.  Ravnanje po svoji vesti je najvišja stopnja moralnosti in cilj vsake vzgoje. Sklicevanje na svojo vest je postala redna praksa skoraj vsa- kega èloveka, ki pa v sodobnem svetu, ki pri- sega na brezmejno svobodo posameznika, po- stane istoèasno tudi absolutizacija svobode in relativizacija objektivne resnice na zgolj sub- jektivno do`ivljanje stvarnosti, ki nas obdaja. “Kar jaz èutim” postane marsikdaj sinonim za “to je zame prav”. Èeprav je tak pristop k samoopravièevanju svojih dejanj zelo raz- širjen, pa ne vzdr`i resne presoje in razmisleka, kajti v dinamiko vsakega èloveškega dejanja je vkljuèen odnos do drugega; zaradi tega je nemogoèe, da bi nekaj lahko bilo dobro le za enega èloveka, istoèasno pa slabo za druge- ga. Odnosi zahtevajo red, ki velja za vse in vsakega. V igro vstopa “pravilo”, tj. neka nor- ma, ki ureja odnose med ljudmi, kajti nemo- goèe je pre`iveti, èe si dovolimo biti drug dru- gemu volkovi. Èeprav pristajamo na uvod- no vodilno misel, se moramo zavedati, da je za dosego tega cilja potrebna aktivna interak- cija veè pomembnih faktorjev. Mednje sodijo vsekakor tako resnica kakor svoboda, norma in sankcija, ki ji daje moè, kakor tudi nagrada, ki normo dela privlaèno. Najbolj popoln mo- ralni sistem bi potemtakem bil tisti, ki vse te silnice med seboj tako usklajuje, da so v di- namiènem ravnovesju. Ravnovesje katoliške moralke je v njenih izhodišèih, da je èloveška svoboda relativna, resnica pa absolutna, ker sloni in izhaja iz Boga, ki je resnica sama in edino absolutno svobodno bitje. Normo raz- glasi konkretna avtoriteta (Cerkev), aplicira pa jo vest v notranjosti posameznika. Prav tako je vesti prepušèena vloga nagrajevanja in preganjanja prestopkov. Zrela moralna osebnost zna torej `iveti znotraj naštetih koordinat, kar Roman Glo- bokar razlaga s pomoèjo Kohlbergovih šestih stopenj moralnosti, ki se tudi iztekajo v rav- nanje po vesti. “V vesti posameznik uskla- juje svojo odloèitev na podlagi univerzalnih etiènih naèel, kot sta npr. zlato pravilo in Kantov moralni imperativ. V osnovi gre za univerzalne principe praviènosti, vzajemnosti in enakosti èlovekovih pravic in spoštovanja osebnega dostojanstva vsakega èloveka.”1 Za- radi norme se nam postavi še eno vprašanje: kdo je zakonodajalec? Katera je tista avtori- teta, ki sme na moralnem podroèju izdaja- ti verodostojne zakone (norme), ki bodo po- sameznika vezali v vesti? Ni èudno, da v svetu poteka nenehen dialog med razliènimi siste- mi, ki predlagajo rešitve za našteta vpraša- nja in probleme. V dru`benopolitiènem polju pa akademski dialog kaj hitro lahko preide v oboro`en spopad razliènih skupin, ki se ne borijo le za zunanjo ureditev dru`benega reda, ampak tudi prevlado v mišljenju lju- di, kar se je najbolj izrazilo v ateistiènih re- volucionarnih gibanjih v preteklem stolet- ju. V tej bitki so bila in so še vedno “dovo- ljena” vsa sredstva, nihèe ji ne more uiti in njen izid je odloèilen za obstoj ali propad ci- vilizacij. Kristjani razumemo vse to tudi kot del eshatološke bitke med Jezusom in nje- govim `e pora`enim nasprotnikom, ki pa še ni sprejel svojega poraza kot dokonènega in se obupno upira. To je neskonèna bitka med dobrim in zlim.  # #   Definicij in razlag o tem, kaj vest sploh je, je mnogo. Pojmovanje je zelo povezano %"-1 ,   # ( #    # tudi s samim jezikom, ki ga uporabljamo za izra`anje svojih misli. Slovenšèina razlikuje med vestjo in zavestjo. Španšèina npr. tega razlikovanja ne pozna (conciencia se uporablja tako za vest kakor zavest). Osnovno izhodišèe za pojmovanje je za katolièana razlaga, ki jo daje o vesti drugi vatikanski cerkveni zbor v dokumentu Gaudium et spes in jo povze- ma Katekizem katoliške Cerkve (KKC) in se glasi: “V notranjosti svoje vesti èlovek odkriva postavo, ki si je ne daje sam, temveè se ji mora pokoravati. Glas te postave ga vedno klièe, naj ljubi in dela dobro ter se izogiblje zlega, in kadar je potrebno zazveni ušesom srca: stori to, izogni se onemu. Kajti èlovek ima v svojem srcu od Boga zapisano postavo (…). Vest je èlovekovo najbolj skrito jedro in svetišèe, kjer je èisto sam z Bogom, èi- gar glas zveni v èlovekovi notranjosti.”2 De- finicija je v skladu z vso katoliško tradici- jo, ki je vest vedno razumela kot osebno so- dišèe èlovekovih dejanj. Zato tudi KKC ta- koj v naslednjem èlenu preide na vprašanja sodbe vesti. Za katoliško Cerkev je to so- dišèe prièevanje za resnico, ker se sklicuje na najvišje Dobro, na Boga samega. “Ka- dar razumen èlovek posluša vest, more slišati Boga, ki govori.”3 Katoliška moralka priz- nava, da je razodetje, oz. Bog sam, eden od temeljev njene objektivnosti. Ta temelj je zunaj njene pristojnosti, je absoluten in nam poznan po razodetju, ki dose`e najvišjo toè- ko z Jezusom Kristusom, Bo`jim Sinom in se nadaljuje skozi zgodovino prav v insti- tuciji — skupnosti, ki jo klièemo Cerkev. Bog je najvišje dobro, vse je naravnano nanj. Vse, kar je dobro, je skladno z najvišjim Dobrim, zlo pa mu vedno nasprotuje in èloveka od- daljuje od Boga. V središèu dogajanja je èlo- vek, ki svobodno in zavestno odloèa o svojih dejanjih. Vest izreka praktièno sodbo o de- janjih. Pred samimi dejanji nas spodbuja k izbiri dobrega, po dejanju pa nas hvali ali gra- ja. V ljudski govorici pravimo, da imamo “mirno vest” ali pa nas le ta “peèe”. Cerkev ne pušèa vesti posamezniku in njegovi svo- bodni presoji, ampak jo zasidra v najvišjo Ob- jektivnost.4 Bog jamèi za resniènost sodbe ve- sti, ki pa je usmerjena v oceno (sodbo) kon- kretnega dejanja. Vest je torej praktièna in takojšnja sodba o moralni vrednosti dejanj in zato tudi èloveka. Ravnati po vesti pomeni, da premislimo in pretehtamo svoja dejanja in se odloèimo za dobro, ki ga moramo storiti, in se odpo- vemo zlu, ki ga ne smemo narediti. Preso- jo in premislek vodi krepost razumnosti, ki je vodnica vseh kreposti. Vzgoja za krepostno `ivljenje daje èloveku znanje in podlago, da se v vesti prav odloèa. Vesti pravzaprav ne moremo vzgajati, ker je Bo`ji glas v èlove- ku, prostor, ki ga ne nadzorujemo, ampak v njem preprosto smo. Posebno tisti, ki pra- vijo, da je to bo`ji glas v èloveku, bi se morali izogibati takemu govorjenju, èeprav je zelo razširjeno in priroèno, ker nakazuje in na nek naèin poenostavlja namen nekega naèina du- hovnega `ivljenja. Vzgoja mora krepiti vo- ljo, da izbiramo dobro. Voljo pa pravzaprav krepimo z odpovedjo, s premagovanjem, z neko obliko svobodne prisile nad samim se- boj. Znanje, ki ga potrebujemo pri odloèa- nju, prejemamo, ko nas uèijo norme in se jih dr`imo (najprej zaradi zaupanja staršem, ka- sneje tudi zaradi prisile, v idealnem primeru zaradi notranjega preprièanja) oz. ko se uèi- mo o krepostih in vseh njihovih razse`nostih.5 &  Moralno `ivljenje je zaznamovano z nor- mami in pravili, ki naj bi se jih dr`ali. Zna- èilnost moralnih norm je njihova povezava z vestjo posameznika. Moralne norme ve`ejo v vesti vsakega èloveka in se ne zanašajo na nobeno zunanjo oblast, ki bi jih lahko uve- ljavljala. Cerkev, kot moralni zakonodajalec, nima nobenega vzvoda prisile, s katerim bi lahko ljudi na podoben naèin kot dr`ava pri- .    silila, da bi se dr`ali njenega moralnega nau- ka. Vsa drama moralnega `ivljenja se dogaja v notranjosti. Vest je resnièno tako skrita “jav- nosti”, da ne more nihèe prodreti v to intimo in nihèe ne more trditi, da ve, kaj se doga- ja v njemu najbli`jem èloveku. Skrb za izvr- ševanje zakonov je prepušèena posamezni- ku. Zakonodajalec moralnih norm nima po- licije, davène inšpekcije in drugih slu`b, s ka- terimi dr`ava nadzira dr`avljane in jih tako primora, da poravnajo svoje obveznosti tudi, èe bi tega ne hoteli narediti. Ko gre za mo- ralna dejanja, ni nobene policije, nobene ink- vizicije, ki bi mogla kaj takega doseèi. Bog je svoje zakone razglasil, vezal jih na vest in od znotraj nenehoma skrbi, da se ti zakoni spoštujejo. Èlovek lahko svobodno izbira, da bo zakone spoštoval ali pa `ivel po zakono- daji, ki jo sproti prilagaja sebi in svojemu tre- nutku. Èe je Bog po Mojzesu razglasil “ne ubijaj”, pa si danes marsikdo razlaga to splo- šno in vedno veljavno zapoved z mnogimi pridr`ki. Nekateri pravijo “ne ubijaj `e ro- jenega èloveka”, za splave pa naj bi ta zapoved ne veljala; drugi spet trdijo, da ta “ne ubi- jaj” velja tako za èloveka kot za `ivali in `elijo, da bi vsi postali vegetarijanci. Drugi zapo- vedi “ne prièaj po krivem” potihem doda- jajo “dokler se ti splaèa” … Kljub tem stal- nim poskusom ljudi, da bi normo prilago- dili sebi in svojim koristim, pa se-le ta ne spreminja in ostaja enaka za vse ljudi vseh èasov. Moralna zakonodaja v svoji nespre- menljivosti jasno ka`e, da je Zakonodajalec sam Bog, ki je èloveku razglasil, kaj v praksi prièakuje od njega. Ni odveè spomniti, da se èlovekovo moralno `ivljenje zaène pri veri v enega Boga. Prav vera daje moralnim nor- mam tisto notranjo moè, ki jo dr`ava lahko uveljavlja le s silo. Kdor namreè veruje, se tru- di, da bi `ivel po bo`jih zapovedih oz. po nor- mah, ki mu jih njegova vera predlo`i v izpol- njevanje. Kdor pa ne veruje, opušèa prve tri bo`je zapovedi in ker mu manjka priznavanje Zakonodajalca, ostaja prazen prostor za ma- nipulacije in prilagajanja, ki sicer niso tuje nikomur, vendar vernik nikoli ne spreminja tega poèetja v sistem, ki bi èloveka postavil na mesto ustvarjalca moralne norme. Norma ureja tako osebno kakor dru`beno `ivljenje skozi naèela praviènosti, ki je tudi osebna, kardinalna krepost. Veljati mora za vse ljudi enako. Biti mora usklajena z resnico in naravnana k dobremu. Temeljne moralne norme vedno izpolnjujejo te pogoje. So pre- proste in vsakomur razumljive. Vsakdo jih lahko tudi vedno izpolnjuje. Vsi smo ena- ki pred to zakonodajo, v njej ni privilegiranih in nedotakljivih, kar je redna praksa èloveških zakonodajnih sistemov, kjer se nenehno po- javlja skušnjava, da se nekatere ljudi ali sku- pine privilegira in se jih postavi nad zakon. Za moralne norme, ki `elijo biti univerzal- ne, velja tudi, da se najveèkrat izra`ajo v ne- gativni obliki. Sklepamo lahko, da je norma “najni`ji prag moralnosti”. Kdor nikoli ni ubil èloveka, je izpolnil zapoved, vendar to še ne pomeni, da ta èlovek tudi koga zares ljubi. Pozitivno izra`ene moralne norme so odprte v neskonènost. Negativne so jasno do- loèene meje, ki jih ne smemo prestopati. Da- nes mnogi do`ivljajo moralno normo kot omejitev njihove svobode in ne kot vodilo, da bi bili najbolj svobodni. ! Ljudje smo svobodna bitja. Za moralko je to aksiom, ki ji šele omogoèa obstoj. Èe bi kdor koli resno dokazal, da ljudje ne more- mo svobodno izbirati dobrega, se izogibati zlu in vztrajati v dobrem ne glede na zunanji po- lo`aj, kakor je storil p. Maksimilijan Kolbe, ki je v Auschwitzu daroval svoje `ivljenje za dru`inskega oèeta, tisti bi dokazal, da smo ljudje imanentna bitja, kakor so ̀ ivali, in prav- zaprav nismo odgovorni za nobeno naše de- janje. Èe bi bilo mo`no dokazati, da èlovek ni svobodno bitje, bi bilo mogoèe ukiniti mo- .   # ralko in vsako drugo zakonodajo. Dejansko bi morali opustiti vsako preganjanje kriminala in drugih kaznivih dejanj. Èlovek je svobodno bitje. Izkustvo oseb- ne svobode nosimo v sebi vsi ljudje. Prav tako pa nosimo v sebi izkušnjo, da ne moremo de- lati vsega, kar hoèemo, da se nujno moramo ozirati na druge ljudi. Znano liberalno pra- vilo, da se moja svoboda konèa tam, kjer se zaène svoboda drugega (prav tako se konèa tam “moja pravica”), se izra`a v moralni normi “ne stori drugemu, kar noèeš, da drug tebi sto- ri”. Moramo reèi, da to pravilo vsebuje nek strah pred soèlovekom, za katerega predpo- stavljamo, da nam bo škodil. Boljše je t. i. zlato pravilo “stori drugemu, kar hoèeš, da drugi stori tebi”. To starozavezno pravilo je pozi- tivno naravnano na soèloveka in ̀ e odseva nek premislek o dru`benosti èloveštva kot take- ga. To pravilo odpira pot solidarnosti. Èlovekova svoboda ni neomejena. Kar ve- lja za posameznika, velja za èloveštvo kot tako. Ljudje smo po svoji naravi omejena bit- ja. Redka so podroèja, kjer slutimo, da smo resnièno neskonèni (npr. v ljubezni). Ome- jeni smo po telesu, razumu, volji, spominu, sposobnostih, zato je obsojen na propad vsak poskus, da bi absolutizirali svojo svobodo. Za kristjana je èlovek omejen `e s prvo za- povedjo, ki je zapisana v Svetem pismu: “Z dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl” (1 Mz 2, 16-17). Bog postavi èloveku mejo, ki je ne sme prestopiti. Kasneje pripoveduje Sveto pi- smo zgodbo o grehu, ko se èlovek prviè steg- ne preko svojih meja in hoèe postati kakor Bog. Na ukaz “bodi èlovek” je èlovek odgo- voril “hoèem biti bog” (prim. 1 Mz 3). Na omejenost svoje biti èlovek vedno znova od- govarja s prestopanjem meje, namesto da bi odgovarjal z rastjo. V moralnem smislu je ta prestop v `elji, da bi postal zakonodajalec mo- ralnih zakonov in ne izvrševalec (podrejen postavi). Èlovek si vedno znova `eli biti sam sebi svoj gospodar. Kljub vedno novi izkušnji, da nas prestopanje moralnih mej ali norm unièuje, pa izgleda, da se iz preteklosti ni- èesar ne nauèimo, zato vsaka generacija znova naredi ta korak. Na nek naèin vsaka gene- racija s svojim ravnanjem potrjuje, da bi prav vsi storili Adamov greh. Sveto pismo postavi zaèetek nepretrgane verige èloveškega greha v raj, kjer sta prvi èlovek (Adam) in mati vseh `ivih (Eva) prviè prestopila mejo in hotela postati, kar nista bila. V Adamu in Evi smo vsi grešili. V teku èasa se vedno znova pojavljajo mi- selni tokovi, ki absolutizirajo èlovekovo svo- bodo. Èloveško svobodo pojmujejo kot naj- višjo vrednoto in se upirajo normam (pred- vsem Cerkvi, ki je zagovornica absolutne re- snice in nespremenljive moralne norme). Prav tem prihaja danes na pomoè povezava vesti in svobode. Vest je v moralki vedno postav- ljena v polje svobode. Še veè, èlovek brez svo- bode ni moralno bitje in zato nikoli ne bi mo- gel grešiti. Cerkev `e od srednjega veka siste- matièno uèi, da ne smemo narediti nièesar proti svoji vesti, ker takrat dejansko grešimo.  # 3      5 Skozi stoletja je Cerkev izoblikovala ce- losten in uravnote`en nauk o vesti. Najprej je ohranila središènost sodbe vesti, ki ga po- stavlja v prostor svobode, kot merilo moral- nosti dejanj, ki jih opravljamo. S pomoèjo razlikovanja med principi in spoznavanjem naravnega zakona je povedala, da ima vsak èlovek prirojeno sposobnost, da razlikuje med dobrim in zlim, da si prizadeva za dobro in se hudemu izogiba. To je srèika èloveka, ki jo Gaudium et spes imenuje “notranjost”, v kateri odkrivamo zakon, ki si ga nismo dali sami, in kjer smo èisto sami z Bogom.6 Vest je tako za Cerkev prièevalka za Boga in njegov zakon, je sodnica naših dejanj, ker nas nagovarja k dobremu in nam odsvetu- .    je zlo.7 Kdor sodi, ni zakonodajalec, ampak je izvrševalec zakonov. Vest, ki sodi naša de- janja, se lahko v tem dejanju praktiènega uma moti. Razlogov za zmoto je veliko. Nekateri so posledica nevednosti ali malomarnosti, ker si nismo pridobili navade, ki bi nam poma- gala izbirati dobro. Namen in cilj vsake mo- ralne vzgoje je, da se gojenec navadi izbirati dobro in zavraèati zlo in v tem vztrajati. Ker je naša narava ranjena in ker dobro, ki ga mo- ramo dosegati, zahteva od nas napor, vèasih celo muèeniški ali herojski napor, se ljudje veèkrat utrudimo, vèasih pa predamo celo grešnim navadam in neurejenim strastem. .   # Najhujša bitka, bitka zato, da bi bili dobri, se bije znotraj èloveka, v vsakem posamez- niku in ji nihèe ne more ube`ati. Razlogi za zmotno vest pa so lahko zuna- nji, saj je `e drobna napaka v spoznavanju dejstev lahko zadosten razlog, da napaèno presodimo polo`aj in se zato narobe odlo- èimo. Za dobro odloèitev v vesti moramo imeti zdravo vest (biti moramo razumni), ki je sposobna hitro in pravilno presojati, kaj smo dol`ni storiti in kaj opustiti, in nagniti voljo, da se sodbe dr`i. Zdi se mi, da vesti same po sebi ne mo- remo vzgajati. Vzgoja se vrši v krepitvi vo- lje in razuma, da sodelujeta pri izbiri in vztra- jata v dobrem. “Biti dober” je najvišja ob- lika svobode in izpolnitev èloveškega biva- nja. Vzgoja vesti se vrši pravzaprav posred- no, preko vzgoje za kreposti. Razumnost je krepost, ki omogoèa pravilno ravnanje v vesti. Ko smo si pridobili krepost razumnosti8, ta- krat smo v pravem pomenu besede priprav- ljeni na samostojno moralno `ivljenje, saj nam ta krepost omogoèa, da bo`ji zakon in moralne norme do`ivljamo in `ivimo kot no- tranji vir ravnanja in ne kot zunanjo prisi- lo. K temu dodaja Cerkev nauk, da je le tisti svoboden, ki je svoboden od greha. Zemelj- ska svoboda ni le “delati, kar hoèem”, am- pak je predvsem “biti brez greha” oz. “biti popoln, kakor je popoln naš nebeški Oèe” (Mt 5, 48). Tako visokega ideala pa èlovek brez pomoèi ne more doseèi. KKC poudarja, da “vest omogoèa prev- zeti odgovornost za storjena dejanja. Èe èlovek stori zlo, more pravilna sodba vesti ostati v njem kot prièa za vesoljno resnico o dobrem, hkrati pa tudi za resnico o zlobi njegove po- samezne izbire (odloèitve). Razsodba vesti os- tane poroštvo upanja in usmiljenja. Ko iz- prièuje storjeno krivdo, klièe v spomin od- pušèanje, za katero je treba prositi, tisto do- bro, ki ga je treba udejanjati, in krepost, ki jo je treba nenehno gojiti s pomoèjo Bo`je milosti”.9 In le èlen kasneje: “Èlovek ima pra- vico delati po vesti in v svobodi tako, da so njegove nravne odloèitve storjene osebnost- no”.10 To velja zlasti za izra`anje vere. Cerkev tudi zastopa in uèi stališèe, da se mora vest pokoriti moralni normi, ki jo raz- glasi verodostojna oblast. Za moralno po- droèje se Cerkev vedno predstavlja kot prava moralna oblast, ki ima pravico “zavezovati in razvezovati na zemlji”, kar bo uèinkova- lo tudi v nebesih (prim. Mt 16,19). Vest ni samostojna moralna instanca, ki bi moralne norme izdajala ali smela ustvar- jalno odloèati o njih, ampak je vpeta v mre`o “odnosov” z resnico, avtoriteto, Bogom, dru- gimi, kulturnim okoljem, tradicijo, svobo- do ..., v vse tisto, kar èloveka dela to, kar je. Šele usklajeno, harmonièno delovanje vseh dejavnikov, ki oblikujejo èloveka, omogoèa pravilno sodbo vesti. Ljudje smo sposobni svojo vest celo onemogoèiti, jo ovirati ali jo kakor koli podhraniti, da dose`emo svoje ci- lje. V takih primerih je sklicevanje na svo- jo vest nevarno poèetje. &     #      Rekli smo, da je delovanje po svoji vesti cilj in smisel moralne vzgoje posameznika. Od tega ne odstopamo in vendar, èe premi- slimo, je sklicevanje na lastno vest silno ne- varno, ker s tem dejanjem prevzemamo vso odgovornost za svoje poèetje. Prevzem od- govornosti je odlièen pokazatelj moralne kva- litete posameznika. Ko se sklicujemo na vest, postavimo sodnika v svojo notranjost in mu ne moremo veè ube`ati. Kljub temu da se vest lahko moti, ohranja svojo prirojeno sposob- nost, da vedno znova prav poka`e, kaj je do- bro in kaj je zlo. To je osnovno dostojans- tvo vesti, ki ostane ne glede na sposobnost èloveka, da jo ovira, spregleda ali drugaèe ubi- ja. Vest nas peèe in vznemirja vsakiè, ko na- redimo nekaj narobe. Èe nas ne obsoja, ker smo naredili nekaj narobe, pa nas prav go- .    tovo spodbuja, da se damo pouèiti, kaj je prav in kaj narobe. Pouèiti se je zahteva poni`no- sti, ki sprejme dejstvo, da nismo sami spo- sobni tako spoznavati moralnega zakona, da bi mu vedno sledili. Ljudje smo prebrisani. @e od Adama in Eve se znamo (lahko bi rekli prirojeno) iz- govarjati na druge. Adam je valil krivdo za svoj greh na Evo, Eva se je izgovarjala na kaèo (prim. 1 Mz 3, 12-13) … Prav tako ravnamo tudi danes. Priznanje svoje krivde, svojega greha, nam gre te`ko iz ust. Danes se zelo pogosto uporablja izraz “ravnal sem po svoji vesti”. @al pa smemo zapisati, da je to prepogosto le prazna fra- za in mašilo za moralno zla dejanja oz. opra- vièilo za dejanja, ki nasprotujejo naravnemu (razumnemu) redu stvari. Èlovek namreè ne greši, ne prestopi meje dobrega, èe neèesa sla- bega prej ne “razglasi” za dobro, predvsem gre tu za “dobro je zame, oz. za neko dolo- èeno skupino” in ne dobro samo po sebi. Gre za zelo razširjen subjektivizem in relativizem, ki zanikata prav naravni red in objektivno resnico. V procesu, ki nas vodi do greha, je ved- no prisoten napuh, ki sprevraèa naravni (ra- zumni) red stvari. Zaradi greha èlovek pre- vara samega sebe in si prika`e kot dobro, kar je v resnici slabo. Biti bogat je dobro, zato so mnogi pripravljeni ubrati bli`njico in jim nobeno sredstvo (kraja, rop, po`ig, umor ipd.) ni prepovedano, da bi dosegli ta cilj. Bolj zapletena je slika, ko gre za nematerialne vrednote. Ljudje ravnamo v skladu s svojim preprièanjem. Uveljavljanje stvari, ki jih zdrav razum zavraèa, zahteva sistematièni na- por, ki ruši naravni (razumni) red. V ta on- tološki spopad sodi frontalni napad na dru- `ino, ki se odra`a v izenaèevanju poroèenih z vsako obliko èloveškega sobivanja. Privi- legiranje teh oblik je tako napredovalo, da je danes `e mogoèe empirièno dokazati, da so poroèeni, ki oblikujejo trajne dru`ine, za- postavljeni. Zaradi tega se mnogi v Sloveniji ne poroèajo, ker se jim ne splaèa. Ker ne rav- najo po svoji vesti, ampak iz koristolovskega nagiba, lahko sklepamo, da ne delajo prav. Èe pa bi ravnali po svoji vesti, pa spet ni ja- sno, zakaj si prizadevajo (in so `e dosegli), da se jim prizna status poroèenih, ki ga de- jansko zavraèajo. Kdor namreè sobiva brez poroke, sporoèa, da mu je ljubezen zadosti in bi moral dosledno zavraèati vsak poskus dr`ave, da mu prizna kateri koli status. Prav v iskanju statusa “poroèeno-neporoèenih” se vidi, da v tem primeru ne ravnajo v skladu s svojo vestjo, ker hoèejo sedeti na dveh stolih in koristiti prednosti samskega in dru`inskega `ivljenja. Jasno pa je, da se ti dve ravni iz- kljuèujeta. Sklicevanje na svojo vest, kot najvišjo in- stanco moralnosti je upravièeno le takrat, ka- dar je jasno, da nas vest ne bo obsodila. Imeti mirno vest je cilj naših dejanj. Kadar je skli- cevanje na lastno vest sporno, ker jo drugi po- stavljajo pod vprašaj, takrat postane nujno ute- meljevanje, razlaganje, preprièevanje in vztra- janje v svoji odloèitvi. Muèenec vesti, sir To- ma` More je svoje vztrajanje v katolištvu branil z molkom; šele ko so ga obsodili, je sprego- voril. Podobno je ravnal sir Henry Newman, ki je napisal Apologia pro vita sua, da bi raz- lo`il svojo odloèitev v vesti. Mnogokrat se po- ka`e, da je potrebno odloèitve po vesti ali za- radi ugovora vesti drago plaèati. Èeprav je ugovor vesti tako razširjen, da marsikdo misli, da je absoluten, pa naša dru`- ba ka`e neverjetno nedoslednost, ko zanika to mo`nost npr. zdravnikom ginekologom. Kaj hitro se izka`e, da je v ozadju tega tep- tanja èlovekovih pravic nasilje zagovornikov splava. Èe bi zdravniki smeli uveljavljati ugo- vor vesti, kdo bi pa še delal splave? Ker je ta strah utemeljen, zagovorniki splava rajši tep- tajo èlovekove pravice, kakor da bi dopustili, da se zaradi zdravniškega odpora konèa t. i. pravica razpolaganja s svojim trebuhom, s ka- .   # .  terim se razèloveèi umor nedol`nega èloveka v medicinski postopek. Naš èas pozna veliko nedoslednosti na moralnem podroèju. Upor proti Cerkvi in njenemu nauk se je sprevr- gel v nasilje “svobodnjaštva”. V imenu svo- bode se danes dela veliko zloèinov, ki jih no- bena vest ne more opravièiti. Na zunanjem podroèju je prav Cerkev us- tanova, ki je “glas vesti v javnosti”. Njen nauk je uravnote`en, jasen, skladen, harmonièen, èudovit in preprièljiv. Vendar tudi zahteven, te`ak in marsikdaj nerazumljiv razvajenemu sodobnemu èloveku, ki si ne vzame èasa, da bi ga na primeren naèin osvojil. Napuh, ki ga naš èas dokazuje s tem, da se noèe dati pouèiti, je velik. Na svojo vest naj se sklicuje le tisti, ki je resnièno preprièan, da dela prav in ga last- na vest ne obsoja — ki ima t. i. mirno vest. Odloèitve vesti morajo biti nujno skladne z moralnim zakonom, ki ga èlovek spoznava in si ga ne sme sam prikrojiti po svojem oku- su. Prestopati mejo izvrševalca zakonov, da bi se prelevil v zakonodajalca, pomeni pre- stop iz `ivljenja v smrt, kakor nam Bog sam pove v prvih poglavjih svojega pisma. Zavest, da se ljudje motimo, da smo grešniki in da ne zmoremo `iveti po lastni vesti, pa naj nas nagovarja, da se obrnemo in išèemo pomoè pri soèloveku, v skupnosti in pri Bogu. Le Bog je lahko tisti, ki vesti daje dosto- janstvo. Bog je njen zadnji temelj, ki jo spre- minja v nezmotljivo. Brez Boga vest prej ali slej podle`e sebiènim osebnim `eljam in in- teresom. Mnogim zagovornikom vseh mo- goèih èlovekovih in drugih pravic bi lahko oèitali, da za njihovo pravièniško dr`o ni niè drugega kakor velika sebiènost in interes majhne skupine ljudi, ki z gromovniško re- toriko in pomoèjo ojaèevalcev njihovega gla- su, medijev, polnijo dru`beni prostor z zme- do, v kateri se dobro znajdejo in uveljavljajo svoje. V takem primeru je sklicevanje na svojo vest le nasilje besede, s katero hoèejo `e vna- prej onemogoèiti vsako kritiko, odpor, dru- gaèno mnenje in dokazovanje, da so mno- ge zahteve neupravièene, ker so samovoljne. In kljub temu moramo vsi vztrajati pri tem, da se ravnamo po svoji vesti. Cilj vzgoje mora postati moralno zrela oseba. To je le tisti, ki vedno in povsod, iz notranjega na- giba, svobodno izbira dobro in v njem vztraja. 1. Roman Globokar, Vzgoja za odgovorno samostojnost, v: Zbornik Nikodemovih veèerov 38, Ljubljana, Društvo SKAM, 2005, 39. 2. Katekizem katoliške Cerkve (KKC), Slovenska škofovska konferenca, Ljubljana, 1993, èlen 1776. 3. KKC,1777. 4. Prim. Andres Marko Pozniè, La conciencia en el Catecismo de la Iglesia Catolica y la enciclica Veritatis splendor, Rim, 1997, 16. 5. Prim. Evencio Cófeces Merino, Ramón García de Haro, Teología Moral Fundamental, Pamplona, EUNSA, 1998, 352-355. 6. Prim. Gaudium et spes 16, v: Koncilski odloki, Ljubljana, 1980. 7. Prim. KKC, 1783 sl. 8. Znaèilnost kreposti je, da niso prirojene, ampak si jih moramo z osebnim naporom in delom privzgojiti oz. osvojiti. 9. KKC 1781. 10. KKC 1782.