St. 214. V Ljubljani, četrtek dne 19 septembra 1918. Leto 1!. NAPREJ Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredniitv« In npravniitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica žtev. 6, L nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po pošti i dostavljanjem na dom za celo leto K 42 —, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto K •»!>, za ostalo tujino in Ameriko K 54. • | • sod ii Inserati: Rnostopna petit vrBtica 30 v; pogojen prostor KI'—; razglasi in poslan« vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust Reklamacije xa list ao poštnine proste. Posamezna številka 20 vinarjev Barbarizem v vojni. Pravili so, da vojna ne inore postati etična in humana, zakaj, ker je ipak barbarična. To je pač res, toda ono je vendar ovrženo po dejstvih, ki jih danes žalibog tako radi »preziramo«. Takoimenovano mednarodno pravo je v devetnajstem stoletju sankcioniralo precej človekoljubnega, kar je v sedanji vojni postalo zopet brez pomena. Bombardiranje neutrjenih in neobrambnih krajev, enako lazaretov in transportov ranjencev, zabranitev pobiranja ranjencev in pokopavanja mrličev na bojiščih, lepo ravnanje z vjetniki iti njih uporaba za delo v ognju njihovih lastnih rojakov, zapori in muke sovražnih, dasi miroljubnih civilnih oseb, vsako starosti in spola v koncentracijskih taboriščih — vse to sc v zadnjih evropskih vojnah dogaja. Kapitalizem je, ki je napravil vojno barbarsko. Ker je v njegove interese zapleteno vse ljudstvo, tedaj se udeležujejo narodi vojne tudi s cutstvom in zanimanjem mnogo bolj, kakor so to storili v prejšnjih, zlasti ob na-vadmli kabinetnih vojnah, v katerih je pomanjkanje vojnega pozorišča ali izguba svojcev pač zadela marsikoga, toda celokupnost je bila prizadeta mriogo manj. Friderik 11. je strogo prepovetlal meščanom, da bi sc vmešavali v vojna dejanja. Želel je, naj bi ljudstvo kolikor mogoče malo na zunaj opazilo o vojni, da bi se tembolj v notranjem moglo okrepiti, to se pravi, da bi ostalo davčno jačje. Tudi hurapatriotizem vojne leta 1866. in 1870., ki sta bili bolj politične kakor gospodarske narave, je bil bolj čustven, ni reflektiral na srce tako zelo, kakor to doživljamo danes. Leta 1870./71. so po vojašnicah iu barakah nastanjeni vojni vjetniki, katere niso marali v porabiti za delo, hodili v četah na izprehotl iu so dajali pri tem svoje gumbe s številkami, ki so jih imeli ria suknjah, otrokom za cigarete. Častniki, ki so smeli večinoma stanovati privatno, so hodili le na častno besedo, da ne uidejo, v uniformi ali v civilni obleki, s paličicami elegantno se igraje, prosto okolo. Kdor je bil zmožen njihovega jezika, je začel, ne da bi se koga bal, ž njimi na cesti ali v gostilni pogovor. Takrat to še ni veljalo kot »izdajalstvo domovine«. Da bi kdo nadlegoval miroljubne »sovražnike« ali celo njih žene ali otroke, se je smatralo za sramoto iu smešno se je zdelo, če je kdo skromen nadpis: »On parle Franeais« ali »Man spridit deutsch« razbil. Vse to je šele napravilo nacionalno-kapitalistično ali moderno se izraženo, imperialistično ščuvanje, ki je tudi še porabljalo za svoje namene zelo razširjeno neznanje. Prejšnja vojna je imela še nekaj značaja starega viteš-tva in poštenega borjenja — sedanji se vrši v glavnem s stroji in kemičnimi zmesmi. In člove*k, ki jih vodi ali ki računa le z njihovimi učinki, si je prisvojil nekaj njihovega neizprosnega, le popolnem uničevanju služečega mehanizma. V neki knjigi Faucherja čitam naslednji dogodek izza leta 1859. Pripoveduje o dunajskem Pratru, kjer so takrat za glad, ker prvotno še ni bilo jedilnic, predvsem skrbeli Italijani, ki so v velikih usnjatih vrečah nosili in prodajali laške klobasice s kruhom n parmezanom po vino- in pivotočih. »Težke čase«, pravi avtor, »so morali takrat prebiti takrat ti ogoreli uslužni dečki iz Udina in berga-maške doline. Ko je izbruhnila vojna v Zgornji Italiji med Avstrijo na eni in Francijo ter Sardinijo na drugi strani, je hotelo razburljivo dunajsko ljudstvo, razvneto po poročilih listov (to so bili že takrat hujskači, samo tako vplivni ne), se vendar udeležiti preganjanja. Pri njem je bil lov na laške salami-prodajalce v Pratru moda. Ako so pa vjeli koga izmed teh ubogih fantov, mu vendar niso storili drugega, kakor da so ga z njegovo usnjato vrečo vred postavili na lesenega konja, kakega vrtiljaka in potem prisilili laškega moža z »vertlom«, da je spremljal vrtiljak z valčkom »Ob lepi modri Donavi«. »Garibaldija imamo na vrtiljaku!« so klicali z velikim odobravanjem. Z laško vztrajnostjo so prenašali tot pa so še danes tukaj. Vojne so popularne in zapuščajo vendar v ljudskem življenju le manjše sledove. Ni vse zlato, kar se začasno sveti«. Tudi mi hočemo upati, da je sedanji nacionalni vojni fanatizem le mačje zlato. Našim materam! Matere! Koliko izmed Vas je takih, ki so morale v teku vojne nasititi otroka s praznimi besedami namesto s kosom tečnega kruha? In koliko Vas je, ki pričakujete s strahom dneva, ko boste stale pred svojimi otroci praznih rok, izogibajoče se njihovim prosečim pogledom. Ne varajmo sami sebe! Preden bo še končana strahota vseh strahot, bo še mnogo, premnogo mater, ki bodo morale gledati, kako umira od lakote njim najdražje bitje, njihov otrok. Matere! Na Vas apeliramo predvsem, da na »Narodni blagdan«, ki bo 21. in 22. septembra, dejansko izkažete svojo ljubezen do otrok. Čeprav morda ravno Vaš otrok ni še potreben pomoči splošnosti, pa vendar ne morete ostati trde naprani otrokom drugih mater, ki' iili že sedaj trpinči najhujša bol, bol, da morajo odrekati — brez svoje krivde —- svojim otrokom najpotrebnejše za vsakdanje življenje. Matere! Vse za eno, ena za vse! Kdo naj globlje pojmuje pomen »Narodnega blagdana« kakor Ve? Ne zapirajte duri svojih domov, ko potrkamo dne 21. in 22. seteinbra pri Vas, proseč Vas pomoči za našo, Vašo bedno dcco. Odbor S. H. S. žena za siročad. Posvet glede ljudskega oblačevanja. V sredo se je vršil posvet vojno-gospodarske komi-j sije obeh zbornic in ta je obravnava! vprašanje Ijudske-j ga oblačenja. Prokurist »Velenakupne družbe avstrijskih konsunmih društev« L o \v y je povedal, da ima vsak industrijski zavod svojega takozvanega »hišnega juda«, in če hoče imeti kdo kako blago iz tovarne, ga dobi le s pomočjo trgovine pod roko. Kupujejo blago, ne da bi se vedelo, odkod da izvira in iz česa da je, in plačevati se morajo take cene, kakor se zahtevajo. Ce bi hoteli obrtniki, da bi dobili ljudje ceno obleko, bi morali kupiti nadomestke, ki se dobe pri posamezn.h vojaških liferantih in ne smeli bi prodajati potom tihotapske trgovine pod roko, ter spravljati na ta način blago med ljudi. V tej trgovini zahtevajo za lodenasto blago, ki je stalo v mirovnem času 3 krone, 170 kron. Industrialce iz Liberca bi morali izprašati, na kak način da prihaja njihovo blago med ljudi. Deželne oblačilne centrale zahtevajo zaman blago in ne morejo ga dobiti. — Temu, da bi'se pomagalo oblačevanju z dovozom iz tujine — posebno dovozom perila iz Švice, dela največje preglavice finančno ministrstvo. Gre se tu glavno za žensko perilo, ki se je dobilo lahko pred vojsko za tretjino sedanjih cen. In kljub temu moremo dobiti še danes v trgovinah zaloge švicarskega luksusnega blaga. Blago pripeljano iz Ukrajine je postalo žrtev tihotapske trgovine najslabše vrste in tozadevni centrali ni bilo mogoče dobiti tc blago v roke. Od kijevskega pogajanja dalje, je bilo in je se danes mogoče si preskrbeti iz Ukrajine vsaj najpotrebnejše vrste, vzlasti blaga za perilo, da se oblečejo najrevnejši sloji, posebno otroci in dojenci. V okupiranem ozemlju Rusko Poljske so ustanovili komisije za surovine, kojih člani so večinoma častniki in te pa ne kažejo potrebnega zanimanja za zaledje in ne iščejo lnkakih stikov z zaledjem. Vsled tega je nakupovalna pisarna ustanovljena v Lublinu, več škodovala kot koristila, ker so se ravno radi nje cene ogromno pov.šale. Predsednik krojaške zadruge Z p e v a k je govoril o nazadovanju krojaštva. Od šestnajst tisoč mojstrov, ki so bili na Dunaju pred izbruhom vojske, jih je postalo dvanajst tisoč proletarcev. Največje težkoče obstojajo poleg strašnih prehranjevalnih razmer, v preskrbovanju blaga in priprav kot niti itd. Veleindustrija in trgovina sploh, sta delale na to, da prodasta blago za visoke cene na Ogrskem in drugod; krojačem so pa dovolili nenavadno nizke mezde. Žele z ustanovitvijo urada za ljudsko oblačenje so dosegli krojači mezde, pri katerih morejo kolikortoliko eksistirati. Sekcijski svetnik dr. M o n t e 1 je zagovarjal ministrstva, češ, da so vse delala vzorno. Kako bi pa ne?! Sodrug S e i t z je izjavil, da je vladina dolžnost, da preskrbi potrebna sredstva, da bi se moglo preskrbeti blago za nepremožne sloje za nizke cene, ter da bi se moglo dati delu to brezplačno. Dalje je dolžnost vlade, o kateri se trdi od mnogih strani, da ima na razpolago mnogo večje zaloge kot jih potrebuje, da se zedini z vojaško upravo in zahteva od nje preostale zaloge /a civilno prebivalstvo. Žalostna slika avstrijskega gospodarstva .. .1 LISTEK. Rdeči sarafan. Poljski spisal Mihael Czajko\vski. (Dalje.) To me je žalilo vedno britkejše in hujše, dasi nisem skoro z nikomur občeval z ozirom na svojega očeta. Kljub vsemu temu se pa nisem dosti brigal za njih skrivnosti. Kavno v istem času sc je pojavil v hiši gospo gro-mlad mož postavnega stasa iu imenitnega obnašanja z i,ncnom Viadislav Boški, katerega početje mi je bila od Prvoe-, , , . Ka trenotka uganka. », i- ■Cl SC (,e l>avl‘ea mnogo mudila pri grofici, sem bil i i jaz ces o tarn. it, ot)i g0Sp0d se je često vedel ošabno m zame jivo napram meni, dočfin se je obnašal proti mojemu svaku Popolnoma vlilldl)0 in dostojno. Cesto sva se sporekla s tem skrivnostnim, meni ne pretrpljivim človekom in hotel sem svojo stvar poravnati v dvoboju, toda vselej me je Pavlina na kolenih rotila. da naj odneham, ki je vedno zvedela o moji nameri, ne da bi ji jaz kaj o tem povedal. ficc Dr . j Samo prelahkomišljeno sem si tolmačil to Pavlinino | početje iz njene domovinske ljubezni in pod pretvezo, da | ie ta odposlanec iz Varšave. Nekega doc je prišla k meni sestra, ki je po očetovi j smrti jako ljubeznivo občevala z menoj, prijela me je za j roko in dejala s solzami v očeh: »Moj ljubi Tomaž!« »Kako to, draga! Zakaj naj bom ubog?« | »Ah, komaj se upam, razodeti ti tvojo nesrečo!« »Govori vendar! Govori, saj nisem nikak patriot!« »O, ne! tega ne!« »Kaj me je morda ta Vladislav raztrosil?« »Ne, toda Vladislav!«... tu je utihnila. »Govori vendar, za božjo voljo!« »No, ta Vladislav ljubi Pavlino!« »To ni- prav nič čudnega! Saj je vendar tako ljubka in krasna!« »Toda, Pavlina tudi njega ljubi!« »To je nemogoče!« Kakor od strele zadet sem skočil pokoncu in sem dirjal kakor besen po sobi„ »To je laž. Samo obrekovanje. To ne more biti!« Napol onesveščen sem se vrgel na divan. Sestra se je vsedla poleg mene in me tolažila ljubeznivo. »Potolaži se. Tomaž; ti sam si hotel tako! Ako bi mi ne bilo za tvojo prihodnjost, bi ti tega nikdar ne povedala!« »Kako to? Vedno mi to trdiš, ali pa moreš tudi dokazati?« »Gotovo! Samo obljubi mi, da ne bodeš delal nobenega kravala v hiši grofice!« »Obljubim!« »Prisezi mi pri ljubezni rajnke matere!« »Da, prisegam. Stori, kar hočeš, samo dokaži mi to!« »To hočem tudi storiti!« je odgovorila in žalostno zmajala z glavo. »Tvoja sreča, vsa tvoja prihodnjost od-visi od tega. Iu me počakaj!« mi ie pošepetala in me pustila samega!' Kaj se je v meni godilo, bi vama težko povedal. V srcu je gorela kot peklenski ogenj ljubosumnost. Na obrazu se mi je pojavila rdečica sramu, da sem sploh mogel sumiti svojega angela. Samoljubje je bilo globoko ranjeno zaradi zasramovanja, toda'plemenitosti duše so je gnusilo vsako nezaupanje. Obenem mi je še sijal žarek upanja v pomoč. Zdelo se mi je/kot bi mi kdo zašepetal: To vse ni nič res. (Dalje prih.) Vojna poročila. Avstrijsko vojno ooročiJo, D-uma j, 18. septembra. Uradino se rua-£laša: Italijani so nadaljevali svoje napore, da bi osvojili naše pozicije v ozamilju Mo štiriletni odsotnosti zopet v svoje domače mesto Split. Takoj v prvih dneh vojne 1914. je bil z mnogimi drugimi dalmatinskimi veljaki vred aretovan. Preživel ie cel martirij najpreje kot jetnik v Šibeniku in Mariboru, potem kot vojak-prostav s »p. v.« v Budjejevicah. Ko je bil svoboden, se je bolan nastanil v Zagrebu, od koder se je sedaj vrnil v Split. Bil je od ljudstva slovesno sprejet. — Niti duhovniki ne ubogajo škofov’ Ko smo nedavno tega omenjali izjavo češke duhovščine, ki nasprotuje opominom, ki so bili obrazloženi v zadnjem pastirskem pismu, se tolaži »Reichspošta« s tem. da je le mai-hna skupina med češkimi duhovniki, ki se ne meni za be- sedo njihovega »nadpastirja«. Med tem je ugovarjala že vsa češka javnost! Tu je dokaz! Ono pastirsko pismo vsebuje kakor znano tudi naslednja mesta: »Spoštovanje in pokorščina proti ob Boga odrejeni avtoritet, je podlaga vseh redov v človeški družbi. Temeljno zlo naše dobe je mrzlično poželjenje po neodv.snosti in lastni volji. Moderni človek hoče biti odvisen le sam od sebe. Tudi tu so napačne ideje: Suverenost naroda, ljudske večine, vir pravice, samoodločevalna pravica narodov itd-pri delu so temelji, ki podkupujejo družabni red po naukih krščanske pravne modrosti. Te besede merijo oči-Vidno proti stremljenju slovanskih narodov po samostojnosti in neodvisnosti... Sedaj razpošilja tajništvo združeno češke katoliške stranke — to so češki kler.kalci, zadnje upanje avstrijskih patriotov! —• izjavo, v kateri priporoča zlasti posebno slovesno praznovanje letošnjega dne sv. Vaclava. Ta dan pade letos v čas zelo napetih, nacionalnih čeških stremljenj. Ideja sv. Vaclava se bliža svojemu velikemu slovesnemu uresničenju. Priporoča se tedaj, letos združiti slavljc sv. Vaclava z vero na samostojnost češkega naroda, ki prihaja v nacionalni deklaraciji do izrazitega izražanja. Na deželi naj bi se povsod zvonilo na predvečer, vršili naj bi se cerkveni obhodi, duhovne maše za narod, pridige itd., javna zborovanja, na katerih naj se povdarja patriotična zvestoba katoliškega naroda k stremljenjem češkega naroda in navdušenje za samostojno češko državo. Tajništvo bo na zahtevanje odposlalo za to slavlje govornike... Na katoliškem prazniku se bo pridigovalo ravno nasprotno temu, kar zahtevajo gospodje škoije... — Poljaki za neodvisnost in ujediujenje Poljske. V Krakovu se je vršilo v pondeljek posvetovanje zastopnikov poljskih ljudskih strank Galicije in kraljevine Poljske, na katerem se je soglasno sklenilo, da ima edino poljski narod odločevati o bodočnosti Poljske. Poljski narod ne priznava delitve Poljsko ter zahteva neodvisnost, ujedinjenje vseh poljskih dežel in izhod na morje. Obenem se je sklenilo, da se priredi sestanek vseh ljudskih strank Galicije in kraljevine Poljske v Varšavi. — Položaj na Ogrskem. Z Dunaja se poroča, da je ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle bil v pondeljek od cesarja sprejet v posebni avdijenci. Že dva tedna se nahaja VVekerlejev kabinet v krizi. Dr. Wekerle namerava ustanoviti veliko vladno stranko, ki pa je nemogoča brez grofa Tisze in njegovih pristašev. Ta pa neče služiti dr. NVekerleju. V kabinetu samem vlada nesoglasje o jugoslovanskem vprašanju, pa tudi o vprašanju prehrane. Ako odstopi dr. Wekerle, se bo baje vnanji minister grof Burian zavzel za zopetno imenovanje grofa Tisze; domneva se pa, da še ni prišel čas za vrnitev grofa Tisze na čelo ogrske vlade. Ce bo odklonjen Bu-rianov predlog, potem odstopi tudi on sam. Kot Buri-anov naslednik se že imenuje minister za ljudsko prehrano princ Windischgratz. — Grof Tisza ua Hrvatskein. Grof Tisza, ki potuje zadnji čas po Hrvatski, da se pouči o tamkajšnjem razpoloženju, se je v nedeljo vrnil zopet v Zagreb. Na grai-ščini Martijanec je obiskal znanega madžarona barona Raucha. V Zagrebu je še konferiral z nekaterimi politiki ter je potem odpotoval v Bosno. Ko se vrne ua Dunaj, bo od cesarja zopet sprejet v avdijenci. da poroča o svojih vtisih in razgovorih s hrvatskimi politiki. Potem — tako se v političnih krogih zatrjuje — padejo one odločitve, ki so v zvezi z rešitvijo jugoslovanskega vprašanja. Potem se reši tudi kriza glede hrvatskega bana. Splošno je mnenje, da je potovanje grofa Tisze velike politične važnosti. — Državni tajnik Solf v Sofiji. Nemški državni tajnik dr. Solf je dospel pretečeno nedeljo v Sofijo ter je konferiral z ministrskim predsednikom Malinovim. V pondeljek je ponovno razpravljal z ministrskim predsednikom kakor tudi s finančnim ministrom. Popoldne je bulgarski car sprejel Solfa v posebni avdijenci. G svrhi Solfovega potovanja v Bulgarijo se ne omenja ničesar. — Pred politično krizo v Nemčiji. Iz Berlina se poroča: V nedeljo zjutraj takoj po objavi avstro - ogrske mirovne note so preizkušeni parlamentarci izrazili mnenje, da avstrijski korak pač ne bo imel ugodnih posledic za vnanjo politiko Nemčije, pač pa bo največjega pomena za notranjo politiko države. Danes piše vse nemško časopisje o notranjem političnem položaju. Že prej se je širila nezadovoljnost na tihem, sedaj pa je buknila na dan. Zdi se, da je Nemčija na predvečeru nove politične krize. — Francoski socialisti in mirovno vprašanje. V pariški »Humanite« svari poslanec Renaudel aliirane vlade, naj nikar ne poskušajo odpraviti Burianov mirovni predlog kot manever; naj se nikdar ne poskušajo skriti za vojaške uspehe; in če so ti še tako veliki, nas vendar ne morejo oprostiti od dolžnosti, da odgovorimo na besede, ki tudi zmagovitemu vojaku sladko done. Odgovor mora biti precizen očrt pogodbe, katero morajo podpisati vsi narodi sveta. Vojna ne sme trajati niti eno minuto deli nego je potrebno, da se doseže pravičen mir. — Zakaj Italijanski socialisti no gredo v London. Pariški »Populaire« objavlja pismo uglednega italijanskega socialista, ki navaja vzroke, zakaj se italijanska stranka ne udeleži medzavezniške socialistične konference v Londonu. Konferenca — pravi italijanski so-drug — je sklicana po Gompersu, predsedniku ameriške federacije, ki ni niti član internacionale in ki je tudi zelo oddaljen od socialističnih načel in metod. Avtor je mnenja, da se morajo vsi napori osredotočiti na to. da se zopet upostavijo internacionalni odtiošaji in da se uvede akcija za mir proti kapitalističnemu režimu v duhu zim-mer\valdske konference. —■ Pašie v Parizu. Srbski ministrski predsednik Pa-šič. je dospel v Pariz, kjer bo konferiral s francoskimi državniki o jugoslovanskem vprašanju. Morilec sodruga Jauresa pred sodiščem. Zdravniki, ki so imeli nalogo, preiskovati duševno stanje J. Vilaina, morilca voditelja francoskih socialistov, so izjavili v svojem poročilu, da Vilain ni duševno bolan in da lahko pride pred sodišje, da se zagovarja zaradi umora sodruga Jauresa. — Viviaui o avstro-ogrski mirovni ponudbi. Iz Ženeve se poroča: V Parizu je bila avstro-ogrska mirovna nota izročena v nedeljo zvečer. Bivši ministrski predsednik Viviani je političnim prijateljem izjavil, da imajo levičarske stranke zagotovilo, da bo tokrat parlament razpravljal o mirovni ponudbi. Vprašanje vojnih kreditov je sedaj zaradi stališča socialističnih strank brezdvomno odvisno od načina, kako bo nastopila vlada glede mirovnega predloga Avstro-Ogrskc, s čimer seveda ni rečeno, da bi vlada predlog morala sprejeti. Nikdo neče omejevati svobodne odločbe medzavezniške-ga vojnega sveta, ki bo imel odločati glede odgovora. Odgovor pa mora biti v soglasju z voljo francoskega naroda. ■— Kaj poroča Reuterjev urad. Velika angleška brzojavna agentura, takozvani Reuterjev urad, je iz poučenih krogov izvedel, da bodo zavezniki avstro-ogrski predlog temeljito pretresali, predno podajo odgovor. Za enkrat izražajo mnenje, da ni dosti pričakovati od konference, dokler centralne države ne pritrdc posameznim točkam, dokler na primer ne priznajo odškodnine za Belgijo in Srbijo. — Ententa in mirovno vprašanje. Iz ententnih držav prihajajo poročila, ki kažejo, da zavzema ententa glede Burianove mirovne ponudbe odklonilno stališče. Iz Pariza kakor iz Londona sc javlja, da bodo aliiranci na av-stro-ogrsko noto odgovorili najbrže s posebnim sporočilom narodom centralnih držav. V tem sporočilu bo eu-tenta baje precizirala svoj mirovni program in naznanila svoje pogoje tako glede teritorialnih, kakor tudi ostalih vojnih vprašanj. Pričakovati je v teni okviru tudi izjave o nacionalnem problemu, zlasti tudi o jugoslovanskem vprašanju. Sicer pa se da iz glasov sovražnega časopisja posneti, da ententa sploh ne razpravlja o miru, dokler ne padejo odločitve na bojiščih. Dopisi. Ljubljana. Neužitna moka in aprovizacija drž. železnice. Naša aprovizacija nas prav pridno preskrbuje s kruhom, ki ga peče iz neužitne sirkove moke, ki je uradno dognana kot za ljudi neužitna in škodljiva. Tako je dognalo preskuševališče za živila. Kruh pa ni le slab, marveč je tudi silno drag, zakaj kruh, ki telita 72 do 75 dek velja 88 vinarjev. Uprašamo aprovizacijo državno železnice, če nas res smatra za živino, ki ji ta moka tudi ne prija? Mi hočemo imeti kruh iz moke ne pa iz smeti. Kje ie pa novina? Zakaj imamo samo pri nas to moko, iz drugih krajev še nismo nič čuii o njej? Delavsko gibanje. Zveza mladostnih delavcev leta 1917. V minulem letu je pristopilo 5259 novih članov. Čeprav jih je od teh moralo mnogo k vojakom, znaša še vedno narastek članov napram letu 1916 okrog 700 članov. To pridobitev na članih je pač ceniti toliko bolj, ako pomislimo, da so oblastva delovanje zveze mladostnih delavcev neprestano ovirala zlasti v provinci, dočitn so ta in podjetništva šla na roko meščanskemu mladostnemu gibanju. Šte-. vilo članov je poskočilo od 7268 leta 1916 na 7985 leto 1917, torej za 9.2 odstotka. K vojakom je odrinilo 4,549 članov, od teh je mrtvih 281, ranjenih 275 in vjetih 12,5 članov. Delavskim telovadnim društvom je pripadalo 1085 (16 odstotkov) politični organizaciji 324 (5 odstotkov), strokovnim organizacijam 1052 (15 odstotkov) članov. Mladostna organizacija je sosebno obstojala iz vajencev in mladostnih delavcev do 18. leta. Tudi blgajniško sta. nje je še precej povoljno, vendar zadoščajo dohodki le komaj za pokritje zveznih izdatkov. Časopis »Mladostni delavec« je moral v minulem letu prepogosto!at,ri‘ge za podelitev koncesije za prodajo knjig se priporoča — Desetletnica. Te dni septembrskih dogodkov v LiubMn°- 'et (>t* znanil’ ustreljena 221etni strojnik Rudolf Lunder in TsietnT četr“ tošolec Ivan Adamič, ležko ranjenih je bilo osem oseb. — Ročni mlini prepovedani! Po naredbi trgovskega 'n poljedelskega minsitrstva se je sedaj uredila uporaba ročnih mlinov. Ročni mliui so tisti mlini, ki meljejo žito ;i'i sočivje z ročno ali pa gonilno močjo. Vbodoče je mle- tev žita ali sočivja za človeško rabo strogo prepovedana. Le deželna politična oblast more dati za to dovoljenje. — Narodni svet. $ pondeljek, dne 16. t. m., je imelo predsedstvo NS. sejo, na kateri se je razpravljalo o tržaški-n vpiašanjit. Istega dne se je posvetoval finančni odsek NS o pridobitvi denarnih sredstev za NS., in aprovizačni pododsek, ki se je bavil z ustanovitvijo organizacije za nabavo živil, posebno za Primorsko. — V torek, dne 17. t. m., je imel sejo oragnizačni odsek, ki se je pečal z ustanovitvijo okrajnih in'krajevnih odborov NS., ter ustavoupravni odsek, v katerem so se razmo-(rivala aktualna vprašanja. — V sredo, dne 18. t. m., je zboroval gospodarski odsek, ki se je posvetoval o zbiiža-nju sljvenskega zadružništva, o čemur se bodo obvestile centralne zadružne organizacije. — Tudi šolske knjige dražje. Naučilo ministrstvo je dovolilo na prošnjo knjigotržcev pri prodaji šolskih knjig desetodstotni draginjski pribitek. — Razkrita zakotna kupčija. Pripovedujejo, da so _bile pri Ranzingerju v Ljubljani velike preiskave, kjer jc deželnovladna komisija našla shranjene večje množine različnga zavlečenega blaga, med drugim je baje bil zaplenjen en vagon slivovke, ki je bila last Ljubljanske kreditne banke. Banka seveda ni bila upravičena pečati se s kupčijo z žganjem in tudi ni imela pravice skrivati tako blago. Preiskava bo menda že dognala, kaj in kako je na stvari! — Zločin v Ajdovščini. Od 29. avgusta t. 1. je pogrešala družina svojega očeta Antona Čermelja, čevljarja iz Ajdovščine štev. 127. Crez teden dni pa so ga ljudje dobili utopljenega v reki Vipava blizu Ustja. Dne 29. avgusta je bil šel pozno v noč domov iz gostilne, vojaki so ga srečali, mu vzeli denar in ga vrgli v narasli potok Hubelj, ki se steka v Vipavo. Zdravniška preiskava je dognala, da ni imel nobene druge rane. — Krava požrla konja. Posestnik »pri Petrovču«, po domače v Bašlju pri Kranju je prodal konja za 13.000 K. Denarnico je imel v žepu svoje suknje. Šel je pobirat češplje. Med pobiranjem mu je padla denarnica iz žepa, za njim prišla krava jn požrla denarnico z lepo svoto 13.000 K, ki jih je dobil Petrovec za svoja konjička. — Zaradi navijanja cen pet dni zapora. Koroški veleposestnik pl. Knapitsch pri Brežah je prodajal nekemu tovarniškemu uradniku 150 kg težkega prašiča in zahteval za kilogram žive vage 35 kron. Prešič bi stal torej o250 kron! Zaradi navijanja cen se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga je obsodilo na celih pet dni zapora. Izmučeni in sestradani železničarji pod bajoneti. V petek, dne Ij. t. m. je pripeljala železničarska partija v Pragersko tovorni vlak. Ze dvajset tir neprestano v službi -- od Ljubljane pa do Pragerskega so morali železničarji opravljati svojo premikaško službo —- so prišli končno ob pol 6. zvečer v Pragersko in prosili predpostavljenega uradnika, naj jih pusti domov v Maribor, ker so vsled dolge službe trudni, premočeni od dežja in lačni. Ob 6. jc bil vlak gotov, toda uradnik je (menda iz zlobe) dal prednost štirim drugim vlakom. Ker bi bili morali zato čakati do desetih zvečer, so prosili uradnika naj dovoli, da se odpeljejo v Maribor s poštnim vlakom. U-radnik pa zavpije nad njimi: »Kaj trii pripovedujete to. to mo nič ne briga!« in jih je dal aretirati po vojaški kolo* dvorski straži. To se je zgodilo ob času. ko je bil kolodvor poln občinstva. Železničarje so odgnali pod nasajenimi bajoneti v železničarsko sobo in postavili pred vrata dve straži z nasajenimi bajoneti. Med občinstvom je vzbudilo tako ravnanje naravno hudo ogorčenje. Šele čez nekaj časa je prišel železničar in zapovedal straži, da jc odstopila. To je škandalozno ravnanje z ljudmi ki zahteva zadoščenja. — Šest rjuh za 4000 kron. V oglasu nekega dunajskega časopisa ponuja nekdo šest platnenih rjuh in zahteva zanje nič manj kot 4000 kron. Kaj poreče k temu urad proti vojnemu oderuštvu? Bržkone nič. —»Kdor je hlapec, naj hlapec ostane!« Ta apostolski rek, katerega jc izkopal škofovsko-bavarski državni zbor kot podlago za moderno poglobitev discipline in ica Jjo, se je prenesel v glavnem 'od poglavarjev hie-7nann na ni/^° duhovščino, ki ga uporablja. Vsaj je iega duhovnih Ven‘ Vlšil ovira'o vsako organizacijo niž- zboljšaniem V *' • Za socialnim in gospodarskim zboljšanjem. Na najvišjih mestih je za »naslednike Krista« socialno vprašanje sijajno lešeno. Veliki cerkveni knezi vlečejo bogate, deloma celo objestno visoke dohodke. Na nižjih mestih pa vlada največja razlika: poleg mijmastnejših župnij se dobe tudi borna mesta, kjer morajo posamezniki v resnici stradati. Katoliška cerkev pa se je vedno branila, da bi to izravnala. Razlika naj o- I stane, ker se za nepokorne duhovnike rabi kazenska mesta. Monakovski nadškof Faulhaber se je — kakor piše »Arbeiterica« — pred večjim krogom duhovnikov v Preisingu ostro izrekel zoper stremljenja po zboljšanju plače. Nadškof je rekel: »Pomotoma se primerjajo duhovniki, učitelji in državni uradniki. Te primere niso na mestu, ker duhovniki nismo nikaki državni uradniki in tudi nočemo biti. Ako se pa sedaj tako gnetemo okrog državnih jasli, kaj storimo potem, ako bi vojna izpadla slabo ali ako bi se za dvajset let izvršila ločitev cerkve od države?« Pri tem je najbolj zanimivo, da je monakovski nadškoi, ki je sicer že imel samozavestne vojne govore, katere je aneksionistični del časopisja v centrumu beležil z zadoščenjem, se podal med obupnike in smatra neugodni vojni izid tudi kot mogoč. Toda o tem se naj zagovarja na svoji prihodnji frontni vožnji. Cerkev pa sicer pred »državnimi jasli« ni tako skromna in dokazuje le ravnodušnost visokih gospodov cerkve nasproti bedi svojih »nižjih« tovarišev«. Izšla je 3. številka »Kurenta« s sledečo vsebino; Damir Feigel: Soba štev. 69. — Manica: Največji blagoslov. — Ferdo Plemič: Pravljice za odrasle: 4 o odseku za ljudski blagor. — Bahun: Valeji. — Jože Plot: Politika gospoda Matevža. — Ustrezi vsakemu! Tudi mecen. Pozor na papirnato blago! Izpremenjene vrednote. Napačno razumel, za naše gospodinje. Netaktnost. — V prilogi: Njegova zadnja želja. Neverjetni Tomaž. Narobe svet. Pozna jo! Vedno »nobel«. — Listnica uredništva. — Slike: Maksim Oašpari: Naši zvonovi. Homatije v Rusiji. — France Podrekar: Sedem kranjskih Švabov, ali »joj tebi Korošec« Durchhalten«! — Areh Smrekar; Razžaljeni berač. Slovenske titularne žene in neveste madžarov. Gospod sodarski pomočnik v jseni 1918. — »Kurent« velja do konca tekočega leta 10 krou in sc ga naroča v upravništvu »Kurenta« v Ljubljani, Stari trg štev. 19 . Shodi. Pozor železničarji! Skupine železničarjev in eksekutive v Ljubljani. Dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer se bode vršila v društvenih prostorih v Šelenburgovi ulici odborova seja vseh treh okrajnih skupin kakor tudi eksekutive. Dnevni red: 1. Poročilo sodruga Kopača. 2. Določbe glede volitve novega predsednika okrajne skupine Ljubljana I. Konsumenti južne in državne železnice v Ljubljani! ■j V soboto, dne 21. t. tn.' ob 7. uri zvečer se bo vršil v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani javen shod kon-zumentov državne in južne železnice na Kranjskem s naslednjim dnevnim redom: 1. Aprovizacijske razmere železničarjev na Kranjskem. 2. Raznoterosti. K mnogo-brojni udeležbi vabijo sklicatelji. Balfourjev govor. London, 16. septembra. Pri zajtrku, ki ga je priredil kraljevi kolonialni inštitut zastopnikom angleškega časopisja, je imel Balfour govor, v katerem je govoril o avstro-ogrski noti in izvajal med drugim: Šele pred nekaj urami sem zvedel o noti, zato je treba smatrati moja izvajanja le za osebno izjavo vladnega člana, ki se ni še z nikomur o tem posvetoval. Edin sem z noto v eni točki, ki pravi, da je v nevarnosti vsa civilizacija. Kaj pa hoče nota? Po mojem mnenju: Nobenega premirja, tem-več pričetek razgovorov neodgovornih oseb. Ne dvomim, da ne bi bili taki razgovori koristni, toda. je-li dana možnost, da se ti sploh prično? Tekom vseh štirih let vojne ni prišla nemška vlada z nobenim mirovnim predlogom na dan, izrazila ni nobenega predloga glede pogojev, pod katerimi naj se sklene mir. In sedaj predlagani razgovori! Predstavljajte si pol tucata diplomatov pn skupnih razgovorih, ki bi pazili na to, da se ne razgalijo v svoji pravi obliki. Uradno niso odgovorni. Predstavljajte si, kako bi ti diplomati od dne do dne pazili na menjajoč se vojni položaj. Mnogo vprašanj je še, o katerih so jo treba razgovarjati, toda, se-li približujemo stadiju, kjer jo mogoče o teh vprašanjih odločevati? Zdi so mi, da ne? Predno pridemo v ta štadij, je treba rešiti še večja vpiašanja. Menjajoča stališča vlad ne smemo napačno razumeti. Njih stališče je bilo jasno izraženo. Kaj pa Koristi, pričeti neodgovorno razgovore? Pojasniti hočem to na podlagi .sedanjega političnega položaja. Predno smo prejeli to mirovno ponudbo, smo zvedeli za govor nemškega podkanclerja, ki se je točno in nedvoumno izrazil o različnih vprašanjih. Ali poznajo uradna mesta na Dunaju in pisci te note podkanclerjev govor? Podkancler je govoril v imenu nemških liberalcev. Ti tvorijo v rajhstagu večino. Kaj je dejal o Belgiji? Ne pravi izrecno, da mora Nemčija obnoviti Belgijo, ali ji dati odškodnino za različne krivice, ki jih je prizadejala tej deželi. Zdi se pa, da hoče Nemčija dovoliti Belgiji nekaj sprememb v njenih notranjih razmerah, da doseže zopet svojo neodvisnost. Pazite na to, da ta podkancler Jt.vji izjava izrecno odklanja, kar smatramo ml za samoobsebi umevno, namreč obnovitev in odškodnino Belgiji, ki je neverjetno trpela. Nemčija je naložila sedaj boljševiški vladi tri milijone funtov kontribucije za škodo, ki jo je baje utrpela Nemčija zaradi Rusije. Rad bi vedel kakšno krivico je Rusija storila Nemčiji in bi jo primerjal s krivico, ki jo je Nemčija storila Belgij:. Ali smemo si- atrati za resno, da vzame Nemčija od Rusije 300 r ilijoiiov in ne da Belgiji nobenega šilinga odškodnine? Akj je to mnenje nemške vlade, potem ne more koristiti neben razgovor. Najtežavneje bi bilo razpravljati o kolonijah. Zdi se mi, da so težkoče, ki se nudijo pri tem vprašanju sploh nepremostljive, ali pa bi se morala vrniti Nemčiji oblast nad onimi ljudstvi, ki jih je zkoriščala ter ji dati kontrola nad onimi pomorskimi oporišči, ki je ne store le >.a nadzornico komunikacijskih točk med enim delom angleške države, temveč ji dado tudi oblast nad Stran 4. N A P K E J. Štev.. 214. vsem prometom. Glede AIzaciie-Lereno je izjavila Nemčija, da je ne odstopi na noben način. Kako naj imajo v teh slučajih mirovni razgovori uspeh? Tega ne morem uvide*!. Nadalje je izjavil liberalni nemški podkancler, da ostanejo usoda Poljsko in usoda onih narodov, ki mejijo na vzhodno rusko mejo, kakor tudi bukareški mir, ki je storil Romunijo za vazala, v popolni veljavi, in da bo Nemčija sama uredila vsa ta vzhodna vprašanja. Kdo vidi v tem možnost sporazuma? Ententni narodi žele resno, da, celo strastno miru, toda tako neumni niso, kakor to mislijo nekateri kritiki osrednjih oblasti. Oni namreč vedo, da so vsi razgovori nemogoči dotlej, dokler se Nemčija uc sprijazni s predlogi, ki jih je ponovno izrazila ententina diplomacija. In ako stavi Nemčija predlog mirovnih razgovorov, ga ne stavi zato, ker upa, da bi bil ta predlog sprejet, temveč zato, ker upa, da utegne izzvati med aliiranci spor ali nesporazumljenje ter tako oslabiti zmago, ki sc nudi na vseh bojiščih: v Francji, Italiji, Mezopotamiji in Rusiji. Z velikim samozatajeva-ujem sem prišel do zaključka, da ta predlog nikakor ni poskus, doseči sporazumu' mir, temveč poskus, oslabiti sile. ki so so razmahnile na vseh bojiščih, pri čemer ra- f čunajo nasprotniki na ona čustva prebivalstva, o katerih j menijo, da so zavladala v vseh deželah in ki naj služijo njih namenom. Njih predlog ne more prinesti miru in prepričan sem, da ne izzove med aliiranci nikakega nesoglasja. Najsi se obleče Nemčija v Wilsonovo ali kako drugo obleko, samega sebe ne more zatajiti, kajti njena oborožena pest sc pokaže pri vsaki priliki. Nameravani predlog ne more imeti drugega uspeha, kot da vzbudi upanje in nade, ki pa se ne morejo uresničiti; ne bo pa nas približal strastno zažeijenemu miru, ki naj konča ne le vse naše prestano gorje, temveč ki naj da tudi jamstva, da naši otroci ne bodo izpostavljeni enakemu trpljenju. Zadnje vesti. Nemčija sporazumna z mirovno noto. Dunaj, 18. scoteimibra. Skupina nemško-uacioinailnili poslancev se je podala danes i< vnanjemu ministru grofu Buriamu ter izrazila željo po pojasnilu slede mirovne ponudbe. Grof Burian je poslancem med drugim izjavil, da se ie mirovna nota odposlala v sporazumu z zavezniško nemško državo. Amerika odklanja mirovno konferenco. W as him g t on , 18. septembra. Od predsednika VVTsona pooblaščen je državni tajnik Laram g izjavili, da bo Wilsonov odgovor na Buirianovo povabilo na mirovno konferenco sledeč: Vlada Združenih držav smatra, da je mogoč samo en odgovor na noto avstr ooerske monarhije. WMisou je ponovno z vso odkritosrčnostjo povedal poboje, na podlagi katerih bi se Združena države raztovarjate o miru. Združene države ne pojdejo na nobeno konferenco, kor so svoje stališče že precizirale. Newyork, 17. septembra. Ameriško časopisje z redk'mi izjemami odklanja mirovno noto grofa Bupianu, katero imenuje »dvoumen korak avstrijske vlade«, ki ie le »del tevtonske voliini je«. Ciemenceauieva izjava v senatu. Pariz, 18. septembra. Po otvoritvi današnje seje francoskega senata jo ministrski predsednik Clemenceau iz pr ogovor 11 o avstro-•cgrsiki mirovni ponudbi. V svojem gdvoru ie ponudbo popolnoma odklonil ter izjavil: Naša zmava še ni popolna. Pri štiriletnih težkih bojih se je armada nemškega cesarja umaknila. Prišel je dan, katerega so maši predniki nano-vodovali pol ■stoletja. Naši otroci končava io veliko delo, ki so ga pričeli naši očetje. Naši vojaki hočejo boi zmagoslavno nadaljevati, dokler ne napoči trenutek, ko bo sovražnik spoznal, da je med pravico in huidioidefetvom pogodba nemogoča. Vojaška odločitev, za katero je Nemčija vedno nastopala, nas sili, da nada- ljujemo b-oj. Mi ne iščemo miru, mi hočemo le pravičen in trajen mir za one, ki pridejo za nami, da bodo obvarovanj grozot preteklosti. Vi sinovi domovine, pojdite in osvobodite narode zadnjih strahot, pojdite in zmagajte! Cela Francija, celo misleče človeštvo ie z varni! Postranski zaslužek Papež in Burianova mirovna ponudba, Stockholm, 18. septembra. Londonski »Daily MaiL poroča, iz Rima: Avstroogr- ska mirovna ponudba se je tukaj pričakovala. Kako stališče zavzame papež napram Ruria-novii noti, še ni znano. Merodajni bodo zanj najbrže sedanji odnošaii. Vatikan pa polaga veliko važnost na avsiiijsko iniciativo, ki nas približa miru, četudi bi ne dosegla svojega namena. Beri in, 18. septembra. »Berliner Tag-blatt« P' roča, da Vatikan ne bo odgovori! na mirovno noto. ■ se nudi osebi, ki prevzame pri nekem društvu pobiranje članarine in raznašanje društvenih j razglasov. Pogoj je točnost in poštenost. Pis-j mene ponudbe naj se pošljejo na upravništvo I 'naprejal Angleški glasovi. London, 18. septembra. Angleško' časopisje v ogrommi večini zavzema odklonilno stališče namraim avstroavrski mirovni ponudb*. »Stear« izjavlja: Nemčija mora ven iz vojaškega brloga in mera javno povedati, je-h pripravljena odpovedati se .svojemu vojaškemu častihlepju v Rusiji, Romuniji, BelsKH povsod drugod. »Pal Mail Gazette« pravi: Naš glavni pogoj za miir ie. da se ne razpravi in, ampalk da se naši predlogi ali .sprejmem, ali pa odklonijo. Medzavezniška delavska konferenca. L o n d on, 19. septembra. Predsednik med zavezo iške delavske konference v Londonu ie glede avstroogrslke note izjavil, da je dolžnost konference, vsak korak k miru trezno presojati. Menderson je naznanil, da ruski delegati nliso dospela. Baltour pa je obljubil, da jim omogoči prihod v Anglijo1. lite se raznašalca za raznašati „NAPRE«I“ v Hrastnik in okolico. Zglasi naj se v konsumnem društvu v Hrastniku vsaj do 24. t. m. Nastop z 1. oktobrom. Orlando odpotoval v Francijo. čhinsso, 18. septembra. Agenzia Stefani poroča iz Turina, da je ministrski pred- .jiigoslovansko vprašanje. Budimpešta, 18. septembra. Ogrsko časopisje soglasno izraža mnenje, da se jugoslovanska kriza približuje svoji rešitvi in m vsled izrecne volje vladarjeve. Na ta način se j hoče monarhija izogniti, da bi se o tem vara- j šan.iu razpravljalo na mirovni konferenci. Pro- j jekt ni še popolnoma dozorel. Najtežji del projekta. piše »A Nap«, ie dalmatinsko vprašanje. Dalmacija se mora odcepiti od Avstrije in priklopit; Ogrski, oziroma Hrvatski. Glede Rosne je avstrijska vlada pripravljena, pogajati se na podlagi, naj pripadeta Bosna in Hercegovina Ogrski, ki plača odškodnino. Bosna postane posebna banovina. (To nai bi bila »rešitev jugoslovanskega vprašanja«! Gospodič pač delajo račun brez krčmarja.) sodnik Orlando odpotoval včeraj v Pariz. isdaiatel! In odgovorni urednik Josip P e t e J a n. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. CIGORINI zatre čudo- BkB fHI vito naglo STENICE Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro • Ogrsko : Lekarna ,‘pri upanju* (Apotheke zur Sioftnung): Pčcs 46, Ogrsko. Glavne prodaje v Ljubljani: v drogerijah Anton Kanc in B. Cvančara („Adrija“) ter v lekarnah Gabrijel Picceli, Dunajska cesta in H. R. Sušnik, Marijin trg. - GORICA - Stolna ulica 2-4 F. Bat j el -LJUBLIANA- Stati trg St. 28. Trgovina in mehanična delavnica. msSM¥ »S Si**-* Mrnka in ska civokoSasa še s staro prevanatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sve-m talke* Najboljše baterije. M Pos®»no nlxka cena za preprodajalce. K št. 221. Razglas. S tem se v zmislu prvega odstavka § 83. a) pravil razglaša, da je c. kr. deželna vlada za Kranjsko od izrednega občnega zbora dne 26. maja 1917 v zmislu cesarske naredbe z dne 4. januarja 1917, drž. zak. št. 6, spremenjena in po zakonn od 20. novembra 1917, drž. zak, št. 457, popravljena blagajnična pravila z odlokom od 16. avgusta 1918, št. 19.858, odobrila, ter stopijo m dne 1. oktobra 1918 definitivno v veljavo. V bistvenih, zlasti na plačilno dolžnost delodajalcev in zavarovancev ter na dajatve blagajne se nanašajočih spremembah obvestili se bodo p. n. interesenti še posebej, v kolikor te še niso bile razglašene ob provizoričnem uveljavljenju pravil s tuuradno okrožnico od 25. junija 1917, k št. 154. Natančnejša pojasnila se dobi v blagajni, Turjaški trg št. 4, prvo nadstropje, vsak delavnik od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne, kjer so na vpogled tudi pravila. Po njih dotisku oddajala bo blagajna pravila do 15. oktobra t. 1. brezplačno, pozneje pa po l K izvod. (Naredba minislrstva za notranje zadeve od 24. marca 1898, št. 8401.) Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, dne 12. septembra 1918. Mihael Rožanec s. r., načelnik. Razpis. Deželni odbor kranjski razpisuje dvanajst službenih mest za provizorne strežnike moškega spola v deželni blaznici na Studencu. m nemu S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, službene obleke nagrade mesečne 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Deželni o >oi bo predlagal dežel-zboru, da se smejo strežniki po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju m po prestanem strežniškem izpitu stalno namestiti s pravico do časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Začetna plača po definitivnem imenovanju znasa K, od 6. leta naprej imajo definitivni strežniki pravico do 8 v pokojnino vstevnih triletnic po 150 K, tako, da bi znašala polna pokojnina po 30 letih definitivnega službovanja letno 2400 K; naturalni užitki ostanejo kakor v prvih letih nespremenjeni. Za casa provizornega službovanja v prvih dveh letih ve ja za obojestransko odpoved 14 dnevni rok. V smislu službenih določil za provizorne strežnike prosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in ne več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakortudi izkaz o dosedanjem službovanju, je vlagati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 10. oktobra 1918. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila-