#
Jutrišnjega sveta, na poti h kateremu smo
vsi — tako verni in neverni — ne bi rad videl
tako, kot ga je genialni matematik Blaise Pas-
cal v svojih Mislih. Menil je, da naj bi bilo
nespametno se ukvarjati s èasi, ki niso naši.
Prihodnost prehitevamo, je menil, kot da bi
hoteli pospešiti njen potek. Ukvarjamo se s
preteklostjo in prihodnostjo, skoraj pa ne mi-
slimo na sedanjost, v kateri `ivimo. Roman-
tièen pobeg iz prizadete in boleèe sedanjo-
sti v neko utopièno prihodnost pa ni hote-
nje današnjega znanstveno agilnega razisko-
vanja prihodnosti, tj. futurologije. Nova zna-
nost po mnenju Ossipa K. Flechtheima ne
nastopa v smislu boja za prihodnost. Takšen
boj za pravo naèrtovanje je povezan z odgo-
vornostjo za jutrišnji svet. Kolikor bolj sta raz-
širjeni in vplivnejši znanost in tehnika, to-
liko bolj ju je treba in se ju mora predvide-
vati in naèrtovati — ne le na ravni sveta, ampak
tudi univerzuma. To predvidevanje in naèr-
tovanje zadevata nas vse, verne in neverne.
Novinarji in mediji pri tem v nas pogoste-
je prebujajo strah, namesto da bi nas napol-
njevali z vero in upanjem.
Jutrišnji svet najprej korenini v zdajšnji,
na sedanjost naravnani temeljni usmeritvi.
Kako pa se ta današnji svet in njegovo temelj-
no usmeritev doloèa? Stališèa in mnenja o tem
se razhajajo. Eni trdijo, da naj bi šlo za teh-
nièni svet, v katerem je vse mo`no. Drugi so
mnenja, da naj bi šlo za svet, ki ga ogro`a-
ta znanost in tehnika. Spet drugi vidijo v os-
predju svet brez miru, ki ga doloèajo obo-
ro`itvena tekma, sovraštvo in prepiri. Ob tak-
šnih razhajajoèih se pogledih in odgovorih
je razumljiva negotovost, s katero se skuša
sooèiti vprašanje o odgovornosti za jutrišnji
svet.
Torej, kam vodi pot? Kaj naj stori krist-
jan? Na ti vprašanji bom skušal na kratko od-
govoriti s tremi trditvami.
Kot prvo: kristjan znova postavlja èloveka
v središèe, kar zadeva znanstveni razvoj. Dru-
giè: osebna svoboda in s tem èlovekova od-
govornost opozarjata na etièno razse`nost, ve-
ljavno danes in jutri, to se pravi, na poveza-
nost védenja in vesti. In nazadnje, tretjiè: svet
za èloveka ni le prostor za tehnièno eksperi-
mentiranje, ampak Bo`je stvarstvo. Iz tega iz-
virajo tri praktiène posledice.
K prvi trditvi: Èlovek in znanstveni na-
predek kot vprašanje jutrišnjega sveta. Ka-
tastrofe in razpadi kot posledica obeh sve-
tovnih vojn so pripeljali do spoznanja, da
samo znanstveni napredek, tj. izkljuèno na
samo sebe naravnana znanost, ne more raz-
rešiti èloveških problemov. Po vsem svetu se
je v svetovnih vojnah izkusilo, koliko trplje-
nja lahko èlovek povzroèi bli`njemu in kako
se je najnovejša tehnièna sredstva uporabi-
lo za unièenje stvarstva in za to, da se je soè-
loveka pahnilo v najhujšo nesreèo. Unièenje
èlovekovega okolja poraja zato danes strah
in nezaupanje do znanosti in tehnike. Znans-
tveno-tehnièni napredek, anga`iranje veli-
kega dela znanstvenega raziskovanja, da bi
se pridobilo vse boljše oro`je, še posebej pre-
buja strah. To je toliko bolj razumljivo, èe
èlovek pomisli — pri tem se na sklicujem na
tajna poroèila, ampak na informacije v stro-
kovnih èasopisih s podroèja jedrske fizike —
. &/.01
)(


(/



	

da je danes na svetu prek 50.000 atomskih
bomb, ki le`ijo v skladišèih oro`ja in vojaške
opreme na Vzhodu in Zahodu. Samo nekaj
odstotkov bi zadošèalo, da bi se svet in èlo-
veštvo skoraj ali povsem unièilo. Še veèjo ne-
varnost predstavlja dejstvo, da je za izdela-
vo teh bomb potreben plutonij. Tega je po
vsem svetu veè milijonov kilogramov. Smrtna
doza za èloveka pa znaša le nekaj mikro-
gramov. Kdo nam lahko jamèi, da ne bo ne-
kega dne zaradi tehniène ali èloveške napake
ali zaradi posledic teroristiènega mašèevanja
današnji in jutrišnji svet skoraj povsem ali
v celoti unièen? Zatorej je znamenje upanja
dejstvo, da so pripeljala pogajanja o zmanj-
šanju števila raket srednjega dosega do po-
zitivnega napredka. Nadaljnje napredovanje
pa predstavlja naše najveèje upanje.
Niè èudnega ni, da se polašèa danes strah
pred prihodnostjo v razliènih oblikah tudi
jasnovidnih zastopnikov èloveštva in jim na-
rekuje preprièanje, da bi svet še dolgo mogel
nadaljevati takšno pot. Znanosti sovra`ni to-
kovi se javljajo in odtod novo videnje od-
govornosti za jutrišnji svet. Opozarja se na
meje znanosti. Tako je profesor Gierer, bio-
log iz Tübingena in vodja oddelka za mo-
lekularno biologijo na Inštitutu Maxa Planc-
ka, v svojem zadnjem delu Die Physik, das
Leben und die Seele (Fizika, `ivljenje in duša)
opozoril na danes razpoznavne meje znano-
sti.1 Tako meni: èeprav je moderna znanost
uèinkovita, kar zadeva pojasnitev narave, pa
ni popolnoma zmo`na doumeti lastnih pred-
postavk. Bila naj bi torej nezmo`na razre-
šiti zagonetnosti, veèpomenskosti sveta. Tak-
šne trditve priznanega fizika in biologa za-
stavljajo vprašanje po tem, kar le`i onstran
meja fizikalne in biološke znanosti. To danes
ne zanima le predstavnikov kršèanske teo-
logije, ampak vsakega èloveka, ki se sprašuje
po lastni poti v prihodnost. Kaj torej lah-
ko znanost, ki je naravnana na samo sebe,
stori za jutrišnji svet?
Današnji znanstveni raziskovalni program
vendarle ni stvar, ki bi zadevala le nekaj stro-
kovnjakov, ampak ravno tako tudi dr`avo,
stranke, svetovno javnost. Toda, ali se odgo-
vornost lahko deli? Kdo je danes zmo`en ime-
ti pregled nad naravoslovnimi znanostmi in
tehniko z vsemi njihovimi posledicami ter
oceniti domet njihovih pozitivnih pa tudi ne-
gativnih posledic? In predvsem: kdo nosi etiè-
no odgovornost? Kdo jo zastopa z avtorite-
to in s posebnim poudarkom?
Zame zato ni noben èude`, èe pomembni
predstavniki znanosti, kot je, recimo, francoski
molekularni biolog in Nobelov nagrajenec Jac-
ques Monod v knjigi Zufall und Notwendig-
keit (Nakljuèje in nujnost) z nereligioznim oz.
agnostiènim svetovnim nazorom preprosto ne
zavzamejo stališèa do odgovornosti znanosti,
ampak znanstveni razvoj in njegove rezulta-
te strogo zavraèajo. Stroga obsodba Nobelo-
vega nagrajenca se glasi, citiram: “Zatorej mo-
derni èlovek obraèa hrbet znanosti in se obraèa
celo proti njej. Zdaj je zmo`en izmeriti nje-
no strahotno unièevalno moè, ki ni naperje-
na le proti telesu, temveè tudi proti duhu.”2
Ustrezno “te`ka” je tudi èlovekova podoba
tega znanstvenika. @ivljenje naj bi nastalo po
nekem enkratnem in neverjetnem nakljuè-
ju. Tudi èlovek naj bi v tej celotni igri raz-
voja bil le rezultat nakljuèja. Moral bi se konè-
no prebuditi iz svojega tisoèletnega sna, meni,
in “priznati svojo popolno zapušèenost, svojo
popolno tujost.”3 To je — dodajam sam — ne-
zaupanje do prihodnosti, do napredka, ki
nam lahko vzame pogum.
Tako sledi ne nazadnje iz te zveze facit:
Enostransko vero v znanost, ki je bila zna-
èilna za 19. in 20. stoletje, je danes nasledi-
la kritièna samorefleksija o prihodnosti zna-
nosti, èloveka in njegovega sveta. Nadaljeva-
nje dosedanje poti naše znanosti in gospo-
darstva se sooèa z narašèajoèem nezaupanjem.
Kaj torej iz tega sledi zastran odgovornosti
za jutrišnji svet?
(/


 #
Kristjanov odgovor se glasi: vzrok seda-
nje krize na teh podroèjih ni povezan s teh-
niko in z znanostjo kot takima, niti ne le s
tehnièno-znanstvenim napredkom, temveè
s èlovekom samim. Danes ne gre toliko le za
svobodo raziskovanja, ampak ravno tako za
zašèito dostojanstva, za pravice èloveške ose-
be, ki so postali ogro`eni zaradi znanstvenega
napredka brez obzirnosti do èesar koli in za
vsako ceno. Sprememba èlovekovih osnov-
nih vrednot namreè ne posega le neposred-
no v zvezo med zakonodajo in politiko, am-
pak to presega. Èe èlovekova notranja duhov-
na kultura postaja zanemarljiva, potem
(pre)ostaja samoiskanje kot prevladujoèa sila,
`al tudi na podroèju znanstvenega naèrtova-
nja. S kršèanskega vidika tako sledi, da je da-
nes enostransko vero v znanost, znaèilno za
19. in zgodnje 20. stoletje, nadomestila kri-
tièna samorefleksija o èlovekovih zmo`nostih
v njegovem svetu v prihodnosti. Znanstve-
ni napredek, tega se ne bi smelo utajiti, je `iv-
ljenje na Zemlji v številnih pogledih in na šte-
vilnih podroèjih napravil bolj èloveka vred-
nega in bolj èloveškega. Toda kristjan k temu
dodaja še sledeèe: v središèu znanstveno-teh-
niènega napredka in naèrtovanja stoji èlovek.
To velja v doloèenem oziru tudi za teologi-
jo, ki ravno èloveka obravnava tako, da ga pre-
sega in gleda nanj s Stvarnikovimi oèmi.
Èas je za to, da èlovek kot Bo`ja podoba
spet postane srce in cilj znanosti in tehnike,
da tako delo njegovega duha in njegovih rok
ne pogoltne njega in njegovega okolja. Cerkev
celo izpoveduje drzno vero, da je èlovek Bo`ja
podoba in da ima pri Bogu svojo veèno pri-
hodnost. To — tako se zdi — se je dlje èasa pre-
malo upoštevalo. Zloraba in nevarnosti niso
stvar znanosti in tehnike kot takih, ampak
preprièanja tistih, ki ne upravljajo z napred-
kom v smislu razumnega in dobrega. Pora-
ja se še dodatno vprašanje, èe je èlovek z vi-
dika napredka postal boljši, duhovno zrelejši
in predvsem odgovornejši. Toda sledi trditev:
znanstveno-tehnièni napredek naše dobe bi
moral iti z roko v roki z moralnim in duhov-
nim razvojem èloveka in njegovega obèutka
odgovornosti.
S tem se — kot drugo — posveèamo èlove-
kovi osebni odgovornosti z etièno razse`nost-
jo za danes in jutri. To pomeni, kristjan se
ne sme na kakršen koli naèin pridru`iti nas-
protnikom znanstvenega napredka, temveè
opozarjati samega sebe in naš èas na osebno
odgovornost vsakega posameznika (tudi v
znanosti), tudi v teamu ali skupnosti. Pred
etiènim redom vrednot stojimo tako na po-
droèjih znanosti kot na tleh gospodarstva, ko-
munikacije in javnega mnenja. Na danes za-
stavljeno vprašanje “Kdo odloèa o zadnji
odgovornosti in zadnjih mejah raziskovanja”
bomo odgovorili, sklicujoè se na to, da se ta
zadnja odgovornost danes nahaja pri vsakem
posameznem èloveku, pri njegovem prepri-
èanju, pri njegovem redu vrednot. Z drugimi
besedami: znanost in religija, èlovek in ob-
last, etika in religija, humanistièna in kršèan-
ska podoba sveta se ka`ejo pri tem prav tako
v novi povezanosti. Èlovekova odgovornost
za merilo in cilj znanstvenega napredka,
vprašanje po od èloveka doloèenem in uve-
ljavljenem redu vrednot — vse to je nekoè na-
peto razmerje med znanostjo in religijo spet
prepletlo na novo, in sicer v smislu komple-
mentarnosti védenja in vere, ki se v dialogu
sooèata z razliènih izhodišènih toèk. Na to
navezuje svoje uèinkovito stališèe — tu nava-
jam ponovno enega od Nobelovih nagrajen-
cev — v delu Der Teil und das Ganze (Del in
celota) münchenski profesor Werner Heisen-
berg: “Ko èlovek v zahodnem svetu vpraša,
kaj je dobro in kaj slabo, kaj je `eleti in kaj
je vredno obsojanja, naleti vedno znova na
vrednostno merilo kršèanstva. /…/ Ko bo ne-
koè magnetna sila, ki usmerja ta kompas, po-
vsem ugasnila, se bojim, da bi se lahko zgodile
zelo grozne stvari, ki presegajo koncentracij-
ska taborišèa in atomske bombe.”4 Iz tega
(/



	

opozorila sledi, da je treba znanost in tehniko
povezati in preveriti z raziskovalèevo etièno
razse`nostjo, kajti sicer obstaja mo`nost, da
bosta unièili èloveka in njegovo prihodnost.
Danes pa spada k razveseljivim stvarem,
da se ustvarja vse meje presegajoèa, neke vrste
svetovna skupnost — a global united — pred-
stavnikov znanosti, ki — zavedajoè se èlove-
kove etiène odgovornosti — opozarjajo na da-
našnjo ogro`enost èloveka sprièo genetiène
in biološke manipulacije ter sprièo kemijske-
ga, bakteriološkega in jedrskega oboro`evanja.
Kristusov zgled in sporoèilo postavljata
èloveka v polo`aj osebne odgovornosti za sa-
mega sebe, za druge in za svet sploh vedno
znova v ospredje. Kajti zapoved ljubezni do
Boga se meri po zapovedi ljubezni do bli`-
njega. To ni nikakršna teorija, temveè terja
konkretno aplikacijo v vsakdanje `ivljenje. K
temu spada tudi to, da se jemlje osebno od-
govornost povsem resno in se ne da o njej le
govori. Tudi to je namreè izpolnitev zapovedi
ljubezni do bli`njega. Etièna razse`nost se na-
haja le tam, kjer èlovek v svoji osebni odgo-
vornosti resno jemlje razlikovanje ne samo
med pravim in zmotnim, ampak tudi med
dobrim in slabim, in sicer tako zase kot za
druge. Za to potrebuje neko jasno usmeri-
tev, nek red vrednot, kot je ta, ki je zapisan
v desetih zapovedih. Tako pride do utrditve
etiènega reda vrednot — presegajoèega huma-
nistièna umovanja — v religiozni in kršèan-
ski podobi sveta. Tega se kristjan spominja
vedno, ko v novi zavezi pri Luki bere: “Kaj
namreè pomaga èloveku, èe si ves svet pri-
dobi, sebe pa pogubi ali zapravi?” — K temu
dodajam: škodo utrpi sam, prek njegovega
znanstvenega instrumentarija pa potegne va-
njo tudi druge.
Osebna odgovornost in etièni temelj vo-
dita k ugotovitvi: Danes potrebujemo pred-
nost etike pred tehniko, primat èloveka nad
stvarjo, superiornost duha nad materijo. Pri
tem gre za biti veè, in ne za imeti veè.
Takšno razmišljanje je naglasil tudi nek-
danji ustanovitelj Rimskega kluba, ki je pred
veèjim obèinstvom izjavil: “Šokantno odkrit-
je, do katerega moramo še priti, je v tem, da
èlovek z vso svojo znanostjo, s svojimi naèrti,
strukturami, sistemi in orodji ne bo spremenil
svoje usode, èe ne bo spremenil samega sebe.”
Tako se ponovno zastavlja vprašanje po re-
ligiji in njenem pomenu, ne le za osebno, am-
pak tudi za dru`beno `ivljenje. K temu naj
dodam še trditev nekega drugega avtorja, ki
sicer ni kristjan. V svojem razmišljanju o pri-
hodnosti dru`benega razvoja in o èloveku
Erich Fromm meni: “Prviè v zgodovini je fi-
zièno pre`ivetje èloveštva odvisno od radikal-
ne spremenitve èloveškega srca. To,” doda-
ja, “pa je mo`no le v primeru, èe bo v dra-
stiènih gospodarskih in dru`benih spremem-
bah posamezniku dana prilo`nost, da se sam
spremeni.”5
Danes obstaja poplava knjig, ki napove-
dujejo novo zavest, ki poroèajo o novem od-
nosu do narave in okolja, do jaza in ti-ja, do
dru`be in zdravja. Pri tem se opozarja na
skrivnostna védenja in mite, ki naj bi naše-
mu bivanju dali nek povsem nov smisel. Kri-
stus, pravijo, naj bi prišel le zato, da bi nam
pokazal, kako se èlovek lahko sam reši. To po-
meni, da naj bi dozdaj samoumevno veljavna
znanstvena ali kršèanska podoba sveta bila
zgodovinsko prese`ena ali vsaj potrebna
dopolnila. Nekateri se tako zatekajo v mitiène
religijske podobe, drugi spet išèejo izhod v
razliènih svetih naukih ali pri politiènih dok-
trinah oz. ideologijah. Številne sekte, nasta-
jajoèe v podobnem kontekstu povezovanja
znanosti in napredka, znanosti in vere, ki se
potem med seboj prepirajo, niso nikakršen
spodbuden izhod.
Èlovekova osebna odgovornost temelji v na-
petosti med védenjem in vestjo. Sporoèilo v Kri-
stusovem evangeliju: JAZ SEM GOSPOD zato
ni naslovljeno le na èloveka, na posameznika,
ampak vsebuje hkrati tudi sporoèilo o èlove-
(/


	 #
ku. Drugaèe reèeno: Razodetje, ki je namenje-
no èloveku, hoèe hkrati tudi posredovati
informacije o èloveku, o smislu in cilju nje-
govega `ivljenja.
V tem pogledu pusti Dostojevski Ivanu
Karamazovu izreèi: “Skrivnost èlovekovega
bivanja ne le`i v samem bivanju, ampak v na-
menu bivanja. Brez trdne predstave o tem,
èemu naj `ivi, èlovek ne bo hotel veè `iveti.
Raje se bo unièil, kot da bi vztrajal pri `iv-
ljenju na Zemlji, celo tedaj ne, ko bi bilo oko-
li njega kruha v obilici.”6
Povezanost védenja in vere spada bistveno
k našemu preprièanju, ko govorimo o oseb-
ni odgovornosti, o soodgovornosti èloveka,
kristjana za jutrišnji svet. Kajti kristjani se ni-
majo za loèene od sveta, ampak si solidarno
z drugimi prizadevajo za prihodnost èloveka
in sveta.
Pa pojdimo k tretjemu razmišljanju: Svet
ni le polje za tehnièno eksperimentiranje, am-
pak tudi Bo`je stvarstvo. Moderna tehnika
je posegla globoko v naravo, ki nas obdaja,
v naravni red stvari. Pripeljala naj bi, kot da-
nes pravimo, do daljnose`nih sprememb na
vseh `ivljenjskih podroèjih, celo do novega
celovitega odnosa do `ivljenja. Drugaèe re-
èeno: naš moderni svet je od svojih temeljev
dalje tehnièni svet, kajti tehnièno znanje pro-
dira na vse razse`nosti dru`benega `ivljenja,
kakor tudi globoko v dru`insko in zasebno
podroèje. Svet tehnike ima, ali bolje, je imel
za posledico novo obèutje `ivljenja. Naèel-
na izvedljivost, mo`nost manipulacije, do-
stopnost do vsega oz. èesar koli zbujajo vtis,
da temelji verskega `ivljenjskega reda, ki iz-
virajo iz evropskega-zahodnega izroèila, iz-
gubljajo na pomenu, pravzaprav da so izgubili
svojo veljavnost.
Tako je naš stehnizirani svet z vso svojo
fascinacijo deloma podlegel skušnjavi celo iz
èloveka napraviti objekt, predmet naèrtova-
nja. Èlovek bo na ta naèin samemu sebi od-
tujen. Mo`nost vsega naèrtuje prihodnost v
okviru tehniènih mo`nosti sedanjosti. Tako
oblikuje v doloèeni meri preprièanje, da je
vse sedanjost brez prihodnosti in preteklo-
sti. Toda to je osiromašenje èloveka, ob ka-
terem se v naši generaciji poraja šok, da bo
naš svet izropan in unièen, da so zrak in voda,
rastline in `ivali, okolje samo zaradi èlove-
ka in njegovega tehniènega naèrtovanja po-
stali ogro`eni. Pri tem je èlovekova ogro`e-
nost v središèu pozornosti. Številne razpra-
ve in knjige, napisane v tej smeri, so moèno
vznemirile javno mnenje. Knjige, kot recimo
Die Umwelt ist uns anvertraut (Okolje nam je
zaupano) Martina Rocksa,7 izèrpno in uèin-
kovito ka`ejo na nujni popravek enostransko
tehnièno razumljene ideje napredka. Iz za-
vesti naše skupne odgovornosti za prihodnost
(/


Tone Kralj: Sv. Franèišek pridiga v Assisiju,
visoka jedkanica, 1924
(ilustracija k Ro`icam sv. Franèiška).

	
	

je, èe smem reèi, kristjan poklican k sodelo-
vanju in razmisleku.
Odpreti mora prvo Mojzesovo knjigo, da
bi lahko skupaj z drugimi uravnaval nujni
obrat enostranskega procesa mišljenja. Zanj
ne stoji v ospredju samo ali izkljuèno strah
ali šok — strah pred slepo ulico èloveškega raz-
voja. Prebira naj Sveto pismo s Prvo Mojze-
sovo knjigo. Kršèanska podoba sveta temelji
v Bo`jem naroèilu èloveku. Tu pa ni le zapi-
sano: “Naredimo èloveka po svoji podobi, kot
svojo podobnost!” Potem, tako je reèeno, je
Bog stvarstvo predal èloveku v oskrbo z be-
sedami: “Podvrzita si Zemljo!”, to pomeni,
da svet, stvarstvo in èlovek v Bo`jem naèr-
tu spadajo skupaj. Bog je Zemljo èloveku
izroèil ne zato, da bi jo ta izkorišèal, ampak
da bi skrbel zanjo. To zanimivo stališèe za-
stopa Carl Amery v knjigi Das Ende der Vor-
sehung (Konec Previdnosti).8 Zemlja, se pra-
vi naše okolje, v obzorju vere ni nikakršen
neomejen rezervoar za izkorišèanje, ampak
del skrivnosti stvarjenja, ki se ga ne sme eno-
stavno izropati, ampak se mu mora èuditi in
mu izkazovati spoštovanje.
Kršèanska podoba èloveka vidi torej ce-
lotno vidno stvarstvo kot Bo`je delo. Tega
Boga lahko zaslutim in prepoznam `e v ne-
doumljivi velièini in modrosti naravnega reda.
Èloveku je bilo to èudovito delo zaupano,
zato pravi Psalm 8: “Kaj je èlovek, da se ga
spominjaš? /…/ Dal si mu oblast nad deli svo-
jih rok. /…/ Gospod, naš Gospod, kako èu-
dovito je tvoje ime po vsej zemlji!” S pomoèjo
takšnega videnja, s pomoèjo takšnega odnosa
bomo popravili podobo sveta, ki je našo Zem-
ljo, naše okolje pripeljala v nevarnost. V prejš-
njih èasih se je èlovek bal naravnih grozot,
naravnih katastrof. Danes bi lahko rekli, da
narava, Bo`je stvarstvo, trepeta pred èlo-
vekom, ki je postal neveren ali egoistièen. V
luèi stvarjenjskega naroèila tvorita narava in
èlovek skupnost, ki ju v njuni usodi povezuje
solidarnost. Skrb za naše okolje vsebujejo sve-
topisemske besede: “Podvrzita si Zemljo!” To
naroèilo vkljuèuje tudi mo`nost, da se naravo
preoblikuje v svet kulture, da bi se jo zašèi-
tilo in ohranilo za prihodnje rodove. Kdor
pred stvarjenjskim redom ne èuti nobenega
spoštovanja, je v skušnjavi, da bi svet, uni-
verzum uporabil le kot prostor za svoje znans-
tveno-tehnièno raziskovanje ali naèrtovanje.
Tako smo po neki drugi poti dospeli do
enakih ugotovitev, kot v prvem in drugem
delu mojih razmišljanj. Èlovek je v središèu
pozornosti, še posebej na poti v prihodnost.
Njegova podoba sveta in èloveka je odloèilna
za njegove osebne odloèitve, kar zadeva nje-
govo védenje ter z njim povezano osebno od-
govornost. Gre za èloveka, ki poseduje véde-
nje in vest. Zlorab nista krivi znanost in teh-
nika, ampak èlovek, ki se napredka ne poslu-
`uje vedno, poudarjam ne vedno v smislu do-
brega, ampak tudi slabega in zlega. Pri tem
gre, kot `e povedano, za prednost etike pred
tehniko, primat osebe nad stvarjo; gre za su-
periornost duha nad materijo.
V veri v Kristusovo blagovest sta svet in
èlovek na poti k svoji polnosti. O “kako” ne
vsebujejo Kristusovi napotki niè podrobnega.
“Saj v veri hodimo in ne v gledanju,” je menil
Pavel (2 Kor 5,7). “Celotno stvarstvo, ki ga
je Bog ustvaril zaradi èloveka, bo osvobojeno
su`enjstva minljivosti.”9 Zemeljski napredek
je gotovo razlièen od te verske ideje o Bo`-
jem kraljestvu. Ta napredek pa ima vseeno
velik pomen za Bo`je kraljestvo,10 kolikor lah-
ko prispeva k boljši usmeritvi èloveške dru`be.
Obratno je kršèanska predstava èloveka in
njegovega sveta pomoè za usmeritev k cilju
in za pravo èlovekovo odloèitev v tem svetu,
v katerem smo mi vedno na poti iz sedanjosti
v prihodnost. V prihodnost, v kateri tudi
prednik koprni po novem nebu in novi zem-
lji, ali kot je zapisano v Drugem Petrovem pi-
smu: “Mi pa po njegovi obljubi prièakujemo
nova nebesa in novo zemljo, v katerih biva pra-
viènost.” (2 Pt 3,13). To pa le`i onstran èlo-
(/


	 #
veškega znanstvenega napredovanja in nje-
gove evolucije. Za kristjana stoji zato v os-
predju stremljenje po praviènosti in miru v
našem svetu, ki postaja eno, z globalno pri-
hodnostjo. Vse bolj okrutno oro`je vse bolj
ogro`a èlovekove pravice in èlovekovo dosto-
janstvo, tako posameznika kot narodov. @e leta
1963 je Janez XXIII. menil, da je dandanes ne-
smiselno imeti za mo`no, da bi se z vojno po-
novno vzpostavilo porušeni red. Dr`avna vods-
tva so še vedno ujeta v `e prese`ene miselne
sheme, se pravi, da še verjamejo, da morajo
s pomoèjo vedno boljšega oro`ja in vojne opre-
me varovati nacionalni ali ideološki presti`.
Hkrati menijo, da si morajo zaradi nezaupanja
in strahu prizadevati za to, da bi bili s pomoèjo
boljšega oro`ja moènejši kot drugi.
Kristjani so obvezani k drugaènemu poj-
movanju, in sicer po Kristusovem zgledu.
Zato vabijo vse izraziteje k sodelovanju, in
sicer k sodelovanju med znanostjo in gospo-
darstvom, med mediji in svetovnimi religi-
jami. Kajti Bo`ja alternativa èlovekovemu na-
silju je pot, ki ka`e na Kristusov zgled. On,
Kristus, je “ubil sovraštvo na svojem lastnem
telesu.”
Èe apliciramo prvo in najveèjo Bo`jo za-
poved, zapoved ljubezni do Boga in bli`njega,
v obliki, kot jo je izrekel Kristus, na današ-
nji svet — ne teoretièno, ampak povsem kon-
kretno — potem bi se ne mogli odreèi temu,
da bi ne izrekli priznanja tem, ki so se pri va-
rovanju svojih pravic odpovedali uporabi sile,
tem, ki se, nasprotno, omejujejo na obram-
bna sredstva, katera so dana na razpolago tudi
šibkejšemu. Obstaja moè nenasilnosti, brez
sovraštva in mrtvih, ki lahko uèinkovito klju-
buje krivici.
Evropske škofovske konference in posebne
sinode se v okviru kristjanov prizadevajo, da
bi tej novi miselnosti pokazale pot. V soli-
darni povezanosti, v skupni odgovornosti za
jutrišnji svet, bi rad spomnil na Jezusove be-
sede iz govora na gori: “Po njihovih sadovih
jih boste spoznali. /…/ Takó vsako dobro drevo
rodi dobre sadove, slabo drevo pa slabe.” (Mt
7,16-17). In k temu: “Zato je vsak, ki posluša
te moje besede in jih uresnièuje, podoben
preudarnemu mo`u, ki je zidal svojo hišo na
skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje
in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hi-
šo, in vendar ni padla, ker je imela temelje
na skali. Kdor pa te moje besede posluša in
jih ne uresnièuje, je podoben nespametne-
mu mo`u, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se
je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so ve-
trovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen
padec je bil velik.”. (Mt 7, 24-27).
 231*
* Vir: Kardinal Franz Koenig. “Verantwortung
des Christen fuer eine Welt von morgen.” V:
Hans-Peter Duerr in Walther Ch. Zimmerli,
Hrsg.: Geist und Natur. Scherz Verlag, Bern,
1990, str. 302-312.
1. Alfred Gierer, Die Physik, das Leben und die Seele,
München 31986.
2. Jacques Monod, Zufall und Notwendigkeit,
München 71985, 151.
3. N. d., 169.
4. Werner Heisenberg, Der Teil und das Ganze,
München 1985, 222.
5. Erich Fromm, Haben oder Sein, Die seelischen
Grundlagen einer neuen Gesellschaft,
Stuttgart 1976.
6. Fjodor M. Dostojewskij, Die Brüder Karamasow,
Frankfurt am Main 1986.
7. Martin Rocks, Die Umwelt ist uns anvertraut,
Mainz-Weisenau 1987.
8. Carl Amery, Das Ende des Vorsehung, Die
gnadenlosen Folgen des Christentums,
Reinbeck 1974.
9. Drugi vatikanski cerkveni zbor, v: Cerkev in svet,
št. 39.
10. N. d.
(/