-   112   —
Zdej jih poznamo! 
Po 171. listu »Gracarce« prisiljeno razjasnjeiije.
Ko dopisiini „Lloydau in „Gracarcea z vsim svojim nesramnim natolcevanjem nič niso mogli opraviti zoper slovensko družtvo na Krajnskim, ktero mirno svojo pot v prid omike in povzdige domačija jezika napreduje, so se ti dopisiini kakor bramorji iz ene njive na drugo, kakor goaence iz eniga drevesa na družica spravili čez 5,]\Tovice" in jih silno grajati zaceli, de se ne pečajo le s kmetijskimi in rokodelskimi rečmi, ampak de bravcam tudi razlagajo druge reci in pripovedujejo, kaj se po svetu godi, de bi kmetje tudi od sveta kaj zvedili. Na vse to se je spodobno odgovorilo, in od tega časa so imele tudi ;,Novice" mir.
Zdaj je pa spet od ravno tiste stranke jela pohuj-šljiva sapa pihati in se po ;?Gracarci" obrača zoper kmetijsko   družbo,   ter njene postave gloda, ako
—   113   -
ravno so bile v občnim zboru, 20. novembra p. L, od cele družbe poterjene. Tudi živinozdravni-ška šola na Poljanah se ti stranki prav ne zdi, ter jo spodkopati želi. Žalostno je, in vsaciga domorodca mora z britkostjo napolniti, de možje, ki bi imeli take deželi potrebne naprave na vso moč podpirati, jim že koj v začetku razpertije nakopljujejo, in de je satan tudi tukaj začel ljuliko sejati. Naj se ti možje ne boje, de bo kmetijska družba od njih rešenja pričakovala, če v kakošne denarne zadrege pride, zakaj po njih strastnim in pohujšljivim ravnanju spoznamo, de so oni le enaki tistim bramorjem, kteri mlade korenince spomladanjskih želiš na skrivnim spodjedujejo.
Ker pa ravno ti možje žele, de naj bi ;,Novicea le od kmetijskih reči pisale, damo pri ti priliki svet na znanje, kako de se bramorji polove: Prazni piskerci se v zemljo zakopljejo, s perstjo pokrijejo in le toliko se duška pusti, de v piskerce popadajo, kader po svojih škodljivih opravilih po persti rijejo. Tudi mi si bomo prizadevali, kolikor je v naši moči, koristne domače naprave takih škodljivih žival varovati, de se jim po očitnim ravnanju taka past nastavi, v ktero se bojo ti bramorji sami sebe vjeli. Kmetovavec že precej visoko stopnjo razumljivosti doseže, če škodljive gosence, červe, ke-bre in druge marčese, ljuliko, plevel in škodljive zeljša pozna, de jih ve zatreti, — tudi naša domovina se more veseliti, de je po rLloydu" in po undanji „Gra-carci" na tanj k o svoje nasprotnike spoznala, in de zdej ve, kako de iz Ljubljane v Novomesto in iz No-viga mesta v Ljubljano pelje tisti osebujni telegraf, iz kteriga „Lloyd" in „Gracarca" dobivata večkrat svoje lažnjive in dražljive pisarije pod mnogoverstnimi čer-kami. ktere so celi deželi v sramoto.
v
Ce prav domorodec iz prave ljubezni do svoje domovine dobre s ve te na znanje daje in če tudi o či tri o pa pravično in pošteno razodeva, kar bi se morebiti popraviti imelo, mu bo vsak človek, ki vstavni čas zapopade, za to še iz serca hvaležin; — če pa ljudje, kterim so ?,vstavne pravice" očitna gnjusoba, ki nimajo ne iskrice prave ljubezni do dežele, v kteri prebivajo, v eno mero le huskajo, podpihujejo, natolcujejo in mir in pokoj kratijo, in razpartije delajo — se moramo z zaničevanjem oberniti od tacih sovražnikov domovine. Le dobro je, de jih poznamo, de zdej na tanjko vemo: kteri so draživci:                                                Ambrož.