s
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA
Concesión 2466
"EL NUEVO PERIODICO
REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316.
Leto I.
BUENOS AIRES, 14. APRILA 1934
štev. 28
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—. za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
Jugoslovanska zunanja politika
Ekspozé ministra za zunanje zadeve g. Jevtica v narodni skupščini - Odnošaji s sosednimi državami - Stališče Jugoslavije napram važnim mednarodnim vprašanfem
V ponedeljek, 12. marca, je bilo v Beogradu mnogo zanimanja za sejo narodne skupščine, ker je imel na njej prečitati svoj ekspozé minister za zunanje zadeve Bogoljub Jevtič. Seji so prisostvovali vsi člani vlade in vsi tuji diplomatični zastopniki. Burno pozdravljen, je začel g. Jevtič čitati svoje poročilo.
Naglašal je uvodoma, da se jugoslovanska zunanja politika oslanja na mirovne pogodbe in na spoštovanje obvez, ki iz teh pogodb izvirajo, ter da se razvija v popolnem soglašanju z načeli Zveze narodov, v katere potrebo in življenjsko sposobnost Jugoslavija trdno veruje, vkljub vsem udarcem, ki jih je morala ta meddržavna organizacija prenesti.
■ <
O reorganizaciji Zveze narodov
„Po izstopu nekaterih sil iz Zveze narodov, posebno pa po izstopu Nemčije, se je načelo vprašanje ob morebitni preured-bi Zveze narodov. Po mnenju nekaterih bi se morale speme-niti načela dotedanjega njenega ' postopanja", je dejal minister, ki je nadaljeval: »Fašistična Italija je imela v tej stvari iniciativo in cilj je, gospodje, jasen. Uvedla naj bi se hierarhija sil. Vi poznate to idejo že od preteklega leta, ko se je pojavila v zvezi s predlogom o paktu četvorice. Povsem razumljivo je, da so takšne pobude izzvale veliko vznemirjenje v vsej svetovni javnosti, posebno nezadovoljstvo in odpor pa pri srednjih in malih narodih. Nobenega dvoma ni, da bi izvedba takšne zamisli pomenila v svoji končni posledici uničenje Zveze narodov in z njo tudi uničenje obvez. S tem bi se zamajalo vse, režima obstoječih mednarodnih kar je zgrajenega na podlagi mirovnih dogovorov. Bil bi to povratek nazaj na predvojna načela in metode v mednarodnih odnošajih. Ni težko priti do zaključka, gospodje, kako odločno protivno bi moralo biti v tem pogledu stališče kraljevine Jugoslavije."
Pakt četvorice doslej še ni bil ratificiran, odobren od parlamentov, in najbrž tudi ne bo. Tudi ideje o reorganizaciji Zveze narodov niso predmet resnih razgovorov Vkljub temu pa je dobro' pokazati na splošni odpor, ki bi ga izzval poskus izvedbe takšnih reform.
Mala antanta
G. Jevtič je govoril nato o Mali antanti:
,Mala antanta", je dejal, „je danes priznan mednarodni či~ nitelj. Njen vpliv se priznava in
njena pozitivna politika se je že zdavna uveljavila. Že mnogo let združene sile Jugoslavije, Romunske in Češkoslovaške, dobro organizirane za višji mednarodni cilj, so uspešno razbijale vse one" zloglasne in razdiralne re-vizionistične načrte v Srednji Evropi. Obenem z zavezniki, smo posvetili organizaciji Male antante svojo največjo pažnjo in skrb v interesu varnosti in napredka vseh treh držav ter v interesu miru vobče. Enakost naziranj v vseh vprašanjih, ki so skupnega in splošnega interesa, ter soglasnost sklepov na vseh konferencah in sestankih Stalnega sveta Male antante dokazujeta, da je Mala antanta zgrajena na čvrstih temeljih."
Govornik je nato obširneje govoril o dosedanjih načrtih in sklepih za gospodarsko sodelovanje med Češkoslovaško, Romunsko in Jugoslavijo, pri katerem bodo mogle priti v poštev tudi druge države.
Naglašal je, da temelji jugoslovanska zunanja politika na načelih mednarodnega miru. Jugoslavija spoštuje pravico vseh narodov, pred vsem pa sosedov, do miru in varnosti, je pa trdno odločena storiti vse,, da bodo tudi drugi spoštovali njene pravi-\
ce.
Po uspeli organizaciji Male antante vzporedno z njo in kot dopolnitev jugoslovanske politične delavnosti, se je začelo delo za sporazum in sodelovanje med balkanskimi narodi. Vlada je sklenila z zastopniki turške republike dogovor o prijateljstvu, nenapadanju in arbitraži ter u-redila odnošaje med obema državama na način, ki je najboljše jamstvo za mir in prisrčno sodelovanje v bodočnosti. Vodila je obenem razgovore z drugimi sosednimi državami.
Odnošaji z Bolgarsko
,,Nad vse veliko pažnjo v teh naporih kr. vlade", je izjavil minister, „smo posvetili bolgarski kraljevini. Znani so Vam, gospodje, odnošaji, ki so še pred nedavnim vladali med našima sosednima in tako sorodnima narodoma. Težke zablode iz bolne preteklosti so povzroči-' le, da naši odnošaji morda niso mogli biti drugačni. A zdrava bodočnost ter napredek naših; narodov in mir na Balkanu so1 nujno zahtevali, da se ti odnošaji spremenijo in popravijo tako, da nade v boljšo bodočnost, medsebojno zaupanje in iskreno sodelovanje nadomestijo brez-miselne razprave, krvava vznemirjenja in kreganja. Kraljevina Jugoslavija je stopala moško po poti zbližanja in je prenesla tudi žrtve za to, da je dočakala boljše dneve v odnošajih z Bolgarsko. Ohrabrena s tem, da je našla na strani Bolgarske razumevanje za politiko zbližanja in sodelovanja, bo Jugoslavija nadaljevala to politiko, ker iskre no misli, da zbližan je dveh sorodnih narodov, dveh sosednih kraljevin, najbolj .naravno odgovarja potrebi trajnega miru in osiguranja napredka na Balkanu."
Balkanski sporazum
G. Jevtič je govoril o pomembnosti sestankov balkanskih vladarjev ter o važnosti potovanja kralja Aleksandra od Sinaje na Evksinograd ter v Carigrad in na Krf, in opozoril poslance na to, da so se takoj po tem potovanju začeli živahni razgovori med odgovornimi vladami za sklenitev skupnega balkanskega sporazuma.
„Gospodje", je nadaljeval minister, „balkanski pakt je bil ta-
Parada na Dunaju: Vladne čete defilirajo pred Dollfussom
★ # * # * #
Dne 5. marca je stopil češkoslovaški predsednik T. G. Masaryk v svoje 85. leto, pa se je vršil ob tej priliki v predsedniški palači slavnosten spraljem
# * *
koj po podpisovanju objavljen in njegovo besedilo Vam je znano. Pakt je prvi skupni sporazum na Balkanu o organizaciji trajnega miru in varnosti državnih mej na našem polotoku. ¡
„Štiri sile, ki so ga podpisale, j so obvezane utrjevati mir ter spoštovati sedanje teritorialno stanje na Balkanu. One jamčijo medsebojno za varnost vseh balkanskih mej. Ideja pakta je v popolnem skladu s tradicionalno politiko Jugoslavije: Na Balkanu samo balkanski narodi, neodvisni, složni in sporazumni, kot pogoj za njihovo svobodo, njihovo neodvisnost, kot Jamstvo za njihovo napredno bodočnost.
„Da bi bil pakt popolnoma v smislu balkanskega sporazuma, da bi se dosegel njegov končni cilj, je predvideno pristopanje ostalih držav, ki dogovora niso podpisale. "Takšen, kot je sedaj, brez Albanije in Bolgarske, se pakt more kritizirati, vendar pa ne smemo pozabiti da je on prvi in edini, ki vsebuje načelo trajne organizacije miru in varnosti na našem polotoku. On je največ, kar je bilo mogoče doslej doseči, ter vodi k splošnemu sporazumu in sodelovanju. Napačno je tolmačiti pakt kot zvezo proti kateremukoli balkanskemu narodu, posredno ali neposredno.
"Mi moramo želeti in hoteli, da sami rešujemo svoje balkanske zadeve in spore. Ne biti sredstvo drugih balkanskih politik ter služiti ciljem drugih, pa naj se nam nudijo še tako mamljive koristi; ta način se nam zdi najbolj zdrav. Vsak drugi način škoduje nam vsem. To smo že videli. Kraljevina Jugoslavija je podpisala balkanski pakt s čistimi nameni napram vsem in radi najvišjih qiljev balkanske vzajemne politike. O njej moremo reči, da je v dobrih in prijateljskih odnošajih z vsemi balkanskimi narodi, brez izjeme. Tej politiki prijateljskih odnošajev in sodelovanja bo tudi za naprej o-stala zvesta."
Habsburški načrti
Dotaknil se je nato vprašanja restavracije Habsburgovcev ter je jasno in razločno povedal stališče Jugoslavije in s tem tudi stališče Male antante: „Potre-bno je, gospodje", je dejal, „da
*



tudi mi rečemo kakšno besedo glede poskusov za obnovitev habsburške monarhije. To je naša pravica in naša dolžnost. Mi smo deloma nasledniki Av-stro-Ogrske, ki se je tudi najbolj potom nas razbila. Nam ni treba, da bi kaj dokazovali. Zgodovina habsburške monarhije je znana in končnoveljavna sodba o njej izrečena. Ni je sile, a še manj takšne politične kombinacije, ki bi mogla to moro preteklosti obnoviti ob Donavi. Naj seba v bodoče pozna naše mnenje: Politika restavracije habsburške monarhije ni. in tudi nc more hiti politika konsolidacije, niti politika pomirjenja. Ona je proti redu in proti miru. Kdor hoče restavracijo, ta hoče narodno in mednarodno zlo. A kar se nas tiče, gospodje, jugoslovanski narod se še žive avstrijske monarhije ni bal, pa se tudi njenega strašila ne bo!"
Glede rimskega sestanka med Mussolinijem, Dollfussom in Goemboesom, ki se do takrat, ko je g. Jevtič govoril, še ni bil vršil, je minister dejal, da bi bilo preuranjeno izrekati kakšne sodbe.
Kar se Avstrije tiče, Jugoslavija ni pozvana, da se med prvimi vmešava v vprašanje njene neodvisnosti. To vprašanje bo treba rešiti ne v korist e-ne same sile, marveč v interesu trajnega miru in konsolidacije mednarodnih odnošajev. Napram Avstriji goji Jugoslavija najboljše razpoloženje in prijateljske odnošaje. Glede razorožitve je izrazil upanje, da se bodo narodi končno sporazumeli, kar je v interesu napredovanja
Zveze narodov in ohranitve mi-1
ru.
Svoj obsežni referat, v katerem je tako jasno podčrtal miroljubnost in poštenost namenov jugoslovanske zunanje politike ter najboljše razpoloženje Jugoslavije napram balkanskim sosedom, predvsem pa napram bratskemu bolgarskemu narodu, je zunanji minister zaključil z naslednjimi besedami:
Zaupanje v bodočnost
„Kr. vlada upa, gospodje, da z njo soglašate v prepričanju, da kraljevina Jugoslavija, v vzajemni politiki s Francijo, Malo antanto in z balkanskimi državami, lahko mirno in z zaupanjem gleda v bodočnost."

DVOJE MIGLJAJEV ZA BREZPOSELNE
Marsikaterega našega rojaka, ki je sicer sposoben in marljiv, tlači mora nezaposlenosti, prisilnega brezdelja. Neki naš rojak, ki noče biti imenovan in ki je že mnogo let v Argentiniji, nam pošilja za danes dvoje zdravil. Tako-le nam piše:
Borba za obstanek v Buenos Airesu je dandanes tako težka, kakor skoro v vseh velemestih Evrope. Zunaj, na kampu, pa nekatere še čaka lepa prihodnost, in to vkljub krizi.
Morda boste skomignili z rameni, ako vam povem, da se na jugu pokrajine San Luis, ob pacifiški železnici, nahaja mestece Buena Esperanza, ki šteje od 3 do 4 tisoč duš, pa nima nobenega krojača! V okolici so velike estancije, katerih lastniki so večinoma Angleži in Nemci. Do danes se dogaja, d'a prihajajo merit obleke v Bueno Esperanzo krojači, nastanjeni po več ko sto kilometrov daleč, iz krajev Villa Mercedes, Cañada Verde, Huinca Renano itd. Da ti krojači zaračunajo v ceni za obleke svojo potnino ter izgubo časa, to je več ko gotovo.
Slovenski krojač, ki bi se hotel nastaniti v imenovanem mestecu, ima pred seboj lepo bodočnost. Saj je kapital za izvrševanje krojaške obrti razmeroma prav minimalen: ena sobica, velika miza, šivalni stroj — pa je gotovo!
V današnji hudi krizi, ki je zlezla v skoro vse žepe, bodi mnogim podjetnim pa brezposelnim Slovencem povedano, da raste v argentinski prov. La Rioja, v okolici mesteca Chileci-to, po tamkajšnjem gorovju, na stotisoče kaktej (tu imenujejo te rastline „cactus"), ki jih vsak sme svobodno nabirati. Trenutno so kakteje v Buenos Airesu tako v modi, da jih hoče imeti vsaka gospodinja. Plačujejo od i do 5 pesov za rastlino; cena se ravna po velikosti in redkosti. Okrog Chilecita raste okrog 50 različnih vrst kaktej, ena bolj čudna od druge.
Seveda, pri takem delu posameznik nič ne opravi; mora se jih že združiti pet ali šest. Štirje, na primer, se odpravijo v La Riojo, pa tam nabirajo kakteje, druga dva ostaneta v Buenos Airesu, sprejemata rastline ter jih prodajata po mestu. V Buenos Airesu je semenska tvrdka Peluffo, ki kakteje kupuje na debelo, a hoče mastno zaslužiti. Bolj bi kazalo našim nabiralcem devati rastline v lončke, ko blago prispe v Buenos Aires, ter jih tako prodajati zasebnikom. Iz La Rioje se pošilja blago v lesenih zabojih, ker bi se v vrečah pokvarilo.
Iz Lome Negre
BOGAT PLEN SLEPARJEV
Tu, v Lomi Negri, živi naš rojak Matija Žlogar z ženo in otroki. Pred dobrim letom se mu je bila sreča izkazala naklonjeno: dobil je na loterijo 10.000 pesov ter vložil ves denar na tukajšnjo banko.
Pred enim mesecem sta se pojavila tu dva prebrisana Jugoslovana, ki sta se izdajala kot prvovrstna obrtnika in trgovca. Večina naših rojakov pa je bila prepričana o njiju, da sta čisto navadna sleparja.
Živela sta v mestu Olavarria, le po dva do tri krat na teden sta se pojavljala med našim tukajšnjim delavstvom. Pravila sta, da hočeta nastaviti kakšno trgovino. Ne da bi kdo od tukajšnjih Slovencev1 za to vedel, sta sleparja obiskovala tudi bogatega Žlogarja. Pri zlati kapljici sta skupno z Žlogarjem delala načrte za bodočo trgovino. Nagovarjala sta ga, naj bi se jima tudi' on pridružil, da bi ustanovili trgovsko družbo. Kakor izpoveduje Zlogarje-va žena, sta neznana prijatelja spet prišla v hišo pretekli torek. Žlogar je bil par dni prej dvignil tisočake z banke. Med pogovorom sta sleparja dala Žlogarjevi ženi nekaj denarja ter ji naročila, naj stopi po pijačo. Tekom njene odsotnosti sta Žlogarja tako omamila, da jima je izročil denar: vseh deset lepih tisočakov. Kako se je to zgodilo, tega še Žlogar sam ni vedel naslednjega dne povedati. Dala sta mu najbrž kakšen prašek, da sta ga omamila. Ko se je žena vrnila, je našla moža na postelji; bil je kakor pijan. Sleparja sta se z denarjem v žepu lepo poslovila ter dejala, da se bosta oglasila po telefonu. Šele naslednjega dne je Žlogar začel misliti, da sta ga bratca najbrž nasamarila. Šel je na policijo, a bilo je že prepozno; za goljufima ni bilo več sledu.
Nesrečni Žlogar je doma iz Rado-vice v Beli Krajini. Zmerom je bil zelo previden in še lastnemu bratu ni zaupal par stotakov, ko se je nameraval vrniti v staro domovino, ker je tukaj že več let brez dela in hodi, revež, napol nag naokrog.
NESREČA Z AVTOM
Ko so se na veliki petek vračali slovenski fantje z avtom iz Ola-varrije v Lomo Negro ,jim je pri-vozil nasproti neki voznik brez luči. Zaradi slabe poti šofer ni mogel okreniti v stran. Porinil je med konje in le sreči se je zahvaliti, da ni izgubil glave, marveč da je brž zgrabil za zavoro. Trije fantje so ostali lahko poškodovani in za popravilo avta je moral šofer izdati par desetakóv.
Fantje, nekoliko več previdnosti! Vemo, da so tudi Slovenci dobri šoferji, a našemu Jošku se zmerom zelo mudi in vozi včasih z brzino
PRVA SLOV. ZOBNA KLINIKA
Malabia 418,
na križišču s Triunvirato U. T. Darwin 4504 Kombinacija tramvaja in podzem. železnice Lacroze, postaja Canning
Krone, mostovi in popravila Delo zajamčeno — Cene zmerne Ordinira od 9. do 12. in od 14. do 22. Ob nedeljah od 9. do 15.
M. Pavlusiak
IZ SAN ANTONIJA
San Antonio, 5. aprila.
Sedaj, po par tednih, sem se že nekoliko ogledal po San Antoniju. Mestece šteje kakšnih 4000 duš in živi večinoma od trgovine. Najbrž vam je znano, da San Antonio nima pitne vode; dovažajo jo iz Valche-te, ki je oddaljena 114 kilometrov. Vodo dovažajo po železnici in je pravo veselje med prebivalstvom, ko dospe vlak. V takšnem kraju, kot je ta, se človek nauči čislati in ceniti to kristalno božjo kapljico. Mestece je še precej prijazno; mnogo bolj bi bilo, če bi bilo v njem kaj zelenja, vsaj kakšno drevo. A zelenja ni, ker ni vo^e.
San Antonio leži ob morju: na jugu je morje, na severu in vzhodu pa „marea", kakor ji tu pravijo (plima). Ko voda odteče, ostanejo ladje na pesku in je menda malo pristanišč na svetu, ki so temu podobna. Če hoče ladja odpluti, mora čakati na plimo, na „mareo". Obdani smo na vseh straneh od morske vode, le na zapadu se kolikor toliko držimo suhe zemlje in s te strani prihaja tudi vlak. Ljudi najde človek v tem mestecu vseh vrst in vseh narodov.
Tudi Jugoslovanov je precej v tem „pueblu"; tako vsaj so mi zatrdili. V enem mesecu, odkar se nahajam tu, sem izsledil nekega Istrana, ki živi blizu naše cerkve. On govori hrvatski, njegovi otroci pa ne. „Total, no iré más a Europa", mi je rekel. Dobil sem tudi nekega tržačana, ki je pa že bolje obvladal "castillo".
Če pojdem kam na zapad v misi-jone in če doživim kaj zanimivega, vam sporočim. Najbrž jo bom mahnil do Barilocheja. Pravijo, da je tam prav lepo. No, če Bog da, bomo videli.
Najlepše pozdrave pošilja.
Anton Jakša, salez. duhovnik.
nad sto na uro. Nekoliko previdnosti in zmernosti nikoli ne škoduje. No, pa Boga zahvalimo, da ni bilo hujšega!
ŠTORKLA SE JE OGLASILA
Pretekli teden se je štorkla oglasila pri našem rojaku Markotu Ba-juku. Njegovi ženi Miciki je prinesla čvrstega sinčka. Vsi tukajšnji Slovenci jima čestitamo!
M. S.
Beležke
Iz poročil o proračunski razpravi v narodni skupščini, ki smo jih čitali v domovinskih listih, smo videli, kako ostro je nastopala opozicija v mnogih slučajih, posebno pa tedaj, ko se je pretresal proračun ministrstva za promet. Padele so hude besede. Tako, na primer, je dejal poslanec Uroševič:
,Moral bi biti tepec, da bi glasoval za budžet prometnega ministrstva, in to tem bolj ker" nisem za to upravičen pred onim narodom, ki ga zastopam v tem domu. Ne morem glasovati za budžet prometnega ministrstva, dokler mu bo na čelu Laza Radi-vojevič, ker bi to pomenilo, da ga s svojim glasovanjem pooblaščamo, da si naredi milijone, ki jih bo na vesel način zapravil, narod pa naj se še naprej izrablja."
Te in podobne 'ter še hujše besede so listi priobčili. Mož, ki jih je izrekel, je še zmerom čil in zdrav in listi niso bili zaplenjeni.
Vprašujemo: Kako pa je z ono "zverinkso, krvavo in tako dalje .... diktaturo". ki tako strašno zatira sleherno izražanje zanjo neugoldnega mnenja?
Morda pa kdo poreče: No, pa vkljub temu je bil proračun odobren.
Dobro. Na vsak način pa to ne spremeni dejstva, da so se tekom proračunske razprave našli možje, ki so odkrito grajali, kar je bilo, po njihovem mnenju, graje vrednega, ter da je bila dana možnost ne samo njim, da so to grajo izrekli, marveč tudi listom, da so jo v obširnih poročilih priobčili.
In da ne bo spet neutemeljenih zavijanj, naj še povemo, da smo to zapisali radi logike, ne pa morda radi upanja na kakšno.... podporo, ker takšnega upanja
doslej še nismo negovali. Pika.
* ' 1
,.Tresla se brda, rodio se miš"
Tako je označil neki poslanec v narodni skupščini vso ono veliko gonjo, ki se je bila dvignila kmalu po ujedinjenju v Jugosla-
viji ter se vlekla skozi mnoga leta in ki se večkrat ponavlja radi korupcije in raznih afer. Tresejo se brda. Miška, ki se rodi, so pa oni neznatni ukrepi državne oblasti za uvajanje poštenja v državno upravo.
Jugoslavija v tem pogledu ne tvori izjeme. In ni nam treba, da bi šli iskat primerov preko luže! Saj jih imamo tu v izobilju. Koliko so pisali in govorili o ra~ dikalskem režimu, ko ga je strmoglavil general Uriburu!
Polovili so nekatere radikal-ske ministre, listi so točili poto~ ke črnila in odkrivali strahovite sleparije, zadeva pa se je le končala tako, da ni bil nihče obso~ jen.
In ko je šel Uriburu, se je spet dvignil velik krik o favoriziranju, o milijonskih sleparijah v komisiji za oboroževanje, posebno pa o strašnih stvareh, ki so se baje dogajale v „Peni-tenciariji", v jetnišnici. Še sedaj se mi ježi jo redki lasje, če se spomnim na slike, v katerih so risarji večernih listov predstavljali ona grozodejstva: El tacho, la tenaza, la corona itd. ... Brrr!. . ..
No, in kaj je bilo iz vsega tega?
Rodio se miš.
Le preroda -se rodi v takšnih slučajih miška; tako mičkena in drobna, da je javnost sploh ne vidi ter pozabi nanjo in na brda, ki so se tresla. Tudi Stavi' skijeva afera bi bila takšen konec storila, da se ni ljudstvo tako hudo vznemirilo.
Resnicoljuben človek mora priznati, da je danes menda samo Rusija ona država, ki * vprav drakonskimi kaznimi skrbi za moralo in poštenje svojih Številnih nameščencev ter za vestno izpolnjevanje njihove službe, saj nam je brozojav tekom zadnjih par mesecev javil celo vrsto smrtnih obsodb, izrečenih proti malomarnim ali pa nepoštenim služabnikom države.
Tam se ne tresejo brda, pač pa pokajo puške. . . .
Velika prodaja voznih listkov
za v Evropo in obratno
Preden se odločite glede nakupa voznega listka, izvolite se obrniti Ji a nas, osebno ali pa s pismom. Nudimo Vam najbolj ugodne cene.
NAŠA HRANILNICA
sprejema Vaše prihranke in plača nanje primerne obresti POPOLNA VARNOST VAŠIH VLOG
Najhitrejše, najbolj točno in najbolj varno nakazovanje denarja
POTOM BRZOJAVA Z ZRAČNO POŠTO — Z NAVADNO POŠTO »	Nakazila po dnevnem uradnem tečaju
Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7. ure zvečer
Slovenski oddelek
BANCO GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7. ure zvečer
Avenida L. N. Alem 150 - Buenos Aires
RAZNE VESTI
V Gorici je umrl bivši župan senator Marani. Bila je pred vojno tudi zastopnik Italijanov v dunajskem par lamentu.
Bivša bojišča ob Soči je obiskala večja skupina bivših francoskih bojevnikov, ki so prišli na potovanje po Italiji.
Glede Rusije se šo nič né ve, ali bo vstopila v Zvezo narodov. Litvinov je previden in se ne mara prenagliti. Boji se, da bi tudi Japonci spet. pritekli v Ženevo, čo bi videli, da so Rusi pristopili, to pa menda sovjetom ne bi bilo všeč, pa bodo radi tega najbrž še nekoliko počakali.
Na Romunskem se vedno bolj širi vpliv "Železne garde", fašist, organiza cije nemškega kova. V nekaterih krogih napovedujejo, da bo vlada najbrž odstopila.
Na cesto so vrgli v Avstriji 1.200 državnih nameščencev, o katerih sumijo ali pa imajo dokaze, da so sodelovali s socialisti povodom februarske vstaje. —
Strašna nesreča se je dogodila v nekem fjordu pri Alesundu na Norveškem. Z visoke gore se je odtrgala o-gromna skala in se. prekotalila v morje s takšno silo, da je strahovito vzvalovilo. Voda je vdrla na obrežje, razdejala mnogo hiš ter odnesla s sabo kakšnih petdeset oseb, ki jih pogrešajo. Zatrjujejo, da je bil en morski val celih 70 metrov visok.
NOVI LIST	Stran 3.


I ARGENTINSKE VESTI
S

prva seja poslanske zbornice
Poslanska zbornica, ki je bila z zadnjimi volitvami polovično obno-vično obnovljena, je imela svojo prvo sejo pretekli torek. Prisotnih je bilo 123 poslancev. Po kratkih otvoritvenih formalnostih se je vršila volitev zborničnega predsednika. S precejšnjo večino je bil izbran poslanec Cipriano. Taboada Moran konservativec iz pokrajine San Luis.
letošnji pridelek koruze
Ministrstvo za poljedelstvo je objavilo v preteklih dneh svoje prvo poročilo o letošnjem pridelku koruze. Na podlagi podatkov, ki jih je zbralo, predvideva, da bo tega pridelka 5.500.000 ton, to je 19,1 od| sto manj nego lani. Povprečni pridelek zadnjih 5 let znaša 7.720.893 ton.
pomilositev gen. toranza
Vpokojeni general Toranzo, ki je bil izključen iz argentinske vojsk^, ker se je bil udeležil nekaterih po-skušanih vstaj proti vladi, se je o-brnil na izvršilno oblast s prošnjo, naj bi inu spet priznala šaržo in pokojnino, in sicer na podlagi amnestije, določene v zakonu 11 626. Vlada je prošnja ugodno rešila.
kobilice v „tankih" za vodo
Direkcija zdravstvenih naprav je dala pregledati nekatere tanke za pitno vodo, ki se nahajajo na terasah hiš, pa je tako ugotovila, da se v nekaterih rezervarjih, ki niso skrbno pokriti, nahajajo mrtve kobilice. Zato opozarja prebivalstvo, naj tanke pregleda ter jih očisti, če bi bilo potrebno.
novo posojilo
pridelovanje tobaka
V provincah Salti in Corrientesu se je začel v zadnjih letih močno gojiti tobak in, kakor poroča poljedelsko ministrstvo, so se prav dobro izkazale argentinske vrste Virgi-nije in Kentuekyja. Uvajajo se tudi posebne peči za sušenje tobaka s toplim in suhim zrakom. Koloni, ki so začeli pridelovati ti dve vrsti, so z uspehom prav zadovoljni. Cene na buenosaireškem trgu gredo od 1 do 3.50 pesov za kilogram, do-čim se navadni tobak iz Salte prodaja po 0.40.
POPLAVE V CHACU
Radi velikih nalivov je Rio Negro prestopil mestoma bregove. Poplavil je deloma Puerto Tirol ter povzročil precejšnjo škodo. Nekaj družin je bilo v resni nevarnosti, a so jih utegnili še pravočasno rešiti.
PROTI DAVKU NA TRANSAKCIJE
Razburjenje in protesti" proti davku na trgovske transakcije, o katerem smo poročali v zadnji številki, se nikakor niso polegli. V četrtek so mali trgovci zaprli v znak protesta svoje trgovine za 24 ur. Iz Córdobe prihaja celo glas, da nameravajo trgovci organizirati pohod na Buenos Aires. • SPREMEMBA USTAVE BUE,
NOSAIREŠKE POKRAJINE Za spremembo ustave v pokrajini Buenos Aires se je izreklo tekom zadevnega glasovanja približno 164 tisoč volilnih -upravičencev, proti reformi je glasovalo približno 75 tisoč oseb, belih glasovnic pa je bilo skoro 46 tisoč.
ORUŠTVENIVESTNIK
S skupino francoskih, švicarskih, j belgijskih in holandskih bankirjev je sklenila argentinska vlada v ponedeljek pogodbo o posojilu v znesku od 100 milijonov in 316 tisoč švicarskih frankov, ki se ima porabiti za „odtajanje" švicarskih, francoskih, belgijskih in holandskih terjatev, blokiranih v Argentiniji. Obrestna mera znaša 4 od sto; amortizacija se bo pričela črez pet let in bo po 20 letih dolg popolnoma odplačan.
REKTOR BUENOSAIREŠKE
UNIVERZE ODSTOPIL
Iz vzrokov, ki širši javnosti niso znani, je rektor tukajšnje univerze dr. A. Gallardo podal ostavko na svoje mesto. V ponedeljek je izročil vodstvo visokega zavoda svojemu namestniku dr. Zavaliji.
VEČJI IZVOZ
V prvih treh mesecih tek. leta je Argentinija izvozila za skoro 396 milijonov papirnatih pesov, dočim je znašala vrednost izvoza v odgovarjajočih mesecih lanskega leta celih 100 milijonov in 305 tisoč pesov nianj. Izvoz je tudi količinsko večji za 235.000 ton.
delo jugoslovanskega patronata
. V preteklem tednu so bile potom patronata zaposlene naslednje osebe: Markovič Milan kot zidarski težak; Bauer Andrija kot mizar, Me-dak Ante in Šmalj Mate kot kovača pri gradnji hiše, Perič Marko in Mujič Josip kot težaka pri gradnji in Ogrižek Josip kot mizar.
Razdeljenih je bilo 65 kosil in 8 malih podpor.
Patronat razpolaga z naslednjimi mesti: 2 kuharici, 4 služkinje, 1 kolon, ki bi hotel prevzeti 50 ha zemlje za obdelovanje v „Colonia la Radona Vieja", pol legue od železniške postaje El Socorro, a tri četrt ure od Pergamina FCCA. Zemlja je prikladna za koruzo, žito itd. Pogoji: prvo leto 25 o|o, naslednja leta pa 30 ojo od pridelka v naravi. Za podrobnejše informacije obrniti se na urad patronata, ustmeno ali pismeno: Reconquista 268, Esc. 29. Prijaviti se treba najkasneje do 26. aprila t. 1.
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba
FRANC LOJK Calle Bompland No. 709
Začenja pri ul. Borrego 931, višina Triunvirato 1500 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094
SLOVENSKA GOSTILNA
CALLE TRELLES 1167 BUENOS AIRES
(Pol kvadre od Gaone 2400) ZBIRALIŠČE NAŠIH ROJAKOV OBŠIRNI PROSTORI
TER IGRIŠČA ZA KROGLE IN KEGLJE Ples vsako nedeljo - Domača - postrežba - Zmerne cene
- Vsak rojak je dobrodošel -
NEDELJSKA PRIREDITEV
Prireditev Sokola „La Paternal", ki se je vršila preteklo nedeljo, je bila dobro obiskana. Občinstvo je napolnilo dvorano in je sledilo živim zanimanjem izvajanju posameznih točk vzporeda.
Mnogo smeha je vzbudila in mnogo odobravanja je žela veseloigra „Trije vaški svetniki". Brez pretiravanja moram reči, da je bila ta igra najbolje podana od vseh, kar sem jih doslej slovenskih videl v Buenos Airesu. To je razveseljiv dokaz, da se je dramatični odsek Sokola srečno izkolehal iz začetnega dile-tantizma ter da zanj že ni treba več samo vzpodbujevalne pohvale, marveč da je že umestna konstruktivna kritika.
Zato naj tu opozorim na tri poglavitne nedostatke, ki se vseh di-letantskih odrov drže kakor najhujša amola in ki jim bo moral tudi dramatični odsek „Sokola" posvečati še mnogo pažnje:
1.	Pomanjkljivost izgovarjave, toliko glede moči, kolikor glede pravilnosti in jasnosti. Diletant le pre-rad pozabi, da ne govori samo soigralce, ki so na odru, marveč da hoče njegov glas slišati tudi gledalec, ki nima najboljšega sluha in ki stoji v najbolj oddaljenem kotu dvorane. Tudi če je prišel igralec na oder z namenom, da bo glasno in razločno izgovarjal, mu črez nekaj časa glas ošibi. Glede izgovarjave bo treba še mnogo truda in vztrajnega vežbanja. In to tem bolj, ker naši dramatični odseki ne razpolagajo za svoje vaje z dvorano.
Ni sicer rečeno, da mora igralec na odru kričati. So prizori, ali vsaj stavki v igri, ki jih sploh ne sme izgovarjati preveč glasno. V takšnih slučajih pa je potrebna tem večja jasnost, razločnost. Igralec mora izgovarjati ne samo vsako besedo, marveč tudi vsako črko sleherne besede.
Tudi glede pravilnosti izgovarjave marsikaj ni v redu. Čist in lep jezik hočemo slišati z odra! Zupan Porenta je bil naravnost sijajen. G. Dečman se je tudi v tej vlogi izkazal kot izborno nadarjena igralska moč. Tudi glas ima za oder prijeten in močan, le pravilnosti in jasnosti izgovarjave bo moral posvečati še pažnjo.
2.	Druga napaka pri diletantih je ta, da le preradi gledajo v tla. .Pokonci glave, dragi moji! To se vam najlažje posreči, če boste gledali v oči soigralcu, s katerim govorite.
3.	„Tutte le belle cose sono tre", pravi italijanski pregovor. In menda je tudi ta resnica nekoliko kriva, da imajo diletantje še tretjo poglavitno napako: na odru se preveč zavedajo dejstva, da jim je Bog dal roke, pa mahajo z njimi tako, da gledalca le preveč opozarjajo na ta dva priveska svojega telesa. V tem pogledu se naši diletantje lahko marsikaj nauče v kinu, če pri fil mu ne pazijo samo na razvoj dejanja, marveč tudi na način igranja. Pri nedeljski prireditvi smo videli, da so se naši igralci v tem
pogledu že mnogo poboljšali, samo materi županji bi priporočal: Le počasi z rokami!
Režiser naj v bodoče vedno pazi na te pomanjkljivosti in naj jih preganja. Tako bo na najboljši način vodil igralce po poti izpopolnjevanja.
Občinstvo je bilo z igro nad vse zadovoljno in zadovoljen je bil ta-di kritikavzar, ki je gornje nedostatke „ven potegnil" le zato, ker je prepričan, da je dram. odsek Sokola že tako lepo napredoval, da že ni več potreben hvale, marveč kritike.
In o orkestru bodi povedano, da nas je iznena dil. Danes že smemo zaupati, da je bil še pred nekaj meseci precejšnja muka za poslušalce in za.... plesalce. Sedaj jo „žinga", da je veselje. V par mesecih je tako napredoval, da smo se vsi čudili. Le tako naprej!
Za Foersterjevo „Naše gore" bi bil pa potreben močnejši zbor.
—r.
DROBNE VESTI
V Rimu so vrši mednarodna žitna konferenca. Delegatje študirajo, kako bi se dale dvigniti cene žitu, da bi se na ta način rešila kriza, ki tare poljedelce vsega sveta. Upajo, da bi so to doseglo z znižanjem produkcije. Argentinija baje noče pristati na omejitve izvoza.
Boji v Chacu se še vedno nadaljujejo in Bolivijci nimajo sreče. Para-gvajci ponovno poročajo o velikih zmagah pri Campu .Turadu.
Spor med Pcrujem in Kolumbijo radi obmejnega mesta Leticije se. je v zadnjih,dneh močno poostril in vse po sredovanje Zveze narodov nič ne pomaga. Državi se oborožujeta z veliko naglico in izgleda, da se bo stvar resno zapletla.
Petdeset rudarjev je zakopala eksplozija v nekem rudniku pri Akaju na Japonskem. Ničesar se še no ve o njihovi usodi.
Sveto leto je bilo za Italijo v marsičem tudi zlato leto. Računajo, da so romarji, ki «o prišli radi svetega leta v Rim, potrošili v Italiji okroglih 1.Ü00 milijonov liric.
CERKVENI VESTNIH
CERKVENI KOLEDAR
15.	aprila — druga povelikonočna nedelja — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne.
16.	aprila - pondeljek — spomin svetega ubožca Jožefa Labre.
17.	aprila - torek — spomin svetega opata Roberta.
18.	aprila - sreda — praznik varstva svetega Jožefa, zavestnika vesoljne Cerkve.
19.	aprila — četvrtek — spomin svetega Timona, enega izmed prvih sedmih dijakonov.
20.	aprila - petek spomin svetega Teodorja ali Božidarja, spozna-valca.
21.	aprila-— Sobota — spomin svetega Anselma, angleškega škofa in učenika Cerkve.
• 22. aprila. — tretja povelikonočna nedelja — slovenske božje službe po navadi.
CERKVENA KRONIKA
Zakrament svetega zakona sta sklenila Marija Šajn in Franc Zalar pred pričama Jožefom Fatur in Ivanom Zakrajšek. Vse najboljše!
Zakrament svetega krsta je prejela Terezija Nelida Ušaj, kateri sta botrovala Frančiška in Jožef Ušaj in kateri želimo vse dobro.
t
Zakrament svetega krsta je prejel Lovrenc Roje, kateremu sta botrovala Alojzijja Rebek in Frane Vovk — Vse najboljše!
Velik požar je uzbruhnil v Mar del Plati na nabrežju "La Perla"; po vročil je za pol milijona pesov škode.
V glavnem mestu Bolivije je bila izbruhnila prejšnji četrtek vstaja; po-bunih so se bili gojenci oficirske šole. Vlada je poročala, da so oblasti mirnim ptom pomirile razburjene mla deniče in da je bil en sam človek ranjen. Potniki, ki prihajajo iz La Paza pravijo pa,da so bili hubi boji, in da je bilo mnogo mrtvih in ranjenih.Ko so se uporniki predali, so takoj prišli pred vojno sodišče, ki je odsodilo na smrt 20 podčastnikov in kadetov, ki so bili še istega dne ustreljeni.
DOCK SUD .
Naša slovanska lekarna
Tu boste lepo postreženi v lastnem jeziku — Krvne analize seča izvršimo brezplačno
C. Facundo Quiroga 1441
Nasproti policijskemu komisari-jatu
Instituto Médico Moderno
Ta zavod je edini v Tiueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda 7, X-žarki ter jim analizira kri in sdč
Konzultacije in analize brezplačno
KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize.
SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermannove analize
i
KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba
REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki
ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku.
GRLO — NOS — UŠESA
V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize
SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12.
347 - SUIPACHA - 347
A

SLOVENCI DOMA IN DRUGOD


mini
VESTI IZ DOMOVINE
I
Velike poplave v Sloveniji
Ljubljana 15. marca.
Po velikem deževju in ko je že izgledalo, da se vodne zatvornice neba končno zaprejo, ker so nalivi prenehali, se je dvignil včefraj 0b treh popoldne strašen vihar, ki je trajal več ur ter povzročil veliko škodo posebno na Barju; lomilo je drevje ter odkrivalo hiše. Tudi v gozdovih na Golovcu (je vihar pustošil.
Radi nalivov je Sava strašno narasla in prinaša z Gorenjskega ogro- j mne količine drv in drugih predme-! tov, ki jih je odplavila v svojem gorenjem toku. Pri Tacni je Sava dosegla včeraj popoldne 4.50 m nad normalo in se razlila po vsem polju. Tamošnja elektrarna česan je morala ustaviti obratovanje^ Sava je pirestopila bregove tudi pri črnu-čah ter pri Tomačevem, kjer je vsa ravan pretvorjena v jezero. Vsi mlini pri Zalogu so že pod vodo. O- j pašna je tudi situacija na Ljubljanici, ki je v gornjem toku prestopila ter poplavila vso dolino okrog Sinje Goricel, Blatne vasi in Brezovice. Barje je danes že vse poplavljeno in je ves promet ustavljen.
Iz Notranjske poročajo, da je . Cirkniško jezero prepolno vode ter grozi, da se bo izlilo. Planinska dolina je deloma že pod vodo in vse kaže, da se bo ponovila katastrofa j iz prejšnje jeseni, ko voda cele tri mesece ni hotela izginiti.
V Gornji savinjski dolini je položaj mad vse kritičen. Pri Lucah je Savinja podrla obrambni nasip in poplavila dolenji del vasi. Več hiš je v resni nevarnosti, da se zrušijo. Ob treh zjutraj je orožništvo alarmiralo prebivalce ter jih opozorila na nevarnost. Nekaj oseb, ki so bile v hudih stiskah, so rešili prav v zadnjem hipu. Pred enim tednom so bili začeli popravljati nasip, ki ga je voda sedaj popolnoma porušila. Med Lu-čami in Solčaro je voda odnesla o-gromnfe količine lesa, ki je bilo pripravljeno, da se odplavi po vodi.
Tudi Drava močno narašča in je pri Mariborskem Otoku, kjer se nahaja znano kopališče, zrušila obalne nasipe ter podrla en del mostu, ki se gradi. Zasilna brv je že pod vodo.
Iz Litije prihaja vest, da preti vsem krajem vzdolž Save velika nevarnost. Voda se je razlila po poljih in zalila hiše: nekatere izgledajo kakor mali otoki, V bližini Litije je utonil neki človek, ki ga je vodovje zasačilo v Ičolnu sredi Save. Obrambni nasip, ki ga je občina zgradila v preteklem letu, je Sava predrla na več mestih.
Danes se je izvedelo, da je poplava tudi na Barju zahtevala človeško žrtev; utonil je kmet Frahc Opel.
Prav Itako poročajo s spodnjega dela Save, da reka močno narašča.
POPLAVE TUDI PRI SISKU
V petek, 16. marca, popoldne, je pri šakorju, na severni strani Šiška, odjenjal nasip. Črez par ur je bil dobršen kos severnega dela mesta pod vodo. Sto petdeset hiš je voda poplavila, tako da je bilo preko 2000 oseb, po večini delavcev, brez strehe. Na mesto nesreče je prihi-tel naslednjega dne minister za javna dela ter je obljubil, da bo vlada poskrbela za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
CESTE IN TUJSKI PROMET
Tekom razprave o proračunu ministrstva za javna dela je govoril poslanec dr. Kemtarič o potrebi, da država določi večje vsote za javna dela, v prvi vrsti za gradnjo novih daljnje razvoj turizma. Izdatki za cest, od katerih je odvisen tudi na-takšne naprave pomenijo aktivne investicije. Pospeševanje tujskega prometa pa znači obenem reševanje važnih socialnih vprašanj, ker imajo gospodarsko pasivni kraji, kakor Dalmacija, obilico naravnih krasot, ki privlačijo tujca. Tujski promet je važen vir dohodkov za tamošnje prebivalstvo. Govornik je povdarjal, da bi bilo treba začeti pred vsem z gradnjo jadranske ceste.
EKSPLOZIJA
V garderobi na zagrebškem kolo dvoru je 15. marca nastala eksplozija. Preiskava je ugotovila, da se je razletelo razstrelivo, skrito v nekem omotu perja; človeških žrtev ni bilo, le nekaj materialne škode.
ZA IZSUŠEVANJE ZEMLJIŠČ
Kolike je vodi izpostavljenih in močvirnatih zemljišč v Jugoslaviji? Najnovejše podatke v tej stvari je navedel v narodni skupščini poslanec Šega. V savski banovini je takšnih zemljišč 450.000 ha, v drinski 180.000, v dunavski 150.000, v zetski 100.000, v vardarski 75.000, v mo-ravski 70.000, v primorski 60.000, v vrbski 55.000, v dravski banovini pa 50.000 ha; vkupno torej en milijon in 70 tisoč hektarjev popolnoma ne-izkoriščane površine, kjer danes nič ne raste, ki bi pa z izvršitvijo izsuševalnih del postala plodna.
NOVA TRGOVSKA ZBORNICA V BEOGRADU
V duhu resolucije gospodarskega sveta Male antante se je v Beogradu osnovala Jugoslovanskončeškoslova-ška trgovska zbornica. Za predsednika je g. Voja Petkovič. Iz Slovenije sta v odboru Ivan Mohorič iz Ljubljane in.Srečko Kranje iz Maribora.
PRORAČUN VOJNEGA MINISTRSTVA
Tudi za bodoče finančno leto se je proračun jugoslovanskega vojnega ministrstva zmanjšal. Za vojsko, aviatiko in mornarico bo država potrošila vkupno 1.934 milijonov dinar-naglašal, da letošnji budžet nikakor ne odgovarja potrebam, da pa jev. Minister general Stojanovic je bilo treba kar najbolj znižati kredite radi težkih finančnih in gospo-darskh prilik, ki tarejo deželo. Vojska, mornarica in aviatika skupaj štejejo približno 105.000 oseb.
•
HUDE OBTOŽBE PROTI PROMETNEMU MINISTRU
Cela vrsta poslancev je tekom razprave o proračunu ministrstva za promet napadala ministra Radi-vojevica ter mu očitala hude nered-nosti v škodo države, poleg tega pa še malomarnost v upravi. Bivši minister poslanec Stanič je dokazoval, da je minister nezakonitim potom sklepal pogodbe, ki so tako neugodne, da trpi država škodo od 800 milijonov dinarjev. Minister se je branil v dolgem govoru ter je izpodbijal te obdolžitve, a vseh poslancev le ni mogel prepričati.
Miladin Veličkovič je omenil, da je francoska policija našla v čekovni knjižici sleparja Stavijskega tudi osem imen jugoslovanskih državljanov. Stavijski je bil v tesnih zvezah z nekim Boyerom, šefom francoske družbe, s katero je prometno ministrstvo sklenilo razne po-
godbe za gradbo železnic.
POVEČANJE BEOGRADA Beograjska občina se je povečala s priključitvijo dveh drugih občin: zemunske in bežanijske. Tako je sklenila vlada in so baje novi obči narji prestolnice nad vse zadovoljni s tem ukrepom.
PREPOVEDANO OSNOVANJE STRANKE
V sporazumu z ministrskim svetom notranji minister ni dovolil ustanovitve nove stranke pod imenom „Socialno demokratska stranka Jugoslavije", ker organizatorji niso izpolnili vseh pogojev, ki jih določa
Ijane in Srečko Kranje iz Maribora.zakon o združenjih.
J______„
VESTIS PRIMORSKEGA
J
SVEČANOSTI NA REKI
V petek, 16. pr. meseca, so fašisti proslavljali na Keki 10-letnico "odrešenja". Parade se niso izvršile v Takšnem obsegu kot je bilo določeno, ker je to preprečilo slabo vreme. Kako so rečani "odrešeni," tega pač ni treba posebej razlagati. Precej značilno je dejstvo, da so oblasti porazdelile med prebivalstvo 20.000 kg moke in razna druga živila. To so menda u-kreuili za to, da bi lačni želodci ne kvarili svečanega razpoloženja ter spominjali prebivalce, kako jih je I-talija "rešila".
Ko so prejšnjega dne streljali v proslavo na vojni - ladji "Fiume", se je dogodila nesreča. Enega mornarja je ubilo, drugega pa so morali težko ranjenega prepeljati v bolnišnico.
BOMBIG NI VEČ NAČELNIK GO RIŠKE OBČINE
V vodstvu goriške občine so, se izvršile spremembe. Podeštat Bombig (Bombič) je moral v prvi polovici marca odstopiti svoje mesto odvetniku Valentinu Pascoliju. Na mesto vi-cepodeštata Giordana pa je bil imenovan dr. Gaetano Gottardi.
RADI TIHOTAPSTVA N"a lleki je bilo sredi marca več procesov proti raznim Istranom, ki so bili obdolženi, da so iz kvarnerske cone tihotapili blago.
Pred goriškim sodiščem so bili obsojeni radi tihotapstva Pavel Slik, star 38 let, Ivan Čufar, star 36 let, in Mlakar Frančiška, stara 40 let. Ys¡i so doma iz Cerknega. Prvi je dobil 3 leta, \ mesece 13 dni zapora in 2.100 lir denarne kazni in povračilo stroškov; Čufar in Mlakar pa na isto toliko ječe in 1.050 lir globe ter na povračilo vseh stroškov.	x
V JEČO RADI BERAČENJA Pred tržaškim sodiščem je bil kaznovan Josip Škerlj, star 67 let, ker je dne 24. februarja t. 1. na Piazza della Borsa beračil. Ko se ni hotel na opomin policijskega agenta takoj odstraniti, ampak ga je še začel zmerjati, je bil nato aretiran. Toda zlepa se ni pustil prijeti; brcal je na vse strani, se vrgel na tla in še hujše zmerjal ter klel. Končno so pa vendar prišli možje postavé in Škerlj je zaradi žalitve, /kletvine in .beračenja dobil skupno 415 dni zapora
in 1.600 lir denarne kazni.
Clínica Médica "SLAVIS"
Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni
Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih.
KROJAČNICA
P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom
Buenos Aires Monte Dinero 901 * >
Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 3. — 7. popoldne
ZMERNE CENE
SAN MARTIN 522, II. nadstropje
mm
U. T. 31 Retiro — 1619

KAKO VABIJO NAŠE LJUDI
Zadnje dneve meseca januarja so boljunski fašistični kolovodje prodajali zavitke z živežem. V njih so bili. nekaki vzorci kave, sladkorja, triža, moke in drugega in so stali 7 lir. — Zgleda, da so hoteli fašistični prvaki s tem pridobiti naklonjenost naših ljudi. Takoj po tem je izdal občinski fašjo razglas, da dobi vsakdo, ki se vpiše v stranko, brezplačno 25 kg moke. Kot se vidi, poskušajo na yse načine, da bi zvabili čim več ljudi v svoje vrste. Toda v faašistično stranko so vpisani samo taki, ki so primorani ali pa taki, ki so se prodali. V 12 letih niso mogli ustanoviti zanesljive skupine avanguardije, niti organizacijo poljedelskegla sindikata, v katerega so stavili največ upanja. Ravno takih metod se poslužujejo danes fašisti kot so se italijanski vojaki takoj po okupaciji, ki so delili našim ljudem «slakor in druga živila. Hoteli so jih pridobiti s¿ takimi vabami, pa se jim ni posrečilo. Tudi fašistični kolovodje nimajo nobenega uspeha, kajti ljudje dobro vedo, da stvari, ki jim ponujajo, so kupljene z denarjem, katerega so plačali v ob-kiki raznih občinskih dajatev.
PREMEŠČEN, KER SE JE ZAČEL
UČITI SLOVENSKEGA JEZIKA
Z nastopom letošnjega leta je moral oditi iz Sv. Križa pri Ajdovščini pater gvardijan. Ker se je nekoliko priučil slovenskemu jeziku in tu pa tam spregovoril z domačini, ki ne znajo lakšega, v njihovem materinem jeziku, se je zameril fašistov-skim oblastem. Zato so ga, ker ne odgovarja več svoji misiji na željo, oz. zahtevo fašistov verkvene oblasti premestile. Na njegovo mesto je prišel drug Italijan iu radovedni smo, če bo spoznal našega človeka in uvi-del, da niti zdaleka ni tak kot ga slika fašizem pač pa da potrebuje zlasti v teh težkih časih dobre in tola-žilne besede.
IZ ŠEMPASA
C
Zgorel je mlin šempaskega posestnika Cirila Hlaviča. Škodo cenijo na preko 20 tisoč lir. — V vaškem potoku v Šempasu je našla smrt 82 letna Leopolda Škarabot.
MUSSOLINIJEVA SKRB ZA HERPELJE
V zadnjem času je gorelo v Dopo-lavoru v Bertokih, v šoli na Katinari ter v fašističnem otroškem letovišču v Herpeljiah. Oblasti dosléj še niso ugotovile, kako je ogenj nastal. Kolonija v Herpeljah je popolnoma uničena. Pripadala je puljski fašistični zvezi, ki je vanjo pošiljala istrsko deco v svrho raznarodovanja. Po požaru so fašisti takoj razglasili, da bo treba to počitniško kolonijo obnoviti, ker da je za Istro potrebna. Sedaj pa javljajo, da se je za stvar zavzel sam Mussolini ter da je odkazal za novo zgradbo 50.000 lir.
JANIČARSKI POSEL
Mačkovlje, marca. Domačin Tul 1-van, p. d. Pelek, se je zopet ojunačij, začel je žugati in terorizirati svoje sovaščane. Mož se menda res še ne zaveda, koliko gorja je storil naši vasi tekom 12 ih let. Pred volitvami mora ponovno utrditi zaupanje pri fašistih, da ga ne bi sicer izločili. — Čakala bi ga tako, v kolikor p že ne, usoda ovaduhov.
0101012353484823485323485323485348912348485348482323535348482323482353234848482348234823534848530201020100
0202020223020200020100010100024801020001010000020102020000020102000201
4853232323484823234823905323
/ARMIENTO 1017
ORDIMIRAoelOep 12 i 1W0 SATI
ZDRAVIMO
SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — oslabelost SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Creva — kislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje i/ura Ivi-'-t. ; profesorju Glassner, zdravniku univerze na IJ-.';; , i KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni' oddetx?k) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji — lišaj.	. .
Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
Pregled SAMO $ 3.-
Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam
predstavi s tem listom
Cezarjeva krava
Stara Ana je skušala vstati, a komaj je stopila na prašna tla, je prebledela, nosnice so se ji razširile in oblil jo je mzel pot.
»Če vstanem, bo to moja smrt", si je mislila.
Bentila je, da je morala včeraj tako neumno pasti na vlažnih tleh. Besno se je ozrla naokolu, neka misel je uporno mučila njene okorne možgane:
»Cezarju moram izročiti kravo, da jo žene na semenj. Pa kaj, ko je tak bedak. Ta fant je naša nesreča."
Od sedmih otrok, ki jim je bila starka mati, je bil Cezar edini, ki je ostal prost strašne družinske dediščine: alkoholizma in jetike. Težka glava mu je slonela, na tenkem Piščančjem vratu, velike, izbuljene oči so gledale izpod debelih vek, a čelo so mu sekale tri gubé.
Na materin klic je prišel v sobo, se vstopil prednjo' in čakal, prestopajoč sé zdaj na eno, zdaj na drugo nogo.
„Dobro poslušaj, kar ti povem", mu ukaže starka — „Vzemi Fane-to_____"
»Belo in črno kravo?"
..Da, in ženi jo na semenj."
„Prodat?"
„Kajpada, prodat! ... Na semnju se varuj ljudi, ki veliko govore ... To so lumpje, ki mislijo samo na to, kako bi koga opeharili!"
„Prav," de Cezar.
»Nasprotno poišči nekoga, ki ne govori, veliko, nekoga, ki je miren, temu povej ceno... Tri tisoč frankov. Ni se ti treba nič botati: ali „da" ali „ne"!----Si razumel?"
„Sem", je odgovoril tepček.
Malo je pomislil, zazehal in sam pri sebi ponovil:
„Nekoga nemega in ki ne govori veliko..."
Nato je šel po Faneto v hlev.
II.
Ko je Cezar prišel na semenj, so se okrog njega takoj zgrnili meše-tarji in drugi veseljaki:
„Hej, Cezar! Tvoja krava je pa res kumrna!____ Koliko hočeš zanjo?"
Obsuli so ga z besedami, da bi ga skoraj radušili. Najdrznejši je prijel kravo za konopec, rekoč:
„Kar ceno povej, Cezar! Glej! Poglej jo!---- Saj gre kar sama za
menoj---- Gotovo ve, da se bova
pobotala zanjo."
»Nekega mirnega in ki ne besedi-či ...." je sam pri sebi trmasto ponavljal Cezar.
In potegnil jim je Fanetin konopec iz rok in zavpil:
»Pustitie me v miru vsi skupaj! Krava ni za vas!"
Živahno je koračil in krava mu je mirno sledila, vdana v svojo usodo. Na nekem ovinku je stal v kameniti 1 vdolbini mož, ki bi utegnil biti pra-| vi za Fanetinega novega gospodarja.
Dež mu je bil spral barvo z lic. Izpod kape so mu padali dolgi lasje. Vlaga mu je izkvarila lesen plašč. Na desni roki je stegal tri prste, kakor da bi blagoslavljal.
Tepček se ni bil preje nikoli zmenil za tega svetnika, ki je že tristo let stal na svojem mestu. A ta večer ga je osupnila negibnost kipa.
Stopil je k lesenemu škofu in ga vprašal:
„Ali si ti tisti, ki bi kupil mojo kravo? Daj, povej!"
Ker je on molčal, je opogumljen nadaljeval :
„Mati so rekli, naj zahtevam tri tisoč frankov."
Napel je ušesa in čakal, sam pri sebi je pa ves zadovoljen mislil:
»Nikogar mirnejšega in malobe-sednejšega ne bi mogel najti!"
Nato je vzel Fanetin konopec in ga ovil svetniku okrog roke.
»Ali imaš denar?" je vprašal. — „Ne? No, le nič ne mara j! ... Pustim ti kravo, jutri pa pridem po denar — tri tisoč frankov!"
m.
Ko je Cezar zvečer prišel domov in materi povedal, kako je prodal kravo lesenemu škofu, ga je začela tako psovati, da je zbežal na skedenj in tam prespal noč.
Naslednje jutro je zbrala starka vso voljo in vse sile in vstala. Grozovito je psovala.
»Ne vpijte!" ji je svetoval sin. —
»Če vam povem, da bo plačal!----In
veste, moreva mu zaupati. To ni kdo, ki bi ljudi z besedami lovil in jim mešal pamet: ves čas, ko sem govoril z njim, ni oprl ust!"
»Brž zaprezi!" je velela starka. »Morebiti je krava še tam!"
Cezar še malo ni bil tako ogorčen kakor njegova mati, ko sta prišla na mesto in videla, da o Faneti ni bilo nobene sledi.
Zelo vljudno se je približal kipu in ga vprašal:	i
»Ali imaš denar?"
»Tepec, kako pa misliš, da ti ta odgovori?"
»To bomo takoj videli!" je rekel preprosto Cezar.
Ponovil je svoje vprašanje. Potem je vzdignil svojo gorjačo in v tretje zavpil:
„Da ali ne, ali boš slednjič plačal?"
In ko je svetnik molčal, ga je Cezar z gorjačo besno udaril po glavi. Glava se je razklala.
»Ali vam nisém rekel, mati, da bo plačal!" jé zdaj mirno rekel Cezar.
Mati pa je že klečala na tleh in pobirala zlatnike", ki so se vsipali iz sohe. Nazadnje se je prikazal nekak papir.
»Glej, glej, tu je nekaj napisanega!" vzklikne starka.
»In v tem, ko je Cezar pobiral zlatnike, je ona počasi slovkala:
»Leta 1795. Trume oboroženih kmetov pohajajo po teh krajih. Na pohodu plenijo vse, samo cerkvam in svetim podobam prizanašajo. Zato izročam svojo gotovino v varstvo tej s oh i."
Podpisano je bila staro ime iz tistega kraja, ki se ga je starka še spominjala, Od svojega deda je bila slišala, da se je njegov oče v mladosti vojskoval s „plavimi", v času, ko so se armade francoske republike borile proti njenim sovražnikom.
Stran 5,
NAJCENEJŠE VOZNE LISTKE
za v Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Argentini jo boste
našli pri
Compañía General de Pasajes
"TRANSOCEAM"
BUENOS AIRES	SAN MARTIN 631
Edina pomorskoplovna agencija vaših rojakov Ne bo Vas prevarila, niti izkoriščala
DENARNA NAKAZILA
izvršujemo brez prošnje, najceneje in hitro Na nas lahko naslovite pošto in Vam jo mi dostavimo
Svoji k svojim! Uradujemo od 8. do 19. ure
IVO M. DRINKOVIČ IN DRUG
NA VIPAVSKEM SO ZAČELI SADI TI MOČNEJŠE TRTE
•Iz šempasa poročajo: Radi nove oUred.be o višini alkohola, ki ga mora imetj vino, t~o kmet jo pričeli z izkopavanjem starih trt slabše kakovosti ter zasajali mladike onih vrst trt, katerih grazdje daja močnejša vina. S tem ima naš kmet novo breme in nepotrebno delo, venUar hi vse to ladevolje žrtvoval, če bi imel kaj u-Panja, da bo vinski pridelek v bodočo lažje vnovčil, po ceni odgovarjajoči produktu, vsemu delu in trudu, ki ga vanj vloži.
SLOVENSKE DUHOVNIKE IZPODRIVAJO
V Standrežu je do zadnjega časa b-pravlja! vse duhovniške posle slovenski župnik, ki je kljub svojim letom opravljal delo z veseljem in si prav nič ni želel pomočnika. Kljub temu pa je dobil od Sirottija vljudno obvestilo, da se mu je z oziram na njegovo "častitljivo" starost, ki mu otežkoča opravljanje že itak težkega pastirskega posla, dodeli "izdatna in prtfpptrebna" pomoč v osebi italijanskega kaplana. Župniku se je, kljub
njegovi izjavi, da pomoči še ne po-
i
trebuje, če/, nekaj dni predstavil mlad italijanski kaplan. S tem činom iioče upravitelj goriške nadško-fije polagoma izriniti župnika in z njim tudi slovensko besedo pri slovenskem pouku mladine in pridigi. Kaplan bo prevzel. verski pouk in pridigo, vsako upiranje župnika ne pomaga ničesar.
Restavracija "Vuono" j
L A VALLE 940 - U. T. 35-4205 f
I Prvovrstne italijanska kuhinja
Ugodnosti za bankete f	ZMERNE CENE
"¡■liiiliiiiitiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiif iiliiiiiiiiit*
f	Zobozdravnika	§
i{c	Jj»
i	Dra. Dora Samojlovich de	*
¿	*
*	Falicov	*
*	i:
I	Dr. Félix Falicov	*
*	Dentista	Ž|
¿	¡f*
*	Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181	*
*	U. T. 59 La Paternal 172S	* $	*
Hitler v gledališču pri Wagnerjevi proslavi
Krojačnica
Leopold lišaj
Calle GARMENDIA
štev 4973
e
kjer boste našli najboljšo postrežbo in solidne cene
Prvovrstno delo

ž
j
ZA POUK IN ZABAVO


Dr. Josip Božič:
Jugoslovanska Poštna hranilnica
Ena milijarda dinarjev dnevnega prometa.
Beograd, koncem februarja.
Danes si hočemo ogledati poslovanje jugoslovanske Poštne hranilnice, tega ogromnega državnega zavoda. Lani je preteklo deset let, odkr je Poštna hranilnica razpredla svojo organizacijo po vsej državi. V tem pr-vom desetletju si je priborila prvo mesto med našimi denarnimi zavodi. Vkljub krizi (in nekaj morda vprav radi nje) sta se ogromno dvignila število njenih vlagateljev in vsota naloženega denarja. Značilno za povojni razvoj poslov P, Hr. je, da se
računov in 1923 9.985 1927 15.178 1931 20.400 1933 23.394
Din. vlog 242.440.000 622.505.000 8O0.OOÜ7OOO 1.158.254.000
Vkupna vsota vplačil in izplačil in na čekovne račune se je dvignila od 26 milijard, v letu 1923, na 63 milijard v letu 1931, lani pa je znašala nekaj manj ko 61 milijard.
Zanimivo je vedeti, koliko teh vplačil je bilo izvršenih z .virmanom (brez uporabe efektivnega denarja):
leta 1927	45.65 od sto
1929	48.46
1931	47.64
1933	48.86'
To pomeni, da se približno polovica vplačil in izplačil izvrši brez dejanskega dviganja ali vlaganja. S tem se prihrani veliko časa in truda: ker imata dolžnik, ki plača, in upnik, ki prejme, oba račune pri Poštni
Poštna hranilnica v Ljubljani
je vprav število skromnih prihrankov močno dvignilo. Mali vlagatelji prevladujejo nesorazmerno nad velikimi. Pa tudi v splošnem narodnem gospodarstvu se kaže veliki pomen tega zavoda, ker se je njegov čekovni in virmanski (1) promet, dvignil do velike višine.
Sijajne uspehe in popularnost Pa-štne hranilnice je treba deloma pripisati veliki propagandi, ki jo je de-Ila po vsej državi. Največ pa sta seveda pripomogla k njeni popularnosti brezhibno poslovanje in likvidnost, ki je bila vedno popolna. To se pravi, da je zavod v vsakem trenutku izpolnjeval svoje obveznosti. Skupni promet Poštne hranilnice je znašal v letu 1933 dinarjev 227.343,982.994,80. Tisoč milijonov dinarjev znaša vsaki dan vsota vseh vplačil in izplačil skupaj!
Promet se je od leta 1923 razvijal tako-le:
1923 Din. 63.153 milijonov 1925	134,,933
1928	195.991
1931	241563
1933	227.334
I. ČEKOVNI PROMET: Vlagatelji pri Poštni hranilnici se delijo v dve veliki skupini: Prvo skupino tvorijo poslovni ljudje in podjetja, ki vlagajo v P. hr. svoj denar zaAo, da lahko potom nje izvršujejo svoja raznovrstna plačila. Tudi od svojih dolžnikov prejemajo denar potom, tega zavoda. Vsak lastnik čekovnega računa dobi namreč od zavoda čeke (položnice), katere razpošilja svojim dolžnikom, ki svoj dolg lahko poravnajo potom čeka in z malenkostnimi stroški pri kateremkoli poštnem uradu. Poštna hranilnica potem obvesti lastnika računa, da je bil6 v njegovo dobro vplačanega toliko in toliko,denarja. Važen je ta način plačevanja posebno za ona podjetja, ki imajo veliko število dolžnikov. Tako na primer za list, ki ima na tisoče naročnikov itd.
Drugo skupino vlagateljev tvorijo ljudje, ki zaupajo Poštni hranilnici svoje prihranke.
Oglejmo si najprej čekovne račune! Stanje računov in vlog je bilo, vsakokrat 31. decembra, leta:
hranilnici, zavod prvemu odpiše, dru gemu pa pripiše isto vsoto, pa je.
Zanimivo je tudi vedeti, kdo so vsi ti ljudje, ki imajo čekovne račune pri Poštni hranilnici. Računi se delijo po poklicih tako-le;
leta: 1926 1930 1933
Drža\ ni uradi Samoupr. in i drugi uradi Sole
Cerkvene oblasti Denarni zavodi Zavarovalnice Zadruge Industrijska podjetja 1775 Trgovske firme Listi
Društva in klubi j Zdravniki 1 Lekarne Odvetniki Notarji Inženerji Uradniki Upokojenci Razni
452 649 1116
r/\V/
REŠEVANJE POSADKE "ČELJUSKINA"
Listi so v zadnjem času objavljali pogosta poročila o dramatičnem položaju, v katerem se je nahajala posadka ruskega ledolomca "Čeljuskina", ki se je bil tekom poletja odpravil na potovanje po Severnem ledenem morju. Nepričakovan nastop močnejšega mraza je povzročil, da je potovanje postalo skoro nemogoče, ladja se je morala končno ustaviti sredi ledu, ki jo je končno zdrobil tako, da se je potopila. Posadka, katero je vodil načelnik ekspedicije prčrf. Schmidt, je izkrcala živež, radiopostajo in drugo robo na plavajoči ledenik ter se tam utaborila v upanju, da bo prišla pp-moč, ki jih bo rešila iz nevarnega položaja. Med posadko so bile tudi ženske in otroci, ki jih je bila ladja vzela na krov v. nekem ruskem opazova-lišču v Ledenem morju. *
Moskovska vlada je takoj poslala letalce na pomoč. Dolgo so se trudili, da bi izsledili brodolomce, kar se jim je končno tudi posrečilo. Posadka "Čeljuskina" je bila med tem pripravila na ledeniku zasilno pristajališče za letala, da bi omogočila reševalno akcijo.
Sedaj prihaja vest, da se je ruskim letalcem, katerim so pomagali tudi severno ameriški tovariši, posrečilo v treh poletih rešiti 62 članov posadke, med katerimi se nahaja tudi prof. Schmidt, ki so ga vkrcali, ker je nevarno zbolel. Na ledeniku je še 28 o-seh, ki jih bodo skušali rešiti v najkrajšem času.
Strašen vihar v Port-de-Bouc, na Francoskem, je uničil dvoje orjaških
dvigal, izmed katerih je vsako tehtalo 100 ton
Dr. Dekleva spet v zaporu
Odvetniški kandidat dr. Dekleva, ki je bil pred leti konfi-niran na otok „Ponzo" in so ga pozneje izpustili na svobodo, je bil v začetku marca spet aretiran. Dr. Dekleva je doma z Materije, aretirali pa so ga v Trstu, kjer je živel.
Nič se še ne ve, zakaj so ga spet spravili v zapor, najbrž pa
zato, ker so se bližale volitve.
Prav tako so karabinerji aretirali Uršiča iz Kobarida, ki je bil tudi dalje časa v konfinaciji. O številnih aretacijah poročajo tudi iz drugih krajev.
□ociooueomanmm
NAROČITE SE NA
"Novi list"
iinicaMédica"Brown"
ZDRAVI:
SPOLNE BOLEZNI: Kapavico in sifilis KRVNE BOLEZNI: Slabo kri in obnemoglost ŽELODEC: črevesne bolezni, kislino in bolezni na jetrih Kostne bolezni, revmatizem, bolezni nosa, ušes in grla, živčne bolezni in glavobol, nadalje vse
ŽENSKE IN OTROŠKE BOLEZNI
X-žarki, ultravioletni žarki in diatermia Laboratorij za krvne analize
Sprejemamo: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.
PREGLED SAMO 2 PESA
Almirante Brown 1051
148 50 118 1152
253 347
5787 521 1153 109 57 284 41 115 186 81 998
vkupno: 13627
•281 78 171 1300 254 ■487 2193 7556 759 1740 175 124 520 54 209 266 117 2260 19193
370 91
215 1249
247 672 2653 8583 943 2325
216 150 642
65 304 476 131 2946 23394
lajaisiajaaraiaaaniiaiaMa^iaisiajaisraiaaaiairPis
HOTEL ¡ PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRES U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sobe z zdravo in domačo hrano od $ 2.— dalje.
Posamezen obed $ 0.70
Postrežba prijazna
Klijentom se preskrbi tudi dobra služba.
DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom in rojakinjam se pri-
^ POrOČa	E. KRAVANJA
ai^isiaiaEiaiaaaiaiMSMaiasiafflsra
Restaurant "Europeo
Edinoyznano shajališče naših rojakov v mestu Prvovrstna postrežba na evropski način Od 17. marca dalje bo sviral vsak dan
POPOLN TAMBURAŠKI ZBOR
kakršnega naši rojaki še niso imeli prilike slišati v Južni Ameriki. Ob spremi je van ju tamburic se bodo pele naše lepe pesmi. Za obisk se priporočata vsem slovenskim rojakom
DIVIČ IN BATISTIČ Lastnika
O
a
o
RECONQUISTA 542
U. T. Retiro 31 - 3895
SOI
30E30E
30001
SOI
(1) Plačila, ki se izvršujejo s posredovanjem Poštne hranilnice med imetniki tekočih računov, ne da bi se pri tem «porabljal denar v gotovini, se imenujejo virmani.
Iz gornje tabele vidimo, da je precej porastlo število čekovnih računov pri trgovskih firmah, društvih, državnih uradih, padlo pa je pri denarnih zavodih in zavarovalnicah. — To je razumljivo, ee pomislimo, da so se tekom zadnjih treh let znatno zmanjšali posli v obeh zadnjih panogah.
I Tudi državljani so imeli svoje račune pri Poštni hranilnici. Največ je ! bilo Avstrijcev (1427), precej pa tudi Cehov (589), Nemcev (533) itd. Iz Združenih držav je bilo pet računov, iz ostalih ameriških držav pa šest.
Celokupno število čekovnih računov je bilo po okrožjih tako-le razdeljeno:
leta: 1932 1933 Porastek
Pri centrali
v Beogradu 5300 5895 595 Pri podružnicah: v Zagrebu 6579 7100 521 v Ljubljani 5952 6221 269 v Sarajevu 2898 2975 77 v Skopi ju 1159 1203 44 Vkljub krizi je bilo zaprtih v letu 1933 le 729 računov, to je 78 manj ko leta 1932.
(Konec v prih. štev.)
, sQoesQoeseooeoeoeesoeoeeeoeeesoeesooaooeeeooxdoQeossoeq
...... ••« j» í.i____x:: i,i	_
povečano sliko v barvah za vsakih 6 fotoarafij, ki «ta-
DARUJENInejo od $ 3 dalje"Nai atelje je odprt tudi ob nedeljah in
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA" — Sava JovaniviS San Martin 608, Buenos Aires
oaooooooooooeoooooeosóoooooBoeoecoooosaooeoaceaoiBeiaeo
SPOLNE BOLEZNI
Zdravimo kapavico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami.
DIATERMIJA - X-2ARKI - ULTRAVIOLETNI ŽARKI - LABORATORIJ ZA ANALIZE
Konzultacije brezplačno
HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN
POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE
Vodijo ga specializirani zdravniki in babice - Pod »godnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja.
SAMO 4® PESOV
stane popolno zdravljenje kapaviee
Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5
Gran Instituto Médico Abasto
3284 - CORRIENTES - 3284
II. nadstropje
Spezlalizirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo
od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in prazniuih od 10. do 12. ure.
NOVI L I S 'i
Stran 7.


ŽENSKI KOTIČEK
HLADNI DNEVI PRIHAJAJO — ČUVAJMO SVOJE ZDRAVJE!
O gripi, kašlju in nahodu je hilo že ogromno pisanja in govorjenja, a vendar je potr&Lno opozarjati vedno znova pred temi boleznimi in poučevati široke plasti o njihovih nevarnostih. Da so to nevarne brezni, nam kažejo pred vsem številke umrljivosti, kajti v neštetih primerih imajo za posledico komplikacije, ki se končujejo s smrtjo. A tudi če se ne končujejo z njo, povzročajo ogromno škodo še s tem, da izgublja človeštvo 'po njihovi zaslugi nešteto delovnih dni in izdaja ogromne vsote '¿•a njih zdravljenje.
Medicinska znanost ve čisto dobro, zakaj svari ljudi posebno pred gripo. Saj je to ena izmed najbolj zavratnih bolezni -in vsi vemo, koliko žrtev zahteva vsako leto. Epidemije gripe, ki je znana tudi pod imenom "španska bolezen", so bile vedno na slabem glasu in vemo, kako so ob kci.icu svetovne vojne zahtevale več smrtnih žrtev nego ta vojna sama.
Na vsak način je potrebno, da se obvarujemo okuženja z nevarnimi bacili prehladnih bolezni, a kot temeljno pravilo velja ta stavek: v kritičnih časih in tudi drugače se varuj stikov z bolnimi ljudmi. Z zdravniškega stališča je sploh velika brezobzirnost, da za takino boleznijo o-boleli ljudje ostavljajo postelj in stopajo med !udi. Malo kihanja in malo kašljanja, čestokrat pa že samo govorjenje ali dotik z roko zadostuje, da okužijo drugega človeka in ga smrtno ogrozijo. Zato: Izogibaj se prehlajenih ljudi, a če si sam pre-hlajen, bodi toliko obziren in ostani doma!
Odveč je govoriti o dejstvu, da je varovati se bolezni bolje nego bolezen zdraviti. Baš glede prehladnih bolezni pa je znanost storila že mnogo, da se jih morejo ljudje očuvati. Poleg zgoraj navedenega 'zaščitnega ukrepa opozarjamo na primer na pobudo prof. Biera, ki priporoča zoper vsak začetni nahod jodove kapljice. Farmacevtska industrija je izdelala nešteto jodovih preparatov, ki rabijo . isto tako v ta namen.
"Dobro sredstvo zoper začetne Stadije bolezni proži tudi potenje. Po-
tenje je z medicinskega stališča sploh vedno zdravilno in ne manjka nam raznih čajev in preparatov, ki rabijo v ta namen. A samo domača sredstva ne zaležejo védno. V resnejših primerih je treba na vsak način pozvati tudi zdravnika na pomoč.
Migljaji za hišne gospodinje
ALUMINIJASTO POSODO
dobro osnažimo z jabolčnimi olupki. Kuhajmo v njej olupke in pustimo jih potem še pol dne v posodi. Jabolčna kislina napravi aluminij svetal. Nikoli pa ne umivajmo aluminija z lugom.
Sol snažilno sredstvo. Medeninaste kljuke in posode, ki jih redno snažimo, zahtevajo, da včasih izpre-menimo snažilno sredstvo. Poizkusimo včasih s soljo. Vrzi pest kuhinjske soli v malo vode, ki je pomešana s kisom. Zmešaj dobro, da dobiš belkasto tekočino. Ž njo na-maži predmet, ki ga hočeš oznažiti. Pusti nekaj časa, potem odrgni z volneno krpo. Po takem snaženju se predmet zelo sveti in ohrani lesk dalje časa. — Madeže v namiznih prtih, zlasti od rdečega vina, potresi s soljo in nakapaj na soi limono-vega soka. Tako naj ostane par ur, potem operi kakor navadno. Madeži izginejo brez škode za prt.
Buenosaireška
kronika
BOJ MED POLICIJO IN ZLOČIN CEM
Policija je že več časa iskala nevarnega zločinca Joséja ali Pedra De Lucia, ki je. pred nedavnim pobegnil iz jetnišnice v La Plati. Končno sej je policiji posrečilo izvedeti, da se njegova žena nahaja v porodnišnici bolnice Penna ter da jo hodi mož vsak dan obiskovat. Zato je oblast poslala v bolnišnico detektive, da bodo De Lucijo prijeli. Mož je res prišel, a ko sta ga dva detektiva zgrabila, se ju je otresel, začel bežati po hodnikih, potegni! iz žepaMva revolverja ter začel streljati. Zatekel se je končno na vrt, kjer se je nekaj časa vhšila pravcata bitka. — Zločinec in policaji so streljali ter se skrivali za drevesi. Končno sta dve krogli zadeli v De Lucijo, ki se je moral radi tega podati. Obvezali so ga za silo ter ga nato odvedli na varno.
Golota v evropskih kopališčih. Novi modeli za letošnje poletje
Popoldanska obleka iz zelenega krepa
IZKUŠENA SLOV. BABICA
diplomirana v Pragi in Bs. Airesu ter specializirana za vse ženske bolezni. Deluje že 25 let, bivša babica v bolnišnici J. Fernández
Filomena Beneš Bilek Calle Lima 1217, 3 kvadre od Plaza Constitución — U. T. 23 (B. Ord.) 3389
ZA NASE KUHARICE
ŠPANSKE ŽEMLJE
Obribaj nekoliko maslenega (ali pa tudi navadnega) kruha, nareži bolj debele, štirioglate rezine, ocvri jih, ne prerujavo, na maslu ter jih namoči v oslajenem (posladkorjet-nem) vinu. Ko so dobro namočene, jih namaži z marmelado; namaži nato skledo ter naloži rezine precej visoko. Potem vzemi 7 dkg marmelade, mešaj jo v skledi s 7 dkg sladkorja in s negom 4 beljakov pol ure. Ko je pena že gosta in trda, jo deni na žemlje in peci v enakomerni vročini.
ŠVICARSKI FILET
Pljučno pečenko zreži bolj na debelo,' dobro potolči, osoli, opopraj in hitro speci. Vzemi jo ven in v isti masti zarumeni čebulo, nekoliko ha-perc in limonovo lupinico; pečenko spet položi v mast, polij z nekoliko smetane, zreži in dodaj nekcliko krompirja. Dobro pokrito pari še tri čert ure.
MEHANIČNA DELAVNICA
REBEK AVGUST
Kupuje, prodaja ter popravlja šivalne stroje, kolesa, samokrese itd. itd.
Izredne ugodne prilike LOPE DE VEGA 2933 Villa Devoto
LJUBEZENSKA ŽALOIGRA
Vicente Minniti, 41 ]et .star, se je bil zaljubil v 34-letno avstrijsko državljanko Francko Gravav, poročeno žensko, ki- je poslušala zaljubljeno moledovanje Vicentijevo, zapustila svojega moža ter šla z Minnitijem živet na vero. Nekaj časa sta se dobro imela in razumela, a ta sloga ni trajala dolgo. Nekega dne je Francka pobrala svoje stvari ter zapustila Vi-centeja. Ta se nikakor ni mogel vživeti v to usodo. Nagovarjal jo je, naj bi se spet vrnila, a ga ena ni hotela uslišati. Vicente je tedaj sklenil, da se maščuje. V soboto zjutraj, okrog 7. ure, je prišel v ul. Membrillar, se postavil v bližino hiše štev. 364, kjer je Francka služila, ter čakal, da se prikaže. Ko je prišla iz hiše, da bo či-* stila pločnik, je sprožil proti njej tri strele, a se mu je roka tako tresla, da je ni zadel. Planil je tedajci z nožem na Francko ter ji zadal tri rane. od katerih je bila ena smrtna. Ko je izvršil zločin, si je morilec še sam pognal kroglo v glavo ter je takoj obležal mrtev.
^r *
PROMETNA NESREČA
Na križišču ulic Jonte in Nazca sta v soboto zjutraj trčila ómnibus in avto s takšno silo, da je bil šofer avtomobila Mariano Molina takoj mrtev, dočim sta bila omnibusov šofer ter policaj komisarije 41 Simón Rodríguez ranjena. Prepeljana sta bila v bolšnico Alvarez, kjer pa je policaj v torek ob S. uri podlegel zadobljenim ranam.
ZVERINSKA MATI
Služkinja Rosa Gutierrez, stara 17 let, je imela intimno razmerje z 20 letnim E. Russom. To razmerje je i-melo posledice: v torek zjutraj je Rosa rodila v hiši, kjer je služila, v ul. Canning 1971, živo dete, nad katerim je takoj po porodu izvršila zverinski zločin. Detetu je odrezala zlavo, zavila truplo v papir ter skrila zavoj pod omaro. Šla je nato k gospodinji ter jo prosila, naj hi ji dovolila, da gre k zdravniku. Gospodinja je privolila. V času, ko je bila služkinja odsotna, je hčerka nekaj pospravljala po sobi ter izsledila čudni zavoj... Policija je a-retirala zverinsko mlado mater ter njenega ljubimca.
KAMIJON JO JE POVOZIL
Ko je hotela 8 letna Berta Flores preteklo soboto prekoračiti ul. Bebedero na višini 5681, je pridrvel kami-jon ter jo podrl. Zadobila je težke poškodbe, radi katerih je črez par ur izdihnila v bolnišnici Pirovano, kamor so je bili prepeljali.
RADI NEZVESTOBE
Prejšnji petek zjutraj se je bila iz svojega stanovanja v ul. S. Eduardo 2960 odpravila 2?. letna Julia de Oro na trg kupovat. Vrat ni zaklenila za seboj, ker je v sobi ležal njen Ijubi-nec Henrik Yollievill, 35 leten in poročen Peruanec. Ko se je Julia črez nekaj časa vrnila, je našla vrata zaklenjena. Ker se na trkanje ni nihče oglasil, je poklicala nekega moškega, da je s silo odprl vrata. Ko sta prišla v sobo, se jima-je nudil strašen, prizor. V mlaki krvi sta ležala Peruanec in, poleg njega neka ženska. Policija je ugotovila, da je za času Juljine odsotnosti prišla v njeno stanovanje neka druga Henrikova ljubia, Elsa Coarti-no, stara 27 let, ki je bila izvohala,
da se Peruanec razume še z neko drugo žensko ter tudi izvedela, kje ta ženska stanuje. Vrata je našla odprta, planila je v* sobo, namerila samokres na vsestransko nezvestnega moža ter ga ustrelila, nato pa si še sama vzela življenje.
S SIFONOM JO JE UBIL Juan Baccola, 38 let star, se je bil seznanil v nekem nočnem lokalu s 32 letno češkoslovaško državljanko E-niilijo Sekora, ki je živela ločena od svojega moža ter se preživljala z nečednim poslom. Baccola jo je začel nagovarjati, naj bi pustila takšno življenje ter šla stanovat z njim. In tako se je zgodilo, da sta najela stanovanje ter začela živeti skupaj. Baccola pa ni bil mnogo časa zadovoljen s svojo družico. Več krat je prišlo med njima do spopadov, ker baje E-miliji žilica ni dala miru: ni se znala odpovedati ponočnemu življenju. V petek popoldne, ko sta sedela pri mizi, je spet prišlo do prerekanja. Izne-nada je Baccola pograbil sifonsko steklenico ter začel udarjati Emilijo po glavi. Ubil jo je, stlačil nato truplo v velik kovčeg, zapisal na listek nekaj besed, v katerih je javil, da je izvršil umor, krenil nato na ulico ter izročil listek nekemu razprodajalcu časnikov. Ta je zadevo sporočil nekemu večerniku, ki je poslal na kraj dogodka reporterja in fotografa, ki sta ugotovila, da so besede na listku resnične. Šele nato sta o dogodku obvestila policijo, ki ju je trdo prijela radi nepravilnega postopanja. Zločinca so naslednjega dne aretirali v ul. Libertad, kjer je živel v nekem hotelu. —
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275. Dock Sud
Dragi starši!
Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu.
ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires)
.................iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii.....iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin........minili..............................................................................iiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinnniiii!iiiiniimiiiiiiiiiiiiiiinmm|
Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE [
ZASEBNO KLINIKO |
Calle Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires j
V VSAKEM SLUČAJU [
NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE	|
| UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ f
i NASA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | g OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE |
I POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE DOLEZNI IN KOZMETIKO 1
Sprejemamo od 14. do 20¿ ure.
Kiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii................................m.............................................................................................................................................................
FRANC KRAŠOVEC:
Izgledi jugoslovanske izvozne trgovine v Južno Ameriko s posebnim ozirom na Argentinijo
(Nadaljevanje)
Nasvetovana trgovska družba se bo morala kot uvoznik odločiti, ali naj prodaja samo veletrgovcem ali pa detajlistom.
Predajanje blaga veletrgovcem je združeno z^ malim dobičkom, a z veliko sigurnostjo; oddajanje blaga trgovcem na drobno pa nudi velik dobiček, a je združeno z znatnim rizikom. Veletrgovci so, brez izjeme, silno močni kar se kapitala tiče, pa radi kupujejo plačljivo proti vročitvi, samo ako vidijo, da se jim nudi ugodna cena. Tudi ako se veletržcu proda blago plačljivo v roku 30 dni (daljših kreditov veletrgovci ne zahtevajo), je prodaja povsem sigurna, ker se gre po večini za milijonske tvrdke. Drugačna je stvar, ako se prodaja trgovcu na drobno. Detajlist rad plača visoko ceno, a zahteva kredit (več krat 3 do 4 mesečen) in ako tak detajlist medtem likvidira ali falira, ga tu ne bodo prištevali med redke izjeme. Argentinska veletrgovina, ki prodaja detajlistom, računa seveda s to možnostjo in kalkulira, da je navadno 5 od sto prodaj izgubljenih kar za argentinske razmere ni mnogo, ako računamo, da veletrgovina v jestvinah dela s 15 do 20 od sto čistega dobička. V drugih panogah je čisti dobiček mnogo večji.
Predlagana trgovska družba bi se ne bavila samo' z izvozom iz Jugoslavije v Argntinijo, marveč tudi z uvozom iz Argentinije odnosno o-stale Južne Amerike v Jugoslavijo.
Jugoslovani potrebujete celo vrsto proizvodov, ki prihajajo iz Južne Amerike, le da jih kupujete iz rok tržaških, genoveških in holandskih, navadno židovskih prekupcev. Tudi tu čaka nasvetovano družbo mnogo dela. V zadnjih letih se je v Sloveniji močno razvila tekstilna industrija. Neka mariborska tekstilna tovarna mi je pisala, da nabavlja bombaž iz indije preko angleških in tržaških posredovalcev. Argentinija je producentinja bombaža in volne "par excellence",! V Punta Arenas (najjužnejše mesto sveta) bivata Dalmatinca Kusano-vič, ki posedujeta na stotisoče ovac. Družba bi lahko neposredno od njiju nakupovala volno ter jo pošiljala našim tekstilnim tvornicam v Slo-
Predmeti, katerim je zasigurana bodočnost na argentinskem trgu 1. Les in leseni izdelki
Številčno bo to najvažnejši predmet. Je tudi za Argentinijo najjačji importni predmet. V Argentiniji bi mogla Jugoslavija vsako leto izvoziti za stotine milijonov lesa. V ul. Re conquista, v Buenos Airesu, ima svojo pisarno, obstoječo iz dveh sob in enega uradnika, Dalmatinec Siki-
la v" Buenos "Airésu* bi í¡hkoTakü- fi¿> df*nes ?e Postaren mož, ki je z povala kavo direktno na borzi v Sao!lešn° trgovino postal milijonar. Im-Paulu. Ko sem bil za časa svetovne P°"ira les ponajvec z gorskega ko-vojne na potovanju po Braziliji, sem Ja nad TSu7sak,°™ (Delnice, Brod-se v Santosu seznanil z nekim vele- I Moravice, Lokve) Prejemal je včasih tržcem s kavo - Dalmatincem. ¡ P° cele parmke j lesa._ , Značilno _ pri Družba bi eventualno tudi z njim
morske vožnje do Santosa, od tam pa tri ure z železnico v Sao Paulo, ki je glavno kavino tržišče na svetu. Trgovska družba, ki bi se ustanovi-
! vsej stvari je, da možakar s svoji-stike za izvažanje mi milijonskimi operacijami (kajti ena cela ladja lesa je vec ko milijon-
mogla navezati kave v Slovenijo.
Še marsikateri drug predmet bi tu lahko navedel, a za danes naj zadostujeta ta dva.
Družba bi torej morala postaviti svoje temelje v Buenos Airesu, ki je ključ za vso Južno Ameriko. Čim pa se razvije (in to bi se moglo dogoditi v dveh do treh letih), bi družba lahko začela misliti na osnovanje podražnic v notranjosti Argentinije, v mestih, ki štejeijo preko sto tisoč duš, kakor Rosario, Córdoba, Tucumčn itd. Posebno važna bi bila podružnica v Rosariju, ker je okrog tega mesta naseljenih kakšnih 25 do 30 tisoč naših dalmatinskih farmer-jev, po večini vrlo premožnih. Pozneje bi družba mogla celo misliti na ustanovitev podružnic v drugih južnomeriških državah, kakor v Uruguayu, Chileju, Braziliji itd.
Torej: Dobro blago, pametne cene in sposobni ljudje so temeljni pogoji za uspeh jugoslovanske trgovine v Južni Ameriki.
Glede dobrote prirodnega blaga ne bom zgubljal besed; Vaše blago je prvovrstno in se vseh njegovih dobrih lastnosti morda niti ne zavedate.
Glede cen ni mogoče postaviti določene norme, ker so več krat odvisne od konjukture. Eno pa lahko zagotovim: koeficent zaslužka je tu, v Južni Ameriki, neprimerno večji nego v stari domovini. Imate li v starih krajih kateri predmet, ki bi na njem mogli zaslužiti 50 do 100 od sto? Tu jih imamo. A dokler bo-
ček dinarjev) je opravil samo z dvema sobama za pisarno. Les je prodajal tukajšnjim veletržcem, ko ga ladja še ni' iztovorila. Ta Dalmatinec nam daje lep zgled, koliko je mogoče samo z lesom doseči na tukajšnjem trgu.
Začudeni boste morda vprašali: mar Argentinija nima gozdov? Seveda jih ima, več ko Jugoslavija, in vendar bo les tu glavni predmest. Severni del Argentinije, ki meji na tropični pas, ima takozvani »quebracho", podoben hrastu, samo mnogo bolj trd in radi tega skoro ne pride v poštev za obdelavo. Smreka, v našem smislu, tu ne raste, vendar pa ima Argentinija ogromne komplekse gozdov s smreki podobnim drevjem v Kordiljeri ob chilski meji. A doslej še ne vodijo železnice v tiste pokrajine; preden se dogradijo, bo treba še mnogo let in potem se šele ne bo izplačalo dovažati les iz tistih krajev v glavna mesta Argentinije, in sicer radi visoke prevoznine. Saj imamo tildi v Kordiljeri premog in železnico blizu njega, pa vzlic temu dobivamo ves premog iz Cardff-fa, ker je prevoz po morju iz Anglije v Argentinijo za 50 od sto cenejši ko pa s Kordiljere v Buenos Aires. Torej je za les še za mnogo let tu ogromen trg. Les se uvaža iz Unije, Švedske, Finske in so pred par leti prišle ogromne količine tudi iz Rusije. Deloma ga Argentinija prejema tudi iz Brazilije. Braziljska smreka (pino) pa nima takšnih svojstev kot naša, ker raste pod tropičnim soln-cem; rada razpoka in ima polno ca-
sto doma v zapecku sedeli, ne boste ¡ pak Vsak mizar tu razloči brazilj-mogli presoditi, pri katerem pred-¡gki Jes od evropskega. Zato so cene metu je mogoče zasluziti v Juzm ¡ pvrnnslfPTtl„ in severnoameriškemu
Ameriki 100 od sto in pri katrem sa-1 mo 10 od sto. Ker niste bili verzira-ni v tukajšnji trgovini, se je, žali
j evropskemu mnogo višje. Hrastov les v
deskah: 1 colo de-
bog, včasih dogajalo, da ste se zmo- belih Posebno priporočam za izvoz v
--------------------------------- . _„ tili ter pri predmetu, pri kateVem! Argentinijo. V splosnem bedi Pove-
venijo. V severnem delu Argentini- je mogoče zaslužiti samo 10 od sto, dan0> da neobdelan les v hlodih ne je imamo provinco Chaco, kjer se | navili ceno na 100 od sto, in — se- Prid« v P°stev. Kostanjev, javorjev, je v zadnjih letih silno razvila go-
jitev bombaža. Največje zasluge za širjenje bombaževca so si stekli Čehi, ki so v mestu Roque Saenz Peña ustanovili veliko zadrugo za eksplotacijo bombaža in ima ta zadruga tudi svoje posebno čistilnico.. Zamišljena trgovska družba bi nakupovala očiščeni bombaž od proizvajalcev v Chacu.
Omenim naj še, da imajo v Chacu velike bombažne plantaže tudi bratje Črnogorci, med katerimi je nekaj prav močnih veleposestnikov.
Vidite, starokrajski Slovenci, kakšne perspektive se Vam odpirajo na južnoameriškem trgu? Naša trgovska družba bi lahko založila vso slo vensko tekstilno industrijo s cenenim bombažem ter zraven še zastu-žila kakšen milijonček dinarjev.
Kaj naj rečem glede kave? Jugoslavija je gotovo porabi mnogo. Vsa trgovina s kavo je v rokah tržaških čifutov in mislim, da ima predomi-nantno mesto tvrdka Meindl. (6)
Ali res nismo Slovenci sposobni sami kupovati kavo neposredno na braziljskem trgu? (7)
To so detajli, ki pa vsako leto za-težijo jugoslovansko narodno gospodarstvo s premnogimi milijoni, ki bi se sicer ne iztekali v tuje žepe. Od Buenos Airesa imamo 3 do 4 dni
veda - tudi obratnorNepoznanje "je | Hpov črešnjev in orehov les imajo bilo vzrok neuspeha. Vse to se bo|P°seb™ dobro akceptacijo na tukaj-spremenilo, ko se jugoslovanska tr- s-|€m trgu. ( ).
(6)	že čujem očitke: Pa tržaški u-
vozniki nam prodajajo kavo na kredit!
Tudi naavetovana trgovska družba vam
jo bo mogla pošiljati na kredit, ker jo bo tudi eama dobivala na kredit, čim se
v Braziliji za dobro zasidra. O tem bodite prepričani!
(7)	Na temelju statističnih podatkov iz tržaške luke in povprečnih cen za kavo na borzi v Sao Paolo sem dognal, da samo Slovenija konsumira na leto nad en milijon kg kave ter da slovenska trgovina zgubi, ker kave ne kupuje direktno v Braziliji, okroglih 5 do 6 milijonov dinarjev na leto. Ti milijončki romajo v žepe posredovalcev. Ni to bo-gve koliko, a podobnih nepotrebnih pasivnih postojank je še prav obilo. V dobi, ko ves jugoslavanski narod z jekleno voljo bije gospodarski boj za obstanek in napredek, bi slovenski pridobitni krogi morali napeti vse sile, da vse one predmete, ki jih morajo nujno uvažati, dobe iz prvega vira produkcije!
govina direktno zasidra na argentinskem trgu. Tu se že lahko navijajo cene, a vedeti treba kdaj in kateremu predmetu. Opozarjam vas na prostost in svobodo, ki vlada tudi glede trgovine v Argentiniji; zajamčena je v tukajšnji ustavi in se striktno prakticira. Za predmet, ki je stal vas en dinar, lahko napišete v izložbeno okno, da je cena 10 dinarjev (zahtevate torej 900 od sto dobička), pa se zaradi tega noben policaj je bo obregnil ob vas (do-čim bi bilo v mnogih evropskih državah to nekaj povsem razumljivega) ; vaša skrb pa je najti neumneža i ki vam bi toliko plačal. Torej: glede prodajnih cen ni tu nobenih uradnih predpisov in omejitev, marveč se cene ravnajo po starem narodnogospodarskem pravilu; ponudba in povpraševanje.
Uspeh pa bo odvisen nemalo tudi od oseb, ki bodo načelovale organi- . .,. .	...
zaciji v Argentiniji. Psihologija	severnoameriškega,
tinske Amerike je takšna, da je mnogo krat oseba glavna, predmet pa postranska stvar. Lahko prinesete sem kvalitativno izboren predmet, a če ga ne izročite v dobre roke, marveč ga predate šušmarju, ne bo s kupčijo nič. Uspeh trgovine je tu v veliki meri odvisen od oseb, ki jo vodijo. Zafo sem rekel, da bi moral pri vodstvu nasvetovano družbe sodelovati en tukajšnji Jugoslovan, ki dobro pozna razmére. Je sicer žalostno, da ne daje intonacije že dober predmet kot tak, marveč da daje intonacijo žongler, ki zna s predmetom izborno igrati.
V naslednjih poglavjih bom govo-rli o vsej oni naši trgoyini in industriji, ki bi se z uspehom mogla zasidrati v Argentiniji. Ker sem uver-jen, da te materije še ni obdelal noben narodnogospodarski pisatelj v Jugoslaviji, bo to našim pridobitnim krogom gotovo dobrodšla novost.
ti tu, v Argentiniji, kot pravcati „Massenartikel."
Ribniška roba: je tu malo poznana, a zelo v čislih. Ima vsekakor bodočnost. Izjemo tvorijo škafi, ki niso za tukajšnje podnebje, ker razpadejo. Prav lepo bodočnost bi utegnili imeti zobotrebci; ta predmet se uvaža v Argentinijo iz Kanadske, dasi se je začel izdelovati tudi tu. Pred leti sem prejel zbirko zobo-trebčnih vzorcev od tvrdke Andolj-šček v Velikih Laščah. Cene so kom-petenčne v primeri s kanadskimi. Kar posebno priporočam, to so vse vrste in velikosti lesenih žlic, poleg tega tudi žlice in vilice za solato, posebno še one v obliki škarji. Tudi naša rešeta in sita (na pr. Sitar-ske in žimarske zadruge v Stražišču pri Kranju) se bodo tu v manjšem obsegu dala placirati. (9)
Vpognjeno pohištvo: ima vzlic temu, da so nas Čehi na argentinskem trgu prehiteli, še veliko bodočnost v Južni Ameriki. Toplo nasvetu jem našim tovarnarjem (Remec in Komp,. Kobi, Kobližek, Švigelj itd.), da se priključijo nasvetovani trgovski družbi, če se bodo našli podjetni možje, ki bodo dali pobudo za njeno ustanovitev. ,
Zaklopni stoli: zagotovljena jim: je tu velika bodočnost ter imajo zadevne naše tvornice kaj lepe izglede. V Južni Ameriki se je šele v zadnjih letih začela udomačevati navada vrtnih restavracij, ki se bo gotovo močno razmahnila. Nekaj tako praktičnega kot je zaklopni stol „Universal" tvrdke Rožman & Komp. v Ljubljani, si bo v hipu osvojilo tukajšnji trg, ker je tudi prevoz tega predmeta silno ekonomičen spričo dejstva, da jih gre po 50 do 60 na kubični meter, kar ima pri morskem prevozu veliko vlogo. Tudi proizvodi tovarne „Vintgar" bodo imeli tu dobro akceptacijo, zlasti njeni ležalni stoli za tukajšnja kopališča. (10).
Pohištvo: Vem, da ste Slovenci na visoki stopnji v tej panogi, saj pošiljate v Aleksandrijo itd., vendar pa je treba ta predmet še podrobno proučiti. Trgovina s pohištvom je namreč docela v rokah ruskih Židov in tu bo treba mnogo opreznega študija, preden se stvar vpelje. Za vsakdanje izdelke ni trga, le najfinejši izdelki bi mogli računati na uspeh. Zato svetujem: odločitev ali naj se uvaža pohištvo, ter kdaj in kako, treba prepustiti družbi, ko bo le-ta že delovala na argentinskem trgu.
MALI OGLASI
TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL
Milica D. H oče vari Obavlja prevode, pravomočne pred tukajšnjo oblastjo, posebno iz jugo^l. in ital. jezika. Priporoča se za dobavo dokumentov v slučaju ženitve, nasledstva ter za pridobitev arg. državljanstva. Tucumán 586 — U. T. Retiro (31) — 3168.
KROJAČNICA IN TRGOVINA
raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal
ŠIVILJA - MODISTKA
izdeluje fine in navadne obleke po najnovejši modi in zmernih cenah Anica B. Dolščak
Calle Charlone 36, pol kvadre od ul.
Dorrego, poldrugo kvadro od Rivere.
PREK0M0RSKA POSTA
Iz Evrope prispejo
16.	Formose
17.	Sierra Nevada
17. Pssa. Giovana
20.	High. Chieftain
21.	Gral. Osorio
22.	Cap Arcona
23.	Neptunia 2(5. Alcantara
Proti Evropi odplovejo V aprilu
17.	Augustus
18.	Almanzora
1!). Cabo s/ Augustin in Highl. Moli a rch 21. La Coruña
23.	Formose
24.	Cap Arcona
2N. Sierra Nevada in Neptunia.
VREDNOST DENARJA
Hrastovi sodi za vino in pivo: v
Slavoniji imamo najboljšo hrasto-vino na svetu; o tem ni treba izgubljati niti besede. Poraba vina in piva v Argentiniji je ogromna, in z njo tudi poraba sodov. V argentinskih pokrajinah Mendozi in San Juanu imamo ogromno vinsko industrijo, ki konsumira vsako leto na milijone novih sodov. Govoril sem z vinskim producentom v Mendozi, ki mi je pravil, da potrebuje na leto 60.000 novih hrastovih sodov po 200 litrov. In to zdaleka ni največji vinski producent v Mendozi. Argentinska vinska industrija si namreč po večini dovoljuje za Evropo neverje-ni luksus, da razpečava svojo kap-lijco samo v novih sodih. Sedaj im-portirajo iz Severne Amerike. G. Virgilio Rodríguez, vinski veleindu-strijalec v Mendozi,. je že poskusil s slavonskimi sodi; pravik mi je, da slavonski material neizmerno nad-
samo
da tehnična izvršitev ni tako dovršena. Izkušnje, ki vam jih tu podajam, morate, Jugoslovani, izrabiti in zagotavljam vas, da boste črez nekaj let prenehali z večnim tar-njanjem o krizi, ki vas tare. S tem, da imate prvovrsten material, imate tudi 50 od sto uspeha že zagotovljenega. Zagotoviti si treba še ostalih 50 od sto z izpopolnitvijo izdelave. Več ko četrt milijona Slovencev imamo v Združenih državah Severne Amerike. Brez dvoma je kateri zaposlen v kakšni tamošnji tovarni za sode. Treba bi ga bilo iztakniti pa poskrbeti, da se vrne v staro domovino sode delat. Naši slovenski so-darji, kot g. Repič, pa tudi sodarske zadruge, ki, kolikor vem, le vegetirajo, naj bi tej zadevi posvetile največjo pažnjo( ker sode smete smatra-
(8) Posebno priporočam hrastove plohe, neobrobljene, 60, 70, 80, 100 in 110 mm ter bukove plohe, neobrobljene, od 30 do 120 mm.
(9)	Prav posebno opozarjam vso Ribniško dolino na fabrikacijo ročajev za sekire, kose in podobno. To So prav -cati „Massenartikel", ki se dajo raz-pečati v Južni Ameriki na milijone komadov vsako leto ter bi močno zaposlili vso Ribniško kotlino.
(10)	Da se zavarujem pred mogočimi poznejšimi očitki, moram pripomniti, da so zaklopni stoli/ sezonski predmet, ki se najbolje in najhitreje proda, če pride na tukajšnji trg, ko gre tu na spomlad to je: v avgustu in septembru.
Računali so v četrtek po tečaju
za:
100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark
1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev
prostem uradnem
8.59 31.19
9.39 34.14
75,—	—.—
157.50	143.88
20.55	18.81
26.28	24.04
16.70 399.—
15.15 364.25
Opomba: Prosti tečaji so od zavoda „Banco Germánico".
vxxkxx>00<><xxxx>00<xxx>000<xxx><>0<xx>^^
Optica "La Moderna"
s.
Buenos Aires
L E V A C O V
Avenida San Martín 2575
t
Diplomiran optik. Pregled brezplačen.
Vsakovrstne fotografske potrebščine.
xkxxx><x>o<x>oo<x>o<x>o<><xx><x><x^
HOTEL BALCANICO
■lili lili Hlll iiftiii rrtKiil
Hotel
Balcánico
Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 Buenos Aires
Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene
IZDAJA.: Konsorcij "Novega lista*'
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.