OS I / in na t Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr. V Ljubljani 22. oktobra 1890 Obseg: Dvajset pravil sadjarjem, — pisni in narodopisni tbrazi. Kako sadnemu drevju gnojiti. Razne reči Naši dopisi. Novičar. Vprašanja in odgovori Zemlje Gospodarske* stvari. Dvajset pravil sadjarjem. Sadjarsko društvo v Altenburgu na Nemškem razglasilo je dvajset pravil, katera ugajajo tudi našim sadjarjem. Glasijo se pa tako: 1.) Po višinah kaže najbolj zasajati češnje, po ni-žavah slive (češplje), po severnih in vzhodnih rebrih jabolka, po južnih in zapadnih legah hruške. Češnji ško-duje suša najmanj, sliva pa prenaša največ mokrote. 2.) Sadnemu ali pitanem drevj j bolj ugaja vlažna, ilovnata zem ki vodo propušča in koder niso še prej rasla sadorod drevesa. Koder voda zastaj ondi ni dobro za pitovno drevje. Treba je drenaže. 3.) Jeseni naj se izkopljejo velike jame drevesom. Po zimi kaže jame z gnojnico zalivati, drevesa pa naj se vanje posajajo šele spomladi. 4.) Ako sami ne umemo ali ne moremo vzrediti lepih mladih drevesec, ne kupujmo jih ampak jemljimo jih iz dobrih drevesnic. dimo sami pričujoči. Izberimo zdrava drevesca z moč nimi koreninami in imajo že er si bodi Pri izberi bo stoje v drevesnicah ravna kot sveča letni les za krone. 5.) Zastran vrst moramo biti opazni ter ozirati se, v kakšno zemljo hočemo d vsaditi, ali je lega topla ali hladna, zemlja mokrotna ali sušna nato vodo Če se prikaže po prerezkih korenin rjav rob pri skorji, kaže to, da je drevesce oškodovj porezati po zimskem mrazu Tenkih koreninic ali mustačev pa ne smemo 8.) Količ se mora v jamo poprej zasaditi . nego pa ožgati in ra/no po- dobro prstjo. Nato se razgrnejo korenine drevesca in pokrijejo z izkopano okrogla jamica drevesce. Količ je treba poostriti staviti. Potem zaspimo jamo do 3 zemljo. Vse se tako okolo rabiti debla. Svežeg pije, da nastane gnoja ne smemo tukaj nikoli 9.) mokrotni ali preplitvi zemlji se drevesom napravijo prsteni kupi, v katere se potem drevesa po 8adij Posaj drevo mora iz zemlj stati elej jami nekoliko više nego je stalo v drevesnici. Tudi se ne sme hekoliču privezati, dokler se globoko saditi drevesa je velika napaka emlja usedla Pre 10.) Količ se ne sme dotikati krone ter naj stoji na južni-zapadni strani od drevesa trdi drevesce za dva količa tako keršno drgnenje. Kdor more, naj pri da se zabrani vsa 11.) Vsajena drevesca naj se ovijejo s slamo da jih spomladni vetrovi preveč ne izsušijo. Zoper zajce se drevesca pomažejo z apneno vodo ali se ovijejo s trnjem. 12.) Jabolčnih, hruševih in češnjevih dreves ni 6.) Jabolka in hruške se zasajajo treba pri zasajanji prirezavati, pač pa naj se drugo leto, po 10 metrov zlasti slabe vejice, prikrajšajo. Slive prirezujejo se od narazen. Za prvi čas > ko J abolčno in hruševo drevo ni o očes. 13.) Iz prva vsako leto, pozneje pa vsako še dovolj vzraslo, posadi se na gole prostore nekaj sliv, da imamo prej od zemlje kaj haska. Pozneje slive lahko leto porežejo se jeseni v kroni zopet odpravimo. Po planjavah naj stojijo vrste jabolčnih rastoče veje. Suhljad in vsi tati ali hobodki se odstra prepogoste križem dreves po 40—50 korakov narazen. 7.) Predno drevo vsadimo prirežimo najmočnejše korenine kolikor moči gladko ter pomočimo jih v ilov nijo vsako leto. 14.) Vsako rano na deblu in po vejah je opazno prirezati in z drevesnim voskom zamazati. Odprta debla kaže zamazati s katranovcem. Bolne veje treba gladko odrezati zamazati 15.) Mah lišaj posušen skon je postrgati Ča o dobro apnene da močnejše veje in deblo pomažemo z mesjo ode, kravjaka ali ilovice. debla je večkrat okopati in po- Po takem treba toraj pri gnojenji vselej vprašati se: kaj hočemo? Kadar hočemo taka drevesa, ki so poškodovana po vremenskih uimah ter so več let zapo- slani, toči, gosenicah in drugih zbog tega nočejo nič kaj rasti, 16.) Zemlj okoli redoma bogato rodila in zato opešala, pognati krep- kriti z gnojem ali tratnico pak položeno 17.) Ožig in raka moramo hitro izrezati ter bolne kejši rasti, treba jim je gnojiti s tistimi gnojili, o katerih smo gori rekli, da imajo veliko dušika v sebi. dele izpirati z gnojnico j kateri smo primešali nekoliko Kadar pa drevesa sicer čvrsto rastejo v les in perje lesnega pepela Slabotna debla kaže narezati pa , pa sadu ne douašajo, takrat jim je treba gnojiti z gnojili, teče preveč soka, ondi se poreže nekaj korenin ki imajo več kalija in fosforové kisline v sebi. - Če pa 18.) Gnoji se drevesom spomladi da rasto močno je drevo tako, da noče čvrsto rasti, pa tudi sadu ne v les, meseca julija in avgusta pa, da nastavijo močnih nastavlja, treba mu je gnojiti z gnojem, v katerega smo ^ t* ^ ■ « ■ / • a a m • • » fl a popkov cvetnih za prihodnj leto. Najboljše gnojilo je pomešali e vrste gnojila (dušikove tvarine, kalija in « gnojn Njo precej proč od rejene luknje ali v skop zemljo do korenin cedi. krog debla vlivati ali v na- fosfotove kisline), ali pa da mur spomladi gnojimo z du , da se potem skozi šikovim gnojem, ki rast drevesu pospešuje, meseci avgusta pa z gnojem j ki ima kalija in fosforové kisline 19.) Stara drevesa pomladimo, ako jim prirežemo veliko v sebi in po katerem drevo več cvetnih popkov vejevje, ših vrst drevj slabe vrste pa zboijšamo, ako jim vcepimo bolj- nastavlja za prihodnje « leto. stare jame, koder je prej stalo sadonosno Najbolje se sploh gnoj sadnemu drevju prileže te- smemo nikdar saditi mladih dreves iste vrste, koč, kajti tak hitreje v zemljo pride do drevesnih ko- w 20.) Dober drevesni vosek se naredi, ako vzamemo reninic, ki ga srkajo j suh gnoj pa dohaja počasi z 250 gramov smole ter jo pri malem ognji mešamo s spi- deževnico vanjo.. Zato je zmerom dobro, umetna gnojila ritom, kojega se porabi 40—50 gramov. Lep ali lim ? s (8uperfosfat, kali, hilisalpeter itd.), pa tudi pepel » kri, katerim se pomažejo ovitki za debla senice itd. obtičijo, naredi se, da ob njih go- rožne odrezke, zmlete kosti (koščeno moko) poprej v ako pomešamo del masti del terpentinovca repnega olja, kolofonija ali pa 3 dele etera in 1 del terpentinovca delov del vod raz8topiti, da v njej nekoliko povro, in šele potem ž vlij njimi gnojiti drevesom Tako povodenj gnoj se v jame, katere se, kakega četrt metra široke in pol metra globoke izkoplj tako daleč od debla dokler Kako sadnemu drevju gnojiti. veje drevesne sezajo zopet za8po. Kadar je gnoj vanje vlit, pa se Tudi sadna drevesa potrebujejo živeža y in velika Najboljši čas drevju gnojiti je od spomladi do je 8eni, in sicer zgodaj spomladi zato da rast vzoudimo škoda je, da se gnojenje sadnemu drevju premalo ceni, v dreves preveč zanemarja. Mnogo dreves donaš samo zato malo meseca julija in avgusta da drevo na- stavlja sad » meseca septembra pa zato da se po sadu in vzame nazadnje konec. Pri vrtnarstvu je zatoraj množiio tvarine, katerih za drugo leto potrebuj velike važnosti to da sadj daj drevj pripravnega Če zemlj suha in vreme gorko, treba je tem gnoja, v pravi razmeri in tudi o pravem času bolj gnoj pomešati z vodo zato Ker bi preostri gnoj Pred vsem treba vedeti, da sadna drevesa jemljo škodoval. Vendar se dado vsa tu imenovana gnojila ra- zemlj veliko fosforové kisline, kalij dušika, in ravno biti tudi suha, s prstjo zmešana kot kompost Potrese teh trojih tvarin večidel ni obilo emlji. Zato je treba 8e okoli drevesa pod krono po zemlji in potem zagrebe skrbeti, da se te redilne snovi J ki jih drevesa srkajo iz Taka gnojitev se prileže posebno češnjam, češpljam i zemlje, vedno nadomeščajo in rodovitna da drevesa ostanejo zdrava orehom, kostanju vsemu koščičastemu in luskinjastemu sadj kateremu je ostri tekoči gnoj škodljiv zato, ker Odkod pa dobiti dušika, kalija in fosforové kisline? prehitro svojo moč kaže Dušika imajo posebno v sebi: kri, rožni in kopitni Kdor hoče gnojiti s svežim živinskem gnojem obrezki, dlaka in volneni odpadki kalij in fosforové (kravjak je zato najboljši) ? naj se že jesen okoli dre kisline pa je v straniškem gnoji ? živinski gnojnici, Vesa zagrebe, da se čez zimo razkroji in svoje redilne zmletih kosteh, kurjaku in drugih ptičjakih, v lesnem tvarine (dušik, kalij in fosforovo kislino) odda kmalu pepelu, posebno bukovem in trtnem spomladi koreninam drevesnim Če zemlji dajemo veliko ravuo imenovanih duši Koliko pa naj se za gnojenje izbranega gnoja daje kovih tvarin, krepko raste drevju les in perje, — če pa jo gnojimo z gori imenovanimi tvarinami, ki imajo fosforové kisline in kalija veliko v sebi, nastavlja drevo več popkov in donaša debelejšega in boljšega (sladkega) sadu. drevju? Več ali manj, to se ravna po velikosti dre vesa in lastnosti zemlje. Visoka in starejša drevesa potrebujejo gnoja več nego nizka (pritlikavci) in pa mlada, — pusta zemlja ga potrebuje več nego močna. 339 Gnojnice živinske ali straniškega guoja zadostuje doredi in dozori, da je po vsem enako prvič obranemu. itlÉf^ — « rt - « a • ^ mm rt ■ 3 do litra 5 litrov velikemu drevesu, » kalij 60 do 100 gramov v Manjša in mlajša drevesa potrebuj pepela i 7* do Ako se najde pri drugem obiranji še slabejšega sadja > do 5 litrih vode. ravna se enako kakor prvič, in s tem se prav izdatno la manj gnoja pomnoži pridelek, slabega pa je prav malo. Razne reči. * Za napravo prunel je polnoma zrelih češpelj Delo aajbolje vzeti še ne po samo vrši se pa tako Vprašanja in odgovori. K drugemu odgovoru na 172. vprašanje nam piše vprašalec gospod v D. : Odgovor Barjanov se nič Češplj se olupijo (obelijo) kolikor mogoče natanko. ne ujema z mojo pritožbo. Zemlja, v kateri mi gre pesa Kadar so oluplj nošo se takoj v boj i se puste y cvet5 prerahljana je dobro, kajti namenjena je bila za v žveplenem dimu dobrih par minut, da postanejo lepo vinograd in čez meter globoko prekopana. Tudi letos rumene, a ne rjave Potem se denejo na solnce ali pa v dobro ušilni (naš navadne domače sušilne peči ne sem sadil peso na njivo, ki je bila nad pol metra globoko prekopana, pa vendar ni bilo nič boljše. Slana pa ustrezajo), da dobro zvenejo; nato se vzamejo koščice tu(ji ni vzrok, ker meseca aprila pri nas tako rekoč iz njih na nasprotni strani peclja. Po vsem tem se tako stiskajo z dlanmi postanejo lepo okrogle in da do bodo podobo posušenih smokev kakeršue se v navadnih vencih kupujejo po štacunah. Ko smo jih tako pripravili, denemo jih zopet na lese ali druge deske in ua solnce pa dni da se do dobrega osuše. Potem se vlože v zaboje, katerim se strani prevrtajo. Vkladajo se pa tako da se na dno dene dobra lef; prunel, na njo pa bre8kovega listj pa še bolje lavorikovega : na to pride zopet lega prunel, lega listja in tako dalje se spravijo prunele za poznejšnjo rabo ali prodaj Zdaj * Zoper uši po listji vrtnih rož in drugih raslin. Da je ta mrčes silno škodljiv rastlinam, ker jim sok izpira in se strašansko hitro množi, znano je dobro vrt- narjem in raznih cvetlic prijateljem j pa tuai vedo da se mnogo zoper ta mrčes priporoča pomočkov, ki nič Časnik bolčanske družbe kmetijske pripo- ne pomagajo, roča sledeče sredstvo, katero hvali ? da je zanesljivo : Mrtva riba naj se pusti v skledi vode toliko časa ležati ? da voda prav zelo smrdi. to vodo naj se poškropi ušiva rastlina. Če se to par dni zaporedoma stori, pomori se mrčes brez škode rastlini, — seveda treba tako poškropljeno rastlino, če je bila v sobi, nesti venkaj, da izgine smrad. * Ne obrezovati spomladi živih mej ! Navadno je, da ljudje spomladi, večkrat še celo o kresu obrezujejo žive meje belega trnja in druge, pa ne pomislijo, da s tem pokončujejo koristnim ptičkom potrebna gnezdeča, po katerih starke imajo mlade. Vlada v Kaselu je to napako 8 posebnim ukazom nedavno prepovedala velela, da se obrezovanje živih mej sme le vršiti od oktobra do 1. marcija. in * A obiranji sadja. Stara in vsakemu znana je izkušnja, da rahlo in varno obiranje obvaruje zrelo sadje, obrano sadje drži pritiskov in ran in da se tako doigo. Pri obiranji iztaknili so pa izkušeni sadjarji še drugo : oni namreč ne obero vsega sadja na drevesu na edenkrat, ampak najprej samo najbolj zrelo in debelo sadje, vse slabejše pa še pu^te. slane niti ne poznamo. temu pristavljamo tudi mi, ki so nam razmere na Primorskem znane, da je bil prvi naš odgovor na to vprašanje vendar pravi, in pre- pričani smo, da je krivo podnebje in pa zaradi podnebja uže prevrženo t. j. degenerirano seme. Strokovnjak o pridelovanji pese Rimpass piše v „Landw. Jahrbuch" za 1876. na 31. in za 1. 1880 na 191. strani, da gre pesa v seme, ako je prezgodaj ali pregloboko, sejana in ako vreme rast zadržuje. Kdor pozna Primorske razmere, ve, da je tamošnjo podnebje vse drugačno nego po tistih krajih, koder so peso vzgojili takšno, kakeršno imamo danes in jo hočemo imeti. To, kar je pri Trstu mesec april, Je na pr. na Češkem mesec junij » a Primorec vendar zato ne more pese sejati eden ali dva meseca poprej, ker potem pride pesa vsled podnebja celo v raz- mere ? v katerih mora iti v cvet. Ne rečemo pa, da bi na Primorskem ne mogli pese pridelovati, o tem nam za Primorsko manka izkušenj, prepričani pa smo, da je dobro seme iz krajev, koder rodi dobra pesa, poglavitna reč. Da so največ podnebne razme o prvi rasti krive, da gre pesa v seme, dokazuje nam pridelovanje glavnega zelja po Vipavski dolini in v Furlanij morejo pridelovati z Tudi tam ne a iz doma sejanih sadik, ampak pridelujejo jih po visoko ležečih, mrzlih planjavah Na-nosovih. Prepričani smo, da bode tudi g. vprašalec imel dober uspeh s peso, ako kupi pesnih sadik na pr. v Logaškem okraji. Vprašanje 204. Iz prejšnjih let se spominam » da je nekdo na Kranjskem izumil k ročnim mlatilnicam pri , s katero se dado ti stroji brez vsakega truda go- pravo niti Ker je delo z ročno mlatilnico res mučno in nad vse težavno, rad bi zvedel, ali je kaj na tem ali ne, in če je kaj vredno, kedo izdeluje take priprave? Ker je bilo ob svojem času o tem brati v „Novicah zato mislim da je bila reč v zvezi s kmetijsko družbo in da Vam je zato znana. v G.) Odgovor: Vsa ta reč nam dobro znana. Dotično tem se obrne vsa dre- pripravo je izumil neki Lakota na Dovjem, a priprava vesna redilna moč v korist ostalemu sadju j ki se k mlu ni nič vredna, kar je samo ob sebi umevno, kajti kdor * \ a to hotel kaj takega izumiti, moral bi znati več nego ki more kaj takega vprašati, oziroma zahtevati Samo čarati. Pri nas je glede strojev med kmetovalci še mnogo na Kranjskem nam je znanih nad 100 grajščin, katerih volje, čudnih nazorov, zato hočemo prav na kratko nekaj Vam tu ne moremo naznaniti, ker nam manka opomniti. Velika večina naših kmetov je prepričana, da časa in prostora in ker vsa kmetska dela in kar je ž njimi v zvezi, more ra- čitateljev ne zanimalo. Ako hjčete zvedeti vse avstrijske to nobenega izmed drugih zumeti kmet 5 gospod pa da je preneumen, da to grajščine, oziroma naslove njih lastnikov, naročite si razumil. Ker se pa rabi v kmetijstvu mnogo strojev, dotične adresne kujige, in dobili bodete več zato je bilo dosti bolj prebrisanih kmetijskih rokodelcev, slovov. tisoč na- ki so hoteli fabriške stroje zboljšati, ali pa narediti, da jih bode laže goniti. Zlasti so to poskušali z ročno inla- Vprasanje 206. krava, katere prvo tele seui tilnico. Ko ti ljudje vedeli, kaj je j? delo n ? nikdar bi ne bili tega izkušali, ker vedeli bi, da je to nemogoče. Da se kako 55 delo u zvrši, rabimo kako čas in gotovo pot. Za vsako delo, ki je hočemo zvršiti, moramo toraj imeti silo, čas in pot. Ako pri eni reči kaj prihranimo, pa pri drugi izgubimo. Vzemimo vzgled : Ti popravljaš streho, 100 opek moraš znositi na streho. Vselej neseš 10 opek in porabiš za pot % ure. Da vse delo silo, primeren Štajarnkem.) oddal pred 8 dnevi mesarju, ne pusti se sedaj mlesti, čeravno smo jo vadili, ko je imela še tele. Kaj naj ukrenem, da kravi odpravim to razvado ? (T. Š. v O. na u 55 zvršiš, rabiš svojo silo ali moč, 10 četrti časa in časa in poti pot moraš desetkrat premeriti. Hočeš prihraniti, vzemi namesto 10 opek vselej Odgovor: Če je krava pustila teletu sesati in se sploh takrat, ko je imela ša tele, dala za seske prijeti, je znamenje, da krava ne ovira molžnje toliko zarad drgnenja po sescih, kolikor zarad tega, ker hoče mleko ohraniti teletu, kravah pripeti, zlasti pa pri mladih. Take krave se upo o ki ste ga ji odstranili. To se pri mnogih po 20. Delo korijo, ako se jim med molžo ena sprednjih nog dvigne. bode eno in isto, t. j. znosil bodeš tudi 100 opek na streho, in sicer v 5 četrtih časa, Tudi trdijo, da postanejo krave mirne, ako se jim dene , in polovico manj pota bodeš potreboval, a zato bodeš moral še enkrat toliko na križ precej nad repom mokra, mrzla ruta. Skusite oboje. Ako pripravite kravo, da se da nekateriKrat mirno sile ali moči porabiti polovico časa in pota drugimi besedami: Prihranil si si pa v polovici časa še mlesti vsled nega rugega sredstva, gotovo se kmalu zato odvadi brcanja med molžo enkrat toliko sile porabil Tako tudi z ročno mlatil nico Da mlatilnico pr. omlatimo snop žita, moramo v ta namen porabiti gotovo silo, na štii mlatiče Podućne stvari. kateri gonijo stroj, recimo eno minuto 5 in ki ob tem delu 30krat zavrte kolo. Recimo da hočemo silo zmanj Zemljepisni in narodopisni obrazi. šati. Zato bodemo naredili veče kolo (oziroma vinto), in stroj se bode laže gonil. Ker bode sedaj kolo veče, bo demo ga res laže gonili, a pot, katero imajo roke narediti ob vrtenji, bo veča, in zato ne bodemo mogli kolesa v eni minuti 30krat zasukati, pa tudi ne snopa v tem času omlatiti. Pridobili smo torej pri sili, a izgubili in času, oziroma pri hitrosti. Pri mlatilnih pri potu strojih je pa tudi hitrost važna kajti ako stroj ne gre Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 195. Kava v Egiptu in Carjemgradu. Neprijatelji kave. Kava v Indiji. Ni trajalo dolgo, pa je od Adena dospela kava v Meko, Tu so se shajali božjepotniki z vseh krajev, pa dosti hitro, onda ne mlati ali vsaj ne pravil Tudi so se s kavo upoznali > in njim na ljubo so odprli tu priprava, katero je izumil Lakota, ima razen napake, l)rve jaVûe kavane. Božjepotniki so raznesli kavo sedaj da sploh napačno sestavlj ? tudi to j da pravilni sestavi sicer sila prihranila, a pri hitrosti pa izgubilo. Pa tudi to velja se o se po vsej Arabiji. Arabske kavane so začele koj s po- teorij resnici je pa četka znamenito vzdigati društveno življenje. Tu so se sedaj začeli shajati igralci, da pri šahu kavo srebajo; tu z Lakotovo napravo stroj še teže goniti nego brez nje, s0 86 našli prijatelji, da se v živahnem razgovoru za- ker tu sodeluje še drgnenje 5 trenj itd ki vse ovira pregibanj koliko en stroj ali Pri dela skupaj bavajo ; le-sem so pritiskali ljudski pesniki in narodni kmetijskih strojih je le do tega, pravljičarji, ker so vedeli, da hočejo prav tu dobiti naj-opravi in koliko to delo stoji, in več zahvalnega ljudstva, katero hoče njihove pesni ia 86 plača stroj kupiti ali ne. O tem pa hočemo o pravljice rado poslušati. priliki kaj več pisati. Vprašanje 205. Prosim, številki „Novic" grajščine, katere so kmetijski družbi znane na Avstro-Ogrskem. (J. G. v V.) Arabije je došla kava kmalu v Egipet. S početka naznanite mi v prihodnji šestnajstega stoletja nahajmo v Kaoiri že več kavan, a 1630. jiii je bilo do 1000. Te kavane so postale šole modrosti, kakor so jih sami nazivali. kavanah so se Odgovor: Ko bi ne bili vajeni „čudnih" vprašanj, zbirali razni postopači, pri katerih so dobro grebli godci 5 čudili bi se temu vprašanju, oziroma gospodu vprašalcu, pesniki, pravljičarji, čarobniki, plesači in njim enaki et / 311 prvej polovici šestnajstega stoletja so začeli kavo piti po mnogih mestih v Siriji, a zlasti v Damasku in in le ti so se soglasno izrekli, da je kava dovoljena in tudi koristna, Sodnik jih je na to sam pogostil s kavo, Halebu. Leta 1534, za vladanja Solimana II.; dospela je in tako je kava znovega zmago slavila. kava tudi v Carjigrad. Došla sta dva tujca, jeden z Carjemgradu je zadela kava tudi na neprijatelje. pritoževati, da svet rajše zahaja Damaska, jeden s Haieba, odprla sta dve kavani in Duhovništvo se je jelo uiedila sijajno po zahtevah turške udobnosti. Bili sta to v kavane kakor v mošeje, in kedar je muftija izjavil, da prvi kavani na evropskej zemlji. S početka so pohajali se pitje kave ne zlaga s koranom, pozaprli so vse ka- kavane samo odličnejši ljudje, duhovniki in učitelji, sod- vane. No prišel je nov muftija, ki je kavo rad pil, in za niki in zdravniki, in radi ozbiljnega razgovora, ki se je njim so jo udarili dvor, duhovenstvo in ljudstvo, in kmalu tu vodil, nazvali so jih šole modrosti. Pitje kave je zadelo v mohamedanskem svetu dosta zgodaj ob hude neprijatelje- Prvo gibanje proti kavi se je dogodilo 1511 so zopet bile kavanam vrata na stežaj odprta. Svet je z novega vrel v kavane, in v treznem razgovoru pogosto pretresel politiška vprašanja. Vlada je začela pisano Meki. Egipetski sultan je imenoval gledati to početje ; bala novega namestnika v Meki, ki kave nikdar ni videl. Ko se je uporov in zarot, in zato je veliki vezir za vlade mladoletnega Mohameda IV. namestnik prišel v neko veliko mošejo, zelo se je pozaprl vse kavane v samem mestu, samo v predmestjih je razsrdil, ker je v jednem kotu našel derviše pri kavi. jih je pustil. Pa tudi ta zabrana se ni obdržala. Ljudje Izgnal jih je iz hrama božjega, potem pa sklical v zbor so se bili že tako privadili kave, da so pozneje ženske najučenejše bogoslovce, pravnike določi, ali vera dopušča kavo piti. in uglednike, da se izvojevale pr.vo, po katerem smejo zahtevati ločenje od zboru je bila zelo moža, ako jim brani kavo piti. živahna razprava, ker so tu sedeli hudi nasprotniki kakor tudi osobiti ljubitelji kave Kava je pri mohamedanskih narodih postala pravi jeden nasprotnik kave celi zbor v smeh, ker mu je ušla beseda Aha. hudem prepiru je spravil blagor. Radi hude in razdražljive naravi je imela za brana vina dobre posledke, a gotovo se je ne j da se je od kave prav tako opil, kakor od vina. ostro držali, da niso našli v kavi dobre zamene. tako Kava » ti si tedaj vino pil f« kričali so protivniki, in je tu prav res vino do celega zaměnila. Arabski in turški namestnik je dal nesrečnika kar v zboru po podplatih pesniki so slavili v svojih pesnih kavo isto tako, kakor nabrisati, ker se je proti koranu pregrešil. V zboru se so v Evropi presljavljali vino. Kakor pri nas sprejemamo gosta s čašo vina, tako po vsem vzhodu podajajo milemu . V zboru se niso mogli nikakor zjediniti, zato je poklical namestnik dva perzijska zdravnika, dva brata, da mnenje, zdravju Ona škodi sta in odločila, kajti izrekla izrečeta svoje gostu čašico kave Kavi se je tu povsodi pridružil še sta, da kava toraj duhan, in Przijanec veli, da je kava brez duhana tisto > ne more niti vera dopuščati, kar je jed brez soli. da si niso bili vsi v zboru volje na to mnenje pristati Namestnik je dal pa vendar vse kavane pozapreti, 8predje Azije je prešla kava dosta zgodaj tudi v kavo spaliti in uničiti Tudi prepovedal kavo piti kdor ne slušal, zapretil m ? vso in Indijo. onem času, ko v kulturnih zemljah evropskih niso kave še poznavali, prevažali so jo že Holandezi z je da ga hoče sramotno Arabije v Indijo. Tako se omenja, da so že 1642. na oslu skozi mesto voditi. Mej tem je poslal glasnika Holandezi v Indijo prodali nad 40.000 % kave. Kako je sultanu v Káhiro, da mu on sporoči, ali je pravo po- v tem času bila kava Evropejcu še nenavadna pijača, godil Kmalu je dobil od sultana pismo, katero kratko pričajo nam besede holandeškega trgovca Wurfbeina, ki jo takole popisuje: „Cauwa je neka vrsta graha, kateri in malo ni bilo laskavo ker v njem stalo Zdrav- nika v Meki, pa tudi sam namestnik so vsi vkup osli. navadno raste samo po brežičkih okoli Moke. Naši zdťavniki in pismo od vaših trdij 5 da je kava dovolj njim se čez mero in vsak dan radi zdravja služijo ne samo v in zdrava pijača, Turškej, temveč po vsej Indiji. Ta grah na ognju ožgo, v Kahiri, ki dalj vidijo in da radi nje ne bode noben pravi prerokov sin raja da je črn kot oglje, potem ga stolčejo in kuhajo, in od zgrešil/ Namestnika so začeli sedaj zasmehovati, a oba —- —— -i- i— « zdravnika 1516. zmago. dal turški sultan Selim Káhiro posedel Tako kava ubiti, slavila ko je novo njega pijo tako vročo vodo, da še skoro kar vre. (Dalje prihodnjič.) Leta 1525 so ustali v Ivahii in 1534 znovega proti kavi J stala v mestu prava vojska proti kavi Politične stvari. Neki prenapet človek je začel pridigovati proti kavi in dokazovati, kako je to bogomrzka pijača in da bodo Deželni zbori. — - v kavopivci na sodnji dan ustali črnejši od same kave Ko Deželni zbor goriški imel je dne 14. oktobra so pobožni poslušalci prišli iz hrama božjega, bili so takoj prvo sejo in popoludne drugo. Deželni glava grof tako razjarjeni, da so se leteli po kavanah bili C o r o n i n i otvori zborovanje s pozdravom do poslancev, posoaje in pohištvo, goste pa pretepli. Vse mesto se je omenja veselega ženitovanja v cesarski rodbini in sklepa na to poburilo, in nastali sta dve stranki gotovi na z živijoklici na cesarja. Potem naznanja, da daruje v ljuto klanje. Vrhovni sodnik je sklical vse pismoznalce, spomin poroke nadvojvodice Valerije svoje dohodke kot 342 glavar za šestletno dobo za ustanovo za podporo one- žava prevzela v svojo upravo nekatere srednje šole, ker moglih delavcev na Goriškem. Deželni zbor sklene za- se deželni troški za šolstvo na leto množe za 50.000 gld. hvalo izreči gospodu deželnemu glavarju za blago usta- in so višji direktni davki skoro nemo goči. Deželne pri- novo 9 in dalje tudi poslati deputacijo 7 členov, da po- klade se sicer ne bodo zvišale letos, a to davkoplače-nove to zahvalo. Potem izvolili so se finančni, pravni valcu malo koristi, ker pa nasprotno rastejo občinske in peticijski odsek in bila sklenjena seja, ne da bi bil de- in okrajne přiklade. Deželne přiklade znašajo 32° želni glavar v stanu napovedati dan in dnevni red pri- okraji pa poberejo 700.000 gld., torej skoro /0» 3° o in občine hod nje seje. * * Tržaški deželni zbor pričel je dne 14. t. m. opoludne svoje zasedanje. Predsedoval je dr. M. Luzatto, Ker župan Bazzoni še vedno boleha. Navzoča sta bila tudi c. kr. namestnik vitez Rinaldini in namestniški svetnik baron Conrad. Pozdravil je predsednik zbrane poslance ter zaklical trikratni živio u presvetlemu ce 8arju. Poudarjal 9 da se je delovanje odbora, oziroma municipalne trebnih naredeb delegacije, osredotočilo v premotrivanj d po- predstoječi prevrat v gospodarskem tržaškem življenju. Konečno je pozdravil navzočega g. namestnika, na kar je ta tudi omenil odpravo proste luke. Naznanja, da bo vlada dež. zboru predložil stavni načrt o nadzorovanju to 12 bjavo namestnikovo na i po- šolstva. Predsednik vzame znanje ter zaključi sejo ob i 4 uri popoludne. * * * Deželni zbor štajarski. Ob 10. uri je mil. gospod knezoškof lavantinski, dr. Mihael Napotnik, stolni cerkvi daroval sv. mašo, katere so se vdeležili v ces. namestnik baron Ktibeck, dvorni svetovalec grof Chorin8ky, svetovalci namestništva, deželni glavar grof Wurmbrand-Stuppach, dež. glavarja namestnik dr. Jurtela, deželni odbor in mnogo poslancev. Po sv. maši sta deželni glavar in njegov namestnik v pisarni ces. namestnika storila slovesno obljubo, poslanci Ob 11. uri zbrali so se v deželni dvorani ; med njimi sta bila tudi oba knezoškofa. Predložena so bila poslancem razna poročila, sarski namestnik baron Kùbeck je nekako takole govoril poslance: Nj. c. kr. apostolsko Veličanstvo cesar Ce- na z višjem patentom z dne 15 naj- septembra t. 1. sklical šta dan Pozdravjam Vas v jarski deželni zbor na današnji imenu cesarske vlade. Deželni zbor bo sklepal o važnih stvareh. Tako je važno vprašanje zdravstvena organizacija. Pri vsem pa bo vlada rada podpirala deželni zbor pri vseh vprašanjih na korist dežele in to z vso objektivnostjo po pravici in postavi. Na to nagovori zbor dež. glavar grof Wurmbrand. Spominja se poroke nadvojvodinje Marije Valerije, prihoda cesarjevega v Gradec povodom otvorjenja razstave in raznih železničnih načrtov, katero je po novi postavi sestavil deželni odbor. Glede na šolstvo, omenja nove vseučiliščne zgradbe in izraža upanje, da bode dr- se 3,468.724 gld. direktnega davka. Deželni odbor dalje posvetoval o razpustu okrajuih zastopov, o novem občinskem redu, o administracij cest, o sredstvih proti trtni uši, o vravnavi rek: Savinje, Mure in Drave i. t. Dalje omenja glavar, da bo deželni odbor zopet predložil zdravstveno postavo. Naposled opomni vse poslance, naj bi se izogibali narodnostnemu prepiru in skupno delovali na korist Stajarske. Voljeni so bili zapisnikarji iu verifikatorji. Druga seja bila je dne 16. t. m. Na dnevnem redu bile so volitve raznih odsekov. Deželni zbor kranjski. II. seja deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dné 17. oktobra 1890. 1. ob 10. uri dopoludne Branje zapisnika I. deželno-zborske seje dne 14 oktobra 1890. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. Priloga 33. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun deželnega zaklada za leto 1891. Priloga 34. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlaga proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1891. Priloga 35. Poročilo deželnega odbora glede zgradbe deželnega gledišča. Priloga 36. Poročilo deželnega odbora o preložitvi ceste čez Bogenšperk. Ustno poročilo finančnega odseka sklepih o računskih ustanovnih zakladov za leto 1889. in o proračunih za leto 1891. (k prilogi 22.). Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno- šolkega zaklada za leto 1889. (k prilogi 13.) Ustno poročilo finanč odseka o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za leto 1889 prilogi 1.) 10. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu 11 deželno-kulturnega zaidada za letJ 1889. prilogi 11.) Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželno-kulturnega zaklada za leto 1891. (k prilogi 12.) 12. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu gledališkega zaklada za leto 1889. logi 20.) pri 343 Potem ko je bil predstoječ dnevni red rešen, oglasi se k besedi poslanec Šuklje ter stavi glede na pogostne požare minulega poletja nujni predlog, da naj se deželni odbor pooblasti glede na to, da sme prekoračiti za ele- Naši dopisi. Iz Ljubljane 8lanec Gospod Žitnik, deželn mentarne nezgode dovoljen kredit za tekoče leto za svoto minulo nedeljo pa precej « po- rednik „Slovencev", je že nekaj časa bolehal, ker je iz sebe hudo obolel 4000 gld. Predlog je bil brez razgovora soglas sprejet bruhnil krvi mirovati Zdravniki so bolniku zaukazali popolnoma sodijo da je kri prišla * * Pri III. Ljubljani seji dne deželnega zbora kranjskega v 21. oktobra vrešil se je sledeči koliko se bode izvirati iz kakšne želodčeve bolez dognan. Za zborovanje deželnega zbora Žitnik bolnega in tek z želodca in da mora i, katere značaj še ni njegove bole glasen je gosp bode odločeval dnevni red. mogel vdeležiti deželno-zborskega de Branje zapisnika 17. oktobra 1890. deželno-zborske seje dne lovanja. Vprašanje dolenjske železnice pomika se vedno dalje k povoljnemu vspehu, kolikor čujemo, je med me- Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 37. Poročilo deželnega odbora o zgradbi rodajnimi faktorji zadostno soglasje tudi v nadrobnih in postranskih vprašanjih, ker so v glavnem vprašanji v dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delavnice, popolnem soglasji. Vsi namieč hočejo dolenjsko železnico Ustno poročilo finančnega odseka o računskem kar pred, vsi jo hočej pod ugodnimi pogoji, jo hočej sklepu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske tako, da je njen promet in obrestenje zagotovljeno. Spe šole na Grmu za leto 1889. Ustno poročilo finančnega sklepu bolniškega zaklada prilogi 7.). prilogi 3.). odseka o računskem čanj premoga v kočevskih premogokopih odvisno od za leto 1889. železnice, železnica pa od dobrega izkoristenj premogo kopov V tem zelo povoljnem položaju zna dežela Kranj ska priti k nepričakovanemu vspehu, da se gradi za de 6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem želo velevažna železnica, ne da sklepu porodniškega zaklada za leto 1889. (k druzih gmotnih žrtev, kako bilo treba prinašati prilogi 8.). poroštvo za naprej že za gotovljeno obrestenje onih dolžnih pisem, s katerimi se 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem ima preskrbeti za zgradbo železnice potrebni denar. sklepu najdenškegu zaklada prilogi 9.). za leto 1889. (k 12 novih knjižic za otroke v zalog tinijevi ravnokar prišlo na svitlo in so Ustno poročilo finančnega odseka o računskem g kr. na drobno, vsih 12 knjižic pa za 60 kr sklepu blazniškega zaklada za leto . Gion-aprodaj po in s pošt- prilogi 10.). 1889. (k nino vred po 65 kr. Knjižice se imenujejo : „Vihar na Ustno poročilo finančnega odseka o računskem Otroci v gozdu", „Ne vodi nas v izskušuja morji", , „Lehkomiselna pr ijatelja 5 i i 1 sklepu zaklada deželne prisilne delalnice za leto radoveden 1889. (k prilogi 17.). (t 5 Božje oko bdi družina Mati in sin u 10. Ustno poročilo finančnega odseka ? Jurče in Zorkau, \ , Ivan hromeč \ „Ubožc » Soseda Ne bodi ..Uboga Tonče". o proračunu Vsaka knjižica obsega šest listov in ima po šest ličnih zaklada deželne prisilne delalnice za leto 1891. podobic Toraj kakor za nalašč naši nježni mladini za prilogi 18.) o prošnji Franca Bajca pro svetega Nikolaj vizijoniranega paznika deželne prisilne delalr^ce ciniju v Ljublj Na prodaj so pri kniigarju Gion 11 za stalno umirovljenje. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1889. (k pril. 31.) i ^ , j k ^ 12. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1889. prilogi 29.) 13. Ustno poročilo finančnega odseka Odlikovan^ razstavljalci. Pri letošnji razstavi na Dunaji bili so z darovi odlikovani naslednji razstavljalci s Kranjskega: C. kr. kmetijska družba kranjska, za skupno razstavo kranjskih kmetijskih pridelkov, kranjsko » ribarsko društvo za razstavljene kranjske ribe ; Franc Kotnik z Vrhnike za parkete, Karolina Lapajne z Idrije o proračunu za čipke in Peter Majdič z Mengiša za deželnega moko; so odli posojilnega zaklada za leto 1891. (k kovani ali s častno diplomo ali z zlato svetinjo. Sreberno prilogi 30.). svetinjo ali pa priznanje po diplomi v skupini domače Obširneje poročalo se je pri točkah 11., 12. in 13., industrije: podkovska šola c. kr. kmetijske družbe v izrekom se je pri točki 11. nzpravljalo v obliki poroči] Ljubljani za razstavljena v šoli izdelana učila, Anton deželnega odbora pri proračunih in računskih sklepih. Krisper za različne izdelke domače iudustrije, Miha Ambrožih z Mojstrane za izdelke za čebelorejo, Janez Kosler v Ljubljani za lesne izdelke, Alojzij Loy s Kočevja za volno. Seja je trajala do 1. ure popoludne, prihodnja soja je prihodni petek dne 24. oktobra. vina, P. M. Avgust Maly z Belepeči za lesno Mihael Pakič v Ljubljani in Matija Pakiž v Ribnici za 344 lesno blago, Matej Pire v Kranji za platnino, F. Schulz v Ljubljani za preparirane ribe, E. Stampfel v Ljubljani proti Konečno glasovali bil je 5 po besedah vladnih sprejet t 80 mladočehi, dr. Rieger in Kučera. za izdelke kočevske domače industrije, in G. Tonnies Predlog Skorda-ov glede imenovanja predsednika po ce-za stroje za obdelovanje lesa ; bronasto svetinjo so pre- sarju, bil je odklonjen, zanj glasovali so mladočehi in jeli : C. kr. kmetijska družba v Ljubljani za razstavo dr. Rieger Bril. deželnem zboru predlaga grof Serenvi gospodarskih pridelkov, grof Kottulinsky z Boštanja za lesne izdelke in Janez Jeglič z Begun za razstavljene 8 peterimi tovariši, deželnemu odboru naročiti že v čebelarske stvari. Nagrade v denarji so prejeli. Ivana prihodnem zasedanji predložiti načrt zakona, po katerim Dolčič in Radojčič. Izvan tekmovanju po darilih naj bi se za oba oddelka velikega posestva vpelje bili so bratje Koslerjevi pivarna v Ljubljani. Toliko da- število primerno zastopstvo, ravno tisti poslanci pred v\ za razstavljavce s kranjskega priča, pri razstavi bila prav častno zastopana. da je Kranjske ložijo resolucijo, da naj vlada vporablja ves svoj vpliv v to, da dobi vsak oddelek veliko posestva števila primeren zastop potem zakona. Lvov. Vsi rusinski deželni poslanci so dne 19. Novičar iz domačih in tujih dežel. na Dunaja ozirajo se v tem trenutku v prvi vrsti Pragi. razvoj razprav češko-nemške poravnave v Samo en teden traja do sedaj zborovanje češkega deželnega zbora, in že se kaže, da poravnavi, kolikor se tiče izrekoma dobre volje staročeških poslan- t. m. izstopili iz kluba zastopuikov kmetijskih volilnih okrajev z utemeljevanjem, da tako druženje 8 poljskimi tovariši ni bilo koristno, ker se je to druženje porabljajo za pretvezo skupnega delovanja, dejansko pa so se želje Rusinov dosledno prezirale! Cesar pripravlja za Moltke-ta veliko odlikovanje, kakor so redka v zgodovini pruski. Vsi BeroJin. cev, niso tolike, kakor jih je risalo in jih še risa čas- generali povelniki dojdejo Moltkovi slavnosti, se ništvo. Vodja nemških čeških poslancev dr. Schmejka1 hotel je sicer češkim poslaùcem staviti nož na prsa s predlogom » po katerim se bili morali zavezati vpra šanje glede deželnega kulturnega sveta rešiti v teku dni, takoj potem ono gledp volitev iz kurij, pa predlog se je zavergel in sprejel se je predlog grofa Kinskyja, v katerem se izražaje ista dobra volja za poravnavo, nasitiva, katero so Nemci kazali prično v nedeljo. Veliko bakljado priredijo slavljencu meščani in dijaki. Deset tisoč vdeleži se baklaie. Gref Waldersee podal se je k Moltku v Greishu, od kodar ga konec tedna sprejme v Berolin. Veliko se govori o carinski poravnavi med Nemško in Avstrijsko, in res je, da se pripravljajo na taka poravnavo, toda gotovega do sedaj še ni. pa ne nosi na s popr Sckmejkalovim. Angleška vlada pripoznala je braziljansko repu-je potolažila naj bolj bliko ter je naročila angleškim vojnim brodovam zastavo dobra volja od strani Nemcev, ki jih je pripeljala do braziljske republike pozdravljati. zatajenja, s katerim so odstopili priznanega vodje. od predloga lastnega Srbska. Državnemu svetu predložen je načrt • « nižje-avstrijském deželnim zboru < goni z dobrim vspehom in pogumno cesarski namestnik grof Killmannsegg vprašanje združenja Dunaja s svojimi predkraji. — To zakona odgovornosti ministrov. Zloraba ministersko oblasti kaznovati je z zaporom in pa konfiskacijo imetja. vprašanje daje protisemitom » ki se primerneiši sedaj Žitna cena imenujejo združeni kristjani, priliko z vsakojak'mi sredstvi mahati po liberalni deželni-zborski večini. Tri dni strajkajo tukaj nameščeni služabniki konj- V Ljubljani 12. oktobra 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr. —banaške sk'h (tramvaj). Včeraj pa so se oglasil zopet 7 gold. 39 kr. kr. turšice 5 gold. 04 kr. soršice 4 gld. rži 4 gold. 87 kr. ječmena 4 gold. 24 kr. na delo, in gotovo danes zopet vozijo, samo da odločno zahtevajo, da se službeno navodilo ovsa 2 gold. 76 kr. ajde 4 gold. 87 kr Krompir popravi. 2 gold. 32 kr. 100 kilogramov. Prage Komisi j za poravnavo je včeraj tri paragrafe predloga zadevajoč deželno-kulturni svet j V Kranji. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. paragraf 3 predlaga z predlogom Buquoy-ovim zadeva- Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen jočim volilni red, sprejet je bil z glasovi Nemcev in ve- 1 gold. 22 kr. — Ajda 4 gold. 22 kr. likega posestva. Pri obračala sta se dr. Greger in dr. Rieger 1 gold. 60 kr 44 kr. Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr. Špeh 1 kilog. zoper preobilno delitev deželnega kulturnega sveta Odgovorni urednik Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki