Listek.
703
Bliža se novo leto. S kako radostjo bi pozdravili slovenski pravniki porod pravniškega lista! Ne mislimo, da bi se ravno na jedna pleča moralo vse naložiti. Razlago v se našemu narodu malo poraja. Ali dale bi se moči združiti v kakšnem pravniškem društvu. Hrvatje je imajo ter dobivajo od njega svojega »Pravnika«. Cehi imajo društvo »Vsehrd«  in »Pravnicka jednote«,   katera izdaje že štiriindvajset  let svoj   »Ceski pravnik«.
Izdajati slovenski pravniški list, skrbeti za slovensko izdavo vseh zakonov in posebno za razvoj stalne in točne terminologije s tem, da se sestavi komisija iz pravnikov in jezikoslovcev, to naj bi bil namen »slovenskega pravniškega društva«. Zato apelujemo na slovenske pravnike v Ljubljani, da v tem  oziru store domovinsko svojo dolžnost.
Fr. R.
Rječnik hrvatsko-slovenski. Pod tem naslovom je ravnokar v Zagrebu prišla na svetlo preimenitna knjižica, kojo je »Hrvatska Matica« namenila slovenskim udom svojim. Razloček med slovenskim in hrvaškim jezikom je tako majhen, da vsak književno izobražen Slovenec lehko čita knjigo hrvaško, Hrvat pa slovensko, v tem ko so se pri-prosti ljudje obeh narodov od nekdaj med seboj razumevali. Navzlic temu naleti Slovenec, ki se ni učil hrvaškemu jeziku, semtertja na kako neznano besedo, bodisi tujko, bodisi tako, ki se je v slovenskem jeziku že izgubila. Da torej tudi take besede ne bi Slovencu zavirale razumevanja hrvaških knjig, naročila je »Hrvatska Matica« po jedno-glasnem sklepu občnega zbora Slovencu prof. dr. Musiču v Zagrebu, da sestavi slovarček hrvaško-slovenski; a danes je delo že dovršeno. Pred nami leži lična knjižica od XX-j-66 stranij. V uvodu je Matičin odbor razložil namen knjižice; na to je prof. dr. Musič na šestih listih v kratkem načrtal hrvaško slovnico, kolikor se loči od slovenske, a za njo je nad 6000 hrvaškim besedam dodal slovenski pomen. Na konci knjižice je tiskan tudi izvadek iz pravil »Matice Hrvatske« ter popis vseh knjig, kar jih je »Matica Hrvatska« doslej dala na svetlo. Po vsem tem pa čitamo imenitno naznanilo, da »Matica Hrvatska« vsakemu Slovencu, kdor bi se oglasil do Velike noči 1888. 1., daje za navadno društveno ceno, t. j. po tri gld. za vsak letni tečaj vse knjige, ki so izšle za leto 1881., 1884., 1885 in 1886., a vsako drugo knjigo za pol cene. Ne moremo si misliti knjižice, ki bi bolj pospeševala vzajemno poznavanje ter plemenito duševno zlogo med Hrvati in Slovenci, kakor ta hrvaško-slovenski slovarček; a »Matica Hrvatska« nam je s tem na novo dokazala, kako je njeno delovanje na vsako stran koristno in plodonosno. A kaj naj porečemo o slovarčku samem? Maticin odbor v uvodu sam poudarja, da je to »prva poskušnja« in da potem knjižice ne smemo preostro soditi. Kar se dostaje slovnice bi utegnil kdo reči, da je prekratka; mi pa sodimo, da je prav tako, kajti navaden človek nima kdaj citati obširnih slovnic, a drugim je že »Slovenska Matica« zdavnaj ustregla z Marnovo hrvaško slovnico za Slovence. Čuditi bi se mogel kdo, da ima hrvaški jezik "6000 besedij, ki se ločijo od slovenskih, ali to je le na videz, kajti gospod Musič je v svoj slovarček uvrstil tudi mnogo tujih, zlasti turških besed, ki se dandanes sicer ne pišejo več, ali se v velikem številu nahajajo v naVodnih, posebno v mohamedanskih pesmih, katerih misli »Matica Hrvatska« že prihodnjo pomlad izdati prvi zvezek. Razven tega pa nam treba še omeniti, da ima hrvaški jezik za premnogo stvarij po več imen, in sicer takšno, ki Slovencem ni znano, in ob jednem drugo, katero ima tudi slovenski jezik. Tudi smo v Musičevem slovarčku našli besed, ki so se v književnem jeziku slovenskem že čisto udomačile, in takih, ki bi jih količkaj vajen čitatelj sam lehko ugenil. Po vsem tem mislimo, da Musičev slovarček ni niti prekratek, niti preobširen, ampak da je pogodil pravo, srednjo pot. Kolikor smo v naglici mogli presoditi, ujema se slovarček z najnovejšimi znanstvenimi preiskavanji, o čemer nismo niti prej dvojili, ker   vemo,   da   malokdo   oba   jezika,   hrvaškega   in   slovenskega,   tako   korenito poznava,
7°4
Listek.
kakor gospod dr. Musič. Ko bi pa oster jezikoslovec vendar imel kaj prigovarjati, naj pomisli, da je to »prva poskušnja« in da je slovarček namenjen le za vsakdanjo praktično porabo. Upamo torej, da bodo Slovenci radi segli po njem in da se bodo v še obilnejšem številu vpisavali v  »Matico Hrvatsko«, nego li doslej.
Slovenski recepti. Nekemu zdravniškemu delu laškemu, katero je izšlo v 17. veku pod naslovom: »Discorsi dello excellente Dottore et cavalliero M. Leonardo Fio-ravanti Bolognese Sopra la Cirurgia« in katerega se jeden del nahaja v tukajšnji c. k. licejski biblijoteki, privezano je mnogo rokopisnih beležek, kateie je napisala roka gospodarjeva latinski, italijanski in slovenski, in ta gospodar je bil nekov domač zdravnik iz Primorja,  katero je tačas teritorijalno pripadalo   deželi Kranjski,
Kakor bi človek sodil po rokopisu, kar se dostaje receptov, kaže se, da so pisani koncem 17. ali početkom 18. veka. Recepti sami so takozvani »ljudski recepti«, vendar spoznavamo v njih potrdilo, katero so prejeli po domačem zdravniku v mnogoletni praksi, kajti priporoča jih,   da  »pomagajo«.
Cenjenim čitateljem »Zvonovim« objavljam te recepte, prepisuje dotične rokopisne beležke, in s tem menim, da storim dovolj, kajti značajna oblika kakor tudi jezikovne posebnosti pokazujejo se tako najvidnejšim načinom.
Evo daljših receptov:
1. Sa Vodenizo
Vsami pu funta   Pellina   postaui ga zes noz v en ferkil   vina Beliga mozio siutra
ga na 3  parte   szedi   od   tistega   dai   pit   postelli daiga dobro   spoa (?)  tisto hudo uodo
skuse pot presene.
2.
Kadar Glaua boli alli ie otekla Vsami   sredizo   od   euiga   hlepza   inu io utekni   ueno uodo   kodar ure kar da io omozi   potle io stisni   spestio   da   se un   iszidi   uli   zesto sredizo   Rosniga uolia inu dva Zerlaka od ieyza masi po glaui ualet.
3-Sa Ottok kadar edan vas otteze Kuhai ouas uel Vena   inu   kokar kuli gorko   uel Calido   moreš turpeti uenim za-klizi uel sachetto na otok staui et de illa aqua bibe ualet.
4-Sa kassil R.  tig Plauig Violiz   Zuet slatko skovio 3 Lorberie inu Zukar   kandilna inu pluz-nega selitza   15   Sranbregna   leto   sueti   ueno Rutto deni   uen Lonz uel  Piskar uli frisne uode gore pusti da se en pausto(?) poure pi tisto Suezer inu Siutra gorko ualet.
5-Sa gliste uel pro uermibus Zuet od belle   psenizne   moke   deni in aquam  claram et de illa aqua  da patienti apprime ualet.                                                                       •                       P. pl. Radics.
„Ljubljanski Zvon"
Izhaja   po   4   pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot na mesec v zvezkih   ter   stoji
vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld.  30., četrt leta  I  gld.   15 kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5 gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki:  Fr. Leveč i.  dr. — Izdajatelj  in odgovorni urednik:   Fr.  Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani,  v  Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska   »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.