ISSN 0040-7712 770040 771208 DECEMBER 2002 LETNIK XXXXI CENA 400 SIT y o o 1 1 Kat. št. 48 / J P za območje / / * Komplet je s IJi - oddajnika rr J J -sprejemnika ' - servomehnizrr * - para kristalov * - oddajniškega ak - multi-switch-modi - stikalnega modula proporcionalnega mo u, arojya fef. šf. 4158) mn h -mr o - - rmr~i - - mir~> BB BB mn h ono □no -aniZD- - 1 lili h -ano R19 R23 R30 R18 R29 R22 R16 C6 C5 R15 R21 R28 R17 R27 R20 dB 32 BUB 33 Bmn-«* -□iib R2e BUB 24 BICTB 31 T12 • • B C E E 0 0 sredino vsakega zarišemo lego tranzi¬ storja. Luknje vrtamo malo večje, kot je debelina vijakov, saj moramo upošteva¬ ti tudi debelino izolacije, ki jo natakne¬ mo nanje. Tranzistorji morajo biti po¬ polnoma izolirani od ohišja, zato upora¬ bimo sljudne podložke in po možnosti pasto, ki zagotavlja boljše prevajanje to¬ plote. Ko so vsi tranzistorji priviti, naj¬ prej z ommetrom preverimo, ali so res izolirani od ohišja. Nato stranici privije¬ mo v ohišje in z mehkimi žičkami vezje povežemo s tranzistorji. Usmernik Vezje se napaja s simetrično nape¬ tostjo +/-38 V. Čeprav je usmernik po konstrukciji dovolj močan, je smiselno narediti dva ločena usmernika za vsak kanal posebej. Tako se izognemo vsakr¬ šnim motnjam pri napajanju. Transfor¬ mator je lahko en sam, ki napaja oba us¬ mernika. Uporabimo lahko tudi toroid- ni transformator, ki je manjši in lažji. Čeprav ima pri vklopu močnejši sunek napetosti, ni bojazni da bi poškodoval tranzistorje. Omrežno napetost pelje¬ mo najprej prek varovalke in glavnega stikala na transformator z močjo 400 W in dva izhoda po 27 V s srednjim odce¬ pom. Srednji odcep ugotovimo tako, da merimo napetost na izhodnih sponkah. Če je napetost na oba sosednja voda 27 V, potem je to pravi odcep. Če nam voltmeter pokaže 54 V, sta to skrajna odcepa. Srednji odcep predstavlja maso celotne naprave, preostala pa peljemo prek graetzevega mostiča in dveh kera¬ mičnih kondenzatorjev na dva elektro¬ litska gladilna kondenzatorja. Elektroli¬ ta naj imata vrednost vsaj 4700 pF ali več in naj bosta predvidena za napetost min. 80 V. Ker sta že kar velika, ju na vezje montiramo v pokončni legi. Pona¬ vadi imajo takšni kondenzatorji alumi¬ nijasto ohišje in dodatne nožiče za pri¬ trjevanje na vezje. Zelo so dobrodošli v napravah, ki jih pogosto prenašamo. Seznam elementov; R 1 -1,8 K£2 R 2 - 27 K£2 R 3 -1,8 K£2 R 4 - 27 Kil R 5 - 5,6 Kfi R 6 - 5,6 K£2 R 7 - 5,6 K£2 R 8 - 56 K£2 R 9 - 22 £2 R 10 - 18 K£2 Ril - 1,5 K£2 R 12 - 1,5 K£2 R 13 - 100 £2 R 14 - 5,6 £2 R 15 - 560 £2 R 16 - 560 £2 R 17 - 120 £2 R 18 - 5E6 £2 R 19 - 120 £2 R 20 - 30 £2 R 21 - 560 £2 R 22 - 560 £2 R 23 - 30 £2 R 24 - 0,22 £2/5 W R 25 - 0,22 £2/ 5 W R 26 - 0,22 Q / 5 W R 27 - 30 £2 R 28 - 560 £2 R 29 - 560 £2 ojačevalnik: IC 1 - TL 081 (TL 071) V 1 - 3,15 A hitra -38V + ZV masa +38V Tehnične lastnosti: Sinusna moč: 120 W. Glasbena moč: 150 W. Impulzna moč: 180 W. Upornost zvočnika: 4 £2. Napetost napajanja; +/- 38 V. Poraba toka: 2,9 A max. Mirovni tok: 10-20 mA - na izhodu tranzistorjev. Harmonijsko popačenje: 0,01 % (1/2 moči.) Intermodularno popačenje: 0,01 %. Nelinearno popačenje: 0,5 dB (20 Hz-20 KHz). Frekvenčni obseg: 10Hz-70KHz. Odnos signal : šum: 95 dB. Vhodna napetost: 1,4 V (5dB). Vhodna upornost: 27 KW. Faktor dušenja: 90. Preizkus Prispajkamo vse žice za napajanje in vezje povežemo z vhodnimi in izhodni¬ mi pušami. Zvočnikov in vhodnega sig¬ nala še ne priključimo. Vklopimo ojače¬ valnik in z roko nekaj časa preverjamo, koliko se tranzistorji segrevajo v miru¬ jočem stanju. Če še po nekaj minutah ostanejo mlačni, je ojačevalnik prime¬ ren za priklop zvočnikov. Če pa se pre¬ več segrevajo, pomeni, da je mirovni tok v vezju previsok. Ta tok določata TTK,r 4 december 2002 29 ELEKTRONIKA Seznam elementov za usmernik: C 1 - 100 nF C 2 - 100 nF C 3 - 4700 gF / 80 V C 4 - 4700 pF / 80 V D 1 - 1N5401 D 2 - 1N5401 D 3 - 1N5401 D 4 - 1N5401 Tr. - 2 x 27 V / 200 VA (400 VA - stereo) V 1 - 1,25 A hitra -27V - 27V Specializirana trgovina za elektroniko in radioamaterstvo VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02/420 34 44 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08. 00 do 18. 00 , sobota: od 08. 00 do 13. 00 . +38V -38V upora R 15 in R 16, ki jima počasi dvi¬ gujemo vrednost, dokler tranzistorji ne ostanejo hladni nekaj minut. Priključimo zvočnike in preverimo delovanje. V zvočnikih se bo zaslišal zna¬ čilen šum, ki je sicer majhen, vendar nam signalizira, da je vezje v redu. Ne sme se slišati drugih zvokov, ki bi bili znamenje, da se v vezju pojavljajo motnje. Transfor¬ mator je običajno treba čim bolj odmak¬ niti od ojačevalnih vezij ali ga zapreti s kovinsko pregrado, ki jo dobro ozemlji¬ mo. Pregrada je ponavadi iz luknjaste plo¬ čevine, da se transformator še vedno lah¬ ko hladi. Da bi motnje »pobegnile« skozi te odprtine ni bojazni, saj taka pregrada deluje kot faradayeva kletka. Če je do tega koraka vse v redu, lah¬ ko priključimo vhodni signal in v zvoč¬ nikih se bo zaslišala glasba. Prvih nekaj ur delovanja pri različnih jakostih pre¬ verjajmo segrevanje tranzistorjev, ven¬ dar ne pričakujmo, da bodo ostali hlad¬ ni. Pri polni moči se segrejejo tudi do 60 °C in več. Predpogoj za dobro delovanje in nizko popačenje zvoka je seveda kako¬ vosten in dovolj močan vhodni signal. Če je ta prešibak, bo ojačevalnik zvok popačil že malo nad polovično močjo. Seveda pa tudi vhodni signal ne sme biti popačen. 30 december 2002 T IKI 4 Jaslice iz naravnih gradiv MATEJ PAVLIČ Po izdelavi jaslic iz papirja, vezane plošče, masivnega lesa, stekla, kamenč¬ kov in umetnih mas, ki smo jih v zad¬ njih letih opisali v reviji Tim, se letos vračamo »nazaj k naravi«, k naravnim gradivom - vejam in lubju (slika 1). skega stana; približno takšne lahko da¬ nes vidite na Pokljuki ali na Fužinskih planinah. Navadno je razdeljen na zapr¬ ti del, ki ponuja najnujnejše zatočišče pastirju, in odprti, vendar pokriti in z leso ograjeni del, kamor se v slabem dolga 16 cm in desna 29 cm -, postavi¬ te pokončni opornik v desnem delu, ki je edini brez para. Ne pozabite na »pre¬ klado« nad odprtino vrat v levem delu hlevčka, ki naj bo prbližno 9 cm nad tlemi. Dolžine posameznih vej, ki jih lahko pustite okrogle, ali pa jih razcepite, sproti prilagajajte razdalji med oporni¬ ki (sliki 6 in 7). V levi steni lahko nare¬ dite tudi okensko odprtino. Da bi bili vsi stiki čim bolj trdni, jih zalijte z lepi¬ lom iz pištole za vroče lepljenje. Čeprav Skica hlevčka v merilu 1:10; vse mere so v centimetrih. CM (D Veje, iz katerih boste zgradili hlevček, so lahko gladke in ravne, ali pa bolj »ro¬ govilaste« - pač odvisno od okusa in se¬ veda tega, kateri grm v bližini vašega doma boste oklestili. Velikost hlevčka lahko poljubno spremenite in tako pri¬ lagodite figuram, ki jih imate morda že od prej. Za razžagovanje vej na ustrezno dol¬ žino uporabite žago s finimi zobci, npr. lisičji rep, gre tudi z rezljačo in električ¬ no vbodno žago, kot zelo primeren pri¬ pomoček pa se izkaže električna mode¬ larska vbodna žaga, npr. Minicraft MB 552 (slika 2 in opis v okvirju na str. 32). Za cepljenje vej (seveda ob precejšnji meri pazljivosti!) uporabite kar oster modelarski nož. Pri povezovanju vej med seboj si je mogoče pomagati na več načinov: s tankimi, 30-35 mm dol¬ gimi lesnimi vijaki, s 25 mm dolgimi žebljički, s tanko jekleno (vrtnarsko) ži¬ co, z rafijo ali s čim tanjšo vrvico iz ko¬ noplje. Pred privijanjem vijakov in zabi¬ janjem žebljev skozi veje vedno izvrtaj¬ te luknjico, da se izognete pokanju lesa. Pri tem si pomagajte z majhnimi svedri (0,8-1,2 mm), ki jih vpnete v običajni ali modelarski električni vrtalnik. In še nekaj: običajno belo polivinilacetatno lepilo za les tokrat ne pride v poštev, zato pa se toliko bolje obnese lepilna pištola za vroče lepljenje, ki jo je mogo¬ če za povsem sprejemljivo ceno dobiti v skoraj vseh tehničnih trgovinah in tr¬ govskih centrih. Paziti je treba le na premer lepilnih vložkov (najpogosteje 11 mm), saj se njihova cena od proizva¬ jalca do proizvajalca močno razlikuje. Hlevček je narejen po vzoru pastir- vremenu zatečejo živali. Da bi bil vaš hlevček čim bolj trden, ga sestavite na okrog 40 x 55 cm velikem kosu 4 ali 5 mm debele vezane plošče ali lesonita. Nanj najprej s svinčnikom narišite pri¬ bližen tloris (risba 3), nato pa izvrtajte devet 3-milimetrskih luknjic, skozi ka¬ tere boste s spodnje strani privili prav toliko glavnih opornikov, ki bodo nosili streho in stene hlevčka (sliki 4 in 5). Levi par opornikov je visok 12, srednji 15 in desni 10 cm. Prek njih privijte tri vodoravne nosilce strehe, ki so dolgi okrog 24 cm. Šele ko bodo na svojem mestu tudi poševni nosilci - leva sta TTE.1 4 december 2002 31 to lepilo po ohladitvi in osušitvi posta¬ ne prozorno, ga je vseeno mogoče opa¬ ziti, zato ga vedno nanašajte le na notra¬ nji strani (sliki 8 in 9), ki ni vidna. Poleg tega ne skoparite preveč, saj se to lepilo s premajhne površine rado odlušči. In še eno opozorilo: ker postane lepilo te¬ koče šele pri temperaturi okrog 200 °C, se lahko že pri najmanjši nerodnosti z njim precej neprijetno opečemo. Zato je vedno treba nekoliko počakati in še¬ le nato nadaljevati z delom v bližini pravkar zalepljenega mesta. Ko ste z izdelavo levega dela (slika 10) gotovi, je na vrsti zapiranje zadnje stene. Veje razcepite z ostrim nožem (slika 11), narežite na ustrezno dolžino in drugo nad drugo z največ 20 mm dol¬ gimi žebljički pribijte na opornike (sli- ZA SPRETNE ROKE ka 12). Zgoraj jih poševno odžagajte oziroma odrežite, da ne bodo štrlele čez rob (slika 13). Vrata v levem delu hlevčka naredite šele potem, ko ste že postavili sprednjo steno do vrha. Pravokotno na nekaj raz¬ cepljenih in eno okroglo vejico na kon¬ cu prilepite dva tanjša koščka. Ko se zlepek ohladi in posuši, ga odžagajte na velikost, ki je nekoliko manjša od odpr¬ tine v steni. V okroglo vejo vrat zgoraj in spodaj izvrtajte luknjico, v preklado Vbodna žaga Minicraft MB 552 Pri izdelavi jaslic si lahko pomagate z majhno električno vbodno žago Mini¬ craft MB 552, ki je namenjena žaganju in izrezovanju nepravilnih oblik. V pri¬ ročnem plastičnem ohišju je 100-vatni elektromotor, na čigar osi je nameščen ekscenter, ki omogoča od 0 do največ 4000 gibov kovinskega trna gor in dol, pri čemer je vsak gib vanj vpete žagice dolg 9 mm. S tem orodjem je moč žagati trše vrste lesa do debeline 10 mm, meh¬ kejši les do debeline 20 mm, umetne mase do debeline 5 mm in neželezne kovine (baker, medenina, aluminij) do debeline 3 mm. K večji uporabnosti opi¬ sanega pripomočka prispeva tudi mož¬ nost nastavitve drsne ploskve in s tem nagiba žaganja pod poljubnim kotom od 45 do 90°. Vbodna žaga tehta 520g; na usmernik jo priključite prek 1,8 m dolge električne vrvice. Ob nakupu sta orodju že priložena dva lista za žaga¬ nje, vendar je mogoče dokupiti še dva kompleta: v prvem z oznako MB 1750 so štirje listi za žaganje lesa in umetnih mas, v drugem z oznako MB 1751 pa trije listi za žaganje neželeznih kovin. Vbodna žaga MB 552 stane 9.581 SIT (z DDV). Kupiti jo je mogoče na oddelkih z električnim orodjem v vseh večjih bla¬ govnicah in v nekaterih modelarskih tr¬ govinah. Skupaj z vrtalnikom MB 150 je naprodaj tudi v modelarski garnituri z oznako MB 7810, kije bila podrobne¬ je opisana v letošnji oktobrski številki Tima (str. 30). Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah Novi prodajni programi v letu 2002 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black & Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft, □ cenik programa Rotozip. Ime in priimek:_____ Naslov:. Poštna številka in kraj: l BIACK& DECKER G2I MINICRAFT _ G MS,M proizvodnja in marketing d. o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si december 2002 TEE£ 4 32 MODELARSTVO Model tovorne ladje (2. del) pa s spodnje strani do polovice zabijte 30 mm dolg žebljiček in mu s kleščami odščipnite glavo (slika 14). Drugi žeb¬ ljiček potisnite skozi luknjico v podlagi. Tako ste dobili dva tečaja, ki omogočata odpiranje in zapiranje vrat (slika 15). Na koncu hlevček prekrijte s 25 cm dolgimi kosi lubja (ali tankega žamanja), ki jih prilepite na poševne nosilce (slika 16). Po možnosti naj se nekoliko prekri¬ vajo - kot pri pravi strehi (slika 17). Pred postavljanjem figur na tla hlevčka in okrog njega položite mah (slika 18), ki ga lahko potresete z dro¬ birjem suhe trave in žaganja, v kot pa natlačite nekaj slame ali koščkov rafije. MATEJ PAVLIČ V prejšnjem nadaljevanju smo opisa¬ li izdelavo trupa modela tovorne ladje, tokrat pa sta na vrsti barvanje ter izdela¬ va preostalih delov in opreme na krovu. Še pred barvanjem je treba v zarezi na zadnjem delu trupa zalepiti obe kr¬ mili (33). Ker sta razmeroma veliki in zato bolj izpostavljeni, ju je treba nare¬ diti iz tanke bakrene pločevine. Izreže¬ te ju lahko s škarjami za pločevino, ob¬ stajajo pa tudi žagice za kovino, ki se vpnejo v modelarsko rezljačo. V tem primeru lahko obe krmili izžagate naenkrat; tako bosta zares popolnoma enaki (slika 19). Ladijski vijak (34 b) je najbolje kupiti v modelarski trgovini (npr. 3-listni Graupnerjev ladijski vijak s premerom 30 mm, kat. št. 2308.30). Potrebujete tudi čim daljši vijak z navo¬ jem, ki ustreza notranjemu navoju ladij¬ skega vijaka (slika 20). Odžagajte mu glavo, nato pa poiščite približno 50 mm dolgo plastično ali kovinsko cevčico z zunanjim premerom največ 5 mm, v ka¬ tero je mogoče potisniti odžagani vijak. S tem ste dobili os ladijskega vijaka (34 a), ki jo nekaj milimetrov potisnete v trup in prilepite na poševni del gredlja (slika 21). Morebitne špranje ob krmi¬ lih in osi zakitajte. Trup, ki mora biti popolnoma gla¬ dek, obrnite z zgornjo stranjo navzdol in položite na mizo tako, da bo podalj¬ šek gredlja na kljunu molel čez rob. Me¬ hak svinčnik podložite s tanjšo leseno kladico ter z njim okrog in okrog trupa narišite črto, ki mora ves čas potekati 20 mm pod zgornjim robom ograje kro¬ va. Površina nad črto bo zelena, pod njo pa črna. Kdor želi, se seveda lahko odlo¬ či tudi za kakšno drugačno barvno kombinacijo. Glede na to, da model ni namenjen plavanju po vodi, ampak bo vedno na suhem, lahko za barvanje uporabite barve na kateri koli osnovi, nenazadnje tudi takšne v pršilkah. Najlažje dostopne in tudi sicer najbolj primerne pa so vsekakor akrilne barve, ki se hitro sušijo, nimajo neprijetnega vonja, lahko jih redčimo z vodo, z njo pa na koncu operemo tudi čopič (in pr¬ ste). Izdelek na slikah je pobarvan z aquacol emajlom, ki ga izdeluje Color iz Medvod. Na voljo je v več različnih bar¬ vah, prodajajo pa ga tudi v majhni em¬ balaži (200 ml), ki je kot nalašč za mo¬ delarske potrebe. Barva je razmeroma gosta, zato jo je priporočljivo med na¬ našanjem nekoliko redčiti z vodo. Če¬ prav se lepo razliva po površini, jo je treba nanesti vsaj dvakrat (slika 22), vmes pa počakati nekaj ur, da se barva zares popolnoma posuši. Zgornji in spodnji del trupa sta loče¬ na z ozko belo črto, ki obenem prekriva stik zelene in črne barve. Komaj 4 mm široko črto je s še tako finim čopičem in mirno roko zelo težko narisati tako, da bi bila zares okrog in okrog popol¬ noma enako široka in ravna. Zato si po¬ magajte s preprostim trikom, ki se ga poslužujejo tudi letalski in raketni ma- ketarji. Potrebujete ozek trak papirja, na katerem je bila prej prilepljena večja nalepka ali samolepilna tapeta. Z glad¬ ko stranjo navzgor ga položite na mizo TTE1 4 december 2002 33 34 december 2002 TEKIi 4 in nanj nalepite približno 70 cm dolg kos lepilnega traku Scotch, ki je motno bele barve. Na ta trak nato nanesite dve plasti belega akrilnega emajla (slika 23). Ko se posuši, iz pobarvanega lepil¬ nega traku s pomočjo daljšega ravnila in ostrega modelarskega noža po vsej dolžini izrežite dva 4 mm široka trako¬ va (slika 24) ter ju natančno nalepite na oba boka ladijskega modela (slika 25). Pri tem bodite zelo previdni, da s pre¬ močnim pritiskanjem ali drgnjenjem ne bi poškodovali barve. (Na popolno¬ ma enak način poteka tudi izdelava oken na kajutah, le da so ta črne barve.) Sedaj je na vrsti izdelava opreme na krovu. Najprej se lotite pokrovov tovor¬ nega prostora in strojnice, obeh kajut in poveljniškega mostiča. Spodnje dele izžagajte iz vezane plošče in smrekovih letev, kot je navedeno v kosovnici. Ne¬ koliko zaokroženo obliko kajut (20 a) je najlaže doseči z brušenjem oziroma kar z uporabo malega modelarskega elek¬ tričnega brusilnika, kakršen je npr. sta¬ bilni brusilnik Minicraft MB 840 (slika 26), ki smo ga podrobneje opisali v lan¬ ski decembrski številki revije Tim (str. 32). Streho tovornega prostora, strojni¬ ce in obeh kajut izrežite iz 1 mm de¬ belega ravnega kosa bukovega furnirja s čim bolj enakomernimi letnicami. Vzdolž daljših stranic s svinčnikom na¬ rišite simetralo ter nato desno in levo od nje proti robovom vsake tri milime¬ tre z jekleno konico ali v držalo vpetim žebljem ob ravnilu naredite plitve zare¬ ze, ki ponazarjajo deske. Ko ste s tem gotovi, narejene dele narahlo zgladite z zelo finim brusilnim papirjem in pre¬ barvajte z vodnim lužilom ali s kakim drugim zaščitnim sredstvom za les sred¬ nje rjave barve, da bodo postale zareze bolj opazne (slika 27). Na enak način obdelajte tudi zgornji del poveljniškega mostiča (21 b), ki ni iz 1 mm debelega bukovega furnirja, kot je pomotoma za¬ pisano v kosovnici, ampak iz 3-4 mm debele vezane plošče. Posamezne dele pokrovov in kajut na koncu zlepite (sli¬ ka 28), pri čemer si pomagajte s tlori¬ som in stranskim risom modela v meri¬ lu 1 : 1, ki je bil objavljen v prilogi prejš¬ njega Tima. Dimnik (19) lahko naredite na več načinov - s skobljanjem in postopnim brušenjem smrekove letve ali s struže¬ njem -, najhitreje pa boste gotovi, če poiščete kar dovolj dolgo cevko z ustrez¬ nim premerom. Na takšnih iz več zlep¬ ljenih plasti papirja so navite različne fo¬ lije za gospodinjstvo, uporaben je tudi kos bakrene cevke ali kak del plastične embalaže. Ko ga boste pobarvali s črno barvo, tako ali tako ne bo več mogoče vedeti, kakšno gradivo se skriva pod njo. Jambora (31 a) sta narejena iz okro¬ gle bukove letvice s premerom 4 mm. Z modelarskim skobeljnikom in brusil¬ nim papirjem ju na eni strani nekoliko stanjšajte (slika 29). Enako velja za po- ševnika (31 c), ki sta iz milimeter tanjše letvice. Z modelarskim vrtalnikom paz¬ ljivo naredite luknjice (slika 30), v kate¬ re boste s sekundnim lepilom prilepili ušesca (30), ki jih z majhnimi koničasti¬ mi kleščami ukrivite iz slab milimeter debele žice (slika 31). Jambor in pošev- nik sestavite tako, kot kaže slika 32. Za prihodnjič nam je tako ostala le še kompletna izdelava poveljniškega mostiča in nekaterih drobnarij (sidro, privezi) - ter seveda sklepno sestavlja¬ nje modela. TIKIi 4 december 2002 35 ZA SPRETNE ROKE Decembrsko okrasje ALENKA PAVKO - ČUDEN Kot bi mignil je spet tu zima in z njo veseli december. Čas je za obračun z izte¬ kajočim se letom, za spopad z novim, predvsem pa za za prednovoletna priča¬ kovanja. December je poln sladkarij, drobnih pozornosti, lučk in okrasja, ki se bohoti v vedno prekratkem času adventa. Adventni venčki so starodavna tra¬ dicija, a so vseeno lahko moderni in iz¬ delani iz sodobnih materialov. Letošnji viseč okrasni venček, ki ga predlagamo, je mešanica umetnih in naravnih materialov. Zanj potrebujete: stiroporni venec, kokosovo predivo zelene barve, belo le¬ pilo za les, okrasno žico ali trak, škarje ter adventno okrasje (slika 1). Slika 1. Potrebščine za izdelavo advent¬ nega venčka Stiroporni venec lahko pred nano¬ som prediva obarvate zeleno, da beli stiroporni temelj ne preseva skozi vlak¬ na prediva. Če predivo nanesete dovolj gosto, barvanje ni potrebno. Venec premažite z lepilom za les, ki ne topi stiropora. Nanj po kosmih na- Slika 2. Predivo na vencu utrdite s kovin¬ sko žico ali trakom. nesite kokosovo predivo tako, da je sti- roporna osnova popolnoma prekrita. Predivo na vencu utrdite s kovinsko ži¬ co ali okrasnim trakom (slika 2). Štrleča vlakna postrizite s škarjami. Okrasni venček polepšajte z okras¬ jem. Lahko pobrskate med zalogo bo¬ žičnih okraskov, lahko pa se lotite izde¬ lave okraskov iz kovinske žice in stekle¬ nih korald. Zanje potrebujete razno¬ vrstne steklene koralde raznih velikosti in barv ter kovinsko žico debeline prib¬ ližno 0,4 mm. Pred izdelavo okraska si izdelajte lasten načrt, lahko pa uporabi¬ te ta dva na slikah 3 in 5. Slika 3 • Načrt za izdelavo zvezdastega okraska iz žice in steklenih korald Okrasek začnite izdelovati na koni¬ ci prvega sestavnega dela: na žico na- berite koralde, jih upognite v lok ter konca žice združite, prekrižajte in za¬ sukajte zanko, da se utrdi položaj ko¬ rald. Skozi obe žici napeljite skupno zanko. Nato na vsak krak žice sime¬ trično nanizajte koralde, združite kra¬ ka žice ter ju povežite z napeljavo žice skozi že nanizane koralde. Naslednji krak izdelajte z zaporednim nizanjem korald (slika 4). Slika 4. Potek izdelave okraska iz kovin¬ ske žice in korald Slika 5. Načrt za izdelavo metulja iz žice in steklenih korald Izdelke lahko okrasite tudi s prepre- danjem kovinskih niti (slika 6). Slika 6. Dodajanje kovinskih niti na ok¬ vir okraska iz žice in steklenih korald Slika 7. Okrasni venček december 2002 CTCKT 4 36 ZA SPRETNE ROKE Okraske razporedite po venčku ter pritrdite z lepljenjem ali zatikanjem za¬ krivljenih bucik. Dodajte tudi trak z zanko, da boste venček lahko obesili na vrata (slika 7). Če vam bleščeče okrasje ni všeč, le¬ sene ali papirne oblike polepšajte s ser- vietno tehniko. Potrebujete okraske ad¬ ventnih oblik iz lesene plošče ali debe¬ lejše lepenke, trislojne papirnate prtič¬ ke z ustreznimi motivi, akrilni lak na vodni osnovi, škarje, čopič in okrasni trak ali vrvico (slika 8). Slika 8. Potrebščine za izdelavo okra¬ skov s pomočjo servietne tehnike Slika 10. Zadelava roba lesenega okra¬ ska Na mestu, kjer je luknjica v lesenem (kartonskem) okrasku, preluknjajte pa¬ pirnato plast, napeljite vrvico in jo za¬ vozlajte (slika 11). Če okraski niso preluknjani, jih pre¬ luknjajte s svedrom ali šilom. Iz papir¬ nega prtička izrežite pravokotnik us¬ trezne velikosti, ga položite na leseni ali kartonski okrasek ter prelakirajte z la¬ kom. Lakirati začnite na sredini, tako da kapljico laka kanete na prtiček in ga s tem prilepite na leseni temelj. Lakirajte od sredine proti robovom (slika 9). Ko se lak skoraj posuši, obrežite prtiček približno 1,5 mm ob robu okraska. S čo¬ pičem prek okraska zapognite odvečni rob in ga prilepite z lakom (slika 10). Ko se nanešena plast papirja na okra¬ sku popolnoma posuši, prekrijte s ko¬ som papirnatega prtička ter prelakiraj¬ te in obrežite še drugo stran okraska. Slika 9. Izdelava okraska s pomočjo ser¬ vietne tehnike Slika 11. Napeljava vrvice za obešanje Če vam gredo na živce lepljivi prsti, izdelajte »suhe« okraske. Zanje potre¬ bujete stiroporne kroglice ter alumini¬ jasto folijo (slika 12). Slika 12. Izdelava svetlečih kroglic Alufolijo natrgajte na primerno veli¬ ke kose, z njimi ovijte kroglice (slika 12) in jih posvaljkajte v dlaneh. Kroglice lah¬ ko na adventni venček, darila ali smreko¬ ve vejice prilepite s pomočjo lepilne pi¬ štole, ali pa vanje zataknete v zanko upognjeno buciko, pomočeno v kanec lepila. Ko se to posuši, v zanko napeljite okrasni trak, ga zavežite v pentljo in jo utrdite z dodatnim vozlom (slika 13). Slika 13- »Ekspresno« izdelane srebrne okrasne kroglice Malce drugačen namizi okras je no¬ voletna košarica. Kupite jo v trgovinah s hobijskim materialom. Potrebujete še kokosovo predivo zelene barve (upora¬ bite ostanek od adventnega venčka) ter novoletne figurice ali okraske (slika 14). Slika 14. Potrebščine za novoletno koša¬ rico Slika 15. Namizno okrasje - novoletna košarica. Košarico na dnu premažite z lepi¬ lom za les, napolnite s kokosovim pre¬ divom in na površini razporedite figuri¬ ce. Pritrdite jih s pomočjo lepilne pišto¬ le (slika 15). Trik 4 december 2002 37 ZA SPRETNE ROKE Dve ideji za silvestrski večer JERNEJ BOHM Ulivanje figuric Marsikdo bo zadnji dan leta preživel kar doma. To pomeni, da bo moral sam poskrbeti za zabavo na silvestrski večer. Nobena skrivnost ni, da bo srečanje z novim letom prijetnejše, če se nanj do¬ bro pripravimo. Možnosti je kar veliko, a kaj, ko dobro znane družabne igre po¬ stanejo prej ali slej dolgočasne, tako da utegne noviteta pritegniti tudi vsega va¬ jene. Seveda je tudi naš predlog, uliva¬ nje svinčenih figuric, precej star običaj, toda nanj smo kar nekako pozabili. Potrebni pripomočki so silno pre¬ prosti: običajni kuhinjski lonec s pro¬ stornino od 0,5 do 1 1, kuhinjska rokavi¬ ca, s katero bomo prijemali za vroči ro¬ čaj posode, jušni krožnik, v katerega bomo za prst visoko nalili hladne vode, in seveda nekaj svinca. Zadostuje že kos odvržene svinčene cevi, če pa te nika¬ kor ne najdemo med domačo staro šaro, potem bomo primeren kos nabavili v tr¬ govini z gradbenim materialom. In seve¬ da, potreben je štedilnik (električni, plinski ali tak na drva) za taljenje sive kovine. Mimogrede, čisti svinec ima ta¬ lišče pri temperaturi + 327 °C. Svinec bomo položili v pripravljeno posodo, to pa postavili na razgreto ploš¬ čo štedilnika. Kar hitro se bo vsebina lonca začela spreminjati v tekoče stanje. Če bomo uporabili star odpadni mate¬ rial, bo na površini taline plavala žlin¬ dra, ki pa našega namena ne bo kaj dosti motila, le nekaj več smradu se utegne razširiti v prostor, zato je umestno, da tak kos svinca še pred Silvestrom več¬ krat pretopimo in pri tem izločimo pla¬ vajočo nesnago, recimo z odsluženo le¬ seno kuhalnico. Kovina, s katero name¬ ravamo popestriti noč, slovi kot ekološ¬ ko problematična snov. Toda tistih ne¬ kaj minut, ki jih bomo porabili za talje¬ nje, ne bo bogve kako škodljivih za zdravje. Popolnoma samoumevno je, da bomo sobo (pre)zračili. In sedaj k stvari! Druščino obvesti¬ mo, za kakšno zabavo gre. Ko bo najbolj neučakani previdno zvrnil vročo vsebi¬ no ponvice v cvrčečo vodo, naj si druž¬ ba vzame čas in pozorno razišče vsebi¬ no, ki se bo izoblikovala pod vodo. Brez skrbi lahko figurice primemo z roko, saj se svinec v vodi zelo hitro strdi in ohla¬ di. Prav zaradi burnega hlajenja se kovi¬ na oblikuje v številne nepravilne, a zani¬ mive kapljaste oblike. Med njimi iščemo znane oblike, z duhovitimi komentarji pa starodavno zabavo naredimo še za¬ bavnejšo. No, saj veste, s čim ljudske pripovedke povezujejo razne živali, rastline in vsakdanje predmete. Če se komu prikaže npr. štorklja, brž napovej¬ mo veseli dogodek v letu, ki ga pričaku¬ jemo. Najzanimivejše figurice si bodo novopečeni livarji najbrž shranili, vsi drugi ulitki pa naj spet romajo nad ogenj oziroma v naslednji oblikovalni krog. Lučke v snegu Ta hip si še nihče ne upa napovedati, koliko bomo imeli snega na Silvestrovo. Višje ko bomo praznovali, večja je ver¬ jetnost za pravo zimo. Skoraj je že obi¬ čaj, da kmalu po polnoči izstrelimo ne¬ kaj živobarvnih raket. Zaradi varnosti mora biti izstrelišče primerno oddalje¬ no od hiše. Do tja speljemo gaz, ki jo os¬ vetlimo s svečami. Najprimernejše za ta namen so majhne svečke v nizkem ko¬ vinskem lončku. Običajno gorijo dve uri, ravno prav, da jih v danem trenutku v miru prižgemo. Polagamo jih nepo¬ sredno v sneg ob sami gazi v medseboj¬ ni razdalji približno dveh metrov. To¬ plota bo poskrbela, da se svečka še do¬ datno pogrezne v sneg in tako zavaruje plamen pred nagajivim vetrom. Svetlo¬ ba trepetajočih plamenov, ki se poseb¬ no v pršiču razlije na zasneženi površini v širokih krogih, bo pravljičnost najdalj¬ še noči zanesljivo pričarala za neprimer¬ no več časa kot drage pirotehnične igračke. Če bo sneg tudi v nižini, potem si z lučkami v snegu zadnjo uro starega leta in še kakšno v novem lahko popestrimo tudi okolico domače hiše ali, čeprav se sliši nekoliko staromodno, vhod v več¬ stanovanjsko stolpnico. SPOŠTOVANI BRALKE IN BRALCI! Vsi, ki se po svojih močeh trudimo s pripravljanjem revije TIM, Vam želimo vesel bo¬ žič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2003. Kot ste opazili, je tej številki revije TIM priložen novi barvni katalog knjig, priročnikov, enciklopedij in pojmovnikov Tehniške založbe Slovenije. Božični in novoletni praz¬ niki so skoraj tu, zato upamo, da ste ga natančno pregledali in v njem našli kaj zani¬ mivega zase ali za svoje sorodnike in prijatelje, saj je dobra knjiga za vsakogar lepo darilo. TRADICIONALNI 30-ODSTOTNI NOVOLETNI POPUST IN POSEBNI 50-ODSTOT- Nl POPUST ZA VSE TISTE KNJIGE, KI SO V KATALOGU OZNAČENE Z ZVEZDICO O, lahko izkoristite le do 31. decembra 2002. Do popusta so upravičeni tisti redni naročniki revij TIM ali Življenje in tehnika, ki imajo poravnano naročnino. Ugodnosti se ne seštevajo! Kupnino lahko poravnate v več mesečnih obrokih, katerih število je odvisno od višine zneska. Tudi celoletna naročnina na revijo TIM je lahko zelo dobrodošlo darilo. Sporočite nam točen naslov obdarjenca, na katerega naj pošiljamo revijo, in naslov, na katere¬ ga naj pošljemo položnico za plačilo naročnine. Stalni naročniki prejemajo revijo po pošti; stroške pošiljanja krije založba. Poleg tega imajo pri nakupu knjig, priročni¬ kov, enciklopedij in pojmovnikov Tehniške založbe Slovenije vse leto 20 % popusta. Naročila pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, sprejemamo pa jih tudi po telefonu 01 /479-02-24, faksu 01/479-02-30, elektronski pošti narocila@TZS.si ali prek internetne knjigarne http://www.TZS.si. Rešitev križanke prepišite na dopis¬ nico (lahko jo tudi prefotokopirate) in najkasneje do 21. decembra pošlji¬ te na naslov: Tehniška založba Slove¬ nije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pri¬ pisom »TIMOVA NAGRADNA KRIŽAN¬ KA«). Deset reševalcev bo prejelo lepe prak¬ tične nagrade naših sponzorjev: 1. nagrada: potniški vagon ROCO (1 : 87), 2. nagrada: plastični komplet STAR WARS, 3. nagrada: plastični komplet RENAULT R-8 GOR- DINI, 4. nagrada: maketa hišice FALLER (HO), 5. nagrada: 21-delni komplet svedrov in nastavkov za vijačenje (BBW), 6. nagrada: 8-delni komplet vbodnih žagic (B & D), 7. -9. nagrada: lesena sestavljanka WAI.ACHIA, 10. nagrada: komplet plastičnih figur REVELI. (1 : 72). 38 december 2002 TIKJ 4 VELIKA NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA ZENSKA Z OMRAČ. UMOM SPANJE SLOVAN¬ SKA PIJAČA UBOZICA ŽLEB V DOGI POKRAJINA V IRANU 0 HLOD PEROCI PREGOVOR ILOVICA RIMSKI HIŠNI BOG S OPERETA OKREPI¬ TEV Z JEKLOM MERILO AVSTRAL. MEDVEDEK DOMAČA ŽIVAL DELI LETALA PEVSKI ZBOR PREDLOG JAPON¬ SKO ŽGANJE ŠIBA PEVKA PRODNIK POJAV NA MORJU OBLIKA Ž. IMENA OTILIJA LETOVIŠČE PRI KOPRU SKALA V MORJU SLAV. SPREVOD SLOV. PISATELJ JANI NATRIJ OSTALINA PEČENE SLAŠČICE BOTRA PTICA UJEDA ALFRED NOBEL LISAST KONJ RDEČI KRIŽ IME RUBIN STEINA SPREJEM¬ NICA ŠPORT. REKVIZIT PLAHTA 3. IN 5. SAMOGL. SLAVN. PESEM SLOV. AVTORSKA AGENCIJA VODNIK KAMEL SIGNALI RANAR SAD TRTE 100 m 2 OKROGL. TVORBA IZ ŠKOLJK PRAZGOD. KRAJ NA GORENJ. FRANC. PESNICA ITAL. GRAFIK 0 PONEDELJEK (OKR.) LJUDOŽEREC 1. ČRKA ABECEDE VZPETJE ANTON AŠKERC VRSTA PIJAČE JUNAK HOOD FILOZOF IMMANUEL OS. ZAIMEK CILJ STRELCEV KMEČKO ORODJE ZLATNIK IGRALEC MARVIN MEDMET NEVOLJE OKENCE PISATE¬ LJICA VAŠTE ELIDA (ORIG.) BIZMUT FINSKO MESTO TITAN VEZNIK GLAVNI ŠTEVNIK IT. ČASOPIS MOS. SP. HLAČE OVALNA POSODA NIKELJ 0 VAS PRI LJUBLJANI IGRALEC DELON ZVRST GLASBE DEL OVSENE RASTLINE LETNI ČAS NOVA ZELANDIJA DEL JADRNICE VELIK KAMEN ROBERT MUSIL GRADIVO ZA METLE PLADENJ POLMER PREDLOG GLEJ DESNO ■ SLIKO R-8 GORDINI ILAN - pokrajina v Iranu, LABE - fr. pesnica, KANTAH A . niTOMO _ it _ EE.1 4 december 2002 39 Nenavadne lastnosti rdečega zelja MIHA ZOREC Rdeče zelje ima prav nenavadno last¬ nost - nezmotljivo pokaže ali je neka snov kislina ali baza. Kisline in baze so snovi, s katerimi se srečujemo vsak dan. Kisline na veliko uporabljamo v industriji in tudi v prehra¬ ni. Že ime teh snovi pove, da so kislega okusa. Limonin sok, citronka (citronska kislina), solatni kis ... so samo nekatere najbolj znane jedilne kisline. Marsikdo pa ne ve, da se moramo za vsako dobro peci¬ vo med drugim zahvaliti bazi, imenovani jedilna soda, ki je v pecilnem prašku. Tudi milo in pralni prašek vsebujeta bazične snovi. Potrebščine: - nekaj listov rdečega zelja, - dva lonca, - kuhalnik, - plastenka, - več prozornih plastičnih kozarcev ali skledic, - velik kozarec vode, - jedilna soda, milo, pralni prašek, - citronka (citronska kislina), šumeča tabletka, limona. ki jih lahko najdemo v vsakem gospo¬ dinjstvu. Za vsak preizkus si pripravimo dve prozorni posodici ali lončka. V vsako nali¬ jemo približno enako količino zeljne juhi¬ ce. Nato v eno izmed posodic vlijemo, stresemo ali raztopimo snov, ki jo želimo preizkusiti. Če se tekočina obarva rdečka¬ sto, je preizkušanec kislina, oziroma v njem prevladujejo kisline. Če pa se teko¬ čina obarva zelenkasto, preizkušanec pri¬ pada bazam. Slika 2 prikazuje rezultat dveh preizkusov. V levi posodici je raz¬ topljena kislina, v srednji posodici je zelj¬ na juha brez primesi, v desni posodici pa je raztopljena baza. Slika 3- posode, pralnega praška in podobnih snovi pa bodite bolj previdni in posodice po uporabi dobro sperite. Znanstveniki snovem, ki se pri stiku z drugimi snovmi značilno obarvajo, pravi¬ jo kemijski indikatorji. Tudi rdeče ze¬ lje oziroma barvilo, ki se pri kuhanju izlo¬ či iz njega, je preprost naraven kemijski indikator. Seveda pa znanstveniki ne ku¬ hajo zelja, temveč uporabljajo posebne lakmusove lističe, s katerimi lahko tudi precej natančno izmerijo moč kislin in baz. Zagotovo ste zdaj pomislili, zakaj pa ne bi tudi mi iz zeljne juhe izdelali lakmu¬ sove lističe. Pa jih dajmo! V krožniček na¬ lijemo zeljno juho in vanjo položimo listič (slika 3). Najboljše rezultate bo dal piv¬ nik, saj lahko vpije veliko tekočine. Ko se papir dobro prepoji s tekočino, ga vzame¬ mo ven in posušimo. Pri tem si lahko po¬ magamo kar s sušilnikom za lase. Posušen listič narežemo na trakove in se odpravi¬ mo na lov za kislinami in bazami (slika 4). Priprava zelja Nekaj listov ali za pest veliko glavico rdečega zelja narežemo na trakove. V ne¬ koliko večjem loncu (2 litra) zavremo približno liter vode. Ko voda začne vreti, ugasnemo plin in v vrelo vodo stresemo narezane liste rdečega zelja (če bi dodali še nekaj druge zelenjave, sol in začimbe ter še malo prevreli, bi dobili prav okusno zelenjavno juhico). Lonec pokrijemo in počakamo, da se ohladi. Čez kako uro je zeljna juhica dovolj ohlajena. Tekočino skozi cedilo prelijemo v drug lonec. Dobi¬ li smo temnomodro tekočino, ki ima po¬ leg nekoliko neprijetnega vonja zelo zani¬ mive lastnosti. Za nadaljnje delo je zelo priročno, če jo prelijemo v plastenko. Slika 1. Kislina ali baza? S tem, kaj točno so kisline in baze, se ne bomo ukvarjali. Več o teh snoveh bo¬ mo zvedeli v šoli pri kemiji. S pomočjo zeljne juhice bomo poskusili ugotoviti, kateri skupini pripadajo nekatere snovi, Slika 2. Poskusite tudi sami dobiti tak rezultat. Pri izbiri preizkušancev naj pomagajo starši, saj so nekatere snovi lahko tudi ne¬ varne ali celo strupene. Brez skrbi lahko uporabite: limonin sok, citronko (citron¬ ska kislina, ki se ponavadi dodaja čaju), je¬ dilni kis, vino, sodo bikarbono, mineralno vodo ali vitaminske šumeče tabletke. Pri preizkušanju mila, sredstva za pomivanje Slika 4. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška za¬ ložba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespreme¬ njeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in pri¬ ročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. decembra 2002 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: to so Ivan Vidmar, Podgriže 17, 5274 Črni Vrh, Simon Oblak, Dolenje Brdo 19, 4223 Poljane in Sonja Zajšek, Šmartno 25, 2315 Šmartno na Pohorju. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 december 2002 TIKI 4 Foto: N. Čudenj. I. Lokovšek in Ž. Primožič V tOJKOTJU 1- Maketa kozolca z natančno izdelanim vozom lojtrnikom je delo Jerneja Ramovša iz Šentruperta. 2. Boris Fartek iz Gornje Radgone je po načrtu, objavljenem v Timu št. 6/98, izdelal papirnato maketo slovenskega jadralnega leta¬ la inka. 3. Prototip rdeče rakete, ki se pojavlja v znanem reklamnem spotu, pred prvo preizkusno izstrelitvijo na ljubljanskem Barju. Model, ki ga poganja Aerotechov modelarski motor F25-6, je izdelal Andtej Vrbec, dvižno lansirno rampo pa je konstruiral Jože Ficko (oba člana ARK Komarov iz Ljubljane). 4. Žiga Primožič z izpopolnjenim model threedee češke proizvod¬ nje, ki ga izdelal skupaj z Gorazdom Gačnikom. Model poganja Plet- tenbergov krtačni motor 200/20/6 velikosti 480 z neodimsktmi magneti, ki zavrti APC-jev propeler 5,7 x 3" na 17.500 vrt./min. Za napajanje uporablja 7 celic Sanyo s kapaciteto 1000 mAh, ki omo¬ gočajo 4 do 5 minut delovanja. Model tehta 740 g. 5. Igor Makovec iz Modelarskega društva Bela krajina je za nasled¬ njo sezono pripravil tekmovalni akrobatski model rubin kategorije ! F3A. Model z razpetino 1850 mm, dolžino 1850 mm in maso 4,2 kg poganja motor webra racing 80 z optimalno resonanco in propeler¬ jem 13,5 x 9" ter ima uvlačljivo podvozje. Trup je lesen, laminiran in pobarvan z avtolaki, krila pa so izdelana v sendviču stiropor balza in prekrita s folijo oracover. Za krmiljenje uporablja Hitecove servomehanizme HS625. Tomaž Škorjanc, Zagorka Simič MALA KUHARICA Knjiga je namenjena osnovnošolcem, vendar bodo ideje in recepte v njej našli tudi starejši. Njen namen je seznaniti otroke z umetnostjo priprave, serviranja in uživanja hrane. Predstavlja pomen in pripravo obrokov: zajtrka, malice, kosila, večerje ter zabave in napitkov. Ne vsebuje le receptov za pripravo, temveč se pomudi tudi ob pomenu določenega obroka, ob tem, kako ga serviramo, kaj postavimo na mizo, kakšen je pogrinjek ipd. Vsebuje opise lepega vedenja in priporočila za prijetno vzdušje pri jedi, na zabavi ipd. Recepti so glede na težavnost označeni s simboli. (Če gre za nekoliko zahtevnejši recept, je zraven opozorilo, da je pri pripravi potrebna pomoč odrasle osebe.) 52 barvnih strani, 21 x 24,5 cm Cena: 3.900 SIT. Nadevani paradižniki: Na osebo vzamemo • 1 paradižnik • S dag sira fota • 2 sardini iz pločevinka Paradižnik oporemo In mu odreže mo dol okoli poc|)a. Z žličko Izdol bomo notranjost paradižnika, ga obrnemo, da so odcedi Paradlžni kovo meso damo v posodo, doda mo sir In sardine, vse zmoSamo in pretlačimo. Z nadevom nadevamo paradižnik Vsakdo pa si lahko Iz misli svpi, pogubni nadev Paradiž nlko polnimo tudi s skuto, ki JI prt me Samo zollSča In paradižnikovo moso. pa s kuhanim rižem, franco Pečico segrejemo na 200 stop trg Celzija V n|oj počomo jajčevec pnbližno trideset minut. Počaka mo. da so nekoliko ohladi, ga olupi¬ mo In damo v multipraktik Doda¬ mo So preostalo sestavine in zrno Samo. Če multipraktika nimamo, jajčevec drobno narežemo, koSčkc damo v primemo posodo, doda mo preostalo sestavino In mcSa mo tako dolgo, da dobimo primer¬ no gost namaz, ki ga bomo mazali na popečeno ali navadno kruhke. Sardelni polžki: • 30 dag listnatega tosta • 10 dag sardelnih pletov ali sardolno paste • malo drobpjaka • malo potorSijja • IS dag naribanega ementalskega sira Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. Testo razvaljamo In ga pre krijomo s Pleti sardin ali premaže¬ mo s sardelno pasto Potrosimo s peteršiljem In drobnjakom, potem pa Se z naribanim sirom. Zvgomo v rulado, robove navlažimo in zle¬ pimo. Rulado narežemo na za prst debela kolosca, ki jih položimo na pomaSčen pekač Pečemo v pečici 15 minut, jemo toplo ali hladna O g5 Knjigo lahko naročite na naslovu: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/479 02 25, faks: 01/479 02 30 e-pošta: tzs-lj@siol.net, spletna knjigarna: http://www.TZS.si 'Eli 4 • december 2002 TELE 4 • december 2002 • 17 H K) O ►3 ► H a n n m a 1 rt n Ki O O Ki ►i M a rt P 3 1 K O c K K rtt< N december 2002 • 23 M ► 4 M (N O O M U U -C S v u č •o M M K 4 X iNJ Ki Bager kopač Merilo 1: 1 Konstruiral: Anton Pavlovčič TIH 4 • december 2002 TIH 4 • december 2002 • 19