, da bi ne bili enako in enakovredno ponosni na obe zgoraj opisani tradiciji na slovenskih tleh. Obstaja pa vrsta razlogov, zakaj je pomembno, da v slovenski kulturi dolgoročno in trajno odmeva sporočilo o trdni volji in plemeniti drži, ki je prebivalce na slovenskih tleh skozi stoletja razvila v kolektiv, ki v zgodovinskih trenutkih odreagira s pravo mero diplomatske pogajalske drže, vztrajanjem pri dostojanstvenem nenasilnem reševanju sporov, z kozmopolitsko dialoškostjo, skratka, z visoko ravnjo razumevanja civilizacijskih spoznanj o pomenu univerzalnih človekovih pravic, svoboščin in kolektivnih vidikov varnosti. Zato v celoti podpiram naravnanost pobudnikov VSO, ki so nakazane v izhodiščih in predlagam, da ta izhodišča zapišemo tako, da bodo kristalno jasna in sprejemljiva za vse. Že samo to bo nov kulturni dosežek na naših tleh. Opomba: Mirovno gibanje je bilo konstitutivni del Odbora za varstvo človekovih pravic in je v prvem obdobju vodilo mednarodno dejavnost in mednarodno promocijo gibanja za neodvisnost (med drugim je izdajalo revijo Independant Voices). Bili smo sklicatelji prvih sestankov koordinacije predstavnikov nastajajočih političnih strank, ki so bili zadolženi za mednarodno politiko v strankah (Jambrek, Rupel, Šinkovec itd.). V letih 1988-1992 sem se -kot predstavnik Odbora JBTZ, kot aktivist in kot direktor Mirovnega inštituta udeležil na stotine konferenc in sestankov na vseh kontinentih, v severni in južni Amerika, Afriki v Vzhodni Evropi in v Aziji ter na Japonskem. Okopi, ki jih je zgradil med intelektualci srbski intelektualni lobi, so bili primerljive močiz vojaško silo. Komponenta mirovne politike, sposobnosti pogajanj, sposobnosti sklepanja kompromisov je prišla nemara najbolj do izraza ob široki civilnodružbeni akciji, ki je vodila v odločilen pritisk na naše parlamentarce, da so ratificirali Brionske dogovore in omogočili nadaljevanje pogajanj in mirno izselitev JLA). Veliko vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če Brionski dogovori ne bi bili ratificirani – po moji oceni je bil to zgodovinski trenutek, ki je pokazal na realno težo z kulturo miru in nenasilja impregnirane slovenske identitete. Med vrednotami slovenskega osamosvajanja ne sme ostati pozabljeno, da smo v letu 1990 načrtovali sklic mednarodne mirovne konference za Balkan pod okriljem OZN ali KEVS, in v ta namen ustanovili Mirovni inštitut, pa so nas oboroženi konflikti prehiteli. Za mednarodno javnost in za dolgoročno razumevanje razvoja dogodkov so to pomembni podatki, pa četudi aktivnosti niso privedle do želenega rezultata. Nenazadnje, determiniranost Slovenije, da svojo varnost temelji na kulturi miru in nenasilja, smo zapisali tudi v naši ustavi. Za kulturo slovenskega naroda je zato pomembno, da ostane v kolektivni zavesti o osamosvajanju uravnoteženo sporočilo iz katerega bo jasno, da si je Slovenija prizadevala za miroljubno osamosvajanje in za miroljubno rešitev vprašanja transformacije Jugoslovanskega režima, da je bila pripravljena na različne scenarije razpleta, in da se je morala v skrajnem primeru zanesti na odločno in odlično pripravljeno vojaško soočenje v desetdnevni vojni. A že takoj po tem je ponovno prišla do izraza sposobnost dogovarjanja, iskanja miroljubnih rešitev in pogajanj. Z odličnim spoštovanjem do vseh, ki so na tak ali drugačen način v časih osamosvajanja pokazali svoj pogum in plemenito srce. Marko Hren, oče, gospodinjec, vrtnar, kolesar, nabiralec zelišč; govorec in vodja projektov mirovnega gibanja v letih 1986-1993; član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic (1988), s posebnimi zadolžitvami za mednarodno dejavnost (urednik revije Independent voices from Slovenia in The Intruder, organizator misij odbora v tujino, pobudnik srečanj predstavnikov nastajajočih političnih strank odgovornih za mednarodno politiko; ustanovni direktor Mirovnega inštituta (1990-1992); ustanovitelj in dolgoletni predsednik Mreže za Metelkovo, zavoda RETINA in poštene trgovine (fair trade) Tri MUHE v Ljubljani; ekspert in aktivist za programe trajnostnega razvoja; član predsedstva združenja za Vrednote Slovenske osamosvojitve, www.vso.si. Post scriptum in zahvala Hvala vsem, ki so v letih, o katerih govori antologija, doma in preko meja sodelovali z mirovnim gibanjem v Sloveniji in pomagali pri izvedbi programov. Za kulturo miru in nenasilja v slovenski družbi so bile enako pomembne akcije proti vojaškim igračam, napori za spremembe v izobraževalnem sistemu, mirovno vzgojo, odprtje raziskovalnega polja na temo nenasilnega reševanja konfliktov, boj za zaščito temeljnih človekovih pravic in posebej pravice do ugovora vesti zoper služenje vojaškega roka, konverzije vojaškega aparata v civilno uporabo, vključno s spremembo namembnosti vojaških objektov (npr. današnji objekti Centra za šolsko in obšolsko dejavnost v nekdanjih karavlah in kulturni centri na Metelkovi v Ljubljani in Pekarni v Mariboru), širokopotezna mednarodna dejavnost in solidarnost prek meja ter vztrajanje pri vladavini prava, pri demokratičnem nadzoru nad represivnimi inštitucijami in pri uporabi legalnih vzvodov za doseganje ciljev. Marsikomu predstavljajo leta med 1984 in 1991 referenčno točko za ideale družbene akcije, ideale, ki so nastajali, se razvijali in se udejanjali v vseh sektorjih družbe, v vizijah posameznikov, v civilni družbi, v gospodarstvu, med sindikati, med nevladnimi organizacijami, v duhovnih in religioznih skupinah, v politiki, zamejstvu, …povsod. Marsikdo še danes dobi kurjo polt, ko se spomni energij, zavzetosti, prepričanja, in neumornega vztrajanja pri akcijah tistega časa. In marsikdo tiho vztrepeta ko se zave, da so aktivnosti tistega časa prepredale najgloblje univerzalne vrednote. V izjemnih zgodovinskih časih se krepi zgoščena dolgoročna zakladnica najglobljih vrednot našega hrama na Zemlji, dežele, ki nam je kot državljanom in kot prebivalcem zaupana v upravljanje. Naj bo antologija mirovništva klic k prebujeni akciji, umirjenem premisleku in motivacija za vztrajanje pri nenasilnem delovanju. Predvsem pa naj nas spomni, da je pri velikih spremembah pomembna drža vsakega, čisto vsakega posameznika. Pri končnem seštevku in epilogu lahko os tehtnice prevesi naravnanost ali drobna poteza ene same osebe. Naj generacijam, ki prihajajo, čas osamosvajanja Slovenije ostane v spominu po najglobljih vrednotah solidarnosti, vztrajanja pri temeljnih človekovih pravicah, humanosti, vladavini prava in moči nenasilja. Marko Hren