Knjižnica via Geppajfe^ I E S T E ELO ’.. v r.‘: Leto XI. štev. 21 (534) b É § > h 9 AVTON O MN E TR Ž A S K E FE DE R ACIJE ; : .lil 11 TRST - PETEK 30. DECEMBRA 1959 Posurezdr š1tv. 25 Lir v n «fes«Si.___ Voščila za leto 1960 •"••niiBmiiiHiiimiiiniiiiiiiiiiieimiiiiiiiniiiiiiiieiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiieiiiiiiiieiiiiiiiiiiiiiiiiiuii iiiieniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Isto 1959, ki se bliža 0|lcU, je menda prvo po 0lčani vojni in prav go-'° prvo odkar se je zakladna vojna, ki se 'Ijučuje z novimi upi človeštva : sile miru, s° se stalno krepile, da-.8 lahko vsilijo metodo 8ajanj in srečanj, narne-1 Nečloveške metode voj-' Težnja, da bi prvi ko-■i obrodili dobre sadove, lijeva srca milijonov ljudeh ras, veroizpovedi in l,ične pripadnosti. v tem trenutku gledamo ^dušenjem in ponosom doprinos, ki smo ga tudi 11 dali da se je metoda Rajanj in sporazumov za- ■j a končno uveljavljati. >li batni je čas, ko so srna- ì partizana miru za pri-JlSga komunista ali naiv-Prav v zadnjih ted-D( 8e je najvišji ekspo-. 1 buržoaznega sveta ^edstavil stotinam milijo. v ljudi Azije in Evrope V**itko na kateri je zapi- (|^a beseda mir; vsak svoj začenja in konča l^darjajoč, da je mir po- ett, da je vojna blaznost u a se morajo narodi med °j spoznavati. j hvaležnostjo gledamo ^delo, ki ga je opravila k letska zveza s svojo po-'*ko pomiritve in pogum- **•• pobudami, ki jih je a za tekmovanje, kdo k ,fc^al svojim narodom naj-,1° moralno in material, ^blaginjo, namesto tek-»pise Naš kongres, ki bo od 15. do 17. januarja, prvi kongres naše Avtonomne federacije KPI, bo nov korak naprej v nakazovanju napak, ki jih je treba popraviti, presojanju izkušenj, izdelavi načrta dela. borb in zahtev, ki tolmačijo pričakovanja pretežne večine tržaških množic. Predvsem bo to kongres, ki bo postavil trdnejše temelje naši federaciji, da bo postala res množična organizacija, kot ie Komunistična partija Italije. Tovariši so že razpravljali o mnogih problemih, pripravili so se na osnovi tez IX. kongresa, ki so naše teze. Skoro vse sekcije so že imele svoj kongres; večina delegatov je bila že izvoljena po široki in demokratični razpravi. Priprave na kongres pomagajo razvijati hitrejšo akcijo obnavljanja izkaznic in morajo obenem zagotoviti izpolnitev obveze, da bomo vpisali v partijo še tisoč novih članov Na delo tovarišice in tovariši! Današji uspehi dokazujejo, da je bila naša politična linija pravilna in da partija povsod napreduje, v svetu, Italiji in v šem mestu. Naj bo leto našem mestu. Naj bo leto I960 nositelj še novih pridobitev, vam vsem, vašim družinam, prijateljem, pa naj novo leto prinese vedrost, delo mir in blaginjo. PAOLO SEMA Stališče Komunistične partije Italije glede ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina Vodstvo KPI se je sestalo s tajništvom deželnega komiteja Furlanija - Julijska krajina za proučitev obstoječega položaja v omenjeni deželi in problemov, ki izvirajo iz borbe prebivalstva za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom, kot jo določa 116. člen ustave. V trenutku ko se je začela v poslanski zbornici razprava o osnutkih parlamentarne iniciative, ki predvidevajo ustanovitev dežele Furlanija - Julijska krajina, vodstvo KPI znova potrjuje stališče o nujnosti izpolnitve listavo e določbe glede izvajanja deželnih ureditev za vso državo. Priznava nadalje, da je čimprejšnja ustanovitev dežele Furla-nija-Julijska krajina važen element izvajanja ustave in je poleg tega bistven pogoj za izpolnitev teženj in potreb zainteresiranega prebivalstva, ki vidi v deželni avtonomiji in v demokratičnem programu gospodarskega in političnega razvoja, pogoje za začetek reševanja važnejših problemov omenjenih krajev in za zajezitev gospodarskega in socialnega propadanja. Proces industrijske in finančne koncentracije, ki ga favorizira vladna politika podpiranja monopolističnih skupin, je imel Resolucija vodstva KPI Sklicanje deželne konference naše partije sklop «Italcementi» — načrti demobiliziranju važnega dela industrijskega sektorja IRI v 1RI v Trstu, Tržiču in Gorici, skrčenje in zapora večjega števila industrijskih podjetij v Fur. laniji in Trstu in množični odmisli. so izraz vsega tega. Izvijajoče posledice so tembolj težke, ker se to dogaja v deželi s šibkim industrijskim razvojem, z ekonomijo, ki je na furlanski strani večinoma kmetijska, z zaostalim kmetijstvom, ki se nahaja v takem položaju zaradi pomanjkanja zemljiških preureditev, bonifikacije in namakanja, slabe razdelitve zemlje, zastarelih pogodbenih odnosov. Kriza se je še poslabšala z izvajanjem politike o Skupnem evropskem tržišču tako, da je dejansko tvegan obstoj tisočev kme tijskih posestov in nevzdržen e-konomski položaj hridovitih krajev, kjer obstoja pravi pojav Izseljevanja, kot so ga pred krat-tim dokumentirali župani občin Karnije. Po drugi svetovni vojni sta tr. zelo negativne posledice za go- raško ozemlje in goriška po spodarstvo zgoraj omenjene dežele. Absorbiranje s strani monopolov cele vrste krajevnih industrij— kot «Cotonificio Veneziano» v Pordenonu v sklop SNIA in «Cementi del Friuli» luč ij^'Ptse in stranke, ki so IjjJa leta opirali svojo po. 1^. in svojo bodočnost na iij1 Proti deželi socializma Siroti vsem komunistom. jrhost tudj tokrat podi-aŽi in večji del becla-sjja protikomunizma. U-1, 1 dežele socializma na-Sejo krajina, z novimi mejami izgubila velik del starega ozemlja. Tržaškemu pristanišču je od-manjkala bistvena vloga trgovskega emporija in mednarodne tranzitne luke z večjimi prometnimi programi. To je imelo težke posledice za vse že proč-vilajoče naprave, medtem ko vlada sploh nima nobene politike za rešitev tržaških problemov, ki se tičejo ozemlja, pristanišča in mesta. Negativnih posledic politike monopolov ne občutijo samo de. lovne množice, obrtništvo, mali in srednji gospodarstveniki : ob. čuti jih tudi precejšen del bur-žoazije. Zaradi tega je gospo-darski položaj dežele alarmanten. V deželi narašča težnja po begu s kmetije, brezposelnost in množično izseljevanje naraščata in zaostrujejo se socialna protislovja. Zaščita pravic Slovencev Položaj povzroča nezadovoljstvo in upor večine prebivalstva dežele Furlanija . Julijska krajina proti politiki klerikalnih vlad in monopolov, ki duši njegove življenjske zahteve po gospodarskem razvoju, demokraciji in avtonomiji. Ta u-por je prvi znak širokih skupnih usmeritev na socialnem in političnem področju. Vedno šir. ši sloji prebivalstva se zavedajo, da je ustanovitev avtonomne Industrijsko prosto področje je rezultat enotnosti vseh sil dežele ne samo trdna obramba pred državnim centralističnem birokratizmu in ne samo možnost izvajanja vseh krajevnih avtonomij, ki jih zahtevajo gospodarske in zgodovinske posebnosti, marveč da je to občin pridobitev orožja, ki bo omogočilo rešitev problemov, ka. tere je porodilo sedanje stanje gospodarske propasti. Vodstvo KPI znova potrjuje zahtevo, ki je že izražena v osnutku posebnega statuta, kale. rega so predložili komunistični parlamentarci za priznanje najširše avtonomije krajevnim prebivalstvom v okviru bodoče dežele Furlanija . Julijska krajina. Za Tržaško ozemlje se postavlja zahteva po posebni avto. nomiji, z lastno zakonodajno o-blastjo za njegov teritorialni svet, v okviru širše zakonodaje dežele, da se s tem tudi prek zakonodajnih in izvršnih organov omogoči gospodarski razvoj in da bo pristanišče lahko zapet dobilo svojo mednarodno vlogo, ki je bila izvor prejšnjega proč. vita in s katero so povezane nje. gove perspektive napredka v okviru nove zunanje politike miru, prijateljstva in trgovskih odnosov z vsemi narodi. no Karnijo, hribovita področja in planote, za dovršitev del boni. fikacije, namakanja, kmetijskih preureditev in na splošno razvoj iiimiiitiiiiiiiiiiiniuiitiiiiiii ,DELO“ širokim slojem lvalstva, kmetom teh- ,znanstvenikom), tihi ko nii in intelektual-da jim socialistična “a nudi večjo blaginjo v Možnost, da lahko brez sv , omejitve razvijajo è nr°žnosti in sposob- 1(5 Vse česar nimajo 5llalistični družbi. I ®četek obdoja novih •efUS°v med različnimi de-vzbuja upanja na 0 bodočnost v srcih tf ' delavcev, obrtnikov, L Vcev industrijcev v na-l^v. hiestu ki so na lastni občutili posledice :(| ••e vojne. Ljudje hoče L^ri^i jz slepe ulice v [itf, m jih je privedla ne- li^Tšljena politika atlan. « Nav lilij a«a federacija zaklju-leto z vrsto političnih °rganizativnih uspehov, hjj. ečanim prestižem zali;.1 Wb. ki so jih vodili tovariši v C1 najb°ljši _ rlr 1agentu, občinskih in t^l^ajinskem svetu, tovar-tiK ’ okrajih, množičnih 11) Racijah, predvsem pa .Pitni stiki in odnosi z C^^Tatičnimi silami sa {[ ’ •testa. Festival tiska, bil navdušen zaklju-k Velike kampanje tiska, K pokazal, da ima- \ VeUko število prebivalci | m se nam danes rade '(^Pridružijo tudi v par 1*. nPunmnctili in nri7 V l-^ dejavnostih in priz-ljiVQJO njeno nenadomest-^.Alogo, njeno mogočno ° v obrambi pravic . • množic, Sloven- it, 111 Italijanov ter trža-a gospodarstva. Ustanovitev carinskega pro-stega področja v žaveljskem industrijskem pristanišču so v me. stu pozdravili s soglasnim zadovoljstvom, kot je bila soglasna zahteva po tem ukrepu s strani gospodarskih organizmov, političnih strank, sindikalnih organizacij in predstavniških krajevnih ustanov v mestu in na vsem področju. Smatramo za potrebno podčrtati, da je bila prav soglasna volja okrog te zahteve, odločilen činitelj za njeno uresničitev. To je obenem vzpodbuda za nadaljevanje akcije za gospodarsko obnovo našega področja. Industrijsko carinsko prosto področje je nedvomno korak naprej, ker bo omogočilo gradnjo novih tovarn v industrijskem pristanišču (nekatere so bile že svojčas najavljene) in bo torej pomagalo znižati brez-poselnost, ki je v Trstu stalno na višji ravni kot je povprečje brezpostalnosli v vsedržavnem merilu. Carinsko prosto podro čje bo poleg tega indirektno pozitivno vplivalo tudi na pristaniški promet v tržaški luki. Carinsko prosto področje je pozitiven ukrep, če je smalran kot izraz politike za Trst in ne kot ukrep zase, ali morda celo kot nadomestek za druge neogibno potrebne zakonske ukrepe, ustrezna nakazila za razne sektorje gospodarstva, točnih programov na osnovi perspektive razvoja dveh temeljev Trsta, to je industrije in pristanišča. Strinjamo se z izjavami župa. na Pranzila, ko pravi v komentarju o ustanovitvi carinske, ga prostega področja - da «industrializacija nikakor ne pomeni opustitev borbe za ustvaritev tržaškemu pristanišču ugodnih pogojev, da bo lahko uspešno konkuriralo z Reko in drugimi pristanišči, za obrambo splošnega prometa, vključno seveda trgovinski». In prav trgovinski promet beleži največji padec, ki resno zaskrblja, kar so pred kratkim podčrtali - tržaški špedi. terji. Predvsem mislimo na integralno prosto cono, ustanovitev katere je s posebnim zakonskim zahteval v parlamentu naš poslanec tov. Vidali. Predvidena je tudi v osnutku statuta za Pozitiven ukrep za razvoj tržaškega gospodarstva Prosta cona mora zajeti celotno področje Tržaškega ozemlja deželo Furlani j a-Julijska krajina, ki ga je sestavila KPI in o katerem razpravlja parlamentarno komisija za ustavne zadeve. Podpirajoč zahtevo za ustanovitev industrijske carinske proste cone, smo vedno poudarjali v poslanski zbornici, občinskem svetu in vseh forumih — da ne smatramo ta ukrep kot «nadomestek)) za integralno prosto cono. Intervencija poslanca Vidalija Poslanec Vidali je jasno točno podčrtal stališče komunistov v intervenciji, ki jo je imel 13. julija letos v poslanski zbornici, ob priliki diskusije o obračunu ministrstva za zunanjo trgovino. Takrat je ponovno zahteval industrijsko carinsko prosto pod ročje «do ustanovitve integralne proste cone». «Med ukrepi izrednega značaja za Tržaško ozemlje je dejal tov. Vidali v svoji intervenciji ■— je treba smatrati ustanovitev integral, ne proste cone kot enega od te-meljnjih elementov za poživitev tržaškega trgovinskega prometa. Zaradi značilnosti trgovinskega prometa, ki je pretežno tranzitnega značaja, zaradi svoje obmejne lege in zaradi posledic, ki jih je trpel po prvi in drugi svetovni vojni, ima Trst specifične pogoje, ki jih je treba upoštevati za ustanovitev integralne proste cone. Ta ukrep bi pomagal pritoku blaga, ki je predmet trgovanja med Sred. njo Evropo in prekomorskimi deželami. Ukinitev carine na vsem Tržaškem ozemlju, ukini tev vsake carinske in valutne kontrole nad direktnim in indirektnim tranzitnim blagom, možnosti vskladiščenja blaga v katerem koli kraju mesta in možnost kakršne koli predelave, vse to bi izdatno znižalo stroške tranzita skozi naše pristanišče, Odpravljene bi bile ca. rinske formalnosti, ki so povera s precejšnjim stroški, kot potrdila o kavciji, dovoljenja za prenos blaga iz enega proste, ga področja v drugo itd. Obstojajo kar se, tega tiče -— je zaključil lov. Vidali — vse osta, le ugodnosti, ki bi jih direktno in indirektno deležne industrijske proizvajalne dejavnosti, mala in srednja industrija, obrtništvo. Vse to bi povečalo zaposlitev in znižalo življenjske stroške. Integralna prosta cona hi bila odprta vsem državam, pripadnicam ali tudi izven Skupnega evropskega tržišča ; odprta hi bila posebno državam, ki so važnejše za tržaški trgo vinski promet in se danes ustne, rja jo na severna pristanišča». dustrije in železarne ILVA. Tudi pogodbe za gradnjo prekooceanske ladje v ladjedelnici SV. Marka sploh niso še podpisali. Kriza se širi. medtem pa so ladjedelnici Sv. Marka odvze. li gradnjo strojev za prekooceansko ladjo. Industrijska carinska prosta na je vsekakor dobrodošla in je ukrep ki se ga ne sme podcenjevati. Toda ta ne more in ne sme nadomestiti ali celo odpraviti zahteve za ustanovitev integralne proste cone. To ne more biti ukrep zase, marveč mora biti sestavni del (dokler ne bo ustanovljena prosta cona) načrta, ki mora predvidevati okrepitev pomorskih prog in prometa, moderniziranje ladjedelnic in železarne ILVA ; biti mora dejansko sestavni del organičnega načrta za obnovo Trsta in področja, v okviru ustanovitve dežele s posebnim statutom. Za to perspektivo se borimo in zanjo se borijo delovni ljudje, da bomo s skupnimi silami zagotovili dejansko ogno-vo vseh sektorjev tržaškega gospodarstva. Dežela bo lahko načela in rešila probleme slovenske narodne manjšine z ukrepi, ki ne bodo samo zagotovili popolno ena. kopravnost v uživanju pravic, marveč bodo tudi zaščitili njen etniški značaj, kulturni in gospo, darski razvoj ter zagotovil možnosti bratskega sožitja v okviru dežele in torej v okviru vse nacije. V okviru deželne avtonomije, upoštevajoč težnje prebivalstva desnega brega Tilmenta, bo treba omogočiti ustanovitev nove pokrajine Pordenone, ob polnem spoštovanju posebnih kori. sfi videmske pokrajine, dati bo treba široko avtonomijo prebivalstvu Karnije. Dežela bo morala nadalje skrbeti za zaščito in valorizacijo furlanskih jezikovnih, kulturnih in folklornih vrednot. vošči vsem cenjenim bralcem, sodelavcem, razna-šalcem podpornikom in prijateljem, srečno in uspehov polno novo leto! J Sodelovanje med komunisti in socialisti Komunisti, medtem ko podpirajo čimprejšnjo ustanovitev dežele Furlanija - Julijska kraji. na s posebnim statutom, pred- lagajo naslednje ukrepe, kot podlago dežele gospodarske obnove in razvoja, ki izvira iz obstoječega stanja, teženj in potreb prebivalstva*. Predlagani u-krepi so našli še široke skupne usmeritve političnih in socialnih sil. ki so iskreno za ustanovitev dežele. Komunisti torej predlagajo : načrt za zaščito in okrepitev državne industrije, da se doseže večji potencial deželne industrije, ki naj se izvede s prispevkom nacije ; ustanovitev integralne proste cone Trsta ; izvedba načrta javnih investicij za kmetijski sektor dežele, ki naj Zajame gorska področja, poseb- okviru dežele agrarne politike ki naj - - z demokratizacijo konzorcijev vseh stopenj — omogo-či uresničitev teženj kmetov za agrarno reformo, ki naj da zemljo tistemu, ki jo obdeluje in okrepi kolektiv obdelovalcev ; vrsto ukrepov za vzpodbujanje obstoječega zadružništva, posebno kmetijskega, v gorskih krajih ustanovitev zadružnih hlevov, modernih občinskih mlekarn : ustanovitev novega režima za izkoriščanje javnih voda, da se na ta način odpravi hidroelektrični monopol druže SADE t davčni režim s primernimi gospodarskimi in kreditnimi vzpodbudami, ki naj omogočijo razvoj obrtništva, malih in srednjih gospodarstvenikov dežele in okrepijo deželno tržišče, kar mora dvigniti življenjsko raven prebivalstva in odpraviti težka gospodarska in socialna nesorazmerja. Ljudstvo se vedno bolj zaveda resnosti težkega položaja, ki ga politika vlad in monopolov hoče še poslabšati. Iz te zavesti izvira vedno večji ljudski pritisk ki ustvarja pogoje za utrditev širokega enotnega gibanja, katero ima za podlago široke politične enotne usmeritve v zahtevi za deželno avtonomijo, katere gredo od komunistov in socialistov do socialdemokratov, večine demokristjanskih sil pa do nekaterih skimin liberalcev, V vrstah katoliškega gibanja obstajajo precejšnje sile, ki kažejo razumevanje za ustanovitev dežele, se aktivno borijo za dosego cilja ter izvajajo pritisk na vlado, da bi dosegle spoštova. nje ustavnih določb in da bi se vlada osvobodila izsiljevanj gospodarske in politične desnice. Iz tega izvira zaostritev nasprotovanja med ljudskim pritiskom in nazadnjaškimi desničar, skiini silami Krščanske demokracije. Krajevni in vsedržavni predstavniki Krščanske demokracije nosijo odgovornosti skupno z gospodarsko in politično desnico zaradi zakasnitve u-stanovitve dežele. Na ta način naraščajo možnosti utrditve sku. pne in demokratične obveze v akciji za ustanovitev dežele, ki je beležila prvi važen uspeh z ugodnim začetkom razprave v parlamentu. V takem položaju je možen in potreben širši razvoj enotne borbe. Možna je tudi razširitev zavezništev in skupih usmeritev vseh res demokratičnih sil, ki jim je pri srcu nova dežela. Bistveni pogoj je utrditev enotnosti delavskega razreda, in da bo slednji aktivno središče širše ljudske enotnosti. Sodelovanje med KPI in PSI v pobudi in akciji je temboj važno, ker pomaga uveljaviti v katoliškem gibanju tiste tendence, ki kažejo večje razumevanje za deželo ter za njen gospodarski in social, ni napredek. Komunisti iz Furlanije - Julij, ske krajine, ki so v vseh letih borbe za deželno avtonomijo da. li svoj doprinos v misli in politični akciji, morajo biti sposobni izpolniti izdatne naloge, ki jih položaj nalaga in ki izvirajo iz sile ter vsedržavne in demokratične vloge KPI. kot tudi iz velike važnosti borbe za ustanovitev dežele. KPI poziva prebivalstvo Tržaškega ozemlja, goriške pokrajine in Furlanije, vse politične si. le. ki hočejo uresničitev ustave in poživitev dežele, množične or- ganizacije, kulturna, gospodarska in strokovna združenja, naj učvrstijo gibanje za ustanovitev deželne avtonomije in naj poiščejo vse mogoče pobude v krajevnih ustanovah, na zborih vo. livcev. na ljudskih zborovanjih, ki lahko favorizirajo tudi v par-lamentu soglasja, ki so potrebna za zagotovitev čimprejšnjega sprejema ustavnega zakona, s ka. teriin bo ustanovljena avtonomna dežela s posebnim statutom. Vodstvo KPI obvezuje svoji parlamentarni skupini, partijske or. ganizacije, vse člane partije, naj delujejo za čimprejšnjo ustanovitev avtonomne dežele, vabi k poglobitvi preučevanja političnega, ekonomskega in regiona-lističnega programa v predkongresnih debatah ter odreja, da «e skliče deželna partijska konferenca za Furlanijo - Julijsko krajino. Datum te konference bo določen po vsedržavnem kon. gresil KPI. Rini, 28. decembra 1959. VODSTVO K.P.I. Obnavljanje izkaznic naše partije izvedeno 100 odst. Naša federacija je v teh dneh 100% zaključila včlanjevanje za leto 1960, kar je vsekakor zelo pozitivna bilanca ob zaključku starega leta. Do sedaj je bilo na novo vpisanih v partijo 205 članov. Tudi to je razveseljiv rezultat pravilne politike, ki se vodi v luči tez za IX. vsedržavni kongres KPI, katere narekujejo ustvaritev močne in množične partije tudi na Tržaškem ozemlju. V teh dneh so zaključile včlanjevanje naslednje sekcije: Greta, Sv. Just, Sv. Jakob, Škedenj, Kolon-kovec, Tržaški arzenal, Domjo, Boljunec, Dolina, Milje, Mačkovlje, Elizejske poljane, Ricmanje, Pra-tolongo in Prosek - Kontovel. V večini omenjenih sekcij so bili sprejeti v partijo tudi novi tovariši. Sklepi CK KR Sovjetske zveze Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze je pred dnevi zaključil svoje zasedanje. Na tem zasedanju je bila sprejeta resolucija, katere vsebino je dne 26. t. m. objavila tiskovna agencija TASS. Med drugimi točkami, ki jih omenja resolucija so: 1. Let- no zvišanje proizvodnje žita od 164 na 180 milijonov ton zaradi obdelovanja novih zemljišč. 2. Sedemletni načrt za proizvodnjo mesa (16 milijonov ton) bo izveden leta 1963 in ne šele leta 1966, kakor je bilo predvideno Da se doseže raven v ZDA, bo potrebno prekoračiti ta načrt za štiri ali pet milijonov ton. 3. Zmanjšanje proizvodnih stroškov, da se s tem omogoči zmanjšanje cen na drobno, 4. Zvišanje deležev za nedeljiv sklad kolhozov bi moral v prvi vrsti služiti za nakupovanje opreme, za zidanje kmetijskih poslopij in stanovanj. 5. Resolucija pou. darja, da bo Sovjetska zveza konec leta pridobila 62 milijonov ton mleka, t.j. 5 milijo- Okrepili promet pomeni izvajati politiko železniških tarifnih sporazumov z državami, ki so zainteresirane pri naši luki, pomeni primerno subvencionirati Splošna skladišča, okrepi, ti pomorstvo in pomorske proge- Kar se tiče industrijalizacije je carinsko prosto področje pozitiven korak. Toda če hočemo govoriti o tržaški industriji, je treba poudariti predvsem važnost ladjedelnic, CRDA, ILVA. Treba je poudarili vlogo, ki jo mora imeti pri nas država za okrepitev in izboljšanje naprav v ladjedelnicah Sv. Marka, Sv. Roka, v železarni II.VA tako, da bodo imeli omenjeni temeljni industrijski kompleksi dovolj dela in bodo lahko učinkovito kljubovali inozemski konkurenci, ki je prav tako močna kol gledè trgovinskega prometa. Kar se lega tiče je položaj alarmanten, s temnimi perspektivami. Vladni načrti sploh ne omenjajo naše ladjedelniške in Glasovanje o občinskem proračunu Odvetnik Agneletto podprl demokristjane Tržaški občinski svet, ki je že več tednov zaporedoma razpravljal o občinskem proračunu za leto 1960, je v ponedeljek zvečer glasoval o lem proračunu. Že na prejšnjih sejah so načelniki političnih skupin, ki so zastopane v občinskem svetu o-brazložili svoja stališča o proračunu ter povedali, kako bodo njihove skupine glasovale. Govoril je tudi dr. Agneletto, ter izjavil, da bo z ozirom na to, da ni občinski odbor v ničemer u-pošteval potreb slovenskega pre. bivalstva, glasoval proti proračunu. Toda >»d tedaj je poteklo nekaj časa. In med tem se je dr. Agnelettopremislil.Vplonedeljek je glasoval za proračun, ki pozablja potrebe slovenskega prebivalstva. Tako je dr. Ageelet- Komunisti so glasovali proti proračunu to še enkrat napravil dragoceno uslugo demokristjanom, kajti prav njegov glas je bil — poleg glasov dveh indipendentističnih svetovalcev — odločilnega pomena in je reši! deinokristjansko občinsko upravo iz zelo resne zagate ter pred gotovim padcem. S tem je dr. Agneletto še enkrat pokazal, koliko so mu pri srcu potrebe in zahteve Slovencev obenem pa je še enkrat pozabil na volilni program, ki sta ga postavili Slonvenska de- mokratska zveza in Slovenska katoliška skupnost. Za proračun so glasovali de- mokristjani, republikanci, social, demokrati .indipendentista To-loy in Borghese in kot smo že omenili dr. Agneletto ; protnje-mu pa komunisti, socialisti, dr. Dekleva od NSZ, liberalci in mi. sovei. Tovariš Rogassi, ki je v imenu skupine KPI govoril v pone, deljek, je med drugim poudaril : «Občinski odbor ni upošteval zahteve, da se politika občinskih izdatkov ravna po socialnih in demokratičnih načelih Tržaško mesto je v vseh o-zirib deklasirano zato, nikakor ne more nov več kakor ZDA, ter 845.000 ton masla, t. j. 4 kg. na osebo, medtem ko jih bodo v ZDA proizvedli 3,7 kg na osebo. Resolucija poudarja, da je potrebno nadaljevati mehanizacijo kmetijstva, s tem da se poveča znanstveno delo, ki se tiče kmetijstva, in da se postopno demokratizira organizacija sovhozov in kolhozov. Šestnajst članov sovjetske eks. pedicije, ki je odpotovala z o-porišča Mirnjr, je v dobrem zdravstvenem stanju doseglo v soboto Južni geografski tečaj. V treh mesecih je ekspedicija opravila 2690 km. Na Južnem tečaju je postavljena a-meriška preiskovalna postaja, ki se imenuje po Amundsenu in Scottu. Žene vstopajo v KP trpeti še nadaljnjega krčenja proračunov. Spričo stanja, do katerega je prišlo žara di zgrešene politike vlade, se ni mogoče sprijazniti s tendenco, zmanjševanja državnega prispevka. Slabe gospodarske razmere Tržačanov, tisoči brezposelnih občanov ,upokojenci, ki prejemajo v resnici bedne pokojnine. mali gospodarstveniki, ki se nahajajo v hudi krizi — tako je zaključil svoj govor tovariš Rogassi —— nas silijo, da vedno močneje izražamo svoj protest in da glasujemo proti osnutku proračuna, ki ga je vsilila vlada, ki noče upoštevati niti zahtev, ki jih je soglasno predložil občinski svet glede gospodarske poživitve tržaškega mesta.* Na temelju obveznosti, ki so bile sprejete na aktivu komunističnih žena, v okviru kampanje za včlanjevanje v našo partijo, so bile pretekli teden izvršene posebne akcije za učvrstitev partije v nekaterih sekcijah. ^ šentjakobski sekciji je bilo ponovno vpisanih v partijo osem žena. ena pa je bila na novo sprejeta v partijo. V sve-toivanski sekciji so bile vpisane tri nove članice in tri v sekciji Stare mitnice. V Padričah in v Bazovici sta bila sprejela dva nova člana. še posebej moramo omenili akcijo, ki sta jo izvršili dve tovarišici v Padričah in v Bazovici. kjer sta obiskali nad 60 družin in sla imeli koristne po. govore s tamkajšnjimi prebivalci, tako o problemih politike naše partije kakor tudi glede širjenja našega lista in drugega partijskega propagandnega materiala. Na splošno sla bili tova-rišiči povsod dobro sprejeti in v marsikateri hiši se je njun razgovor razvil v pravcati družinski sestanek. V mnogih družinah so izrazili željo, naj bi v bodoče pogosteje prišlo do i lovarstnib srečanj in razgorov. PREDKONGRESNA DISKUSIJA O nekaterih problemih našega glasila M. Kapelj Iz poročil o poteku raznih kongresov sekcij KPI, zlasti na deželi, je razidno, da tovariši razpravljajo med drugim tudi o vprašanjih, ki so združena z na-šim listom. V nekaterih sekcijah so tovariši poudarili potrebo po nadaljnjem širjenju časopisa, v drugih so se vzporedno s tem vprašanjem dotaknili tudi vsebine glasila ter izrazili nekatere želje, ki jih bo moralo tako vodstvo naše partije kot, seveda, tudi uredništvo, v kolikor bo mogoče, upoštevati. Ni pa razvidno iz teh poročil, da bi razpravljali o našem listu v mestnih sekcijah. In v tem je opaziti pomanjkljivost, ki jo bo treba v bodoče odpraviti. Treba je namreč upoštevati dejstvo, da večina slovenskih prebivalcev Tržaškega ozemlja živi v mestu in ne na deželi. Mnenja sem, da se je o vprašanjih našega lista tudi na kongresih podeželjskih sekcij vsekakor premalo razpravljalo. Vprašanje širjenja časopisa je zelo važno in je treba o njem razpravljati tudi na kongresih, in to zlasti v tistih sekcijah, kjer je prav naš list še vedno premalo razširjen med delavci in kmeti. V kongresnih diskusijah bi treba razpravljati obširneje tudi o vsebini lista ter iz re. či pravo sodbo in konstruktivno kritiko o nej. O vsem tem bi se dalo mnogo govoriti in pisati. Nedvomno ima naše «Delo» celo vrsto pomanjkljivosti, kate. re bo treba v bodoče temeljito odpraviti. Res je sicer, da tudi uredništvo samo se često nahaja v težavah, toda prepričen sem, da bi se dalo te težave z dobro voljo in z najširšim sodelovanjem slovenskih tovarišev, v marsikaterem pogledu odpraviti. Naša federacija ima z izdajanjem slovenskega glasila velike stroške, kajti vsakomur mora biti jasno, da se list kot tak, in ▼ pogojih, ki obstajajo pri nas, nikakor ne more sam vzdrževati. In prav to se često premalo u-pošteva. Včasih slišimo od ljudi, ki bi lahko in z malim trudom prispevali za to, da bi se vsebina lista izboljšala, toda tega ne store, celo neutemeljene opazke in kritike. Mar je to pravilno? Mar to koristi partiji, katere člani so tudi ti tovariši? Tistim tovarišem, ki so na naš list tako navezani že od vsega začetka in ki često izražajo željo da bi ponovno začel redno izhajati enkrat na teden — in ki so list v resnici pogrešali, ko je začasno prenehal izhajati prete, klo poletje — smatram za umestno, da sporočim naslednje : V teku je preučevanje problema ponovnega tedenskega izhajanja. Preučuje se tudi problem, kako izboljšati njegovo vsebino. Naša želja je, da bi list postal glasilo, namenjeno vsem slovenskim komunistom in naprednim demokratom, ki žive na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Tudi zato je potrebno, da zlasti slovenski tovariši obširneje razpravljajo o «Delu», da ga razširijo tudi v tistih krajih, kjer je še ni razširjen, da se v marsikaterem pogledu izboljša sodelovanje med njimi in u-redništvom, da s svojimi pozitiv, nimi nasveti pomagajo uredništvu pri premostitvi obstoječih težav, zlasti s tem, da ga pravočasno obveščajo o vseh dogodkih njihovega področja, da se lista pogosteje spomnejo tudi z denarnimi prispevki itd. Te vrstice sem napisal z namenom, da bi dal napotilo tovarišem v bodočih razpravljanjih na bližnjih sestankih, na katerih naj bi sprejeli tudi konkretni tozadevni sklepi. O čem so razpravljali komunisti na kongresih svojih sekcij V večini sekcij naše federacije so se že vršili kongresi. Na njih so bili izvoljeni novi komiteji in delegati za kongres federacije, ki se bo vršil v Trstu <Žez dobra dva tedna. Na teh kongresih so bile odobrene tudi teze za IX. vsedržavni kongres KPI, katere so bile proučene v tesni povezavi z mednarodnim, vsedržavnim in krajevnim položajem. Kongres sekcije Curici spada med najbolj zanimive in politično razgibane kongrese. Na njem so tovariši obravnavali najrazličnejša vprašanja naše borbe, kakor tudi o korakih, ki so potrebni za vsestransko učvrstitev naše organizacije. V tej sek. ciji je bil izvoljen za delegata tudi poslanec Vidali, ki pa ni mogel prisostvovati kongresu za. radi službenih dolžnosti izven Trsta. V pismu, ki ga je tov. Vidali poslal temu kongresu — in v katerem je obrazložil vzroke svoje odsotnosti — je med drugim poudaril, da mora biti ena izmed največjih skrbi sekcije ta, da skrbi za organizacijo in borbo pristaniških delavcev in za enotnost teh delavcev. Borba pristaniških delavcev, ta. ko je zaključil Vidali svoje pismo, je doprinos v veliki bitki, ki se bije za gospodarsko obnovo Trsta. Na kongresu sekcije Stare mit. niče so večji del razprave posvetili vprašanjem o delovanju med srednjim slojem, vprašanjem debate s katoličani ter o politiki, ki naj dovede do ustvaritve nove demokratične večine v Italiji. Delegati so poudarili tudi nujnost povečanja političnih pobud, tesnejše povezave z množicami ter poživitve delovanja za številčno poveča- Za izboljšanje delovanja sekcij in celic V partiji se večkrat še vedno zelo površno tolmači pojem o notranji demokraciji. Teze za IX. kongres pa podčrtujejo, da ima pojem o notrani demokraciji podlago predvsem v našir-šem sodelovanju članov partije pri uresničevanju politične linije in izbiri delovnih nalog za tovariše. Notranja demokracija mora torej predvsem razvijati aktivnosti v partiji in prek slednjih obogati politične pobude partije kot take. Če se to ne izvaja — pravijo teze — se bo v določenem trenutku znašel ta ali oni organizem partije v pogojih ponižujočega mrtvila. Gornje probleme moramo resno upoštevati tudi v naši sekciji, ker imamo tudi pri nas slične pomanjkljivosti, katere moramo premostiti. Priznati moramo, da je dala sekcija v Miljah pozitiven doprinos pri vsej dejavnosti naše federacije. Ne bom govoril o doseženih u-spehih, ker jih večina tovarišev pozna, pač pa se hočem zadržati pri razlogih, ki so bili vzrok pomanjkljivosti naše sekcije. Prva napaka je po mojem mnenju v tem, da se naša dejavnost odvija večinoma na podlagi direktiv od zgoraj, kar se tiče posebnih političnih kam-panij, manifestacij itd. ; tako, da se splošne smernice enostavno prilagodi položaju sekci. je, medtem ko so manjkale večje iniciative s strani sekcije same, ki bi jih treba izvesti na R. Santalesa Konkretne so bile izkušnje, ki smo jih imeli z ustanovitvijo mestnega odbora za obrambo gospodarstva, skupščine trgovcev, enotna stališča v občinskem svetu o važnih problemih. Toda manjkalo je širše in bolj poglobljeno delo partijskih organizacij na bazi, v celicah in med množicami s strani množičnih organizacij. Teze pravijo nadalje, da je treba odpraviti odpore, ki zavirajo izvajanje politične in or-ganizativne linije partije, da se je treba zavedati novega položaja in ne gledati vedno na preteklost, marveč, da je treba gledati na perspektive, na novo metodo politično-organizativne-ga vodenja, ki mora privesti do obnovitve naše partije. Zgrešeno bi bilo videti podobne odpore pri sekretarju celice ali pri posameznih tovariših na bazi, ne da bi se to vprašanje postavilo v vodilnih komitejih partije. Zato si je treba prizadevati, ker sekcijski voditelj je namreč tovariš, ki ima lahko najbolj ukoreninjene metode preteklosti in tudi ker se je prek svojega dolgoletnega težkega delovanja lahko prilagodil posebnemu načinu vodenja organizacije, ki ga je treba sedaj menjati, da bo bolj odgovarjal novemu položaju, ki se ne go- spodarskem in političnem po-podlagi posebnega položaja na- j ^ro^u bliskovito naglo razvija, se občine. ! Naš sekcijski komite si je že začel prizadevati v tem smislu in treba bo še nadaljnjega prizadevanja, da bomo stopali po tej poti naprej. Isto tako si je treba prizadevati v celicah z njihovimi komiteji in v vsej partiji. Ni pravilno, da se izvolijo v vodilni komite celice tovariši samo zato, da imamo formalno sestavljen komite. Važno je, da si še pred izvolitvijo komiteja celica postavi cilj, ki naj ima za podlago tudi minimalen program takojšnje politične akcije s perspektivami, ki naj tolmačijo potrebe prebivalstva v določeni sekciji ali celici. Predpogoj za boljše delovanje je tudi ideološko delo, ki ga je treba pospešiti. Še vedno obstoja prevelika razlika med ravnijo diskusije v vodilnih komitejih in komitejih ce-liz. Še vedno prevladuje ponekod prakticizem. Zato bi bilo po mojem mnenju treba zopet uvesti — seveda v najbolj primernih in preprostih oblikah — politične ure in ideološke te. čaje, ki naj bodo obenem povezani s poglavitnimi dogodki današnjega političnega življenja. To je eden od najbližjih ciljev h kateremu moramo stremeti, da bomo kvalitetno izboljšali vse naše delo. Potrebno je zato, da se partija utrdi in razširi tudi na našem področju med vsemi sloji prebivalstva, ker le tako bomo lahko uspešno povedli v široke akcije in pobude ne samo partijo, marveč tudi večino prebivalstva. R. SANTALESA nje organizacije. V tem pogledu je prav ta sekcija, zlasti v zadnjem času, napravila pomembne korake naprej, saj se je od zadnjega kongresa dalje povečalo za 20 odst. število njenih članov. Šentjakobska sekcija je na svojem kongresu v glavnem raz. pravljala o notranjem življenju partije ter o politiki pridobivanja novih članov, zlasti v vrstah volivcev. V sorazmerju s številom volivcev, ki običajno glasujejo za K P, je v tem okraju še mnogo premalo članov partije. In prav v tem pogledu stoje pred šentjakovsko sekcijo velike naloge pri bodočem delovanju. Na kongresu sekcije v Križu se je v glavnem razpravljalo o notranjem življenju partije, s posebnim ozirom na revizionistične tendence, ki so bile pobite. Na tem kongresu so razprav. Ijali tudi o problemih mladine in širjenja našega tiska, zlasti «Dela». Med drugim je bil spre. jet tudi sklep, da se učvrsti celice in krožek komunistične mia. dine. Osrednji problem diskusije na kongresu zgoniške sekcije, je bil problem kmetov. Tudi na tem kongresu so tovariši sklenili, da bodo v bodoče posvetili večjo skrb širjenju «Dela» in to z željo, da ponovno in čim p re j postane tednik. Na kongresu sekcije Sv. Ivan. Podlonjcr so dobršen del diskusije posvetili vprašanjem borbe proti revizionizmu in sektaštvu in to v zvezi s potrebo ustanovitve resnične množične partije ludi v Trstu. Na kongresu se je razpravljalo tudi o problemih slovenske ljudske kulture, o sindikalnem življenju, o delova. n ju med mladino in ženami itd. Na kongresu sekcije v Lonjer. ju so med drugim razpravljali o potrebi razširitve partije. Pod-črtan je bil tudi pomen intervencije, ki jo je v parlamentu postavil poslanec Vidali v zvezi z vprašanjem zemljišč na Hudem letu. Nadalje so na tem kongresu razpravljali o slovenski ljudski prosveti, o širjenju našega tiska ter o delovanju med mladino. O slednjih proble. mi h so razpravljali tudi na kou. gresil v Trebčah. Tu so še izrecno podčrtali potrebo po večji ideološki izgradnji komunistov. Na kongresu openske sekcije se je govorilo o nujnosti poživitve delovanja tako na političnem kot na kulturnem področju ter o povečanju delovanja med srednjim slojem, izobraženci in med italijanskim prebivalstvom. Podčrtana je bila zlasti nujnost poživitve italijanske celice. Razen tega se je govorilo tudi o okrepitvi širjenja našega tiska. V zadnjih tednih so bili tudi kongresi sekcij v V.O.M., Sv. Vid, Dolina, Devin, Ricmanje, Log, Boljunec, Rojan in Greta. 1959: leto preokreta k pomiritvi LUNIK I. Leto 1959 se je dobro začelo. Ravno na dan novega leta so v Sovjetski zvezi uspešno izstreli, li vesoljsko raketo, Lunik I, ki je po treh dneh poleta dospel na predvideni cilj. Ta dogodek so z velikim zanimanjem spremljali, ne le znanstveniki in raziskovalci temveč ljudje vseh stanov in poklicev,vseh političnih prepričanj, po vsem svetu. Zato smemo po vsej pravici ta dogodek, ki je na neizpodbiten način prisodil sovjetski znanosti in tehniki tisto mesto, ki ji pripada, postaviti na častno mesto v vrsti velikih dogodkov, do katerih je prišlo v letu, ki gre h kraju. Luniku I so* sledili še Lunik IL, ki je imel na svojem krovu psičko Lajiko, Lunik III, ki je dosegel cilj na Luni in končno Lunik IV., ki je uspeško obkrožil Luno ter fotografiral tisto stčan njene poloble, ki je nevidna na naši Zemlji. Po vsej pravici smemo trditi, da so tudi ti uspehi sovjetske znanosti in tehnike igrali določeno vlogo v mednarodni politiki in so po svoje pripomogli k temu, da se je začela ubla-ževati mednarodna napetost in uveljavljati načela miroljubnega sožitja. NEMŠKO VPRAŠANJE Nerešeno nemško vprašanje predstavlja resno oviro pri reševanju številnih perečih mednarodnih vprašanj. Obenem predstavlja to nerešeno vprašanje nevarnost za mir v Evropi. Sovjetska zveza, dosledna v svoji politiki miru in mirnega sožitja med narodi, je v začetku leta 1959 predlagala mednarodno konferenco, ki naj bi ori pravila mirovno pogodbo z Nemčijo. JO. januarja t. 1. je sovjetski zunanji minister Gro-miko uradno izročil tozadevne predloge diplomatskim predstav, nikom ZDA, Velike Britanije in Francije. Moskovski radio je s tem v zvezi poudaril med drugim tudi naslednje: «Podpis mirovne pogodbe z Nemčijo, bi imel zelo pozitivno vlogo, ne sa. mo za ohranitev miru v Evropi, pač pa tudi za rešitev narodnih vprašanj vsega nemškega ljudstva, posebno pa za združitev Nemčije». Bežen pregled nekaterih izmed najvažnejših dogodkov na mednarodni politični pozornici in v Italiji Kljub zaviranju, ki so ga povzročale reakcionarne in konservativne sile, je bil dosežen pomemben korak naprej tako v svetu kot pri nas renca zaključila brez bistven0 . važnih zaključkov. Vendar pa je pustila odprta vrata za bodoča tovrstna in podobna srečanja vodilnih državnikov in za mir0' ljubna pogajanja o perečih svetovnih vprašanjih. pred tem pa so odstopili iz vlade razni socialdemokratski ministri. Tako je propadel tudi «program», s katerim je Fanfani «operiral» še predno se je povzpel na oblast. Po razmeroma dolgi krizi, je bila ime. novana enobarvna klerikalna vlada, kateri načeluje poslanec Segni ter je podprta od gospodarske in politične desnice. Levičarska opozicija, zlasti KPI, je ostro kritizirala desničarski program Segnijeve vlade. Raz- prišlo do sporazuma, da se konference udeležita zunanja ministra obeh Nemčij. Prve seje te konference se je udeležil tudi generalni tajnik OZN Hammar-skjoeld, ki je ob tej priliki izjavil, da se Združeni narodi veselijo vsakega koraka na poti, ki vodi k zmanjševanju napetosti in k mirni rešitvi sporov, naj bo način pogajanj, ki jih v la namen izberejo vlade, kakršen koli. Udeležence je opozoril tudi na obveznosti, ki jim jih 14. septembra 1959 ob 0,02 uri po moskovskem času je dospela prva sovjetska raketa na Luno. Prvič v zgodovini je bila uresničena zveza med našo Zemljo in njenim satelitom. Sovjetski znanstveniki so tedaj izjavili: To je šele začetek... (Na sliki: področje Lune, na katero je prispela sovjetska raketa z značko, ki jo vidimo na desni strani slike). AMNESTIJA V ITALIJI 15. maja je poslanska zboru*' ca v Rimu s 352 glasovi proti izglasovala zakon o pomilostit** in amnestiji. VOLITVE NA SICILIJI IN V AOSTI V 8*' 17- Na volitvah, ki so bile tonomni deželi Aosta dne maja letos, je doživela koalicij3 krščanskih demokratov, liberal' cev, socialnih demokratov in &*' šistov hud poraz in to kljub te' mu, da je bila podprta tudi cerkvene hierarhi j e,| ki uživ* v tej deželi še vedno precejšei* ugled. Zmagale so avtonomisti' čne sile KPI-PSI in «Union6 Valdotaine». Po izidu teh voli' je izjavil tovariš Togliatti MIKOJAN V ZDA galila je prejšnjo Fanfanijevo dvoumno politiko, ki je med | drugim težila za tem, da razd-j voji delavski razred, obenem pa V začetku leta je bil sovjet- i ski ministrski podpredsednik Mžkojan na obisku v ZDA. Med svojim obiskom si je prizadeval. da hi, kolikor je mogoče, ugladil pot, ki vodi k ureditvi perečih svetovnih vprašanj in zlasti za dosego sporazuma med ZSSR in ZDA, ki je tako velikega pomena za ohrahitev miru v svetu. Danes lahko rečemo, da je ožigosala Segni j evo politiko, ki se opira na podporo mi sovcev in monarhistov. CIPER - REPUBLIKA V dnevni kroniki preteklega leta in prejšnjih let smo pogostima čitali vesti o hudih in krvavih bojih, ki so, jih bili ciprski rodoljubi proti angleškim osvajalcem. je imel Mikojan popolnoma j »ih in težavnih pogajanjih dol- prav. ko je pred odhodom v domovino med drugim izjavil, da je zadovoljen z rezultati svojega potovanja po Ameriki. PADEC F ANFANI J A 26. januarja je italijanska vlada, kateri je načeloval poslanec Fanfani, podala ostavko. Še Govor naše svetovalke tovarišice Marije Bernetičeve na seji tržaškega občinskega sveta Ko govorimo o proračunu, moramo opozoriti na določena stališča, ki bi jih morala imeti tržaška občina o raznih problemih, ki spadajo v njen delokrog. Preučitev proračuna javne uprave se ne more omejiti samo na številke, marveč je treba proračun proučiti iz širšega vidika in pogledati, če je bil sestavljen tako, da ustreza koristim prebivalstva. Mojo intervencijo bom skušala osredotočiti na nekatere probleme, ki niso bili zadostno obravnavani, tudi kar se tiče potreb in pravičnih zahtev slovenskega prebivalstva v naši ob. čini. Omenjeno vprašanje sem iznesla že v diskusiji o proračunu za 1959 ter še posebno podčrtala važno vprašanje šol in njihovih uprav. Toda žal moram o tem zopet govoriti, ker so nekatera šolska poslopja za šole z italijanskim in slovenskim učnim jezikom in samo slovenskim, v' zanemarjenem stanju. Žal moram znova iznesti iste podrobnosti, ki potrjujejo stalno zanemarjenost teh šol zaradi popolnega pomanjkanja vzdrževanja poslopij, pomanjkanja didaktičnega materiala in zaradi nezadostnih uslug, prav posebno zdravniške in zobozdravnike službe. Kar se tiče stroškov za javno vzgojo, je ostal znesek za osno- vne šole isti kot v proračunu za 1959. Nakazilo za popravila opreme pa je v proračunu za 1960 znižano za 2 milijona lir. Grajati je treba tudi novo in izdatno znižanje stroškov za vzdrževanje in čiščenje prostorov, ki so bili znižani za 6,400.000 lir, medtem ko so bili že v prejšnjem proračunu znižani za 8,600.000 lir. Gornja znižanja so na škodo šol v mestu in na podeželju tržaške občine in morajo zaskrbeti upravo, ker ima večina teh šol težke in številne pomanjkljivosti. Poseben problem ki ga nameravan iznesti v tej diskusiji se tiče popravil šole v ulici Istria 143. Šola se nahaja v zanemarjenem stanju, vlaga uhaja od spodaj in s podstrešja, pod je star in izrabljen ter ima polno razpok. Stopnice bi treba klesati,, ker so že obrabljene in nevarne za šolarje. Stranišča se nahajajo poleg učinilc, kar je nehigienično. Poslopje je zaradi vsega tega nezdravo in neprijazno. Zavlačevanje s popravili povzroča škodo celi stav. bi. K tem je treba dodati še pomanjkanje didaktičnega materiala. Tudi šola v Sv. Križu je slabo vzdrževana. Stavba je potrebna popravil, prostori bi morali biti pobeljeni, zapornice popravljene. Šola sploh ni- TržaŠka občinska uprava ne upošteva upravičenih zahtev občanov slovenske narodnosti ma didaktičnega materiala in je brez knjižnice ter zemljevidov. Ves inventar je tako reven, da ni v vsej šoli niti enega ravnila. Didaktični ravnatelj je pred tremi leti zaprosil za omaro, ki je ni še danes prejel. Poskrbeti je treba tudi za boljše čiščenje. Snažilka ne more opraviti vsega dela, ker ima v oskrbi dve šolski stavbi. primeren čas za taka dela. 0-meti se počasi sušijo in istočasno vsrkavajo vlago. Zaradi slabega vremena je podjetje prisiljeno odlašati z delom, kar povzroča nevšečnosti šolarjem in učiteljem, ki morajo poučevati v neodgovarjajočih prostorih. Kar se tiče slovenske šole v Sv. Križu ponavljam zahtevo za nakazilo potrebne vsote za popravila. Do danes niso še začeli z deli, to pomeni, da je nakazana vsota nezadostna in zato nobeno podjetje noče prevzeti dela, ki bi ga ne moglo končati z nakazano vsoto. Pristojni odbornik bi moral napraviti preventivno cenitev stroškov tako, da bi se lahko nakazalo zadostno vsoto za popravila. Omenila sem vprašanje cenitve v svrho pravilne ocene potrebnih popravil tudi zaradi tega, ker so pred kratkim začeli popravljati šolo v Trebčah. Ni treba, da je človek kompetenten v gradbeništvu zato, da lahko presodi, da ni sedaj najbolj Protest zaradi vandalizma Kritizirati moram tudi kriterij po katerem se vršijo popravila šole v Trebčah. Ko belijo učilnice, bi morali prepleskati tudi vrata na obeh straneh, medtem ko so na tej šoli prepleskali vrata samo na zunanji strani. Nepopolno delo ni ni-kak prihranek, marveč je to dvakratni strošek. Oprema zgoraj omenjenih šol je tudi potrebna popravil. Zni žanje nakazila za 2 milijona lir zaskrblja tudi zato, ker je sedanja oprema stara. Občina bi morala poskrbeti za resnična izboljšanja, ker je v interesu uprave, da izboljša pogoje za učinkovitejši pouk. Smatram kot potrebno proučitve tudi vprašanje zdravniške in zobozdravniške službe, ki v okoliških in podeželjskih šolah naše občine skoro ne obstoja. Kljub vidnim pomanjkljivostim je v preračunu ta postavka znižana kar za 2,275.000 lir. Zobozdravniška služba je predmet stalnih pritožb, ki bodo še narasle spričo znižanja nakazila. Dfdatični material primanjkuje tudi na slovenski šoli na Ka-tinari, ki je sploh brez vsakega materiala za poučevanje fizike. Postavka stroškov za šolsko refekcijo je bila znižana za 5 milijonov lir. Tak ukrep je v kričečem nasprotju z večjimi potrebami, ki so nastale na tem sektorju. Danes imamo zaradi brezposelnosti .staršev in splošnega kritičnega položaja, vedno večje število potrebnih otrok. Kar se tiče podeželja je tudi vprašanje otrok, ki stanujejo daleč od šole. Na Katinari bi treba poskrbeti za gradnjo kuhinje in jedilnice v prostorih osnovne šole, ker imajo učenci sedaj refekcijo v prostorih strokovnega tečaja. Na vseh slovenskih šolah v o-kolici in na podeželju, vključno na slovenski šoli v ulici Luigi Frausin in ulici Istria, js ogrevanje pomankljivo zaradi sla- bih peči. Vse šole potrebujejo boljše peči, ki bodo enakomerno ogrevale vse prostore. Ko že govorim o šolah, moram obenem opozorili na negativne posledice dogodkov, ki so se pripetili v zadnjem času proti slovenski šoli. Vandalsko dejanje proti slovenski šoli pri Sv. Ivanu, poleg materialne škode, skuša tudi ustrahovati slovensko prebivalstvo. Taka dejanja ne prispevajo k mirnemu sožitju prebivalstev teh krajev in povzročajo ogorčenje proti tistim, ki podžigajo nezdrava čustva, katera ne prinašajo koristi nikomur. ureditev tega vprašanja, ki so se vodili tudi po diplomatski poti, je končno prišlo do sporazuma. Ta sporazum je bil dosežen v Londonu dne 19. februarja in določa, da se ustanovi samostojna ciprske republika. Tako se je prenehalo prelivanje krvi SLOVENSKA ŠOLA NA KOROŠKEM Predno zaključim intervencijo, želim obnoviti zahtevo, da se v proračun vključi tudi primeren prispevek za ustanovitev otroškega vrtca v ulici Sv. Frančiška ,otroškega zabavišča za slovenske otroke in prispevek za subvencijo Slovenskega gledališča v Trstu, kot se je ukrenilo za italijansko gledališče. To zahtevo sem že, iznesla, toda na žalost brez pozitivnega rezultata. Opozoriti moram, da izpolnjuje tudi slovensko prebivalstvo svoje dolžnosti napram občini in da ima kot pripadnik mestne skupnosti, pravico po zadostitvi svojih kulturnih potreb. 19. marca je dunajski parlament sprejel za koroške Slovence nesprejemljiv zakon o manjšinskih šolah in prav tak zakon o uredbi slovenščine kot uradnega jezika na treh od osmih okrajnih sodiščih na Koroškem. Od 165 poslancev, kolikor jih je v dunajskem parlamentu jih je za omenjena dva zakona, glasovalo 156. To so glasovi poslancev, ki pripadajo ljudski stranki (to jezavstrijski krščanski de mokraciji) in socialdemokratski stranki. Le komunistični poslanec je glasoval proti temu zakonu. Ob tej priliki je tovariš Koeplenig (komunist) izjavil naslednje : «manjšinsko vprašanje se mora reševati na demokratičen način. Avstrija mora slovenski, hrvaški in mad. žarški manjšini zagotoviti pravice, ki jim pripadajo». Tov. Koeplenig je ob tej priliki zahteval. naj Avstrija spoštuje člen 7 državne pogodbe, naj prepove delovanje vseh nacionalističnih organizacij, ki ogrožajo obstoj slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Po njegovih besedah je zakon, ki ga je sprejela avstrijska demokristjan-ska in socialdemokratska koalicija tudi o manjšinskem šolstvu nevarna diskriminacija ki vodi k nadaljnjemu raznarodovanju tako slovenske kot hrvaške narod, ne manjšine. ŽENEVSKA KONFE-RENCA 11. maja se je začela konferenca zunanjih ministrov v Ženevi. Po dolgih pogajanjih je nalaga člen 3 listine OZN, ki določa iskanje mirnih reši- tev za spore, ki ogražajo mir in varnost, predvsem s pogaja- nji ali z drugimi miroljubnimi sredstvi, ki so na njihovo izbiro. Značilno je, da je na predve- čer poletel v Ženevo tudi ita- li anski zunanji minister Pella, očividno z namenom, da bi pogrel nekoliko ohlajene teze at-lantizma. Zahteval je tudi navzočnost na tej konferenci, toda njegova zahteva je bila obsojena na propast. Sovjetska zveza je predlagala, naj se te konference udeleže tudi predstavniki Češkošlovaške in Poljske, ki sta bili hudo prizadi zaradi nemške agresije. Predstavnik Nemške demokratične republike Re je izjavil proti udeležbi Italije na tej konferenci, zaradi njene vloge v zadnji vojni. Na tej konferenci je sovjetski zunanji minister Gromiko predlagal, naj služi kot podlaga za razpravljanje predlog SZ glede Berlina, ki naj postane svobodno mesto. Ameriški zunanji minister pa je ta predlog v celoti zavrnil. Njemu sta se pridružila tudi zunanja ministra Francije in Velike Britanije. Med potekom te konference je umrl bivši zunanji minister ZDA, Dulles, ki je bil zagrizen nasprotnik pomiritve v svetu in zagovornik politike sile. Po nje-govi smrti se se stvari v marsikaterem pogledu spremenile. Po dolgih pogajanjih se je konfe- naslednje: «To je prvi udar66 za demokristjansko oblast. Up3] mo, da bodo v kratkem prbj1 še drugi». In to se je v resfl*' ci kaj kmalu zgodilo na Si6** Iji- 7. junija so bile deželne vol*' tve na Siciliji. Združene ko**' servativne sile, močno dopd6 tudi od najvišje cerkvene bj6‘ rarhije, so napele vse sile za t°-da hi preprečile zmago zdravih ro°3 la, da je stavkalo od 90 do 0 odst. delavcev. Prav tako ^ stavkalo tudi mnogo uradnik0' ki so zaposleni v kovinarsk* podjetjih. Tudi v Trstu jo ^ odstotek stavkajočih delaV°eV zelo visok in je znašal ok1*°r 90 odst. PROCES V FLORENCI Po neskončno dolgem *** jan ju nesmiselnega procesa Pr ti skupini beneških partizan0'’ je 14. julija florentinsko Pj^ rotno sodišče končno uki*** sodni postopek proti 44 obl° ženčem z uveljavitvijo odl°^, p 19^ lagi dekretov iz let 1944 in enega je oprostilo, ker daj uk-' afli nilo postopek zaradi poro3 kanja dokazov. Tako je pr°P‘ dia celotna montatura, na k9 * li * tero so se mnogo zanašali d0*1 ceni politični krogi. Po tolik*, letih preganjanja, zaslišev3"; ustrahovanj in natolcevanj ' bilo pred vso javnostjo ugo13' Ijeno, da bi do vsega tega sp*3 ne bilo smelo priti. Sloviti 1 rentinski odvetnik Della D1 gola, ki je branil skupino f Nadaljevanje na 4. strani) Zgodovinsko srečanje Hruscev-Eisenhower h N l■ll■ll■ll■ll■U■Ml^lll■lt■ll»ll■ll*ll■ll■ll■ll•ll»^HII■ll■ll»>••lll,,*'1■"■,l■l,,,,■l,*ll•,,■",l,■,l*I v- ,p

n in 11 Qnpnnv iìfì s n o novo loto l I960 j & I | S B H H B JF H H JB 8 IB SL B j j| j| yš A A \, J* JBL JsL W ^k.#^ AL tk* r»iiiM*n*ii«ii*ii«iitinii«ii«iwiniiiiii«ii«iiiM«ii«ii«n«iiiiwtnii«imwiwii§!i«ii«M«H«iiiiiiii*i želijo vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem: ♦^^WWWWWWWWWWWWWWWWWWWillllWWWWWWWWWWW^WWWWWWWW* “MOTO GUZZI Tvrdka Cremascoli TRST Ó4 telef. 38-903 ul. F. Severo 18 GOSTILNA Simonič Najemnik Čuk Marcelo OPČINE Narodna ulica KROJAČNICA Josip kramar 0$>ČINE - Narodna ul. 61 Dl SCIASCIO ANGELO" Sadje . zelenjava - jestvine OPČINE Narodna ul. 45 - t. 21-101 JESTVINE JOSIP ŠKABAR OPČINE Narodna ul. 42 . t. 21-026 k MALALAN ERNEST I Pooblaščena elektrotehnična delavnica OPČINE Narodna ulica 128 Društvena prodajalna OPČINE ^»družna družba z o. j. MI>inska ul. 65 . t. 21-054 DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE GOSTILNA Sosič Vremec Emilija Opčine - Narodna ul. 65 PEKARNA IN TRGOVINA JESTVIN Zora Čok O P Č/I N E Narodna ul. 57 in 63 - telef. 22-046 Orarna ANTON Čevljarna MARCEL Malalan OPČINE 'r°seška ul. 18 . t. 21-465 GOSTILNA Možina Jože T R E B Č E mlekarna k OPČINE ' '“'»dna ul. 48 . t. 21-274 k Kino opčine *>°šči vsem obiskovalcem h Gostilna Guštin Jožko ZGONIK trgovina jestvin Vidau BANE PEKARNA -SLAŠČIČARNA R. Marc BAZOVICA GOSTILNA Milkovič gropada GOSTILNA in TOVARNA SODAVICE A. Grgič T lrgovina jestvin Karel Kalc gropada BAZOVICA TRGOVINA JESTVIN MAHNIČ BAZOVICA T ” k , Rovina jestvin rižman Herman Bazovica Trgovina jestvin Križmančič GROPADA Najboljša voščila vsem cenjenim potrošnikom in razpečevalcem tekočega plina pošilja PUBLIGAS ki se proizvaja v coni Industrijskega pristanišča v Trstu MLEKARNA K A R I Š TRST - ulica Marconi 40 BUFFET PINO TRST - ul. Carlo Ghega 3 Notranja Komisija struja FILIA-CGIL v pivovarni DREHER Trgovini F. UDOVIČ TRST trg Ponterosso 5, t. 29-886 ulica Mazzini 44, t. 94-550 Cvetličarna IVANKA TRST Istrska ul. 19 . telef. 95-052 NAJBOLJŠA VOŠČILA ZA NOVO LETO VSEM NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM VOŠČI CALZATURIFICIO Largo Barriera Vecchia 5-6 Potrošna zadruga nameščencev C.R.D.A. v Trstu ULICA DELLA GUARDIA 11 - telef. 41-866 - 41-035 GOSTILNA GABROVEC PRAPROT k GOSTILNA PERI C SLIVNO (ob avtocesti) DAMSKI SALON BOGATEČ NEVI SV. KRIŽ 292 GOSTILNA L E G I Š A DEVIN (ob avtocesti) TRGOVINA JESTVIN Kante Poslužujte se pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu ! TRGOVINA JESTVIN Gruden DEVIN TRGOVINA JESTVIN Pahor TREBČE Trgovina jestvin EDI KALC PADRICE GOSTILNA BATIČ MALI REPEN TVRDKA Knez Walter NABREŽINA -, tel. 20-123 k PEKARNA in RESTAVRACIJA „EDEN“ S E S L J A N GOSTILNA IN TOBAKARNA „Pri Mičetu" TREBČE GOSTILNA B RAJKOVIČ MILAN (ex Marcello) NABREŽINA MESNICA PAHOR IVAN NABREŽINA ZALOGA DRV IN PREMOGA Pangos NABREŽINA TRGOVINA ŽELEZNINE in stavbnega materiala Terčon Izidor SESLJAN Telef. 20-220 k Magajna Mario MLEKARNA ^ STEFANČIČ SV. KRIŽ PROSEK k k Nova mlekarna in kavarna MANUFAKTURE GUŠTIN SV. KRIŽ Di Lenardo PROSEK CVETLIČARNA ^ k TRGOVINA JESTVIN « DANILA SV. KRIŽ DANEV MARIJA SV. KRIŽ PROSEK k k k TRGOVINA JESTVIN ČEVLJARNA S PRODAJO BAR - BUFFET PEKARNA COLJA MIRO in SLAŠČIČARNA PROSEK 111 „ IVANKA “ Gustinčič Justina k TRGOVINA SV. KRIŽ ELEKTRIČNIH SV. KRIŽ POTREBŠČIN Kralj Bogomir k ~ k GOSTILNA BRIVNICA «ALLA GROTTA.. DANEU PROSEK SV. KRIŽ SV. KRIŽ k k k DAMSKI SALON MANUFAKTURE Manufakturna trgovina SILVA BOGATEČ BORTOLOTTI JOLANDA ŠTOKA RAFAEL SV. KRIŽ 74 SV. KRIŽ PROSEK GOSTILNA «PRI PEPCI» LOG GOSTILNA k TERČON « Ž E Z A » Nabrežina-postaja, t. 20-239 Hotel „Kras“ REPENTABOR TRGOVINA JESTVIN Gruden Edvard NABREŽINA GOSTILNA „Gospodič NABREŽINA (kamnolomi) GOSTILNA 1 GRUDEN ŠTEFAN NABREŽINA (stara vas) TRGOVINA ŽELEZNINE in stavbnega materiala Terčon Josip NABREŽINA ■ Telef. 20-122 TRAFIKA Tence-Švab SV. KRIŽ GOSTILNA De Lorenzi SV. KRIŽ GOSTILNA Luxa Vladi PROSEK TRGOVINA JESTVIN FELIX SV. KRIŽ GOSTILNA Škabar VELIKI REPEN 72 GOSTILNA „Pri NANI" NABREŽINA TRGOVINA JESTVIN IN MIRODILNICA Radovič Davorin NABREŽINA (kamnolomi) GOSTILNA „Pri Silvestru" NABREŽINA GOSTILNA Košuta « S P L A C N I » SV. KRIŽ ZALOGA VINA IN SADJA Mogorovič SV. KRIŽ . NABREŽINA ZALOGA gradbenega materiala, drv in premoga Štoka PROSEK TRGOVINA ČEVLJEV V A L Č I SV. KRIŽ (Križada) DIPLOMIRANA KROJAČNICA Gorup Vladimir PROSEK DAMSKI SALON „Slava“ BOLJUNEC Občni zbor tržaških špediterjev Pred kratkim so imeli tržaški špediterji svoj občni zbor, na ka. terem so razpravljali predvsem o sedanjem položaju v tržaškem pristanišču. Občni zbor je zlasti podčrtal dejstvo, da je sedanje stanje pristanišča nepo-voljno. Ugotovil je tudi, da je pristaniški promet, v zadnjih še. stih mesecih, občutno nazadoval. Isto velj a tudi za železniški promet, zlasti za tranzitni promet skozi prosto luko. Močno je nazadoval zlasti avstrijski promet, znišal pa se je tudi promet z Madžarsko in Češkoslovaško. Špediterji so nadalje podčrtali dejstvo, da za okrepitev pristanišča ne zadostuje le moderniziranje pristaniških naprav in izboljšanje uslug, temveč da je za dosego tega cilja nujno potrebno sprejeti konkretne ukrepe za zagotovitev znižanja prometnih tarif in drugih stroškov. Ker so ti stroški danes zelo visoki se usmerja promet tako iz Avstrije kot iz Madžarske in Češkoslovaške proti reškemu pristanišču in pristaniščem na Severu. O konkurenčnih cenah reškega pristanišča je zlasti obširno razpravljal predsednik tržaških špediterjev. Ta je zborovalce seznanil tudi o poteku se- stanka, ki je bil preteklega oktobre v Rimu ter izrazil tipanje, da bo ta sestanek rodil zaželjene rezultate. Prihodnja številka .DELA* izide v petek 15. januarja Obvestilo uredništva V nedeljo popolne je imelo Slovensko gledališče v Trstu II. premiero v letošnji gledališki sezoni. Uprizorilo je dramo «Ka-stelka», ki je posneta po Levstikovem romanu «Gadje gnezdo». Recenzijo o predstavi bomo objavili prihodnjič. Zaradi pomanjkanja prostora v današjni številki, bomo prihodnjič objavili tudi razne druge članke in ; dopise. Važni dogodki v letu 1959 (Nadaljevanje z 2. strani) Včlanjevanje v ZKM1 žencev je podčrtal, da bi se ne smel omenjeni proces nikoli vršiti in to ne samo zaradi člena 16 mirovne pogodbe z Italijo, ki prepoveduje sodno postopanje proti bivšim partizanom, ampak tudi zaradi tega, ker «materija tega procesa spa-da v zgodovino, ne pa v sodno dvorano.» «Amnestija je dobra za vse ostalo — je dejal odv. Della Pergola — razen za obtožbo po členu 241 kazenskega zakonika. Glede tega člena (ki je bil glavni člen obtožnice) obramba zahteva oprostitev, ker ni podlage za obtožbo, za vse ostalo pa sprejema amnestijo.» Nadalje je omenjeni odvetnik poudaril, da četudi bi bila propaganda za Jugoslavijo dokazana, s tem še ni bilo podlage za obtožbo zaradi rovarjenja proti celovitosti države. In tu je cirital celo primer Sicilije prizadevanja določenih krogov za priključitev tega otoka k ZDA. V primeru ni bil nihče obtožen veleizdaje. Omenil je tudi pri. mere Visokega Poadižja, kjer se vrši tudi podobna propaganda za priključitev k Avstriji, a nikomur niti ne pade na misel, da bi kogar koli postavil pred sodišče. «Ko gre za narodne manjšine, je borba za njihove narodne pravice in za pravico do samoodločbe povsem upravičena in je ni mogoče uvrstiti med dejanja, proti katerim se lahko postopa po členu, ki govori o veleizdaji». Tako je za. ključil svoj govor glavni branilec beneških partizanov in antifašistov. Po vsem Tržaškem ozemlju se nadaljuje vpisovanje v Zvezo komunistične mladine. Neka. teri krožki komunistične mladine se še posebno odlikujejo pri tem delovanju. Med temi naj omenimo krožek na Stari mitni. i,kjer je bilo na novo vpisanih 23 mladincev in mladink, od prejšnjih članov pa jih je dose, daj 98% obnovilo svoje izkaznice za leto 1960. Krožek na Kolonkovcu je na novo vpisal 18 članov, razen teh je dosedaj obnovil včlanjevanje skoraj stoodstotno. Mladina v Miljah je vpisala v svojo organizacijo 15 novih članov ter 100% obnovila izkaznice ze leto 1960. Tudi mladina na Proseku-Kon-tovelu je že zaključila z včlanjevanjem dosedanjih članov, na novo pa je vpisala tri mladince. Krožek pri Sv. Ani je opravil včlanjevanje za nad 80%. Pri tein je treba poudariti, da vpisovanje v ZKM ni le naloga mladinskih krožkov temveč vse partije. S Konkonela Smrtna kosa Izšel je ..Galeb" Izšla je druga številka lista za Mladino «Galeb», na 48 straneh, ki so zelo lepo urejene in opremljene s slikami v več barvah. Vsebina lista je sledeča: UTVA — Smrečica, I. Matičič — Živalski vrtic, V. Kogoj — Komar in pajek, Lisica in pust. — D.Gorinšek — Novo leto, Sne. žak, Preda; — S. Vinšek — Sv. Frančišek pridiguje ribam, Fr. Milčinski — Nakazana pot, — R. Hlavaty — Prepiri v poštevanki, M. Bambič — Polet na luno, S. Andolšek — Sveta noč, blažena noč, M. Chaunier — Bambič — Sladkorčki, S. Pahor Naši kraji v davnih časih. Razen tega so v listu še drugi sestavki malih dopisnikov in rubrika pod naslovom : za bistre glave. List toplo priporočamo! 22. decembra Tetos je umrla Pepita Ferluga $ Konkonela, stara 78 let. Pokojna Pepka je bila zavedna in napredna Slovenka, vzorna žena in skrbna mati. Kot premnogo naših žena, tako tudi njej ni bila življenjska pot vedno postlana s cveticami. Toda bila je močna žena in je znala vselej pogumno librati pravo pot. Imela je devet otrok, od katerih je živih sedem. Vse je lepo vzgojila v narodnem in naprednem duhu. Kljub temu, da je imela vedno mnogo dela in skrbi, vsaj vzgajanje tako številne družine ni tako enostavna zadeva, je še vedno našla dovolj časa za či-tanje knjig. Zelo rada je obisko. vala tudi kulturne prireditve. Zanimala se je tudi za politična vprašanja. Še malo pred smrtjo se je veselila zmage napredne U. ste na volitvah v Delavskih zadrugah. Kako je bila cenjena v svoji vasi je med drugim pokazal tudi njen pogreb, ki je bil na vigi-lijo božičnega praznika. Čeravno je bilo vrieme silno neugodno, se je pogreba udeležilo izredno dosti ljudi. Pokojno Pepko, ki je bila tudi zvesta bralka našega lista že od tedaj, ko je začel ponovno izhajati v Trstu, bomo ohranili v trajno lepem spominu. Naj ji bo lahka domača gruda! Žalujočim, zlasti možu, sinovom in hčeram ter ostalim sorodnikom izražajo vaščani prek našega lista, svoje najgloblje sožalje, kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo. (Konec prihodnjič) ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega KARLA PERICA se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru za ganljive žalostinke in vsem, ki so ga sprem. 1 j ali na njegovi zadnji poti. Salež, 15. 12.. 1959. ŽALUJOČA DRUŽINA SVOJCI IN OSTALI SORODNIKI Sekcija KPI Opčine Uprava in člani Slovenskega gledališča v Trstu želijo srečno Novo leto vsem svojim obiskovalcem in prijateljem. KINO VERDI MILJE vošči vsem cenj. obiskovalcem Trgovina jestvin KOŠUTA (Kmet) KONTOVEL CVETLIČARNA Dragica Kapun TRST Rotonda del Boschetto (tramvajski kjosk) GOSTILNA - BAR Štraii trajn DOLINA Telet. 99-116 GOSPODINJSKE POTREBŠČINE Ivan Kerže nasledniki TRST Trg Sv. Ivana 1 MLEKARNA Ferfolja Josip BRIVNICA OTA BOLJUNEC nem /e/e xe/^e: Krojaču ica TRETJAK ZORAN Trst - ul, Imbl rani 4, II. Koordinacijski odbor notranjih komisij struja FIOM C.R.D.A. - Trst KROJAČI i m lv TRZASKA KREDITNA BANKA fr. C LAV NI C: A LIR 600.000 OOO - VPLAČANIH LIR 180 000.000 > l TRST, UL. FABIO FILZI ŠT. 10 TELEF. 6T. .38101 j BRZOJAVNI NASLOV: BANKREO S k ) Ždi srečno in uspeha polno Novo leto Tržaška knjigarna Trst - ul. Sv. Frančiška 20 -> telef. 61-792 vošči uspehov polno novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem in obiskovalcem X Kino Prosek Kontovel SEKCIJA K.P.I. v občini ZGONIK želi vsem članom partije, prijateljem in vsem demokratom v občini, srečno in uspešno novo leto Lozar Trgovina mesnih izdelkov ter mesnici v Sv. Križu in Sesljanu UPRAVA Ljudskega doma « Padlih za svobodo p v KRIŽU Mesnica De Lorenzi Nino Sv. Križ Konzumna zadruga delavcev škedenjske železarne v Trstu vošči vsem članom in delavcem srečno novo leto miru in blaginje Sekcija Komunistične partije in KROŽEK ZVEZE KOMUNISTIČNE MLADINE «JOSIP TENCE» SV. KRIŽ Krojačnica in trgovina konfekcije za moške in ženske Viktor Petelin NABREŽINA 145 želi srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem ter da bi se dobro počutili, ohranjeni pred mrazom in dežjem Društvena gostilna Gabrovec GOSTILNA KOCMAN ŠTTVAN BAR IN TRAFIKA TERČON NABREŽINA C.G.I.L. Pokrajinski sindikat nameščencev krajevnih ustanov in bolnišnic V voščili, da bi leto 1960 prineslo nove gospodarske in socialne pridobitve in učvrstitev mednarodne pomiritve Gostilna Furlan Repentabor - telef. 21-360 Gospodarsko društvo Kontovel Konzumna zadruga železničarjev Trst - ul. Flavio Gioia 5 Rojah - ul. Barbariga 5 Društvena gostilna Prosek TRST ul. Manzoni 15 - tel. 94-696 . O S M I C A » Maver Lovrenc in Karlo BOLJUNEC 160 GOSTILNA-BAR Sancin Miro BOLJUNEC 62 Telef. 99-117 MESNICA Žerial Branko BOLJUNEC Sindikat delavcev ACEGAT včlanjen v Novo delavsko zbornico CGIL vedno zvest načelom enotnosti in solidarnosti delavskega razreda vošči, da bi leto I960 bilo leto odločilnega pomena za mirno sožitje med narodi in za dosego vedno večje socialne blaginje delovnih ljudi F.I.O.M. - C.G.I.L. NOTRANJA KOMISIJA ILVA SKEDENJ - TRST Sekcija Komunistične partije in Komunistična mladina v Trebčah voščita vsem vaščanom PEKARNA Ota BOLJUNEC Zadruga delavcev Tržaškega arzenala Vošči srečno novo leto vsem zadrkinikom in zadrugam Kmetijska zadruga v Trstu Centrala: ul. Foscolo 1 - telef. 95-386 Prodajalna: ul. Flavia 23 Prodajalna: Milje, ul. Roma Pekarna - slaščičarna Albin Malalan Prosek ■ 811: P Srečnejše in boljše novo leto vošči tvrdka Foderami A. Pertot Trst - ul. Ginnastica 22 - telef. 95-998 Ci tel trža "jet toli 'kn k. Prvj Pos: 'etn 'o 1 feci on ler éitir i6] Pier Pa 'Prt; 8'b; !°g£ 'Uje Pia Pa