V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	.	6 for.	20	kr.
n pol leta	.	3	„	30	„
n četen leta	.	1	„	70	„
» mesec .	.	—	,,	60	„
Po pošti:
Za celo leto	. 7 for. 50 kr.
V pol leta	. 3	80 „
n četert leta .	2	„	„
i£ mesec .	.	—	„	70	„
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Št. 4».
V Celovcu v sredo 20. junija 1866.
Tećaj II.
. VABILO.
Kolo časa se hitro verti, spet je pol leta pri kraju in s koncem tega meseca nastaja spet doba novega naročevanja. Zatorej vse čč. gg. naročnike, kteri so se za pervo polletje 1. 1866 bili naročili, prijazno vabimo in lepo prosimo, naj svojo naročbo ponovijo tudi za prihodnjič in vsaj do konca tekočega meseca pošljejo v frankiranih pismih naročnino svojo. Imenitni, zelo imenitni časi stojč nam pred durmi: znotrej se naša deržava snuje in uravnuje po novih pravilih, po pravilih septemberskega manifesta, — 2 U n e j nam žuga kervava vojska od več strani. Vse tudi nam Slovencem sega do živega, — zatorej pa tudi noben slovensk rodoljub ne more biti brez časnika. S1 o-Vensk rodoljub si bode pa naročeval in tako podpiral pred vsem drugim slovenske časnike, med ktere spada tudi naš i)Slovenec.“
Veseli nas in serčno se zahvaljujemo, da Dajde časnik naš toliko prijatlov in podpornikov med Slovenci po vseh deželah naših,'— pa tudi povedati moramo, da ne gledamo niti na trud niti na čas niti na denar, da le svoj časnik vredujemo, da spolnuje dolžnosti svoje.
Vsak Ust donaša izviren vvodni ali po-dudni članek, — dalje več dopisov iz vseh pokrajin, po kterih se glasi mili naš jezik slovenski, — tudi raznih novic, posebno o Vojskinih zadevah, polno torbico, — slednjič še zanimivih drobtine mnogoverstne ba-že,— z eno besedo : „Slovenec14 je tako vre dovan, da ni treba nikomur zraven njega Še imeti in plačevati kakega druzega časnika : kdor „Slovenca41 prebira, zve vse, kar se po svetu godi, — in vse to pripoveduje pSlovenec44 v tako domačej besedi, da jo lebko razumeva vsak tudi najpriprostejši človek, pa za tako nizko ceno, da jo premore vsak tudi najbornejši kmetič.
Znano je tudi našim gg. naročnikom, da se deržimo zlatih besed: „Vsakemu svoje41, ~~ ne dražimo nobenega naroda in ne kratimo nikomur njegovih pravic, pa tudi terd-no stojimo za Slovence in branimo njihove pravice, naj si bodi tudi marsikomu neljubo 'n neprijetno. Mi ne gledamo na osebo, gledamo le na reč samo, pravica pa resnica naj se godi in sliši navzgor in havzdol, ako ravno se tudi nad nami spolnjuje stari pregovor: „Kdor resnico gode, dobi gosli za ušesa11, — ljudje, kterim Je pravica in resnica črez vse, nas vendar he bojo zapustili. In takih ljudi je — hvala Bogu! — dosti med nami Slovenci. Zatorej hastopimo polni upanja in veselja drugo polletje, pričakovaje od vseh strani denarne *h duševne podpore.
Gospodje dopisovalci in pomagalci, ne Opustite nas in naznanujte nam pridno in hitro, kar se po naših krajih godi bolj imenitnega ! Vi pa, gospodje naročniki, ostanite nam zvesti vi sami in prizadevajte si, o pravih priložnostih svojim prijatlom in so-8®dom priporočevati „Slovenca11 in najemati lovili naročnikov. Tako bode število dopisovalcev in naročnikov narastlo pa mo-^biti že s prihodnjim mesecem nastopi tista
srečna doba, da moremo „Slovenca11 na svitlo dajati trikrat na teden, kar bi nam bilo najslajše veseije in najobilniše plačilo za vse žertve in silnosti naše.
Slovenci! v svojih rokah imate „Slovenca11; deželni vaši zbori malo marajo za vas in pravice vaše, — nemški časniki imajo večidel le grenkih, terdib in lažnjivih besedi za vas: „Slovenec11 pa je in bode čisto vaš prijate!, varh in zagovornik! Vreden je vaše prijaznosti in podpore.
Zatorej slovenski rodoljubi, pomagajte! „Slovenec11 velja za pol leta po pošti 3 gld. 80 kr. za četert leta 2 gld.
V Celovcu 13. junija 1866.
V rednistvo.
Jedro cesarskega manifesta.
Najpred presvitli cesar svojim narodom pravi, kako da se je ravno kar dela poprijel, da napravi tdko novo ustavo, da se po njej edinost in moč cele deržave postavi na terdne noge. Pa vsred tega preimenit-nega in miroljubnega delovanja ga je prisilila vladarska do! nost, cčlo armado sklicati k orožju. Na severnej in južnej meji stojijo vojne dveh sovražnikov, ktera sta se združila v ta namen, da Avstrijo podkopljeta in jej vzameta tisto moč, ki jo v Evropi ima.
Dalje pripoveduje Njegovo veličanstvo, da Avstrija pri nobenem teh sovražnikov ni zadolžila Dičesar, da bi bilo treba vojsko začeti. Za pervo in najsvetejšo dolžnost si je svitli cesar vselej spoznal in si jo tudi zvesto spolnovati prizadeval, naj se narodom ohrani ljubi mir.
Ena teh dveh sovražnih moči še posebnega uzroka ne potrebuje vojsko začeti; davno že preži, za nekaj kosov avstrijsko deržavo oropati — in, ker se jej za ta namen ravno zdaj dozdeva pravi čas, vojsko tudi koj začne.
Pred dvema letoma je šlo kardelo avstrijsko v zvezi s prusko na bregove nemškega morja, da bi se tam skupaj vojskovali zoper Dance. Ravno ta pruska vojska Avstriji zdaj nasproti stoji. Njegovo veličanstvo se je združilo s Prusi, da pogojene pravice brani, en del nemškega naroda v nevarnosti varuje, nesrečno vojsko, kolikor koli mogoče, omeji in k sreči Avstrije, Nemčije in Evrope terdno podlago za sveti in ljubi mir postavi. Nove zemlje si kaj pridobiti, na to se ni gledalo nikakor.
Avstrija ni kriva tega, da so navstale tako nesrečne homatije, kterih bi gotovo treba ne bilo, ako bi bila Pruska ravno tako nesamopridno ravnala in ne gledala na svoj dobiček. Ta pruska samopašnost in dobič-karija je pa te zadeve tako zamotala, da jih avstrijska vlada mirno in lepo zravnati ne more.
Dalje cesarsko pismo omenja, kaj se je, naj se ohrani ljubi mir, vse storilo najpred s Prusko, potem z drugimi velikimi vladami, — kako se je pa vse to pomirjenje razbilo na tem, da se ni hotel sprejeti predlog avstrijske vlade, naj se pri evropske j konfe-
renciji za pervotno podlago vse obravnave prevzame javno evropsko pravo in sedaj veljavne pogodbe. Vse to pa jasno priča, da bi vse posvetovanje in obravnovanje ne bilo zamoglo ljubi mir ohraniti in za-terditi.
Potem našteva cesarski razglas vse, kar je Pruska posilama storila, kako je vHolštin ver-gla svojo vojsko, kako je deželni po cesarskem namestniku Gablenzu sklicani zbor razpodila, in kako je avstrijsko desetkrat manjšo vojsko iz Holština potisnila. — Pruska je tudi narodno zvezo med Nemci raztergala in naznanila, da iz nemške zveze stopi in je nad vladarje, ki so nemški zvezi zvesti ostali, planila z vojaško silo.
Slednjič pravi cesarski razglas od besede do besede: „Po tem takem je najnesrečniša vojska, vojska Nemcev zoper Nemce neo-gibljiva postala. Na odgovor vse nesreče, ki bode posamezne rodbine, kraje in dežele zadela, kličem tiste, ki so jo nakopali, pred sodnji stol zgodovinski in božji.
Jaz grem na vojsko z zaupanjem, ki ga daje pravična reč, zanašaje se na moč, Ki jo ima velika deržava, kjer so vladar in ljudstvo ene iste misli, namreč pravice avstrijske navzeti, z junaškim sercem, ker vidim svojo hrabro in za boj pripravljeno armado, ki je kakor terdno ozidje, na kterem se bode moč sovražnikov Avstrije razbila, in glede na svoje zveste narode, ki se složni, serčni in darežljivi k meni ozirajo.
Le eno čustvo prešinja prebivalce mojih kraljestev in dežel, čustvo edinosti, čustvo moči v njeni edinosti, čustvo nevolje nad tako nezaslišano poškodbo pravice. Tolikanj bolj me pa žali, da se delo porazumljevanja zastran notranjih ustavnih vprašanj še ni dotlč dognalo, da bi mogel v tem resnobnem, ob enem pa tudi pomenljivem trenutku zastopnike vseh svojih narodov okoli prestola svojega zbrati. Dasitudi pa nimam zdaj te podpore, mi je pa moja vladarska dolžnost tolikanj bolj jasna, moj sklep tolikanj bolj terden, to isto za vso prihodnjost zavarovati.
Mi v tem boju ne bomo sami stali, nemški vladarji in narodi poznajo nevarnost, ki njihovi svobodi in neodvisnosti žuga.
Kakor stojimo mi za najsvetejše reči, ki jih imajo narodi braniti, z orožjem v r6ci, ravno tako tudi naši bratje nemške zveze. Orožje se nam je^v roke posililo. Dobro! Zdaj ko smo ga zgrabili, ne smemo in ne bomo ga prej iz rok djali, dokler se moji deržavi, kakor tudi nemškim zveznim der-žavam svobodni notranji razvoj ne zagotovi in njih moč in veljavnost v Evropi z nova ne uterdi. Na našo edinost in moč pa naj se ne opira samo naše zaupanje, naša nada — jaz jo stavim ob enem še na nekega vi-šega, na vsegamogočnega in pravičnega Boga, kteremu je moja hiša že oa začetka služila, kteri tistih ne zapusti, ki v svoji pravičnosti vanj zaupajo. Njega hočem ponižno pomoči in zmage prositi in kličem tudi svoje narode, naj z menoj vred to storč11.
Dežele notranje-avstrijanske.
■ z Celot ra (Cesarski manifest; tiskarna pravda; škofovo potovanje; — vojne priprave; vihar in s n e g; „Zu k u n f t“.) Minulo nedeljo ob štirih popoldne so jeli po voglih nabijati veliko pismo, ki ga je presvitli cesar poslal svojim narodom. Cele kope ljudi obstopajo važno to pismo. Vemo torej) da je vojska gotova, — vemo, da je vojska Nemcev proti Nemcem, in vemo, da je presvitlemu cesarju močno žal, da nima okoji sobe zbranih poslancev cele deržave. Čudimo se, da nismo dobili za „Slovenca" tega cesarskega razglasa, kakor smo dobili manifest od 20 septembra 1865. Tudi Slovenci bi ga bili celega kaj radi brali. — Tiskarna pravda se je za „Draupost“ rešila srečno in slavno; „Draupost" jo bila za nekrivo in čisto nedolžno spoznana, družba „Nuova societh di assieurazione" v Terstu pa obsojena, da naj plača vse stroške. Pri obravnavi so pa tudi tdke reči prišle na den, da so se ubogi pogorelci na Bistrici vsem v serce smilili, na g. Zehengruber-ja pa je vse z zobmi škripalo. G dr. Ubl se je skazal kaj bistro glavico in izverstnoga govornika. Kdor advokata potrebuje in nemški zna, naj ga le poišče! — Naš premilost. knez in škof bojo letos te le dekanije preiskovali:	Dekanija
Doljna dravska dolina, Sovodje, Kerška dolina, Št. Vid, Velikovec, Doberlavas, Spodnji,Kož; 2. julija se odpeljejo v doljno dravsko dolino in odtod v Sovodje. — Vojne priprave se narejajo tolikoverstne, da človek ne ve, kje bi začel Nabira se za prostovoljne planinske lovce, za ranjene in bolne vojake, iščejo se bolnišnice, nabirajo se darovi v denarjih in v robi vsake baze, nabira se po mestih in po deželi, nabira se od gospodov in gospd, — vse je vneto gorečega domoljubja in bi rado storilo največ ko je mogoče. Marsikomu je žal, da ne more postreči na vse strani. — V nedeljo proti večeru je navstala strašna nevihta, — potegnil je grozoviten, merzel vihar, dež je ščurkoma lil, v pondeljek zjutraj so pa se kazale vse gore okoli in okoli — tudi srednje višave — vse bele ; še Žingarica in št. Magdalenska gora ste bile s snegom skorej do srede pokrite. Je pa spet uboga živina po planinah terpela mraz in glad — sneg še danes v torek leži! — Ne poznamo ka-
— 194 —
kor si bodi časnika, ki bi se tako marljivo in previdno vredoval, kakor „Zukunft", ki na Dunaju vsak den izhaja. Ta je pravi slovenski in edino slovanski časnik na Dunaju: ne zabimo tega! Ne samo škoda, tudi sramota bi bila za nas 18 milijonov Slokanov, ako bi naš slovanski časnik krepko in veselo ne mogel postopati. Slovenci, pustimo ptuje in podpirajmo svoje ! —
Iz Beljaka. !!(Umor. Čudni gosti.) Osmega junija so pogrešili v št. Ruprehtu pri Beljace pastirja, 14 let starega fanta, rojenega v Mojstrani na Krajnskem. Ko v petek ni bilo niti njega uiti živine domu, gredo ga iskat in najdejo samo klobuk nje gov pa bič. Sodilo se jc na vse strani in ugibovalo, kam da bi bil prišel, pa nikdo ni prave zadel. Še le v torek ga najdejo mertvega v germovji. — Da je bil umorjen od kakega hudobneža, tega živa duša ne dvomi; kako pa ga je usmrtil, ker nima nobene kervave rane, nikomur ni jasno. Sum huvodelstva leti na nekega ondotnega soseda, ki je fanta menda sovražil in že časih otepel. Njega so tudi koj prijeli, zlasti ker se je tisti dan, ko je bila komisija lam, od doma umaknil. Ko so mu pokazali mrtvo truplo, je menda postal bled ko stena in je djal:	Jaz mu nisem nič storil. Kaj
bo preiskava pri sodniji na dan spravila, povemo drugikrat. Verbankov Jaka iz Mojstrane je bil tedaj ubit. — Sicer pa ne vem nič posebnega povedati, razun tega, če hočete, da smo imeli nekaj časa sem čudne goste iz Ogerskega. Bili so tisti veliki voli z dolgimi rogovi, ki so nekam v mesnico namenjeni. Da bi mogli prevdarjnti, gotovo bi jih bilo zelo veselilo, ker so imeli toliko radovednih gledavcev. — Nek šaljivec se je celo predrznil to le šaljivko napisati ter nabiti očitno na zid : „Vojaški voli jemljejo slovo od beljaških volov ter se jim zahvaljujejo za njih obilno obiskovanje.“ Ogerski husarji gredč po eni, ogerski voli s svojimi velicimi rogovi pa po drugi poti nad sovražnike. Lepo njih!
V Gradcu. (Prostovoljci.) Tukaj se je začela nabira prostovoljcev 9. junija. Nabralo se jih je okoli 310, med kterimi ste skorej dve tretjini rokodelcev, vsak rajši puško nosi in lepo obleko, kakor da bi — stradal. Oglasil se je tudi en Prus, kterega pa niso sprejeli, ker se ni mogel skazati z
dovoljenjem od pruske vlade, da sme prestopiti v rašo armado. Tudi dve osemnajstletni dekleti ste prišle prosit, da bi ju vzeli za maketendarice, kar jima pa ni bilo dovoljeno. Posebno prve dni je bila gnječa okoli nabirališča tako velika, da se je bilo bati, da bodo šotore podrli. Komaj so preiskali enega, vsula se jih je cela truma skozi vrata v šotor in pridno so jih morali odganjati vojaki, vsaki je hotel prvi prejeti 10 goldinarjev na roko. Poznej so malo od-jenjali. Iz tega vidimo, da sedanje dni ni treba več glasbe in vina na nabirališču, kakor nekdaj, ko je še vsaki našel delo in živež na svetu.
18. t. m se začnejo nabire po drugih krajih Štajerja in če se jih ne nabere dosti, počnč se spet v Gradcu.
If IJubljanl 12. junija (Tretja seja odbora slovenske matice.) Pretekli četrtek 7. t. m. je imel odbor slov. matice svojo tretjo sejo, v kterej se je sklenilo več važnih stvari, ktere Vam hočem tu na kratko razložiti. Veseli nas videti, da je matica svojo malo zakasnelo delavnost vendar krepko poprijela, tako da se imamo nadjati, da odzdaj zanaprej ne bode nič več oviralo čvrstega razvitka. Kakor se je sklenilo, do-bč udje za leto 1865 sledeče knjige: „Zgodovina Slovencev", spisal prof. Trdina (ktera je v tisku že skorej dogotovljena), „Zemljepis kranjske in koroške dežele", spisal Erben (to je prvi del zem-ljepisja vseli slovenskih dežel), in slednjič „Sporočilo slov. matice za leto 1865." Po sporočilu g. blagajnika smo zvedeli, da šteje vse matičino premoženje 23.311 gld. in da je udov zdaj 891, med temi čez 500 letnikov; tedaj znašajo dohodki matice že zdaj čez 2000 gld. na leto. V materijalnem oziru tedaj ni več tako na slabem, da bi se zarad tega vsaj nekaj ne delalo. Rodoljubi pa naj skrbe za to, da so pomnožuje vedno matičino imenje ter da pristopajo vedno novi udje:	Marsiktero znano ime še po-
grešamo v imeniku! Zdramite se zastali rojaki!
Dalje so se izročili posebnim odsekom v pregled sledeči rokopisi: „Štiri letni časi", poslovenil prof. Tušek; „V rti ček samotnih cvetic ran j c e g a Mat. Hladnika", zelo obširen in zanimiv rokopis rajncega Poženčana (župnika Ravni-
nikoli Bogu mila, in ne donaša nikoli blagega sadja!
To hočemo in iščemo mi Slovenci v slovstvenih in narodnih zadevah; v teh torej se nas Slovencev Vaše besede ne tičejo. Pa morebiti da na tihoma in skrivši v mislih imate ie naše politične namene. Pričakujemo od Vas, da ste tako pametni in previdni, da se v lepoznanskem časniku v politiko vtikali ne boste. Pa morebiti da Vas je Vaša prevroča kri in prevelika gorečnost, Slovencem eno dati pod nos, tako daleč zapeljala? Zatorej Vam povemo, da tudi politika naša je a v s tr i j an s k a, Avstrija je nam Slovencem tista preljuba očetovska hiša, v kterej imajo po božjej volji prebivati sredi Evropi različni narodi; naša politika je tudi pravična, in noče nobenemu narodu kratiti nobene pravice in nobene svobode, — nam velja za geslo cesarska beseda: Enake butare — enake pravice".
Gosp. profesor! v sestavku Vašem ni bilo nobene potrebe, ja še nobene prave priložnosti dregati v narodno prašanje, zvili ste vse iz terte ; zatorej smo Vam povedali le te prijatelske besede.
Očitno povemo, da mi Vaših psic ne razumemo; to smo Vam dokazali, da na* Slovencev zadevati ne morejo. Povejte nan> povejte gosp. profesor, na koga da prav z* prav merite?
Besednik.
Goethe in Manzoni.
(Konec.)
Dozdeva se nam, da le tisti narodi ne delajo v duhu Gothe-jevern, ki nam v naše šole vriniti in posiliti hočejo ptuj jezik, — tisti narodi, ki ne marajo trohice za umotvorne in dušno izdelke slovanskih sosednih narodov in se nočejo učiti za noben denar slovanskih jezikov, in to zasluži tim večo grajo, ako tega ne delajo samo prosti ljudje, timveč tudi sloveči učenjaki in omi-kanci. Slovani se ne branimo učiti nobenega jezika; pa štejmo jih iz ravno tistega naroda, kteremu je Gothe velika čest in slava, štejmo jih, koliko jih je, ki se učč slovanskih narečij? Vidite gosp. profesor! tudi v tem obziru Vaše strele ne zadevajo nas Slovencev, temveč letijo na tiste, o kte-rih že Gothe toži:	„Sie haben Rccht, die
Ode (an Napoleon) ist vortrefflich. Aber fiuden Sie, dass in Deutschland einer davon redet? Es ist so gut, als ob sie gar nicht da ware und doch ist sie das beste Gedicht, was iiber diesen Gegenstand gemacht wor-den". Po tem torej tudi ta ugovor ne velja, da Slovani še nimajo slovstva in da ni vredno, da se kdo ž njim peča in peha. Nemci še za Manzoni-ja niso marali, ki je bil Talijan in kterega Vi, gosp. profesor sami v zvezde kujete.
e gosp. profesor, da na Slovence Vaše bodeče besede ne morejo meriti ? Ali pa morebiti se motite in ne veste, kaj Slovenci zastran narodnosti prav za prav tinajo? Morebiti da ste se zmesnili? Tudi lehko mogoče, ker se s slovenskimi časniki in knjigami ne ubijate in zlatega časa ne tratite. Zatorej poslušajte, kaj hočejo Slovenci; prav kratko Vam hočemo povedati.
Dajte slovenskemu 1 j ud st vu 1 j ud-, ske šole v slovenskem jeziku! V viši h šolah naj se gleda na ptuje jezike, in več ko jih človek zna, bolji je. Povejte nam, povejte, kaj pravi o tem pravilu slavni Gothe; ali je po njegovih mislih mar to „kleinliche Nationali-tatsbegriffe" in „Nationalitatszankerei" ? Povejte nam povejte, kaj pravi o tem veliki Manzoni ? Prej ko ne bi oba pametna moža vsa jezna zavpila: „Zgrabite korobač in spodite tiste časnikarje in pisače, ki hočejo dati nemškemu in talijanskemu ljudstvu ljudske šole v ptujem jeziku"!
Dajte dalje slovenskemu ljudstvu v njegove uradni je tudi slovenski jezik! Kaj bi neki rekla Gothe in Manzoni o tem?Pri nas na Nemškem še nihče tako neumen ni bil, da bi bil poskusil v uradnije, kjer gre za naše premoženje in blago, za našo čest in svobodo, za našo kri in življenje, vpeljati ptuj, ljudstvu neznan jezik. Manzoni bi pa rekel: Kdor kaj tacega poskusa in dela, odganja si ljubezen in serce našega naroda, sila ni
karja) „Stari sled po Slovencih" in pa poclm'na j om st : „U t o p 1 j e n c i ali potovanje v S p i c b e r g e n“. Dalje je odbor veselo sprejel ponudbo g. C i g a 1 e t a, daje pripravljen posloveniti kako „filozof i ć n o prti ped evtik o.“ Zarad iz-davanja šolskih k n j i g je Matica vedno Pripravljena sprejemati dotične rokopise in knjige izdajati, ali vsaj njih izdajo podpirati. Naprošeni so domoljubni gosp. profesorji, da bi zaznamovali kake praktične šolske knjige. Iz tega se vidi, da tudi v tem oziru ni tacih zadreg, da bi se ne mogle izdajati knjige. Tedaj le pridno na delo. Po nasvetu dr. Bleiweisa se bode izdal za leto 1867:	„Koledar in letopis slov.
Matice.
O tem nasvetu, kakor tudi o g. B. Raičevem zarad združenja koledarja z onim družbe «v. Mohora, prihodnjič kaj več. Občni zbor hode zarad raznih okoliščin letos še le v jeseni. Potem pa pričakujemo, da bo matica redno in brezzastanka napredovala v svojej delavnosti.
Iz l.jubljane 16. junija. A. B. (V o j-ska in kaj vse ljudje govore; Triglav f.) Kakor so se zdaj reči razjasnile, menda tudi največi miroljub ne more več dvomiti, da bode vojska in sicer v nekterib dneh. Alčo že drugači ne more biti, pa udarimo krepko na vraga, da bode te negotovosti vsaj enkrat konec. Tak piškav mir, kakor bi bil zdaj, ako se do dobrega ne vdarijo, tako ne velja za nič. Vsakdo zdaj najraji govori o vojski in res čudne reči se slišijo včasih od kacega zakotnega politi-karja. — Tako je trdil une dni nek tak •nožicelj, da se Prus in naš le na videz tako sovražno držita, prav za prav jo pa mislita skupej vdariti na Napoleona ! Tudi o Rusu se radi pogovarjajo in celo med priprostim ljudstvom je bila raztresena govorica, da pride Rus našemu pomagat. Akoravno se pa se ni začela krvava igra, povsod se pa že čuti. Kupčija in obrtnija vedno bolj zastajate in denarja pomanjkuje na vse strani. Naše nemške gospodiČine in tudi marsiktera gospa žalostno in klavrne stopajo okoli in se nam res smilijo, ker vse njih „verehrarje" v belih suknjicah odpihnila jim je neusmiljena bojna burja. Vojakov je zdaj malo tukaj v primeri k temu, kolikor smo jih >meli poprej v mirnem času. Ta nesrečna
— 195 —
nemška \oiska nt.m bo zamorila tudi edini naš nen ški siovens-ki list! „Triglav" namreč naznanja v svojem zadnjem listu, da neha izhajati za zdaj, in to zarad tega, ker i vojsknem hrupu mu ni prilike, izverševati svoje naloge tako lehko kakor dozdaj. Zadnji čas se je res poboljšal, ali vse to mu menda ni moglo prave moči dati in zatorej mu vojska ni ravno edini vzrok njegovega nehanja. Bela Ljubljana ni več mesto za nemški časnik; še brali so ga komaj, zakaj bi jim torej še človek pod rame segal! Pričakujemo, da se bodo očetje „Triglava", kteri so bili dozdaj tako zaljubjeni v svojega ljubljenčeka, zdaj vendar vsaj toliko spomnili tudi tebe, dragi moj „Slovenec" in iz-verstnega časnika „Zukunft", da vaju vsaj z naročnino podpirajo, kar jih je, kolikor mi je znano, doslej le prav malo storilo. „Triglavu" pa voščimo, naj mirno počiva, ter si želimo, da bi ga ne bilo več treba klicati iz groba nazaj! Slovenski duh naj se krepča s slovensko besedo, to je in ostane naša misel. V nemškem Dunaju naj pa dela „Zukunft" v nemške j besedi za slovanske zadeve; tako bode menda prav na vse strani! —
Iz tržaške okolice. J. S. L. (Slovenščina; vojska). Uradovanje v domačem jeziku je po naših krajih še celo na slabih nogah. Iskreni domoljubi, kterih pa žalibog v uradnijah še poredkoma nahajaš, prizadevajo si v resnici po pisarnah slovensko uradovanje vpeljati in vtrditi. Kaj se hoče, kakor vsegdar in povsod nahaja se tudi tu nasprotnikov in najhujših med uradniki samimi, celo najzadnji metlovodja ali pisarni sluga ti je nasproti ter se protivi slovensko pisati. Ali nimamo še domačih uradnikov zadosti, ali je treba tacih, ki se redijo od truda našega slovenskega kmeta ter mu še njegov materinski jezik oponašajo in zaničujejo? Dosti je domačih uradnikov , ki so še dozdaj brez službe, in kteri bi si tudi radi služili kosec kruha, ako bi jim bil tudi še tako tenko odrezan, vendar bi pa bili hvaležni in delali po svojej moči za narod in domovino. Je li to enakopravnost vseh narodov in vseh jezikov? Naj bi lepa beseda „ravnopravnost" vsaj enkrat resnica postala! To bi bila sreča za ubogi narod slovenski pa tudi za visoko vlado. Ako bi se bilo poprejšna leta dajalo
Slovencem, kar jim gre in se bi bilo bolje skerbelo za njili narodne potrebe, javeljne bi tu in tam talijanizem povzdigoval svojo glavo, javeljne bi bilo treba zavoljo talijan-ske misli ljudi zapirati in iz dežele preganjati. Tako se sčasoma vse plačuje na svetu! — Zavoljo vojske je vse v strahu, prej ko ne bode naše mesto od talijanskega brodovja veliko terpelo. Naj le pride, mi Slovenci ostanemo zvesti domovini in cesarju!
Stil’water 18. maja 1866. A.P. (Kako je pri nas? Puritani; Fenijani; cesar Maks; kolera; Avstrija in Pruska; amerikanski listi o Slovanih čudno in smešno godejo; poljski in drugi izseljenci). Ker nas je zima že zapustila in mlada spomlad nastopila, mislil bi človek, da se bodo tudi časi spremenili; ali teinu ni tako. Na našem političnem obnebju v zedinjenih državah se še zmirom črni oblaki vlačijo Naši očetje v Vašingtonu, na mesto da bi za blagor naroda skrbeli, tuhtajo le, kako bi sebi — koristili. Radikalci pravijo, da so Unionisti t. j. za unijo, ali njih djanje kaže, da so Di&unionisti, t. j. zoper unijo in svoboda bi bila že pokopana, ako ne bi Johnson tako dobro in temno za krmilo držal. Zato ga pa tudi njegovi nasprotniki obrekujejo, da je joj in groza! Vse željno pričakuje, kdo da bo zmagal.
Puritani, kteri bi vsem radi svoj purita-nizem vrinili, so jih tudi že precej pod svojo oblast spravili. Povsod začenjajo vpeljevati in vsilovati svojo nedeljno postavo (Sonn-tagsgesetz), po kteri morajo vse krčme ob nedeljah zaperte biti. Pošiljajo na vse kraje svoje Tčmperenc — pridigarje zmernosti, sami pa na skrivnem pijejo, kar in kolikor le morejo.
Fenijanci so si med seboj že v laseh, in bodo kmalo vsi zginili, ker bilo je vse le amerikansk humbug (sleparija). Tatvine in poboji so na dnevnem redu — O Meksi-ki časniki naši zdaj molčijo; le pred malo tedni se je nekaj govorilo, da so republikanci nekaj zmag dobili. Govorijo pa v Vašingtonu, da ostanejo zedinjene države le tako dolgo neutralne, dokler Maks iz Evrope nove pomoči ne dobi in žugajo, da kakor hitro prva barka avstrijanske prostovoljce tjekaj pripelje, bodo se druge
Kašpar Rojko,
Slovenec.
Na čelu Slovenskih goric, v najlepšem kraju dežele štajerske, stoji imenitna fara kent-Peterska blizo Maribora. Bela farna cerkev stoji tik Drave na malem aomcu, in nad farno cerkvijo se sveti v sredi vinogradov poddružna pred kratkim lepo popravljena cerkev gorske Device Mafije, ki lepo prijazno dalječ po deželi gleda 'o se svojim belim zvonikom kakor s prstom prebivavcem širocega Ptujskega polja kaže v sveta nebesa. Srce se človeku oveseli, ko *alo cerkvico na hribu ugleda, in se tudi Oehote spominja, kje je doma.
V Metavi, soseski te fare, rodil se je 1. januarju 1744. leta K as par Rojko (Roiko) pozneje toliko bistra glava, dohtar modro-bogoslovja, pravi svetovalec deželnega Poglavarstva na Češkem, infulirani prost Pri vseh Svetcih in dosluženi slavni vodja ali rektor Karl- Ferdinandovega vseučilišča £ zlati Pragi, in pravi ud Anhalt- Bern-otlrškega učenega društva. Tretji — zdaj Sirti — nemški razred je dodelal v Mariboru, latinske in modroslovske šolo pa v f-jubnu in Gradcu pri Jezuitih. Leta 1763 o prišel Rojko v Beč poslušat Martini-ta, ki je učil nravno, in pa Rieger-ja, ki je Predaval cerkveno pravo. Vrlo izveden in % ?bilnimi znanostmi nadarjen vrnil se je v pradee, da bi se pri Jezuitih , Avguštinih Dominikanih učil bogoslovja, ker po mea-
nem stanu je hrepenelo umiraj njegovo blago srce. Povzdignjen za dohtarja bogo-slovskega je bil za mešnika posvečen meseca decembra 1766. leta in celih sedem let je potem kaplanoval v Selnici, in vse svoje moči posvečeval dušnemu pastirovanju, zraven pa se tudi posehno marljivo učil zgodovine, ktera se mu je posebnp prikupila.
Ko so leta 1773 Jezuite pregnali, postavili so našega Rojko-ta v Gradec za javnega učitelja modroslovcem in potem že 15. oktobra 1774 za učitelja cerkvene dogodivščine na Graškem vseučilišču. In vlada, spoznavši njegovo marljivost v službi, imenovala ga je Teta 1777 tudi vodja v semenišču. Tu mu je bilo izročeno znanstveno in moralno podučevanje več kakor 200 mla-denčev, začenši od prvih latinskih šol notri do bogo — ali pravoslovja.
Ko so pa 1782 jeseni Graško vseučilišče v licej prenaredili in stolico cerkvene dogodivščine in prava enemu istemu učitelju izročili, peljala je našega Rojko-ta dvorna odločba od 7. nov. 1782 za učitelja cerkvene dogodivščine na više sole v zlato Prago. Njegovo ravno in odkrito srce mu je tu pridobivalo zmiraj več poslušalcev iz vseh stanov. Leta 1787 je učil tudi pastirno. Zavoljo njegovih velikih zaslug ga jo Leopold II. 3. marca 17(jil postavil pri deželnem poglavarstvu v Pragi sporočevalca v duhov-skih zadevah. In v tej novi službi ee je hitro od začetka tako izvrstnega pokazal, da ga je cesar Franc 1793 izvolil za pravega
svetovalca pri deželnem poglavarstvu na Češkem. Kako občno koristno je Rojko delal na tej stopnji svoje časti, pričajo nam še zdaj njegove neutrujene in nepristranske delavnosti v duhovskih upravah neštevilni spominki, s aterimi se Češka sme ponašati. Da se je sto in sto dušnim pastirjem zvišala pičla plača, gre hvala edino le Rojkotu, ki se je prizadeval na vso moč; mnogim soseskam je edino le on priskrbel lastnega dušnega pastirja.
Leta 1807 je dobil Rojko čast korarja pri vseh Svetcih v zlati Pragi iu 1811 so ga postavili infuliranega prošta ravno tiste cerkve.
Spisal in izdal je več knjig, cerkveno zgodovinskega zadržaja, ki so v oni dobi silno slovele. Umeri pa je 20. aprila 1819.
Ni sicer dolgo med nami svojimi narod-njaei delal, pa mnogo je koristil našim sobratom Čehom, in gotovo si tedaj toliko zasluži, da mu vsaj ta mali spominek postavimo.
Veseli nas, da so se naši nemški deželani našega Rojko-ta spomnili in mu v „Steierm. Zeitschrift" postavili slavni spominek. Odtod sem posnel tudi jaz, kar sem pisal v ta namen, da tudi mi Slovenci ne zdbimo svojega rojaka: Živio Rojko naš!
Tako kliče sosed njegovega rojstnega kraja	Juri P—c.
strune napele. (Morali so jih že v Terstu iz ladije spraviti. Vred.)
Tudi kolera je že priromala čez široko morje in se v Novi Jorki pokazala. Na eni sami ladiji jih je okoli petdeset poraerlo, nekoliko pa v mestu ; tudi v dveh drugih mestih so že bili posamezni od nje napadeni. V vseh mestih so začeli ceste in hiše snažiti, da se ta sovražnica ne vgnjezdi. — Vsak teden pride novincev na tisoče iz Evrope, da jih že mnogo let ne pomnijo toliko. Tuai naši parobrodi nam pripeljejo vsak dan lepo število ljudi v našo rodovitno državo Minesoto; imamo pa še mnogo mnogo prostora za milijone prebivalcev. — O evropejskih zadevah so vsi časniki polni. Precej na prvem mestu stojite Avstrija in Pruska, kaj čudno se pretresujejo te aadeve, eden druzega poprašujejo, bo li vojska ali ne? Nemci žalujejo, ker se v veliki Nemčiji njih bratje med seboj kavsajo in iz marsikterih ust se sliši „schandlich" — nesramno !
Tudi sem bral pred nekimi dnevi nekoliko dopisov iz Beča, v kterih nesramni do-pisači Slovane kaj gerdo obrekujejo. Slovanski rodoljubi so fantasti, ker pozabijo, da jih le nemška kultura zamore izobraziti. Na prvem mestu stoji slavni Rieger, češ, ker tako neumno blede o ravnopravnosti iia praškem vseučilišču!? Slovani so leni in lahko fantazirajo — in še več takih neumnosti. — Skorej bi bil od smeha počil, ko sem en dopis bral o hrvaškem zboru. Kaj čudno nek dopisun modruje; škoda le, da pozna Hrvaško tako malo, kakor Kino, saj so mu tudi Hervatje še barbari!
To leto pričakujemo v Minesoto nekoliko tisoč Poljskih begunov iz Francoskega in Švajce. G. K o r o n i k o v s k i, bivši general v zadnjem puntu, poslan je semkaj, da jim zemlje poišče. Pretečeni teden sem se pogovarjal ž njim, ki je kaj prijazen gospod, star okoli petdeset let. (Prosimo lepo tudi kakega sporočila o tamošniih kranjskih Slovencih, kaj in kako? Vred.)
Z bojišča.
Vojska se je tedaj vnela. Na 4 krajih so. planili Prusi na Saksonsko — k vzhodu pri Lubiju vin Žitavi (Lobau Zittau), k zahodu pri Skajdici (na železnici med mestoma Halle in Lipsikom) in pri Zajcu (Zeitz bei Altenburg). Da so jih tudi iz Berolina pričakovali, kaže nam to, ker se je železnica med Rieso in Draždani razderla. Mislijo pa, da bodo Draždane tako dolgo braniti zamogli, dokler da jim pride avstrijska armada na pomoč, ker je železnica proti vzhodu in severju razderta. Ker se blago več ne prepeljuje, rabijo se najberže vsi vozovi za to, da Blužijo armadi. Najpervi telegrami naznanjajo to le: Liberec aliReichenberg 15. j.: Danes Opoldne je Pruska Saksonski vojsko napovedala. Pruska vojna je že prišla v Budišin (Bautzen). — L i psi k 16. j. : Prusi so v Lubij in Zitavo prišli in jo namerjajo na Saksonsko vdariti. Pisma in ljudje se več ne prevažajo. Vse je velik strah obvzel. Od drugod se poroča, da so Saksonci sami Lubij ski kolodvor poderli, mostii pa še ne. Veliko blaga se skozi Češko na Parsko pre-peljuje. Saksonska kraljeva rodbina se je 15. j. ob 4. pop. na Dunaj podala, od koder je namenjena v Monakov.
Prusi so jo vdarili tudi v Kurhesijo. Tako se piše iz Frankobroda 16. j., da so jo ta dan ob 8. zjutraj pruski husarji in pešci čez Giessen v Kurhesijo primahali. Ravno tako so jo vdarili tudi že na Hanoveransko, kjer se tudi ni hotla vlada Pruskej vdati. Iz Podmoklov (Bodenbacil) se piše, da so prišle pruske sprednje straže 16. t m. v Gersdort, 1 uro hodd od Rumburga na češkem. Iz Frankobroda se naznanja,
— 196 —
da se bode 40.000 mož od zvezine armade v ondotnej okolici vtaborilo. — Pruska armada je razdeljena v dva oddelka, eden je na reki Labi, drugi na Šleskem. Glavni poveljnik cele armade je kralj sam. K njegovemu štabu spadajo: Moltke , Treskow, Hindersin in Waseršleben. Poveljnik per-vega oddelka je princ Fric Kori, drugemu pa kraljevič. — Pruska vojska za to leto šteje 202. 725 mož, založna armada (reserva) 110.250 m., deželna bramba 1 ver-ste 233.313 m., druge pa 148.738 m., tedaj skupaj 685.025 m. brez oficirjev. Kralj se poda 18. t. m. k armadi, kakor naznanja nek^berlinski list, in sicer začasno v Sagan na Šlesko, kar je lahko mogoče, ker odtod ni deleč v Zgorelec (Gorlitz), kjer stoji levo krilo zahodnje pruske armade, in tudi v Lbwenburg, kjer je glavni stan poveljnika desnega krila šleske vojne.
Iz južnega bojišča se še nič ne sliši, ali so Lahi že čež mejo vdarili; vendar pa se mora kmalo kaj zvedeti, ker sta se neki oba sovražnika zavezala, da bota eden za drugim vdarila. Bojni manifest se je menda že oklical. Laška armada je razdeljena v 4 oddelke. Najviši poveljnik je kralj sam. Pri njem so generali: Lamarmora, Petiti, Bariola, Valfre di Bonzo, Quaglia, Mena-brea. Pervemu oddelku zapoveduje general Durando, drugemu gen. Cucchiari, tretjemu gen. Della Rocca, in četertemu gen. Cial-dini. Govori se pa, da se mislijo Lahi naših na 3 krajih lotiti: dva oddelka, vsak z
80.000	m., gresta čez reko Minčijo pri Peschieri in Mantovi, glavni del te armade
120.000	m., pa proti terdnjavi Legnagojf jn Benetkam, da se polasti mesta Padove. Pri Benetkah pomaga pomorska vojna, v Ti-rolih pa prostovoljci. Reserva od 100.000 m. se postavi med Bolonjo, Modeno in Parmo. Druga polovica prostovoljcev pa jo namerja najberže vdariti v Dalmacijo ali kam bliže Reke.
Iz Ruskega se piše, da je ruski general Romanovski kuharskega emirja, ki je imel 40.000 m. in 21 topov, pri Idšaru 20. maja popolnoma premagal. Sovražnik je pustil 1000 mertvih in 2 bogato preskerbljena tabra in veliko blaga, kar je Rusom v roke prišlo. Rusi se res kaj srečno tam v srednji Aziji vojskujejo I
Razne novice.
* Glasoviti tolovaj Udmanič je, tako piše nek dopisnik hervaškemu „Pozoru", postal zdaj — Bog plati nekim ljudčm za to! — gotovo najznamenitniša oseba na Hervaškem. Kamor koli greš, čuješ govoriti o njem, vidiš priprave njemu na čast učinjene. Po vseh krajih ga vidijo ljudje, eni v Moslavini, drugi pri sv. Ivanu, zopet drugi v gori Paki, v Sisku, Pakracu itd. Vredništvo še tudi pristavlja, da ga je celo v Zagrebu one dni policija iskala. Zavolj njega stražijo po noči straže po vasčh, zavolj njega spremljajo oborožani vojaki pošto itd. Ljudje se pogovarjajo o tem človeku mnogo, tudi zaoavljic se ne manjka. Tako se govori: Ako plačujemo tako silno velike davke, imamo vendar tudi pravico zahtevati varnost življenja in premoženja; ako plačujemo tako silne davke, imamo tudi pravico zahtevati, da ostane od njih vendar še toliko v deželi, da se more ohraniti do-voljni broj sodnikov, vojakov, policajev itd., ne pa da bi se naši novci trošili po atlan-tičnem in kineškem morju, v Šlesvik - Hol-štanju ali kje drugod; zdaj se nam jih pušča le toliko, da si županija more deržati le 5—6 slabo plačanih žandarjev ali bričev. — — Drugo sporočilo o ravno tem tolovaju pravi, da ga je nekod več vojakov prijelo, da je nastal hud boj, v kterem sta dva mertva obležala, Udmanič pa da je pete odnesel.
"'Zagrebško mestno svetovalstvo jd sklenilo napraviti 200 postelj za ranjene vojake, — celovško pa 40—50 v ravno ta namen, samo da preskerbi in pripravi tudi še potrebne sobe. Dr. H us s a je naznanil, da bode brez plače tje zdravit hodil.
*	Tudi v nesrečni Bosni, kjer se men. da edina ta svoboda čisla, da more lehko vsak poturčiti se, — vse drugo je laž in kinča k večemu še poterpežljivi papir! — tudi ondi je mraz 22. in 23. maja pokončal vse sadje, turšico in sočivje. Škoda se < eni na 600.000 cekinov. Vse gleda s strahom in trepetom v prihodnjost. Vlada nič ne kaže, da bi hotla kako pomagati. — Uboga bosanska raja, kdaj ti bo prisvetil dan rešitve iz krutega turškega jarma!
*	Tudi naši bratje Hervatje nabirajo pridno in vse hvale vredno za Slomšekov spominek. Imajo že skupaj 1800 gld. Ker bodo tudi oni letos slavili tristoletnico v spomin slavnemu hervaškemu junaku N i-kolu Zrinjskemu, stopimo tudi mi Slovenci v njih kolo z dobrovoljnimi doneski ter jim vernimo tako „ljubav z ljuba vj ow ; kajti narod, ki časti in slavi svoje žive in mertve veljake, časti in slavi se sam najbolj, a spoštujejo ga tudi drugi !
**«, Iz Ljubljane : Tudi Kranjska deželna vlada je kupila 440 iztisov „malega sad-j ere j ca", da ga razdelij po deželi. Ravnokar je prišel na svitlo drugi prenarejeni in s 6 podobicami pomnoženi natis te podučile knjižice, ki obsega na 16 straneh glavne stvari o sadjereji. — Dobiva se pri tiskarju in založniku Rud. Milic-u po 5 nkr.
*** Kakor je znano, namenjeno je bilo, da se zapre letošnjo spomladJLjubljanica in da se bode očistila in znižala njena struka. Ob enem bi se bili tudi odpravili jarki ali kanali, ki se stekajo iz celega mesta v njo. Ker se imamo pa nadjati to leto mnogo vojaških bolnikov, odložila se je iz zdravniških ozirov ta reč in ostane jez, ki je že skorej gotov bil, kterega je pa predrla velika voda, v tem stanu kakor je zdaj.
**# Nabiranje za prostovoljne „planinske strelce1' se začne te dni in sicer na narodnem trgu. Privatni darovi za to kardelo še vedno le redko tek6 in se bo po tej poti, ako se ne obrne na boljše, težko nabralo 5000 gld., kterih je še treba.
*	(Hervaška kraljevinska depulacija) se je vernila 18. t. m. iz Pešte domu. O točki 42 se zdaj še niso mogli porazumeti.
Odbor „Južnega Sokola" je sklenil, da se napravi v poletnem času na letnem sokolišču vsak mesec „prosto telovanje"; to so namreč vaje, pri kterih vsak telovadec dela vaje, ktere sam hoče in tako skazuje svojo izurjenost. Prvo prosto telovanje bilo je v nedeljo 17. t. m. Tudi se vadijo udje še v posebno odločenih urah prav pridno v borjenju s sabljami in z rapirji.
*	Pre vzvišeni škof S tr o s m a j e r je zopet svojemu nevenljivemu lovorvencu zlat list vverstil. Daroval je namreč vso svojo dnino (na dan 10 gld.), ki jo dobiva kot ud kraljevinske deputacije v Pešti, zagrebški prekrasno se razvijajoči „Učiteljski zadrugi", ter že izročil v ta namen 300 gld. z obljubo, da bo vse, kar še dobi, že o svojem času omenjenemu učiteljskemu društvu izročil. — Slava velikodušnemu mecenu'za njegovo vroče rodoljubje in neizčerpljivo darežljivost!
Dunajska borsa 18. junija 1866.
6"/o metalike		. 57. f0
5'V„ nacij onal		. 61.15
1860 derž. posoj .		.	72.90
Bankine akcije		. 669.-
Kreditne „		. 126.90
London		. 138.—
Novi zlati .		6.62
Srebro		. 188,—
liMtnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskarno F. pl. Kleinmayerja odgovorni vodnik R. Bertschinger.