§t3V. 252 TRST, v sredo 8« septembra 1909. Tečaj XXXIV ■mm IZHAJA VSAKI DAN s*» %ufl »b sedeljah tn praznikih ob 5., «fe psnedsljfclh ob 9. zjvtraj- P3»-s:nl£Ti? Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih ittitk^rna.h v Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Pcetojm, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-9Bai, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot). «M_A8t 8E RA6UNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kalane. GENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p« 99 st. mm. Za oglase v tekstu lista, do 5 vrst 20 K, vsaka s^taljnm vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprcj ema Inseratni oddelek uprave Jidtaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. inost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti Jo mod I — NAROČNINA ZNAŠA m vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na m rečbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. IkNiilat u a*4*ljak* litanj« „EDZHOBTI" •«"•: l*tno K 5-20, 9*1 ut» a eo ■ Tsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se as sprejemajo In rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastafll konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^ja lista „Edinost" v Trstu, uL Giorgio Galatti št. 18. Mbio-hranttalinl ratun It. 841 652. TELEFON Št 11-57. Slovenci! Bliža se XX. september, prva obletnica dneva, ko sta v Ljubljani, zadeta od vojaških krogelj izdahnila dva slovenska mladeniča Adamič in Lunder svoji mladi duši. Naša narodna čast in ponos zahtevata, da ta dan ne ostani pozabljen, marveč bodi Slovencem večen opomin, da je naša dolžnost braniti svojo rodno zemljo proti vsem sovragom. Za vsak boj pa so potrebna sredstva, zlasti materijelna. Proti orožju, ki ga rabi naš sovražnik, se moramo postaviti v bran z enakim orožjem! Ker pa, žal, nimamo bogatih mecenov, ki bi nas zalagali, smo navezani sami nase, na samopomoč. — Le ako si bomo sami pomagali, smemo računati na zmago. Z ozirom na to je sklenilo slovensko akademično fer. društvo „Balkan" v Trstu prirediti v svojem delokrogu (Trst in okolica, bližnji Kras in severna Istra) o priliki obletnice XX. septembra L Narodno zbirko. Vsak Slovenec, vsakega stanu in poklica naj smatra za svojo dolžnost žrtvovati o tej priliki še tako malo svoto v narodne namene. Nabrani denar bo podpisano društvo razdelilo po jtednakih delih in sicer za družbo sv. Cirila in Met., za dijaško podporno društvo v Trstu in za ljudske knjižnice, ki jih ustanovlja podpisano društvo. Način nabiranja in tozadevni podatki bodo objavljeni v „Edinosti Slovenci! Brez žrtev ni vspeha, za to žrtvujmo, da bodočnost bo naša! TRST, 7. septembra 1909. Za ofltor atai. fer. drnštra „Balian": Ivan Morila Čok, Ivan Brezovec. t. i. predsednik. t. č. tajnik. ne nore spolmti čeških zahtev, ker ee boji, da bi t tem slučaja izbruhnila nemška ob-strukcija. Boji ▼ Severni Afriki MADRID, 7. — Ko ae je včeraj neka razgledna kolona hotela povrniti v ftotor, je bila dvakrat napadena od Mavrov. Polkovnik Fernando Blanoo je prifiel iz KI Arbe koloni na pomoč z batalijocom pehote, približno 50 konjeniki in eno baterijo ter je napadel desno krilo sovražnika. da mn odreže povratek. Mavri ao zbežali in pustili na bojtfičn okolu 20 mrtvih. MELILA, 7. — Kolona Aquitera je nadaljevala a to j marš v Zocco el Arba in v Renalico. Kolono ie napadlo 1506 Mavrov, ki so pa bili odbiti. Kolona je predrla v sovražnikov šotor, ga deloma razdejala ter je zasedla pczeijo sovražnika, nahajajočo se v are-diiča Haddare. Nesreča * avtomobilom. PARIZ, 7. — Kakor poročajo listi iz Chateaurouza, je ainoči v Belabru trčil nek avtomobil skupaj z tramvajskim vozom, ki je naglo vozil. Avtomobil, v katerem je bilo pet oseb, je vozil počasi. Dve oaebi ata bile ubite, tri ostale pa lahko ranjene. Avtcmobil ae je popolaoma razbil. TURČIJA. CARIGRAD, 7. Listi poročajo, da ae namerava porta po preoanovi poštne aluibe obrniti na vlasti, da se opuite inozemske peste v Turčiji, viled česar bi se dohodki turške pošte znatno povišali. SOLUN, 7. — Neka črnogorska obmejna straža je streljala na turške vojak?, ko so šli ata bila ubita, trije pa težko ranjeni. CARIGRAD, 7. — V stvari ministra za javne stavbe Noracdanghaaa ae ni še ničesar odločilo. Armecski poslanec Pastirmadeian hudo napada nsiaistra za jtvne stavbe in. zahteva, da takoj odstopi. dr. Cook in časnikarji, ki se nahajajo sedaj v Kopenhagena. Ko so dr. Cooka obvestili o najnoveji brzojavki, je ta izjavil, da on ne more odločiti, če je brzojavka iz Kap Rsya, ali ne, a če je to res, ga le veaeli. Pearj bi bil v tem alučaju dospel na severni tečaj po povsem drugi poti. Pa je dovolj časti za obeh. KOPENHAGEN, 7. „Natooal Titende* piša v avojem jutranjem izdanju, da je dr. Cook izjavil na neko vprašanje, da smatra za ze o verojetno, da je Peary odposlal bnojavko sam. V tem slučaja le bil Peary gotovo tudi res na severnem tečaju, da bi bila brzojavka ponarejena, skero ni verojetno. Na Labradorju je brezzična brzojavna posta a in Pearja pozcaio tam prav dobro. Bilo bi torej zelo težko, da bi r^e kdo drugi izdal za Peaijja in odpošiljal v njegovem imenu brzojavke. Dr. Cook da si lahko misli, da ae je Peary povrnil po tej 'pati. Z letnim časom se cela zadeva tudi ujema. Cooku se nikakor ne vidi čudno, da ni odkril o Pearjevi ekapediciji nikake sledi, ker na oni strani je bi cn pozneje na tečaju, a na. drugi strani se v ark tičnih pokrajinah ne sreča tako lahko. Slednjič izraža dr. Cook svoje odkrite veselje, da se je Pearyju posrečilo doseči cilj, za katerim je hrepenel toliko ) et ST. JOHN, 6 . Od kapitana Bartleta, ki se nahaja ca Pes ryjevi ladiji „Roossvelt" ra vožnji v Chateau -Bsi (Labrador), je došlo po ročilo, da ni doroil Peary nikako sled o dru Cooku. kaj je prav sa prav vzrok trdoglavi opoziciji Slovencev proti italijanski univerzi v Trstu ? Je-U so opravičene njihove tožbe radi krivice, ki jim jo delajo Italijani na šolskem polju v Trstu in v Primorju sploh ?m Ker je šolsko vprašanje v Trstu zadobilo toliko publiciteto, umejemo jako dobro zadrego, v kateri se nahaja glasilo „politikov intraaigence". Zato je ta glasil" napisalo dolg komentar k Hribarjevi retifiki, v katerem tri, di v tem „odvišnem popravku" ai >ilo Hribarju toliko do tega, da popravi kake .irelevantne netočnosti* v „Piccoloti" ekspo^ ziciii, marveč mu ie do tega: „da postavi ored oči neho namišljeno protislovje med postopanjem slovenskega municipija v Ljubljani na šolskem polju nasproti nemški manjšini, postopanjem italijanskega municipija v *** vdelrfceval prvotno kot Pdfc«Vtem tJunedv®'1^ fa ozneje "]e dr. Cook lečil od slovenski manjšini v tem BRZOJAVNE VESTI. Vojaike vaje pri Velikem Mezeriču. DUNAJ, 7. — Nadvojvoda Fran Ferdinand je ob 1. uri popoludne z nadvojvodom Kailom Franom Josipom odpotoval v Veliki MezeriČ na velike vojaške vaje. K glasovom o razpusta državnega zbora. PRAGA, 7. — „Narodni Listy" poročajo iz Išla, da se v visokih birokr&tičnih krogih smatra za gotovo, da pride do razpu-ščenja češkega deželnega in državnega zbora, ako ce pride v kratkem do sporazumljenia, ki bi zagotovilo delevanje teh dve korpcraci,.:; novih volitev pa ne bi ve6 vodila sedanja vlada. Poslanec Udržal o položaju in pogajanjih. PRAGA, 7. Poslanec Udržal je govoril nred svojimi volilci ter rekel med drugim: Kma]u pride čas, ko bo moral poslanec Globini iki oriiititi svojo viogo „poštenega meše-tarja". Češki egreri?« poilacci pojdejo na korferenco kakor uljudni gostje, ker so povabljeni. Kar ae tiče Qtmško~češkega iezikovnega spora, treba ga poravn&ti v češkem deželnem zboru. Na poaredovaojn Globinskega so bili Nemci vpr&šani, da-li privola v refor mo poslovnika, ki bi onemogočila za bodočnost vtako ob na enem koncu odprt, na drugem pokrit z močnim papirjem ali ko-&co, ter se vrti na vrvici okoli drobne palice. Dekle se je ustavilo pri naši mizi. Za-vreščalo mi je s svojim inštrumentom tesno na uho in mi zrlo nepremično v oči. Pogledal sem jej v obraz in obšel me je nekak ta Trstu nasproti mestu !u In potem sefistizira „Piccolo-, da Nemei v Ljubljani imajo pravico do svoje šole, ker njihova manjšina da ima v kulturi in pro-■retljenem in ekonomskem življenju Ljubljane „ben altro diritto d'i n d i g e n a t o", nego ga ima slovenska manjiina v mestu Trstu samem. „Piccolo" se torej postavlja na svoje staro stališče diferencijacije mesta in okolice. V 1/ubijani so — po „Piccolu" — Nem si močna manjšina v mestu; Slovenci v Trstu pa imajo svoje pravice samo v okolici, dočim ao ae v mestu še le v zadnji čas umetno infiltrirali ter niso naravni faktorji kulturnega in ekonomskega življenja — marveč elementi disgregacije in zapreke v normalnem življenju prarodnega (italijanskega) prebivalstva. Dragi veliki in iatotako atari argument „Piccola* proti našim šolam je trditev, da nam sami državni zakoni ne pripoznavajo pravice do šole v mestu. Ne moremo ae spominjati, koliko let — kamo-li, kolikokrat smo do te daj z argumenti pobijali in pobili te sofizme italijanskih no-vin in njihovih inspiratorjev ? ! „Piccolua in njegovim gospodarjem odgovarjamo tudi danes samo to le : 1. To je zadnje lete, ko smete na temelju „statifrtik* odrekati naSemu narodu v Trstu potrebnih Šol, kajti naš narod je ob par prilikah na političnem polju nepobiteo dokazal, da on ni v Trstu le ne!natna in brezpravna man;šina. Pa celo tudi po dosedanjih statistikah morejo dokazati Slovenci r Tratu svojo pravico do lastnih šof. 2. Tendencijozna neresnica je, da je državni zakon proti našim zahtevam in da je tudi upravno sodišče te naše zahte:e spoznalo neopravičenimi. Nasprotno je res, S tem, da „Piccolo" poseza po direktni laži, je atigmatiziran on in sramotna stvar, ki io brani! Resnica je, da sta nameitništvo in fl&inisteratvo svojedobno odbila naše prošnie, ali resoica je tudi ta, da je upravno sodišče razveljavilo te odloke kakor pravne pomota Namestništvo in ministerstvo sta izrekla neugodno za Slovence, k r sta ae držale le suhe besede zakona. Upravno scdi&če pa je spoznalo, da treba u^žavati tudi laktičca vsakdanje potrebe!! Tako čaka de-fiaitivni rešoaje naiaga šolskega vprašanja Še na zadnjo razsodbo. In ta ne more biti neugodna za naa na podlagi gori citirane raz« sodbe upravnega sodišča, kajti veljavnega dokaza o potrebi slovenskih šol v Tritu ne more dati ničesar nego ga dajajo naše si-jaine- politične afirmacije in ga podaja ekzi-stenclja 20 razredov naših slovenskih privatnih šol v Trstu! »oseben čat. Imela je temne, samozavestne oči, z nekako nesramnim izrazom, opominja-jočim na nekako prikazen iz poUveta — take oči nahajamo le tupatam pri deiet'etnih ot o-cib, ali vedno presenečajo in vzbujajo v nas začudenje. Tudi obraz dekličin ni imel oneg-?, )i rekel, neprisiljenega izraza otrcSke n-a dobe; to glavo bi smatral človek za glavo osemnajotlefmega dekleta. Polt njeaa je bila takor skoro pri >S)b pražkih otrocih bed«: nenaravno zarjavelo ; lase je imela kostaniave, sredi razčesane, na glavi piaano rutico. Bila e bosa, nje krilo in jopica sta bila iz pri-prostega, kričečega blaga, tupatam že raztrgana ; v roki je nosila prazen košek. Pogled teh prekanjenih Čudovitih očij mi je bil skoro neprijeten. „Ali predajaš to?" sem jo vpraSsl in pokazal na ragljo. „Da, ali nihče noče kupiti tega," je odgovorila in se smejala naamehom, ki jc izborno pristojal izrazu teh očij. Dal sem jej krajcar. Zahvalila s& ni in šla naprej k staremu gospodu, katerega še ni opazila. Sedaj je pogledala aanj in čudovito radosten blisk jej je švignil iz očij. Zavrtela mu je ragljo na uho z vso močjo, dokler ni eden igralcev zakričal razjarjeno: Molči, ciganka! (Pride še.) Sta&n II EDINOST« 5t. 252 V Trsta, dne 8. septembra 1900 liko prijateljev pravnik Mainkas. Eden od Hainkasovik prijateljev te je nekaj sporekel z nekim mlađim civilistom, ki je sedel pri sosedni mizi, a Mainkas se je dvignil, da se zavzame za svojega prijatelja. Protivnik — i ficir grcf Draganić v civilni obleki — je stopil proti Mainkasu in ga vprašal po nem. tki: „Wer sin d Sie?" „Mainka« bin ichu — je rekel pravnik. „Was ist Mainka* ?* Gracijozen je „Piccolo" z ono svojo o „artificijalai infiltraciji* Slovencar v Trstu. Od kje pa „infiltracija" — prosimo ?! Mi da nismo a?tohtoimo pre bi valit ro, ko obitoji vendar kontinuiteta med slovenskim prebivalstvom v mesta in okolici in ko vendar, naše mesto stoji na ozemliu. ki je biio nekdaj izključno slovenska last!! Slovensko prebi*; valstro mesta tržaškega se množi po narav« j nih zakonih. Obdano je od samega sloven- i skega ozemlja, ki ie od pamtiveka no naravi i nakazano na tržaško dolino in je ta posled- Na to je prišlo do prepira ; Mainkaa je nja torej od pamtiveka infiltrirana našim ele- j uporabil primerno o j stro besedo, a oficir ae mentom. Pa kako? absurd, kakov nesmisel je je razljntil in velel: „Warten Sie mich nnr 5 Minnten!" „Zu Diensten" — je odgovoril pravnik. Ker je mionlo več časa, ne da bi se bil oficir povrnil, je Mainkas odiel; ko je pozneje iel zopet mimo kavarne, je zazrl notri grofa Drag-tnića v oficirski montnri. Mainkas je vstopil. Častnik pa je meni nič — tebi nič, potegnil o j stro sabljo ter začel neusmi- to, kar bi hotel „Piccolo" : da bi bili namreč v eni in hti občini pripadniki ene in iite narodnosti (slavenske) v enem deln avtohtonni,; v drugem pa le priseljenci!! S takim dife-renciranjem mcrejo prihajati le ljudje, ki so jih argumenti pritisnili ob zid in si ne morejo pomagati iz zagate! Slovenci bo v Trstu avtobtonno prebivalstvo, dočim ao Nemci v Ljubljani v resnici le priieljenci, ali pa degenerirani — Slovenci ! ! Paralela „Piccolovaa med Ljubljano io Trstom je torej tctaloo ponesrečena in Trat nima v Ljubljaci prar kaj posnemati r&zun jednega izgleda, ki ga hočemo niže doli ozaačiti. Najmanje pa ima posnemati intran-aigenco ljubljanskega občinskega zastopa! Saj ravno v tem pogledu ima tržaški municipij neoporečen — r:kord! Če pa vendar ne vspeva, ni vzrok Umu v pomanjkanju odločnosti, ampak v dejstvu, da je narava proti njemu! Ljubljanska slovenska večina ni nikdar mislila na to, da bi z zvijačo ali ailo vabila neslovenske otroke v slovenske šole. A kaj deTate vi v Trsta — to je znano in sramotno za vaa! Že leta ia leta prakticirate uprav sramoten ter nemoralen lov na slovenske otroke z raznimi „darili", a katerimi premam-ljate siromašne slovenske stariše. Po okolici imate tudi italijanske šole, a povejte nam — če morete — ie en slučaj, ko bi se bilo na takov perfiden in sramoten način zvabilo le eaega italijanskega otroka iz italijanske v slovenske šole !!! Le potrpite — vi fabriksnti naših odpadnikov ! Prinesemo vam lahko tudi imena slovenskih nezavednih očeto7, ki so vam ža kaparirali svojo deco ! Iu potem se povraemo k toli milemu vam vprašanju: Trat jej jedno, okolica pa drugo! Da zaključimo : Vi nimate, da bi v čem \ posnemali Ljubljano in njenega župana, (ker j parlamenta ste se se svojo paralelo le neznanski —\ blamirali) razun v tem: da daste slovenski ■aa šini v Trstu šole, kakor Jih LJubljana daja svoji nemški manjšini!! enkrat energično konec tem surovostim, nasi- Trstu odprte in ki ao jim odpošiljatelji ne-ljem. pretepom in brutaliziranju istega prebi* znani. Ta seznam je priebSen v tukajšnjem valstva, ki mora prenašati itak velike žrtve uradnem listu v polnem obsegu, v voiaške svrhe — ae pridružujemo tudi mi prya Jugoslovanska kolesarska dirka, z vsem opravičenim pgnrčenjem. — Dne 26. septembra t. 1. ae vrši — kakor O sličem slučaju vojaške surovosti poro- že javljeno — mej Ljubljano iu Opčino prva čajo nam iz Vipave: ] jugoslovanska kolesarika dirka, katere se Cujte, kako postopajo povodom sedanjih: aktimo vdeleže na le kole«ani iz slovenskih orožnih vaj nekateri nemški častniki nasproti pokrajin temveč tudi oni iz Hrvatske, Dalma-našim siromašnim kmetom. j cije in celo iz Srbije, skupno kakih 300 na Dne 27, avgusta so bili najeti kmetje; številu, za prekladanje in prevažanje vojaškega tran-j Popoludne istega dne se vrši pri a-, sporta. j Ivanu na Čaat zunanjim gostom narodna ve- ^ Ker pa so se ravno isti kmetje in voz-i lelica, na katerej bodo sodelovala razna pesniki par dni poprej čutili neopravičeno oško-. Bka in druga društva in ob kateri priliki dovane zbog preobilega nakladanja, so zah-j fd po redu razdele dsrla oziroma odlikofa-tevali, da se moraio njihovi vozovi stehtati,j nja onim dirkačem, kateri dosežejo prvi dolo-ker je ce»ta iz Vipave na Bazdrto jakojčeni cil]. slaba^ | Opozarjamo že danes tržaško slovensko Županstvo vipavsko je tmdi privolilo vi občinstvo, da nr;hiti omenjenega dne v obi-to. Ko so ' "*" ' ' " " odhod, je bili vozniki zjutraj pripravljeni zatiem številu posebno na popoludansko eiavnout eden voznikov v smislu rečenegajte prve narodne dirka k sv. Ivanu. — Obra ljeno sekati po ubogemu pravniku, k a t e- j dogovora zapeljal svoj težki voz na tehtnico, t čamo se tudi rega je ranil na glavi, mu odsek al eno uho in kazalec desne roke. Bane Mainkasa so nevarne. V ponedeljek, ob 11. uri predpoludne, je imel ta dogodek svoj žalostni finale. V isto kavarno „Corao" je prišel ob tej uri dr. Beberaki te ce približal častniku Draga-niču, z vprašanjem, le-li on tisti, ki je ranil Mainkasa ? Dragonič pa je takoj potegnil sabljo (saj je grof!); ali dr. Beberski ga je grozno pljnsknil po obrazu in mu odvzel sabljo. Dva druga oficirja prijatelja Draga-niča, sta priskočila in ata s sabljama navalila na Reberakega, ki se je junaški branil, držeč v levi roki stolico, v desni pa oteto sabljo, Eden oficirjev je ranil Beberikega na glavi in roki, ali ranjenec je na to kar podi vlj al. Oficirji so morali pobegniti v stranišče in sobo za telefon. Dr. Beberski je potem sam šel v bolnišnico, da mn obvežejo lahke rane. V isto bolnišnico škemu „edelvolku" je prišel tuđi eden oficirjev s porezanimi žilami na desni roki. zahte?aje, da se njegov vez tehta, le tako bo mogel presoditi, bodo li njegovi konji — mogli zmagovati naloženo težo. V tem pa je pridirjal poveljnik tran-j ua razna carodaa društva na Kajti: tržaškem Ql uljUf naj bi istega dne kolikor j mogoča ne prirejala svojih zabav, i Kdor le :nore naj ne zamudi priti na ko-! lesarsko alavnost k sv. Iranu dne 26. t. m. Za prvo jugoslovansko dirko je došel sporta, |neki nadporočnik 7. lovskega bata- slavnostnemu olOoru krasen Bolgarska nezadovoljnost z mladoturškim režimom. Makedonski Bo!gari ao imeli te dni v Bi-tolju tabor, na katerem so posebno ojstro žigosali mladotnrški režim, ki da je ustavnosti le v zasmeh, kakor dokazuje to reakcionarni zakon o šolah in verskih občinah. Od-poslana je bila tndi v tem smislu protestna j brzojavka na velikega vezirja in predsedništvo Dnevne vesti. Odlikovanje, — Cesar ie bivšemu župana tržaškemu dr. Šcipionu vit. Šandrinelli-ju K češko-nemškim sporazumnimkri*ecFran Joaip°T6ga reda konferencam. Kakor vse kaže. de vsa, v tako velikem štilu po Bienert? « zasnovana akcija za česko-nemški sporazum v vodo ; a če ne dosežejo aporazuma za delovanje češkega deželnega zbora, je izključeno že v naprej tudi vsako delovanje državnega zbora, A glavna ovira sporazuma je Biensrth sam. On naj ti izvajal konsekvence iz položaja, ki je nastal vsled njegove nasprotaosti in nezmožnosti za vladanje, pa se razčistijo razmere same ob aebi. Baron Bienerth sklicuje aporazumue konference, a pri tem pozablja popolnoma, da je glavna ovira za aporazomlienje — on aam. Združenje obeh maloruskih frakcij. Minoli ponedeljek ao imeli Maloruai obeh atrank v Lvovu posredovanje, na katerem ao »klenili, da izvolijo izvrševalni odbor galiških Maloruaov. Sklenili so dalje, da se oživotvori organizacija, ki bo obsegala tudi bukovinike Maloruse. Srbski konzulati v Bosni. S bika vlada je dobila z Dunaja sporočilo, da je vprašanje ptujih konsulatov v Bosni, ki bi bili izključno trgovskega značaja, v principu rešeno. Z Dunaja zatrjajo srbski vladi, da bi bilo dovoljeno tudi Srbiji, da si ▼ nekaterih mestih Bosne in Hercegovine otvori stoje trg>vske koainlate. Ironija ustavnosti. Rauch-Frankova vlada je prepovedala tudi skupščino, ki i o je za danes sklical v Zagrebu posl dr. 8 u r m i n. Dr. Šarm n je namreč hotel govoriti na skupščini o „Ustavnih pravicah državljanov v današnji Hrvatski" in o pred«toječih mestnih volitvah v Z grebu. Ta dnevni red se je pa videi Bauchovi vladi nemaren, „da bi se moglo razaražiti narod" in Bauch-Frank — ta plemenita dvojica — sta skupščino jednostavno prepovedala. * Kako dolgo bodo na Dunaju še trpeli to pohujšanje ?! Ali ae nič ne zavedajo, da tudi na njih pada odgovornost za ta zločinatva sedanjih zbesnelih mcgotcev v Hrvatski ? !! Junaštvo militarizma v Zagrebu. Ker je Zagreb itak nekaka deveta dežela, ki naa ne more z ničemer več začuditi, se omejamo na golo pripovedovanje sledečega sla? s ju : V ponedeljek rano, okolu 3. nre v jutro, r e e del v zagrebški kavarni „Corso" z neko- z zvezdo. Potrditev župana. Cesar je odlokom od 1. t. m. potrdil izvolitev dr, Alfonza Valerio županom tržaškim. Himen. Danes se poroči goap. B u d o 1 f D u b č n i k, vrl narodnjak in pevec Št. Ja-kobske Čitalnice z g.co Eatjušo Požar. Bilo srečno ! Podlost italijanske žurnalistike. „Iadi-pendente" piše, da je glasilo tukajšnega slovenskega politiškega društva pisalo sledeče: m Trst je trgovsko in industrijalno mesto: mi Slovani, ki smo mn na ramenih npademo doli, „bomo* trgovali, ,bomoa veleobrtovali, „bomo- kupčevali, a Italijani — če ostane Še kateri — bodo opravljali posle.... fakinov. Istra ima na obali nekaj mest z italijanskimi imeni, a tam ni ni kake trgovine, nikake cbrt-nije; mi napravimo eno in drugo in dotična mesta postanejo slovanska, a če ostanejo nekateri Italijani, bodo • • •. osli." Mi pa vprašamo svoje čitatelje: kdaj in kje smo pisali tako, kakor je zgoraj citirano?!! To je naravnost lopovski in brezmejno podel način pitava, ki nima druzega namena, cego hujskati Italijane proti Slovencem. Ko bi piaali mi na tako infamno hujska-ioč način, kakor je to storil »Iodipendente* z gori omenjenim člankom, bi nas državno pravništvo gotovo zaplenilo; ali tako nizko se ne bomo mi spuščali nikdar da-si — ali bol;e rečeno : ravno zato ne, ker nismo oblicam od 2000 letne kulture !! Ker so mu zmanjkali dokazi, se je „ne-odrešeneo" spustil na naš jezik; pripoveduje namreč svojim neodrešenim bratom, da je nsšsl njegov tolmač v nekem slovenskem članku 75°/o italijanskih, oziroma dragih tujih besedi! V dokaz navaja kakih 30 beaedij, ki ao sploh v rabi v vseh jezikih, toliko pri Nemcih, kolikor Italijanih, Francozih in Angležih. Mi opozarjamo sbesneleže pri „Indipen-dentu" samo na to, da imamo za vse izraze, ki jih je on tam navedel, tndi lepih, pristno ■lovenskih! Ča pa rabimo tndi one mednarodne izraze, delamo to enostavno zato, ker so se že splošno vdomačiii v vseh jezikih. Mi pač nismo taki fanatiki, da bi ae zapirali s kitajskim zidom, kakor bi hotel »Indipen-dente" zapreti svoje italijanstvo na — trhlih nogah. Surovosti vojakov. — „Slov. Narod" je moral odpreti kar stalno rubriko o surovostih, pretepih in ialjenjih domačega prebivalstva, ki jih počenjalo sedaj vojaki, izlasti pa oni polka št. 37., žalostno znani po tragičnih dogodkih na ljuoljanskih ulicah v septembru lanskega leta. Pozivom, da više oblasti store Ijona, zagrabil srdito konja za uzdi ter ju potegnil od tehtnice proč. Ker pa je voznik še enkrat lepo zaprosil, naj se njegov voz tehta, je častnik na to uljudno in opravičeno prošnjo odgovoril s tem, da je začel žugati s potegnemo sabljo proti voznikom in j I k j e neusmlijeno in preklinjevaje — z a g]n a 1 naprej. Take surovo iti so torej v plečilo našemu ubogemu ljudstvu za vae neizmerne žrtve, ki jih zahteva od njega c. in kr. voljaka!! — Tako postopanje pa mora og^rčati tudi ae stališča človeške civilizacije. Častitamo nem-na tacih sinovih 1 Oe jim dopušča to njihova „voraaleuchtende Kultur" — naj le bodo ponosni na tako početje ! Više vojaške oblasti pa opozarjamo, da si naša ljudstvo po takih dogodkih ustvarja ovoj o sodbo, iz katere bi ntegnile kedaj navstati tem oblastim sicer neljubč, ali povsem iog čue posledice. Obletnica. V petek 10. t. m, bo ob 9. uri zjutraj v baziliki sv. Jušta slovesna obletnica za pok. cesarico Elizabeto. Vpisovanje šolskih otrok na deški ljudski šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri sr. Jakobu, ul. Giuliani št. 46, in v ul. Acquedotto št. 22, se bo vršilo dne 15. in 16. septembra t. 1. od 9.—12. ure dop. Otroci caj pridelo v aprematvu 8*aršev ali njihovih nemestnikov ter naj prinesejo a seboj krstni list, spričevalo o cepljenju kožic in zdravih očeh ; iz drugih šol prišedši, pa zadnje šolsko izvest je. Vodstvo šole. Na dekliškem i ceju šolskih sester v ulici P. Beseughi je 14., 15. in 16. vpi> sovanje, 17. in 18. septembra pa sprejemni izpiti. Na c. in kr. visoki šoli za živinozdrav-ništvo na Dunaju ima se podeliti devet državnih Štipend^ev v letnem znesku po šeststo (600) kron, kateri so namenjeni za civilne slušatelje štiriletnega tečaja na vi:oki živino-zdravniški šosi in katere podeli c. kr. mmi* sterstvo za uk in bogočaitje sporazumno s c. kr. poljodelskim ministerstvom in sicer dva s 1. oktobrom 1909 iu sedem s 1 januarjem 1. 1910 Uživanje teh štipendij o v} ki se i a plačujejo v mesečnih obrokih, je odriano od lepega vedenja in pridnega učenja (v letnikih brez obligatornih izpitov je treba iz najmanje dveh predmetov kolokvirati) ; uadaljnje uživanje štipendijev more se podaljšeti po dovr- moder je dar svilen gnp. dr. trak z napitom „Balkan". To Lovra Gradnik-a za dirkaSa (rž. kol. „Balkan" ki prida drugi (izmed členov) na cilj. Hvala darovatelju. Nadaljna darove za to d Marzio. V novi palači, bo kakor snano, na enem krilu velik hotel, na drugem pa uradi pomorske vlade. Za pristaniško poglavarstvo se sezida posebn? poslopje na pcm?iu sv. Tereze, Pozor — slovenski gostilničarji 1 Naprošam ste nujno, da pridete v četrtek ob 3. uri popoludno na posvetovanje v gostilno „Viole*. Posvetovat! se bo o jako važnih stvareh in med dzugim tudi o bodočih volitvah vedstra zadruge. Prosimo torej še enkrat. Za epopolnitev parobrodarskih zvez med Trstom in Istro. Istrski odbor g!aso?al je " eni zadnjih svojih sej enoglasno za predlog, « katerim se prori vlado prtič, da bi poveS&la podporo parobrodarski družbi litra-Trst, da bi zamogla spopolniti svoje sveze primerno sedanji potrebi prometa; drug č, da se pravizorno — d^klar se ne reši vprašanje ad 1) — vzdrži tuii za je*ien in zimo brza proga Trs^-Pulaj ki je bila odločena samo za spomlad in leto. Istrski deželni odbor je zaprosil naš magistrat in trgovsko zbornico, da bi pripo-rečala ta predlog na osrednji vladi. U<>ati je, da viada pride nasproti tej opravičeni želji uterskega dež. odbora. Iz Treblč. V št. 224 cenj. lista „Bdi-coat" citira neki dopisnik odbor »Gospodarskega društva", posebno pa predsednika, in 'skuša otamciti pred javnostjo njiju ugled, češ, da se ne zavedata dolžnotti do svojega naroda.] Ce ravno se strinjamo z mnenjem g. dopisnika glede nađpisa, vendar ne odobrujemo njegovega dopita, ker j^ prišel — prepozno. šenem četrtem tečaju še za tri meseca v svrho j Da ne bi pa javnost vendar mislila, da je ome-položitve strogih izpitov. ' njeni dopis odstranil spedaji (itnliiam-ki) nn> Prosilci za te štipendije naj vlože svoje pis, kcnsta'ujemo le. da ie bUo že duu 15. prošnje pri rektoratu c. in kr. živinozdravni- avgusta pismeno pogojeno a slikarskim moj-ške šole na Dunaju najpozneje do 30. okto-; strom I. C. In sicer pogodba, katera te )q bra t. I. priloživli jim krstni (rojstni) list,: napravila dne 15. 8. za napravo aamosloven-spričevalo avstrijskega državljanstva, spriče-' skega napisa, a odbor je v seji dne 24. 8. valo o cepljenju kožic, ubožni list, uradno • sklenil, da se napravi tak napis, oziroma je zdravniško spričevalo glede sposobnosti za'odobril oni dogovor. Zapisniki cdborovih sej vojaško službo, potem zrelostno spričevalo so na razpolago v dokaz. — Toliko v odgo- (maturitetno) odnosno spričevalo iz živino-zdravoiške šole, če kompetent že isto po-i haja. Ne c. kr. pripravnici erednjih šol v Trstu (ul. S. Franceaco it. 25. II nad) se bode vpisovalo sledeče dni: V torek dne 14. sept« od 9—12 ure do- ; pol. v L letnik. Učenci, ki se žele vpisati, ae morajo oglaaiti v aprematvu roditeljev ali njih na-mestoikov s krstnim listom, ; zadnjim šolskim spričevalom II. ozir III. razr. ljudske šole, s spričevalom o cepljenji koz in z izkazom, da so zdravih oči j. Učencem, ki so bili že lansko leto na savodu in prestopajo v IL letnik, se je javiti pri vodstvu v sredo dne 15. *ept. in sicer La razr. od 9—10 ure in I. b. razr. od 10—11 ure dop. Donesti je zsdnje letno spričevalo. Opozarja se, da se v II letnik ne bo vsprejemalo na novo vstopivših učencev, istatako se ne bo oziralo na prepozne prijave. Vodstvo. Navročljivo poštne pošiljatve. — C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do* poslalo seznam priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki so bile v mesecu avgustu v oddelka za nevroiljive poštne pošiljatve v ver dopisniku. Odbor. Veselica v Lonjerju. — Danes nam je sporočiti novo vest: prijavila ao avoio udeležbo tudi bratika društva iz bližnje okel ca: Pevako društvo .Lipa" iz Bazovice, „Zvonimir" iz Racola in pav«ki odsek Vrdeijsk ga „Sokola". Pevska slavoost v Loaterju ea torej, kekor se kaže, raziiri v lepo narodno slamost. To pa s posebnim ozirom na to, di tvori tretjo točko programa: govor gmp. akademika Karla Ferluge k otvoritvi Ijsdiko knjižnice po akad. fer. društvu „Balkan". Zavedni Lonierci se pač vedno ravnajo po geslu: vedno naprej I Ker vedo da v napredku je moč. Podpirajmo torej naše n*-predka-željco ljudstvo in obišiimo zavedno Lonjerce 1 Sokolski odsek ¥ Rojanu je uvedel tudi telovadbo moškega in ženskega naraščaja, ki se pa nri^ne s šolskim letom t. j. okrog 16, t. m. Redi nabave potrebnega telovadnega orodja pa je potrebco, da se že v napre?, koliko naraščaja namerava po seča ti telovadbo. StariŠi, ki hočejo pošiljsti k- oje otroke k telovadbi, naj naznanijo to s dopisnico odseku ali pa predsedniku odsefr<*. Najdena psića. V nedeljo 5. t. m. je Jožef Kauečič čuv^j s 5w. Aa onu nad Ko- V Trsta, dae 8. septembra 1909 EDINOST* 252 BtMD m prom (Torki 54.) vlovil Deko lovsko psico, štorih „Narodnega doma'. Na Tsporedn je! ki se je najbrže zgubila in ni vedala kam. petje, godba in dre igri. Iz posebne prijaz- G:>«pochr naj pride ponjo. nosti sodelujeta dve Tržafianom dobroznani --moči in sicer g.čna Angela Jan in gos p. Tržaška mala kronika. Mikuletič, član „Dramatičnega društva" v 4i li- „ Trstn. — Upati je torej na obilno udeležbo. Zdravniška postaja nujno klicana v * '' ' . pomoč za — psička. Tega nam čitatelji ne Zaklad. Kakor že objavljeno uprizori 8t. bodo morda verjeii; p* je vendar le rea. Jakobika Čitalnica to najnovejšo slov. nar. Velik del publike ne po2na pomena takega igro v nedeljo 19. t. m. v dvorani „Narod, humanitarnega zahoda, kakrSen je zdravniška domau pri bv. I*anu. Po predstavi se bo vršil j postaja, in zato je neverjetno za kake ma- plet. lenkosti zahtevajo ljudje njeno pomoč, če Glazbena Šola St. Jakobške Čitalnice i boli makar trebuh, hajd I kliči zdrat- prične z dnem 1. oktobra. — Upiso*anje se 1 «ečer od 8—9 ure v Čitalnici i C Pozor I Slovenci ? Pozor 7| bogato založena koga niško postajo. »rši vsak: To pa je skrbno anti-sccijalno, ker (Campo S. Giacm; 5 I). Upisnina za vse zaposluje zdravnika, ki bi med tem moral instrumente 1 Kr. Nataojčoejše podatke glede priskočiti v pomcč v kakem zares nujnem učnine, učitel:er i. t. d: podamo v prihodnjih slučaju, ko znači zamudo par treuotkov več- dneh. _ krat surt. Taki slučaji so nezgode na cesti, _ na delu, hipne »labosti. samomori in enako. IJarOVl. Včer^jšaji slučaj pa je seveda naravnost Za aokolako orodje Sokola v Roianu klasičen primer, kako se zlorablja zdravniško nabralo ae je v veseli družbi v gostilni „Ro- postaje. ... jaeskega konsumnega društva K 2.20. Včeraj ob 12.30 je redar policijskega — Iz posebne prijaznosti je nabrala komi-&rijata v u\ L. Ricsi telafonično pokli- g^spica Arica Mikeluc o priliki nedeljske c«i ziravniško pistajo, čaš, da je neka žen- s!avao»ti Vrdeljskeg* Sokola Kr. 27.57 za ska hipno obiiela na javni ce ti. Zdrarnik podporni skled aknd, fer. dr. „Balkan11. Iz- dr. QiB3 &lls se je takoj podal na lice mesta, krena h.ala. _______ da bi somagal, — n ni mogel verjeti svojim T . M s očem ! V osti iz Caoriško. Našel ie žensko, ki je masirala psička, Deželnozboreke volitve. - Pogajanja za < TRST> ul Acqued0tt0 21. Telefon 1238. rateri je bd padel z okna. In za to ie po- kompromi# med arci in nofortrn«arjif 0! fe- Zalo0a koles: klicala zdravniško postajo I ! Telefon,čoo jn ka Jjh gm£) , 6ro5aii a0 ge ^ ^akor j ^ \ Peugeot, WaV nujno! Pa je še zato alarmirala policijski ; v§8 ^ nte^ea0 ^eti na Goriškem kar i ^ ^ re geoz, nar komisanjat. In vie za p?a 1 oek fctpank ^ Micj?r. klerikalne starostrujarje, U soboto 11. !. m. se odpre zopet Prodajal. Colombani TRST, ulica Vincenzo Bellini štev. 11 ■ -----; (vogal uSice Santa Caterlna) --■ z raznovrstnim blagom Lastnik Dragotin Babuder prej agent tvrdke Maffei. 3B Velika zaloga koles RUDOLF ROTL Bisanjaz. iu vie » p«< , pet fctrank ^ dcer . i K covostrujarje, agraroe, naprednjake » sod-, so imenuje Ana Lntzina; žena krojača Hef-jj^ demokratei mane, atacujoča v II. nad hiše št. 8o na Acquedottu Samomor. Tejar Josip Lavrenčič, atar 42 let iz Tfftta, je bit pred časom sprejet v norišnico pri Sr. Ivanu, in sicer v odde^ „za mirceu. Včeraj zjutraj, ne da bi kdo kaj elutil o njegovi nakani, je tedaj, ko je šel po stopnicah v obedovalnico, naenkrat skočil čez ftm^io et~p~i55e in padel osem metrov globoko, kjer ie obležal z razbito črepinio. Vse ie je zgodilo z tako hitrostjo, da stražnik, ki ie bil nedaleč od njega, ga ni mogel ujeti, Po s'--datm ogledu so truplo spravili v mrtvašnico pri sv. Juštu. Štirje ranjeni radi izbruha mine. Včeraj popcludrv:ć vodil voz, h kateremu jn bil napreden kenj. Rsdi neznanega vzroka se je v ul. Petrarca konj aplašil in začel je dirjati po ulici Faraetc. Zahuko-vid je bil brez m či, ker zavora ni delovala. Na vogalu ul. A(que je trčil z vozom tvrdke Brod A C.o ki je bil naložen s pohištvom. I.to je biio poškeduvano za 50 K. Slednjič je redar usta-il sp'tš^oega kon*f«. Rabuka med bratoma. Predsinrčnjem ob 1. uri se je Rudolf Uičič iz Prvačine a^ar 30 let, ki je b 1 n'koliko vinjen, v svojem stanovanju skregal s svojim bratom Andrejem, ttarim 45 let, ia ga ranil na glavi. Ranjenec je b aposobna za kupčijo na sever, je je naročil toktjšnji dež. cdbor nekoliko vrat niijeavstrijakih vin, da se dajajo našim vino* gradnikom v pokušanje. Ti naj dobijo a tem nekak po*m. kakšno vino je priljubljeno na aeveru. V ta namen se je vršila dna 22. avgusta v slo*, dež. kmetijski šoli pokušojs via, — Toga die s i ie zbralo tu cr-dv100 pisest-Bikov j z vieh krajev dežele. Že ob 8. u i £ utraj eo vi nekateri ogledali boiseo kmetij Ko se je ob 9. uri nabrala veča množic«, j__ razložil jim je pristav gaao. Podgornlk hlev; ci A . lf „ ... . tor »njd dobro in .labe l«tno.ti oote,wU. MVB KAvra „Salutin" deuake živine, ki ae ta redi. r . ... . .... _ .. ■"■jai ia Na to je sprovel r&vn&tslj g. Štrekelj vdeležDike v kiet, kjer jim je pojasnil razne kletar.'ke priprave. Na vrtu jih je opozoril na ^ftkovr*tne rastlin-, pokazal jim ^eskuae ti fer3xpir;em, karfijolom in kum«r:i t^r jim ntaiaioil lepe Te bilo nad 30 prst krompirjr, nad 20 vrst fižola ia nad 20 vr&t griha. Z vsemi cemi pridelki so deiaii v tekočam letu poskulnje. Na posebni tablici je lahko Čital vsakdo, kako se je dotčna vrsta sponane«rečili valed preobilice vrabce;, ki so še ze'eno zrnje pczobsii. R-.zen tega je bilo razloženo tu tazno crodje in različni modeli, ČZOm i Prodaja tudi koruzne parjo za pasteli* 5!isa Lfii?t & PalestriM m 11.- W&gr Zalog a obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ PAVEL VISENTIN! Trst, ul Glosue Carduccl 31. vfV »» ■ i. 'i"-K " ■'.-• • ■•■j Velika izbera moSkib in ženskih fe-ljev. - Po-prave se izvršujejo točno scli-lno in po smernih cenah etlzdravejšl kavni prldatek. Dobiva m v vseh keljšlh predajalnicah. Zdravljenje krvi Čaj „Tisočerni cvet44 (Millefiori) Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim ah-č* jem, če peče v želodca, kakor proti slabemu bavljanju in bemeroidam. Jeden omot za zdravljeni* stane 1 K ter se dobiva v cdlikovani v lekarni Ppaxinaper.Al flne Morr Trst, vBlikitrg Čudovito nizke cene :-: dvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih gramofonov za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo SsStTr. Batjelu, Gorica Stolna ulica 3—4. Prodaja tudi na obroka. - Ceniki franke. f Cement - Portland ■ „SAZaONA" I Družbe „SPALATO" Anonimno deln. druStvo eementa Portland SALONA. letni prolzuodl: 10.000 unžon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leopold Feiner, Trs :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 Telefon 23-30 Umrl. H le var Martin Kocmur (ne Kotz-jtako» da bili obiakovalci razatave kar iz« m?DQ I), ki je med apan^em padtl z zida med! ®®oadeni^ ul. Fabio Severo ia ul. Tf«* io si pri cem •tri zatilnik, je včeraj opoldne umrl v bolniš niči. Nenadna smrt. — Vieraj ob S. pop. je vpokojenec Jak »b Comel, star 60 let, stana- io6 v ui. Sette Fontane št. 13. I, ko se je ,T . . , . v. , podajal na atraoiš&e, p-» hipni elabnati padel , Psovanje v c kr. pnpravnico za uoi-hrbtoma na tla in bil ]e Uko] mrtev. Truplo jtelnaca v Sezam ae bo vršilo dne 15 t. m. je ostalo doma. i VepT®Jemxal,°r8® bo dečke' kl mislJ1J° P<>; . ... . ... • _ • j _ svetiti učiteljskemu stanu in ki so dovršili Loterijske številke, izžrebane doe 7. kako ve6razrJedao ljudako Š0l0f ^ pa nekaj septembra : t razredov kake srednje šole. Za vsprejem se T3 22 41 zahteJa ™J 13 Vt let starosti. Gospe in gospodične Objava. zsdobć v 8 dneh bujne in krepke prsi po m- uporabi Creme Sultana Cena K 6 lončku, ki zadostile in Kron 3a50 „ za poskušnjo. J MIROD1LNICA ^ Brno 39 70 laomost 44 28 Koledar inw vreme. — Danas: RDjstro Marije (liaii Šmaren). — Jutri: j&n sk. Kol bini- Izkazati se je s sledečimi listinam^ : 1. s krstnim listom ; 2. zadnjim šolskim ' spričevalom; 3. zdravniškim spričevalom o ; popolnem zdravju, telesni sposobnosti in o i Temperatura včeraj ob S. ori popoludne cepljenih kožicah. 4- 23.* G. — Vreme včeraj : lepo. j Ako bodo to dopuščale okolšcine, vspre- j Vremenska napoved za Primorsko: — jemalo se bo tudi mlajše učence, kateri so » L«po, večinoma jaiao. Zmerni vetrovi. Zmerna ; igtotako dolžni spolnjevati vse, kar jim : vročina. V začetka lepo, potem motno. Društvene vesti. Pevsko društvo „Adrija* v Barko