DRŽAVNO
«
ĐoSlo
<; '"3»
Leto LXDX, št. 178
V Ljubljani, četrtek 7. avgusta I930
Cena Din L—
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelj« In praznike.   _   Inseratl do 30 petit
* Din 2-_, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3__. večji inserati petit
vrsta Din 4—1   Popust po dogovoru.   Inaeratni dai>ek posebej. _       ^Slovenski Narod«
▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 12__, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravništvo
Ljubljana, Knaflova ul. 5
Telefon št 3122, 3123, 3134, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR. Grajski trg št. 8.__ CELJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101.--
Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št. 10.551.
KATASTROFALNE POSLEDICE
SUŠE V AMERIKI
Ker je uničena žetev v celih pokrajinah« so začele cene na ameriških žitnih borzah naglo naraščati — Katastrofalno pomanjkanje
pitne vode
Newyork, 7. avgusta. Katastrofalna suša, ki vlada skoro že dva meseca, je dovedla v raznih mestih, zlasti pa v Oklahomi, Memfisu in Patersvilleu do katastrofalnega pomanjkanja pitne vode. Studenci so večinoma usahnili, tako da so vodovodni rezervoarji docela izčrpani. Povsod so izdane stroge odredbe Slede uporabe vode. V Oklahomi smejo rabiti vodo samo za kuho. Vodovod je odprt samo ob gotovih urah. Kopanje v kopalnicah je strogo prepovedano. Javna kopališča so zaprta.
Ker so izgledi na žetev v Ameriki zaradi katastrofalne suše zelo slabi, so cene na žitnih borzah v Newyorku in Chicagu si'no poskočile. Krize na ameriškem žitnem trgu se je vrhutega polotila špekulacija, ki že dolgo časa ni prišla na svoj račun. Na žitnih borzah vlada ogromen naval kupcev zaradi česar cene od ure do ure naraščajo. K temu pripomorejo tudi vremenska poročila, ki napovedujejo še nadaljno trajanje suše. Predsednik Hoover ie odgodil svoje nameravano počitniško potovanje ter ostane v VVashingtonu, kjer se bo danes vršilo posvetovanje vlade o ukrepih za omiljenje krize in preprečenje špekulacije.
Newyork, 7. avgusta. Suša, ki je zavladala v srednji in južni Ameriki zaradi simc vročine, spravlja prebivalstvo na-
ravnost v obup. Ljudje morajo brez moči gledati, kako jim propadajo polja, ki so za farmerje edini up in nada m ki predstavljajo vse njihovo premoženje. V mnogih krajih prirejajo procesije za dež, a v cerkvah neprestano molijo. Noč in dan se menjavajo verniki, protestanti in katoliki, a tudi vse druge vere prirejajo molitve za dež.
V Aleksandriji in v Virginiji so poskušali umetnim potom povzročiti dež. Zatrjuje se namreč, da prah. razsut visoko v zraku, kondenzira paro v zraku in povzroča na ta način dež. Zato so najeli več letalcev, ki so ves dan krožili v zraku in raztrosili več tisoč kio gramov prahu, a vse zaman. V Char-lestonu so začeli ljudje dolžiti radio, da je kriv katastrofalne suše. Slično kakor pred leti v Evropi, so sedaj tudi Američani mnenja, da radio preprečuje padavine. Posebna deputacija farmerjev je intervenirala pri vladi, naj bi vsaj za dva meseca prepovedala delovanje vsem radiopostajam.
Zadnje dni so se pojavili ogromni roji kobilic, ki uničujejo še to. kar je ostalo. Žetev vedno bolj propada. 2e 77 dni ni deževa o, tako da je zemlja doceja izsušena. Suša je tako velika, da kaže zemlja široke razpoke. Studenci in manjši potoki so vsi usahnili, tako da ni
niti vode za napajanje živine, ki dobesedno strada. Živino koljejo na debelo, da tako rešijo vsaj nekaj. Posledica tega pa je naraščajoče pomanjkanje mleka, kar se posebno čuti v mestih. Oblasti so nasvetovale farmerjem, naj uporabijo za krmo živine pšenico, ker je koruza popolnoma uničena. Vlada je imela ponovno posvetovanje o položaju in o ukrepih, ki bi bili potrebni za omiljenje katastrofe. Izguba na žetvi se računa na 400 milijonov meterskih sto-tov, kar se ceni v denarju na poi milijarde dolarjev (28 milijard dinarjev). Najhujše so prizadete pokrajine med rekami Potomac, Mississrppi in Ohio.
Newyork, 7. avgusta. V I^ewyor* ku je bila zabeležena včeraj najhujša vročina tekom zadnjih desetih let. To* plomer je kazal v senci 52 stopinj Cel* zija. Posledice grozne vročine so se po* kazale predvsem v bolnicah, kamor so pripeljali rekordno število ljudi, ki jih je zadela solnčarica. Mnogim se je od vročine omračil um, nenavadno pa so poskočili tudi samčmori, kar srna* trajo prav tako za posledico neznosne vročine-
Budimpešta, 7. avgusta. Posledice suše v Ameriki so našle odmev tudi na tukajšnji borzi. V ternikiskih kupčijah so poskočile cene za 40 do 50 točk.:
Ozadje nove trgovinske pogodbe med Italijo
in sovjetsko Rusijo
I tal?} a upa, da ho na ta načrti omilita svojo pasivno zunanje-trgovin-sko bilanco, Rusija pa računa, da jI bo preko Italije uspela gospodarska ofenziva prod Evropi
•v Pariz, 7. avgusta, r. Tukajšnji tisk obširno komentira minulo nedeljo v Rimu podpisano novo trgovinsko pogodbo med Italijo in sovjetsko Rusijo. Glede na zadnje gospodarske akcije Rusije na eni strani, a na drugi strani zaradi gospodarske stagnacije, zlasti na industrijskem polju v Itauji, ki je dovedla do nedavnih krvavih nemirov med delavstvom, pripisuje francoski tisk tej pogodbi veliko važnost. Listi naglašajo znano dejstvo, da si Italija že več let prizadeva, kako bi ublažila naraščajoča pasiva svoje trgovinske bi'ance. Mus-solini je ponovno pokrenil razne akcije, zlasti za povečanje produkcije žita v Italiji, toda brez vidnega uspeha. Industrijska kriza je silila Italrjo, da išče novih trgov za svoje industrijske izdelke. Nedavno povišanje uvoznih carin v Ameriki je krizo italijanskega gospodarstva še povečalo. Vse to je dovedlo do tega, da je fašistična vlada pospešila pogajanja s sovjetsko Rusijo za sklenitev trgovinske pogodbe. Italija je pristala na rrmoge koncesije in preteklo nedeljo je bila pogodba svečano podpisana.
Besedilo pogodbe doslej še ni bfto objavljeno. Fašistični tisk pa povdarja, da je ta pogodba za Italijo in njeno gospodarstvo ogromne važnosti. V stvari gre prav za prav samo za izpopolni-
tev prejšnje trgovinske pogodbe s sovjetsko Rusijo s posebno pogodbo, ki ima značaj velike trgovsko-finančne transakcije. Pogodba bazira na nače.u, da uvaža Rusija v Italijo petrolej, žito in razne surovine, a za enako vsoto nakupi v Italiji raznih industrijskih izdelkov. Italija bi si na ta način gospodarsko opomogla, ker bi lahko zaposlila svojo industrijo, na drugi strani pa znižala deficit trgovinske bilance. V komentarjih povdarjajo listi, da se interesi Italije in Rusije docela skladajo. Listi objavljajo tudi komentarje sovjetskega tiska. Oficijozna »Izvestja« naglašajo, da bo imela pogodba za obe stranki ve'ike koristi. Italija si bo gospodarsko opomogla, Rusija pa si bo preko Italije zgradila most, po katerem bo mogla gospodarsko nadvladati Evropo in onemogočiti razne bojkotne akcije, ki so ir zadnji dobi zopet na dnevnem redu. List nadalje povdarja, da je Italija, od kar je leta 1924 priznala sovjetsko Rusijo, uvozila v Rusijo blaga za 723 milijonov, izvozila pa iz Rusije v Italijo za 1333 milijonov. Ker se je sedaj Italija obvezala, da bo do 75 odstotkov kreditirala ruska naročila industrijskega blaga, se bo to razmerje popravilo v korist Italije, vsekakor pa tudi v korist Rusije, ki bo mogla izvažati mnogo več kakor doslej.
Velika falzifikatorska afera v Rumuniji
V Besarabiji so odkrili pravcato tovarno za ponarejanje raznih listin Ponarejevalci so bHi na poslu že od leta 1919
Bukarešta, 7. avgusta, g. Aretacija f trgovca, napovedujejo pa še števrne no-
Fran Kocbek
Davi ob 8. je p-retmiTMil v Gornjem Gradu preko med naše ožje domovine znani pi-jonir na polj« turistike, vipokojerai naduci-telj Pran Koobek. Ž njim je legel v grob (predstavnik one generacije, ki je orala ledino na narodnem polju in ki je vse svoje delo posvetila obrambi naše zemlje pred navalom tujcev, ki so hoteli zasužnjiti ne
samo naš rod, marveč tudi našo grudo. Nje* gova je v glavnem zasluga, da so vznikle po Savinjskih alpah slovenske planinske koce in da se je turizem pri nas povzpel do sedanje višine. Kot učitelj je bil vedno v stikih z narodom ter ga je vodil ne samo na prosvetnem, marveč tudi na narodnem in gospodarskem polju. Snoval je gospodarske zadruge, posojilnice, pospeševal kmetijstvo, a ves svoj prosti čas je posvetil planinam. Spisal je več strokovnih knjig, krasno opisal Savinjske Alpe, poleg tega pa bil stalni dopisnik naših dnevnikov in raznih revij.
Fran Kocbek je bil rojen 28. januarja 1863 v L/očiškem vrhu, občina Frankovci pri Radgoni. Ljudsko šolo je obiskovaJ v Radgoni, učiteljišče ▼ Mariboru, maturiral pa je v Gradcu. Njegova prva učiteljska služba je bila v Žalcu, pozneje na Rečici ob Savinji, od koder se je 1. 1890. preselil v Gornji Grad, kjer je živel in deloval do svoje smrti. Ufpokojen je bil L 1922. Za svoje zasluge na šolskem in narodno-pro-svetnem ter gospodarskem polju je bil odlikovan z redom S*v. Save IV. in V. stopnje. Svojeca«no j« ustanovil učiteljsko društvo za Spodaiještadersko. ki je bilo matica sedanjega UJTJ. Nevenljive zasluge si je stekel za povzdigo Gornjega Grada, kjer je bil dolga leta občinski odbornik. Osnoval je Fosojimico, pašuiško zadrugo, skrbel kot član okrajnega zastopa za zgradbo cest in sploh za gospodarsko povzdigo vsega kraja. Letos je ravno 40 let, odkar je bival v Gornjem Gradu.
Bodi   vzornemu   in   zaslužnemu možu ohranjen časten spomin!
sovjetskega k-urir>a Bekova ie odkrila državnemu pravdništvu sledove k veliki centrali za ponarejanje listki v Besara-biji. Natančna preiskava je dognala, da je obstojala v Kišinevu že od leta 1919 prava tovarna za ponarejanje listin, ki je preskrbela nad 100.000 državljanskih izkazov. Te izkaze so si nabavili ruski begunci m razni drugi temni elementi ter si z nj*mi omogočili naselitev v Rumuniji. Delovanje te centrale, je bilo razširjeno na del Bukovine in vso Besa rabijo, tako da bodo morala oblastva v teh provincah ponovno preiskati vse državljanske izkaze. Do sedaj sta bila v zvezi s to afero aretirana dva ugledna
ve aretacije.
Ogromen plaz pri Napulju
Napulj, 7. avgusta. Pri vasi Tocco G audio se je utrgal na hribu, na čeg ar pobočju leži vas, ogromen plaz, ki pola« goma plaza v dolino. Plaz je tako veHk da se je premaknila vsa vas za več sto metrov proti dolini. Prebivalstvo je pre* plašemo zbežak) in biva na prostem ter s strahom opazuje, kdaj se bodo zrušili njihovi domovi.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Devize.  Amsterdam  22.71.    — Berlin 13.455 — 13.485 (13.47). — Bruselj 7.8872.
— Budimpešta 9.8S78. — Curih 1095.9. — Dunaj 795 — 798 (796.50). — London 274.53. — Newyork 56.23. — Pariz 221.69.
— Praga 167.13. — Trst 294.15 — 296.1o (295.15).
INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1275. Pariz 20.22875.
— London 25.06. — Newyork 514.10. — Bruselj 71.97. — Milan 26.9375. — Madrid 57.20. — Berlin 122.90. — Dunaj 72.68. — Sofija 3.735. — Praga 15.25. — Varšava 57.70. — Budimpešta 90.225. — Bukarešta 3.0625.
Drzen roparski napad v Rumuniji
Roparji so napadli in do golega slekli vrhovnega državnega pravdnima, njegovo ženo in še tri druge spremljevalce
Bukarešta. 7. avgusta. Včeraj popoldne je bil v bližini mesta Baeau izvršen izredno drzen roparski napad, ki je vzbudil ser zaci jo v vsej Rumuniji. Vrhovni državni pravdnik iz Bukarešte dr. T"~upenski s svojo soprogo, nadalje neki državni svetnik In neki odvetnik s svojo soprogo so napravili izlet v okolico Bacaua. V nekem gozdiču so jih napadli do zob  oboroženi banditi, jih
slekli do golega, jim odvzeli obleko in v*« kar so imeti pri sebi in nato brez sledu izginili. Popolnoma nagi in prestrašeni so prišli izropani popotniki v bližnjo vas, kjer so zadevo prijavili orožništvu in počakali, da so jim poslali obleko. Za roparji so bili poslani orožniki, vendar pa jih doslej niso izsledili.
Neurja v Italiji trajajo dalje
Voda je odnesla nov jez pri Bergamu — Poplave na Južnem Tirolskem so uničile vso letino
Rim, 7. avgusta, g. Neurja, ki so se v zadnjih dnevih izlila nad številnimi pokrajinami severne Italije, so povzročila ogromno škodo. Med drugim je množina vode popolnoma uničila, velik jez, ki so ga gradili v bližini Bergama. V okolici Tridenta je uničena vsa letina.
V provinci Brescia so reke prestopile bregove ter poplavile velike komplekse polja. Na Gardskem jezeru divjajo že več dni tako močni viharji, da so morali paroplovbo popolnoma ustaviti. Ladje, ki so bile na jezeru, so le s težavo dosegle bližja pristanišča.
Zopet krvavi nemiri v Indiji
Novi krvavi spopadi med Hindusi in muslimani — Naeijonalisti ropajo trgovine — Mnogo mrtvih in ranjenih
London, ! avgusta. Tz Indije prihajajo zopet nova poročila o krvavih nemirih tn izgredih. V Sukkaru so se spopadli Indusi in muslimani. Na pomoč je moralo priti vojaštvo, ki je šele z orožjem napravilo red. Vojaštvo je streljalo v množico, pri čemur je bilo 12 oseb ubitih. Policija je izvršila 200 aretacij. Tudi v trgovskem centru Lahore je prišlo do krvavih spopadov
med Indijci in muslimani. M muslimanov je bilo pri tem ubitih, 4 pa ranjeni. Vsa javna poslopja so zastražena po vojaštvu. V Kolapuru je napadlo 5000 nacionalistov tamošnje trgovine in skušalo uničiti blago angleškega izvora. Policija je demonstrante po daljši borbi, v kateri je bilo mnogo ranjenih, razpršila.
Ameriške carine in naš izvoz
Beograd, 7. avgusta. Ministrstvo tr* govrne je pozvalo vse gospodarske zbor* n-ice in druge v poštev prihajajoče orga* nizacije, naj spor oče, ali je imelo povi* sanje ameriških carin vpliv na naš izvoz. Navesti morajo točne podatke o nastalih težkočah in spraviti predloge glede ukrepov, ki bi jih bilo treba storiti
Mednarodni uradniški kongres
Ženeva, 7. avgusta. Včeraj je bil tukaj otvorjen III. mednarodni kongres uradni* kov. Udeležuje se ga 300 delegatov iz Francije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslova* ške, Holandske, Grčije, Švice, Poljske in Švedske. Jugoslavijo zastopa delegacija pod
predsedstvom g. Jovanoviča, direktorja državnega računovodstva in predsednika jugoslovenskega udruženja državnih urad* nikov.
Petstoletnica osvojitve Carigrada
Meka, 7. avgusta. A. Tu je bilo veličastno slavje za 5001etnico osvojitve Carigrada. Slavja so se udeležili romarji vseh delov Azije in Afrike.
Kolera v Afganistanu
Teheran, 7. avgusta. A A. V Afganistanu razsaja kolera. Doslej je zahtevala 200 človeških žrtev.
Dvig potopljenih ladij na Dunavu
Dunaj, 7. avgusta. AA. Profesor starino-slovja Gerevicz je predlagal vladi, naj omogoči dvig ladjevja, ki je bilo potopljeno v Dunavu pred 4000 leti in ki hrani ogromne zaklade.
Revizija mehiške meje
Mexico, 7. avgusta. AA. Komisija za revizijo državnih meja priporoča izravnavo ob reki Rio Grande. Preureditev tega rečnega toka v predlaganem pravcu bo stala šest milijonov dolarjev. Združene države Severne Amerike so pripravljene prisoe-vati 88%.
Belgijska prestolonaslednica prestopila v katoliško vero
Bruselj, 7. avgusta. AA. Belgijska prestolonaslednica je prestopila iz protestan-tovske v katoliško vero. .Cerkveni obredi za prestop belgijske prestolonaslednice princeze Astride v katoliško cerkev je opravil kardinal Van Roey v nadškofijski kapelici v Malinesu. Po končanem obredu je kardinal blagoslovil princezo. Prisotni so bili globoko ganjeni.
Miss Universum
Newyork, 7. avgusta.  XI. mednarodni
kongres lepotic, ki se je vršil v Galwesto~ nu, je bil zaključen z dokaj nečastnim izidom za Evropo. Za Miss Universum je bila proglašena 171etna Američanka Doro-thy (ioff iz Ne\v Orleansa. Drugo mesto je zavzela Mellen Hannan iz New Yerseya, na tretjem mestu je Romunka Naminyea, na četrtem Rusinja Dekorsasinova.
Tajnik sovjetskega poslaništva
v Angori utonil
Angora, 7. avgusta, g. Pred nekaj dnevi je tukaj brez sledu izginil tajn>k sovjetskega poslaništva. Danes so našli njegovo truplo v vodi. Kakor se je dognalo, je utonil pri lovu na race.
Nevarna igra
Freiburg, 7. avgusta. Dva desetletna dečka sta stikala okrog nekega avtomobi* 1a, ki je stal na cesti. Ker nista znala upravljati motorja, je avto zdrvel v bližnjo reko Sarine. Dečka sta utonila.
Na smrt obsojena
Miss Katarina Shauh je več let služila kot delavka v neki urarski tovarni v Newyorku. Imela je zelo nezdravo opravilo: prepleskovala je z radijevo zmesjo v temi se sveteee številčnice žepnih ur in budiljk. Zastrupila se je z emanacijami te zmesi in naposled morala zapustiti delo. Zdravniki ao ji rekli, da bo živela kvečjemu leto dni. Tovarnar ji je izplačal 10.000 dolarjev* odškodnine za izgubljeno zdravje. Shau-bova, 23-letno dekle, je sklenila, da bo preživela zadnje leto svojega življenja kolikor mogoče prijetno. Kupila si je avtomobil, se vozila iz mesta v mesto, povsod plesala, obiskovala gledališča in se na zadnje kopala v Floridi. "Leto dni je kmalu minilo. Zp-lasila se je zopet pri zdravniku in ta ji je nasvetoval, naj gre umirat v bolnišnico:  konec je že blizu. Zdaj pričakuje na smrt obsojena v bolnišnici svoj zadnji dan in je popolnoma mirna:    >Nekaj sem le imela od življenja.« je povedala novinarjem, ^>če bi ostala zdrava, bi še vedno morala delati, pa nikoli ne bi dobila celoletnega dopusta, in  toliko denarja.< > Dopuste in >toliko£ denarja je tedai v današnji družbi vee vredno nego človeško življenje . . .
Prekooceanski komarji
Po dolgem iskanju se je posrečilo francoski policiji razkrinkati dve tajni brezžični postaji, ki sta kršili državni monopol. Toda več sličnih komarjev je še na prostem. Vsi so v medsebojni zvezi in pošiljajo brezžične brzojavke v Ameriko ter francoske kolonije
Stran 2
-»SLOVENSKI   NAROD*, dne 7. avgusta 1930
Stev. 178
Kriza
a našem
knjižnem trgu
Veliki uspehi zastopnikov tujiti knjigarn itt založb v Ljubljani
Ljubljana, 7. avgusta.
Ni še dolgo, oflkar so tudi naši listi poročali o »kriz književnosti« in posebej Še raše. Ce pa natanko premotrimo položaj, vidimo, da je nemogoče govoriti o »krizi književnosti*, ker govore vsa dejstva proti njej. Predvsem se še ni nikdar toliko produciralo kakor se sedaj. Da ne morejo biti produkti prvovrstni, je menda samo ob sebi razumljivo. Ce prelistamo n. pr. knjige in revije iz leta 1910., se lahko prepričamo, da so takratni pisatelji slabše pisal? kakor pišejo današnji. Ce se pisatelji ne udeležujejo literarnih natečajev, ne govori tc že za »krizo književnosti ■. Pisatelji so postali prav tako praktični kakor ljudje raznih praktičnih poklicev. Ce se udeleže j literarnih natečajev, pomeni to zanje veliko izgubo časa, ki bi se pa dala še preboleti, če bi imeli garancijo, da bodo dela tudi sprejeta. Videti je, da bo treba prenehati s sistemom razpisovanja nagrad ter da bodo podjetja, ki hočejo izdajati knjige, le tedaj prišla na svoj račun, če bodo stopila direktno v stik s tem aH onim pisateljem in se z njim pogodila glede povesti ali romana.
Da sT> he le desetletja, temveč celo stoletja skopa ž velikimi tvorci, je tudi znano. " Potemtakem je neupravično govoriti o »krizi knjige-. Za to krizo tiči nekaj drugega — kriza prodajanja knjige, tipična knjigotržka kriza, zatrjujejo poznavalci razmer. In prav imajo! Naši knjigarnarji so mnenja, da je dolžnost zlasti intelektualcev, da prihajajo v knjigarne in si nabavljajo knjige. Koliko jih je n. pr., ki in-seriraio? Da bi pa znali animirati za to ali ono knjigo, pa presega njihove moči! g
Pred kratkim sem nekje bral, da se danes pred knjižnimi izložbami prav tako ustavlja masa intelektualcev, ki strme vanje, ne da bi mogli kaj kupiti, kakor so med vojno strmeli v izložbe z jestvinami lačni ljudje, ki niso imeli denarja, da bi si kupili klobaso ter utešili tako svoj fizični glad. fTnako si danes masa intelektualcev ne more utešiti svojega duševnega gladu.
iS takimi in podobnimi zakjučki upra-vičujejo naši knjigarnarji »mrtvo sezono s ki traja že celih dest let. Poslušajmo pa zastopnike tujih knjigarn in založb!
Govoril sem z zastopnikom zagrebške »Minerve«, ki mi je pripovedoval, da je napravil pretekli mesec samo v kavarni »Zvezda* nad 110.000 Din prometa z nemškimi knjigami. Pokazal mi je naročilnice \v. senf se prepričal, da govori resnico. Knjige so naročili pri njem dijaki, profesorji, trgovci, zdravniki, uradnice, obrtniki -itd. Pa ne morda za 100, 200, 30n Din, temveč za 1000, 2000, celo za 10.004) in 15.000 Din! Knjigarna dovoljuje primerne obroke in pošlje knjige naročniku takoj na dom.
— Kdo bi si mislil, da je pri vas tako razvit smisel za lepo knjigo!« V Ljubljani bom imel dela najmanj za leto dni.
Govoril sem tudi z zastopnikom Ull-steinovega podjetja iz Nemčije. Prišel je samo za par dni v Ljubljano, da se pouči
o knjižnih razmerah. Komaj je prišel, ze je napravil velik promet. Sklenil je ostati deli časa v Jugoslaviji. Ves je navdušen za naše kraje in ne more dovolj prehvalitl Ljubljančanov, ki tako radi kupujejo knjige.
— Ali tudi vaši knjigarnarji delajo tako lepe kupčije?
— Ti se venomer pritožujejo nad indo-lenco publike.
— Cudno!
Pa ne samo nemške knjigarne, temveč tudi nemške založbe beležijo velike uspehe. Nekatere, kakor Deutsche Buchgemein-schaft imajo pri nas po-več tisoč člartov.
V zadnjem času nameravajo nekatere ljubljanske knjigarne izvesti reorganizacijo svojih podjetij. Pažnja se posveča zlasti inteligentnim akviziterjem.
Ce bodo hotele naše knjigarne uspešno konkurirati- s tujimi, bo treba misliti pri razpečavanju knjige tudi še na druge stvari. Kazalo bi n. pr. začeti s propagando »otroške knjižnice , dalje »knjižnice mlade matere \ »knjižnice ljubitelja knjige in umetnosti < itd. Za vzgled, kako sestavljalo Nemci knjižnice, naj navedem naslednje tri primere:
»Knjižnica delavca^ ni vehka: obvezni Marks. Bebel, Kautskv, Lassale in Lenin in par romanov: »Zapiski iz mrtvega doma« Dostojevskega, »Vstajenje,- L. Tolstega, Jacoues London. Ernst Toller (»Vstaja mašin-<).
»Knjižnica nemškega študenta* ima geslo: »Cim več vsebine gradiva za stavbo in iskanje poti-. Poleg starega Platona stoje tu Francozi Rabelais. Rousseau, Voltaire in Barbussov »Ogenj«, Angleži Shakespeare, Dickens, Swift Italijani Macchi-aveli, Dante. Bocaccio. Za nemškimi filozofi: Goethe, Kant, Engels, Nietsche, Stir-ner, Kavserling, Spengler, Einstein pridejo Dostojevski (>Karamazovi ), Merežkovski, Lev Tolstoj.
»Knjižnica modernega človeka: obsega knjige, ki jih nismo poznali pred 20 leti: iz tehnike, sporta, Fordovo avtobiografijo, debeli zvezek verzajske pogodbe in Cou-denhoveovo »Panevropo^. Kljub temu pride 20 izmed 80 knjig te zbirke na stare pisatelje: Homera, Platona, lierodota. Plu-tarha, Rousseaua, Voltaira, Pascala. Danteja, Shakespearja. Zanimiv je mistik Sue-denborg: oživel je po stoletnem pozablje-nju in dela družbo Casanovi in Decamc-ronu. Potem sledita za Balsacom, Flauber-tom. Hamsunom in Schawom A. France in Barbuse. Klasiki so vedno isti: Byron, Leopardi, Schiller in Goethe. Učenjakoma Humboldtu in Carlvu sledita Schoppen-hauer in Nietsche. Vrsto politikov od Napoleona in Bismarka zaključujeta Lenin in Trocki (»Rdeča vojska in njene naloge-).
Glede tega, katere knjige naj bi vsebovala ta ali ona slovenska knjižnica, bo seveda treba posvetovanj z dobrimi poznavalci literature in ljudi. Končno pa bo tudi tu kakor povsod, morala priti do izraza »osebna slika- onega, ki bo avtor navedenih knjižnic. A, P.
Juniorsko državno
prvenstvo v plavanju
pripore za tekmovanja — Jadra
,. botni program p
Ljubjana, 7. avgusta.
Včeraj popoldne so prispeli v Loubijano Jugovci. Dubrovaićani so visoki, stasiti fantje, tipični Dalmatinci, temnopolti in zagoreli. Dalmatinke so brhka dekleta, vse precej sloke, takorekoč rojene za plavanje.
V kopališču Ilirije vlada že precej živahno vrvenje. Dopoldne in popoldne trenirajo plavači in p.lavačice vseh klubov, uče se pravilnoga starta in obratov, ki so za vsakega plavača največje važnosti. Vsak klub trenira strogo ločeno zase, fantje se : drug drugega izogibajo. Dekleta občujejo med seboj sicer neprisiljeno, toda ne dolgo. Rivaliteta je pač huda. stvar, če tudi samo na srportnem polju.
Včeraj popoldne je bila trening tekma med Ilirijo in Jadranom v waterpom. čeprav je bila Ilirija ojačena s par seniorji, so jo Jadranaši porazili z 12:0! Jadranaši so "v tem* pogledu pravi virtuozi na vodi, žogo obvladajo sigurno, zlasti pa imponira njihova taktika. Ilirija jim je v vsakem pogledu nedorasla, zlasti taktično je zelo slaba. Jasno je, da v -vvaterpolu Dalmatincem in sploh pomorskim klubom še dolgo ne bomo kos.
Popoldne so imeli tudi Jadranaši plavalni trening pod vodstvom svojega tehničnega vodje, znanega agilnega sokolskega in športnega delavca Hrvoje Macanoviea. Hr-voje jo markanten pojav. Svoje ljudi krasno vzgaja, zlasti imponira njihova disciplina, tudi v pogledu discipline bi se lahko naši plavači marsičesa naučili. Macanović jih ima popolnoma na >žnorci«. Na migljaj, kretnjo in pogled reagirajo njegovi ljudje, čeprav ima Jadran nedvomno najboljši! in tudi najuolj izenačen plavalmi materijal, •vsaj v juniorjih. vendar je gotovo, da je polovico njegovih uspehov pripisati izredni disciplini v klubu ter železni Macanovi-cevi volji.
Danes prispe v Ljubljano zagrebška Con-eordija, Beograjčani in Karlovčani so pa že tu. Jutri dopoldne se namreč tekmovanja že p-rično.
Včeraj smo objavili petkov program, danes priobcivjemp sobotnega. Program je nastopni;
naši porazili Ilirijo z 12:0 — So-lavalnih tekem
Dopoldne ob 9:
1. junior j i 50 poljubno;
2. juniorke 100 hrbtno;
3. juniorji 100 prsno;
4. juniorke 100 poljubno. Vse štiri točke so semifinalne;
5. finale v skokih juniorjev z deske;
6. štafeta   juniorjev   4x50   m poljubno (starta 17 štafet, semifmale);
7. štafeta juniorke 3x50 m mešano (13 štafet v 2 skupinah, semifinale);
8. waterpolo ; Popoldne ob 15:
1. juniorke 50 m poljubno;
2. juniorj i 100 m hrbtno;
3. juniorke 100 m prsno;
4. juniorji 100 m poljubno;
5. finale v skokih juniorjev z deeke;
6. štafeta juniork 4x50 poljubno (10 štafet v 2 skupinah);
7. štafete juniorjev 3x100 mešano (15 štafet v 2 skupinah).
Stanovanjska kriza
v Ljubljani
Ljubljana, 7. avgusta. Optimisti, ki so napovedovali, da bo z ukinitvijo stanovanjskega zakona ponehala stanovanjska kriza, so se pošteno zmotili, kakor dokazujejo stanovanjske odpovedi na sodišču. Samo koncem preteklega meseca je bilo vloženih okoli 200 stanovanjskih od povedi, od novega leta do danes pa okola 900. Stanovanjska kriza se kljub temu. da se v Ljubljani sami in na periferiji mnogo zida, zadnje čase celo stopnjuje, in to iz naslednjih razlogov:
1. Hišni gospodarji absolutno odklanjajo vse stranke z otroci. V opravičilo navajajo sto vzrokov, samo da se strank od-kirižajo.
2. Hišni gospodarji so povišali najemnine daleč preko zla/te paritete, tako da stranke pri najboljši volji ne zmagujejo več visokih najemnin.
3. Hišni gospodarji so vzeli velika stanovanja zase, kolikor pa jim jih je še ostalo, jih po možnosti predelujejo v lokale.
- - Skoro vse stranke s sodnimi odpovedmi se zatekajo na mestni magistrat, ki jim pa ne more nuditi pomoči, ker so vea njegova razpoložljiva sredstva že izčrpana.
Hišni gospodarji se branijo očitka, da odpovedujejo, s tem, da kažejo na mestno občino, ees, da tudi ona odpoveduje. Stanovanjske odpovedi mestne občine sd pa čisto drugačnega značaja kakor one hišnih gospodarjev, v nasprotju s temi odpoveduje mestna občina radi neplačanja najemnine, ki znaša pri barakarjih _ večinoma je tein odpovedala — mesečno 25 Din.
Na naše predvčerajšnje poročilo o stanovanjskih ođ,pove&ih mestne občine je pohitelo včeraj na magistrat mnogo ljudi, da se informirajo srlede odpovedanih stanovanj. Hodnik v prvem nadstropju, kjer u radu j et a gg. Svetel in dr. Brilej, je bil nabito poln hodili pa so tudi v predsedstvo. Seveda so zvedeli ,da od vseh- odpovedanih stanovanj ne bo niti eno na razpolago, če bi pa bilo, bo treba vpoštevati stare prošnje, ki jih je, kakor znano, okoli 3000. Tudi ni izključeno, da se bodo stranke, ki jim je odpovedano, zavezale plačat: zaostanke in da bodo ostale v stanovanjih.
Zanimivo je, da je bila večina ljudi, ki se je zatekla včeraj na magistrat, prvič v zadevi stanovanj na magistratu.
Naša Manica pri Abrahamu
Ljubljana, 7. a* gusta.
Kdo bi mislil, da nosi že pet križev? Tako brhka, agilna in marljiva je, da človek kar ne more verjeti, da sta se včeraj res srečala z Abrahamom. Menda Slovenci še nismo imeli predstavnice /enjkega spola, ki bi bila tako popularna in priljubljena pri vseh stanovih, kakor je naša Manica.
Maničina živijenska pot bi bila najbrž mehkejša in lažja, da ni morala prijeti za trdo kmetsko delo, čim je dovršila ?«trti razred ljudske šole. Kdo ve. kaj vse bi nam bila ustvarila s svojim izrednim prirodnim talentom, če bi imela priliko p)>eči globje v učenost. Morda bi bila pa naša Manica z učenostjo za naše ljudstvo izgubljena? Kdo ve? Naj bo že tako aP drugače, v Manici. smo dobili samonikle, pristno slovensko pisateljico^ ki se4 ni nikoli Uovjl a za slavo in pompozninii uspeh*, temveč je delala in še dela tiho, skromno in ponižno. Piše v priprostem domačem slogu, v jeziku našega ljudstva, ki Manicc baš zato tako visokoA cehi. Sodelovala je že od svojih prvih korakov na književnem polju, pri »Slovenskem Narodu--, »Slovenskem Domu« in »Domovini-, marljivo piše za »Ženski svet«, »Slovenski Branik*, »Ciril Metodov koledar«-, »Domačega prijatelja--, »Kmetijski list<% »Zvonček« itd. Samostojno je napisala »Šopek san;otar*cex, »Narodne pravljice in legende*, »Pod mečem«, »Na Gorenjskem je fletno* in' »Prisego 6 polnoči«, ki je dosegla na naših podeželskih odrih in tudi v Ljubljani presenetljivo velik uspeh.
Toda naša Manica ni neumorna čebelica samo na književnem polju. Ne, Še z večjo vnemo deluje povsod tam, kjer &re za plemenito stvar. Vsakemu človeku rada pomaga, če drugače ne, pa vsaj z dobrim nasvetom. Manica ie zlata duša, katero mora človek spoštovati in ceniti. Rada jo ima zlasti mladina, kater: z navdušenjem pripoveduje lepe pravljice in jo vzgaja v onem plemenitem duhu, od katerega se Manica vse življenje ne bo ločila.
Veliki množici njenih prijateljev in če-stilcev se pridružujemo z iskreno željo, da bi nam usoda ohranila našo vrlo Manico čilo, marljivo in produktivno, kakor je bila doslej, še dolgo vrsto let.
Koreja
pekel žensk
Nsi Koreji so ženske še vedno brezpravna ra]a — Mož lahko pošlje ženo nazaj k roditeljem ali pa proda v suženjstvo
Do japonske okupacije polotoka, ki je sledila rusko-japonski vojni, se je Koreja zaprrala pred svetom in Korejce so nazivali »narod puščavnikov«. 5fe koncem preteklega stoletja so kruto preganjali vsakega tujca, posebno misijonarje, ki so si drznili prekoračiti meje te dežele. Dočrm je moderni svet z vso naglico napredoval, je sanjal korejski narod še vedno o davnin časih slave svoje stare kulture. Ta kultura pa ni imela nič dobrega za ženske, ^ole sploh ni bilo na Koreji, bile so samo nekakšne čitalnice, kuelpangi, kakor jim pravijo Korejci, v katerih so se dečki iz višjih družabnih slojev učili citati in razlagati Konfucijevo znanje. Ženske pa sploh niso imele dostopa do izobrazbe, kajti za nje je veljalo načelo, da morajo ubogati moške, ker so preveč neumne, da bi mogle samostojno delati. Tako naziranje velja v splošnem še zdaj.
Stara korejska pravljica pripoveduje, za kaj so smatrali na Koreji žensko. Ko je veliki duh-stvarnik poslal na »zemljo mirnega jutra« (tako Korejci še zdaj radi imenujejo svojo deželo) rri učenjake, da bi ustanovili korejski narod, so jim prinesli morski valovi tri velike zaboje domačih živali, brez katerih človek ne more živeti. Y zabojih je bila krava, prašič, pes in — ženska. Po tem se je razvijalo življenje korejske ženske. Od zgodnje mladosti je morala čutiti, da je v vsakem pogledu manj vredna od moškega. Korejci še zdaj pravijo: Ce se nam rodi fantek, smo zelo veseli, če je pa punčka, nimam') nobenega veselja.
Postati zakonska žena in mati je bil in je še zdaj glavni cilj korejske ženske* Položaj zakonske žene se je nekoliko zboljšal, ko je dobila sina. ki je bil določen, da prevzame oblast duhovnika pri oltarju rodbinskih prednikov in jo izroči zopet svojemu sinu. Ce pa ni spravila na svet sina. jo je lahko mož poslal domov ali prodal v suženjstvo, za ženo si je pa vzel to ali onu prilež-nico, ki mu je rodila sina. Na Koreji najdemo še zdaj žene-sužnje. Nikoli pa ni bilo na Koreji sužniev-mož, kajti v suženjstvo so prodajali samo ženske. Največkrat so morale v suženjstvo žene, katerih so se možje naveličali, ali s katerim niso mogli imeti sinov. Suženjstvo je bilo namenjeno tudi hčeram ki so bile tako grde, da se niso mogle omožiti. Ce je rodila ženska otroke v suženjstvu, so bili sinovi svobodni, hčere so pa podedovale po materi suženjstvo.
Korejec ima samo eno ženo, prilež-nic pa kolikor hoče odnosno kolikor more. 2ena, katero mož odslovi, lahko postane priležnica drugega, nikakor pa ne zakonska žena. Priležnice so pravzaprav tudi samo sužnje v hiši svojega gospodarja. Opravljati morajo vsa domača dela in tudi na polju morajo delati. Njihovi sinovi se vzgajajo kot -sinovi prve žene, hčere so pa zopet samo sužnje. Hčerka je vedno samo začasni član rodbine in pri prvi priliki jo omože ali prodajo. Njena usoda se zapečati na sejmu, kamor gre oče prodat živino, riž ali sočivje. Po sklenjeni kupčiji nanese pogovor na otroke. Eden ima hčerko, čeprav je stara šele S let, drugi doraščajočega sina. In pijana očeta skleneta za svoja otroka zakonsko zvezo, čeprav se fant in deklica ne poznata. Tako se sklepajo na Koreji zakoni. Hčerko odneso ali odpeljejo potem v njen bodoči dom, kjer jo tašča vzgaja za svojega sina. Nič ji ne pomaga tarnanje, očetova beseda je ukaz. Vse je odvisno od tega, kakšna je bodoča tašča. Ce ima dobro srce, je dekličino življenje znosno. Toda hudobne tašče so na Koreji tako pogoste, da so prišle že v prislovico.
Pri hudobni tašči je seveda bodoča snaha prava mučenica. To velja zlasti za primere, ko je bila tašča v mladosti tudi pod knuto matere svojega moža. Tako se maščuje za krivice, ki so se ji godile v mladosti. V premožnejših rodbinah stanujejo žene ločeno od mož in v njihove sobe ne sme stopiti tuj moški. Mnoge Korejke so ohranile sta-
Bre* posebnega namamila.
KOCBEK VILMA roj. HOFBAUEK, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njen ljubljeni, dobri soprog in oče, gospod
Fran Kocbek
nad učitelj v pokoju
umrl dne 7. avgusta 1930 ob 8. uri zjutraj, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb blagopokojnega bo v soboto dne 9. avgusta ob 10. uri dopoldne v Gornjem gradu iz hiše žalosti na gornjegradsko pokopališče.
Ljubljenemu pokojniku ohranimo neizbrisen spomin!
Gornji grad, dne 7. avgusta 1930.
ŽALUJOČI OSTALI.
ro tradicijo in ne hodijo z doma drugače, kakor z zastrtim obrazom. Siromašni ljudje pa nimajo dovolj prostora, da bi stanovali ločeno. Siromašne žene so obsojene na težko delo in zato za nje ne velja družabno pravilo slede zastrtega obraza.
Moški in ženske nosiio še zdaj sta-rokitajske bele obleke. Kitajci sami *o prevzeli po vstoličenju mandžurske dinastije mandžursko nošo, Koreja se pa še zdaj krčevito drži starega kitajskega kroja. Na tujca napravi to vtis, kakor da prirejajo Korejci vsak dan slavnost. ko vidi ne samo po ulicah, temveč tudi po poljih moške in ženske v vihraio-čih belih oblekah. Moški nosijo široke hlače, ženske pa dolga krila z resam:. Seveda imajo ženske obilo dela s pranjem. Ob rekah, potokih in vodnjakih, povsod jm vidite, kako polagajo mokro perilo na gladko kamenje, ga polivajo z razredčenim lugom in vodo ter izte-pajo iz njega nesnago. Potem se vračajo s perilom na glavi domov. Doma suše perilo na dvorišču in ko je še vlažno, ga likajo tako, kakor pero, nairr •: s stepanjem.
Korejske žene so bolj razvite in krepkejse od Japonk. Ker morajo vse življenje nositi bremena na glavi, so se naučile držati telo pokonci, široka krila jim omogočajo daljše korake. Ja-ponke so pa tesno stisnjene v kimonu in zato delajo kratke korake. Korejska dekleta nosijo težke temne kite, viseče prosto na hri>tu. toda samo dokler se ne omože. Cim se pa dekle zaroči, si mora oviti kito okrog glave, od poroke dalje ib pa nosi zvito na tilniku. Po teh znakih se vidi. da se dekleta po mestih ne može več tako zgodaj, kakor v prejšnjih časih in kakor se može Še zdaj po kmetih. _
* KOLEDAR. Danes:   četrtek, 7.  avgusta  1950, katoličani:  Kajetan, pravosla-v-ni: 25. julija, U«. s*-. Ane.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Kino Matica: Brezkončna ljubečih. Kino Ideal: Tuja žena je prLvlačnojSa.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta, Bahovec, K on kresni tre.
Iz policijske kronike
Ljubljana. 7. avgusta. Davi so imeli na policiji mladega gosta, komaj 141etnega Lojzka, ki stanuje tam nekje v Šiški. Fant je kljub svoji mladosti že precej izprijen, najbolj pa je nagnjen h kleptomaniji. Zaradi tatvine so /t na policiji že večkrat zasliševali in pa tudi že poslali v poboljševalnim. Pa tudi to ni pomagalo. Iz poboljsevalnice »o fanta odslovili, res. da ga ne morejo ukrotiti, kajti tudi žebelj v steni ni varen prM njim.
Te dni je podjetni Lojzek nekj^ za Bežigradom v neki hiši izmaknil 000 Din. Z denarjem je odšel k nekemu trgovcu z gramofoni in si kupil gramofon za 160 Din, nato se je pa odpeljal v Domžale. Tam pa ni imel sreoe, kajti prijeli so ga orožniki in ca poslali nazaj v Ljubljano. Policija ne ve, kaj naj počne z nadebudnim mladeničem.
V hotelu Tivoli so imeli v nedeljo zvečer čudnega gosta. Bil je neki 3oletni, oči-vidno nekoliko slaboumni moški, ki je začel glasno kričati in razsajati. Zmerjal je iiroste z lopovi in zahteval, da se odstranijo iz restavracije. Gospa DolniČarjeva je pozvala stražnika na pomoč.. Stražnik .lo« žef Obramovič je neznanca najprej pomi» ril, potem ga-je pa pozval, naj gre ž njim na stražnico. Mož se je na videz udal v svojo usodo, izročil je pa stražniku 800 Din, češ, naj plača za »lopove«. Mislil je namreč goste. Stražnik je denar vzeL, ko ga je pa hotel spraviti, je čudni gost sko» čil s stopnic v bližnji gozd in izginil. Stražnik se je z nekaterimi gosti pognal za njim, pa ga niso mogli dohiteti. Kdo je ne« znanec, ni znano. Spotoma je kričal, da bo« do še imeli čast poznati Karlota Kereca iz Zeljarske ulice.. Policija je poizvedovala za njim in ugotovila, da v Zeljarski ulici ni nihče pod tem imenom prijavljen. Nežna« nec lahko dobi svoj denar na policiji na« za j.
Letošnja sezona je za kolesarje še bolj ugodna kot lanska, ki je bila menda re* kordna. Včeraj sta bili zopet ukradeni dve kolesi. Eno je bilo odpeljano zidarju An* dreju Ficku z dvorišča hiše v Zeleni jami 10, ofrugo pa monterju Ivanu Gonterju iz veže gostilne »Kolovrat* pred Škofijo. Fickovo kolo je bilo dirkalno in je svetlo* modro pleskano. Vredno je bilo 1200 Din. Gonterjevo kolo je že obrabljeno in je vredno okoli 600 Din.
Posestnici Mariji Mihevc z Ilovice sta bili te dni dvakrat zaporedoma ukradeni dve dveliterski posodi z mlekom v skupni vrednosti 72 Din. Tatvina je bila obakrat izvršena na Vožarskem potu. — Delavcu Ibru Zaliču je nekdo iz barake nove stav« be dr. Pikuša odnesel več obleke v vredno* sti 500 Din.
Pred ženitovan]skim potovanjem.
— Mamica, z Egonom pojdeva na ženitovanjsko potovanje v Egipt. Že zdaj se veselim na piramide in hieroglife.
— No le pazi, da ne prineseš kaj takega domov, saj veš, kako težko je odpraviti mrčes.
Naročajte
„Našo dobo"*
Stev. 178
^SLOVCNSKT  NAROD«, dne 7. avgusta 1930
Stran 3
Dnevne vesti
«0 v
— Sprejemi pri banu inž. Serneca jutri odpadejo. Ker bo ban dravske banovine g" inž. Dušan  Sernec službeno odsoten, "odpadejo običajni sprejemi pri nJem. .   — Vprašanje inženjerjev in arhitektov. Prejeli smo: Te dni je ljubljanska inženjerska komora objavila imena 25 pooblaščenih gradbenih inženjerjev in arhitektov iz Slovenije s pripombo, da bo komora v bodoče brezobzirno povzročila zakonito postopanje proti vsaki' nepooblaščeni osebi, ki bi prevzemala posle pooblaščenih inže-nferjev in arhitektov. Ker je znano, da so ogromno večino visokih stavb v Ljubljani in v ostalih mestih Slovenije projektirali, odnosno gradili ihženjerii ih arhitekt:, ki nimajo  položaja  avtoriziranega ihženjerja, se   javnost vprašuje, kakšni šo prav za prav ti posli pooblaščenih inženjerjev in v čem se razlikujejo od pravic ostalih inženjerjev in stavbenikov, kajti vsak gospodar, ki hoče graditi, hoče pač biti 6 tem na jasnem, da ne bi morda prišel v položaj, da da naročilo za projektiranje iriže-njerju ali stavbehku, ki bi mu oblast pozneje kratila pravico do projektiranja. Prosimo zaradi tega. da bi  inženjerska komora  pojasnila  obseg  pravic  enih kakor drugih,  zlasti  tudi  z  ozirorh  na nedavno Opozorilo komore, po katerem državni in samoupravni uradniki - inženjeri i nimajo pravice projektirati privatne stavbe ali pa da še zadeva s kake druge strani javno pojasni.
— »Jadrana&i«   na Male je vem groba.
£>anes čpoldne še odpelje posebna, delegacija splitskega športnega kluba »Jadran«, ki je prispel na plavalne tekme v Ljubljano, v Bohinjsko Bistrico, kjer poseti grob preranO umrlega sokolskega telovadca br. Toneta Maleja. V delegaciji, katero bo vodil Jadranov predsednik dr. čulič, bo svetnik Pera ter več plavačev in plavačic. Ja-dranaši polože na. Malejev grob lep venec iz rožmarina, lovor ja in kadulje z otoka Marjana pri Splitu ter zalijejo grob odličnega sokolskega borca z morsko vodo, ki so jo prinesli š seboj. Na grobu bo govoril predsednik dr. črulič.
— Razpisana učiteljska služba. Na državni dvoražređni trgovski šoli v Ljubljani je z nastopom v šolskem letu 1930-31 razpisano- učno mesto za nemščino in srbohrvaščino. Za mesto pridejo v pošlem fe kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete. Prošnje, opremljene po čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu, vlože pa do .20. t. m. pri ravnateljstvu državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani.
— Iz premem be v naši vojski in mornarici. Imenovani so: za upravnika slavonsko-brodske   začasne   vojne   bolnice dosedanji zdravnik komande mesta v Sarajevu, sanitetni major dr. Miroslav Puher, za upravnika štipske začasne vojne bolnice dosedanji Upravnik karlovške začasne vojne bolnice, sanitetni major dr. Viljem Luncer, za vršilca dolžnosti upravnika celjske začasne bolnice   dosedanji   zdravnik   27. pešpolka, sanitetni kapetan I. klase, dr. Nikolaj Jur-vič, za vršilca dolžnosti upravnika pirotehničnega odseka I. oddelka artiljerijsko tehničnega zavoda dosedanji vršilec dolžnosti šefa fabrikacije v pirotehniki artiljerijsko tehničnega   zavoda   viš.   vojaški uradnik IV. klase artiljerijsko tehnične stroke Franc Kolraan, za  komandanta  broda -Jastreb« kapetan fregate Milan Domanjko, za vršilca dolžnosti komandirja torpedovke T 8. poročnik bojnega broda I. klase Josip >Ie-nig, doslej na službi pri mornariški izvid-niški komandi, za vršilca dolžnosti komandanta   broda   »Prava«   poročnik bojnega broda I. klase Anton Debevec, doslej na službi pri* komandi strokovnega orožja in v mornariški komandi, za upravnika du-navskega intendantskega skladišča dosedanji intendant komande dunavske divizijske oblasti intendantski major Ivan Jane; od dosedanjih dolžnosti so razrešeni komandir konjeniškega oddelka dravske divizijske oblasti   konjeniški  podpolkovnik Caharije Radivojevtč, pehotni brigadni general Vladimir  Sktibic, komandant broda »Labud« kapetan   korvete   Mihael   Cahgel. komandant torpedovke T I. kapetan korvete Miroslav štumberger in poročnik bojnega broda I. klase Anton Vekarič.
— 111. kongres uradniške internacijonale
v Ženevi. Včeraj se je pričel v Ženevi Tli. kcngres uradniške internacijonale, odno^ no mednarodne federacije zveze javnih uradnikov in nameščencev. Kongres r-o trajal tri dni. Udeležuje se ga tudi glavna zveza državnih uradnikov in u>lužoencev kraljevine Jugoslavije po posebni delegaciji pod vodstvom glavnega direktorja državnega računovodstva dr. Mihajla Jovan o v i ć a.
— Koliko avtomobilov in koles smo uvozili lani. Lani je prišlo iz inozemstva v ftašo državo 55*15 koles za 5,477.970 Din, 969 motociklov za 8,856.302 Din, 341 tovornih avtomobilov za 13,041.962 Din in 2146 luksuznih avtomobilov za 84,3i>4.09O dinarjev.
— Zračni   promet na progi Zagreb -
Sušak. Odkar je bil otvbrjen zračni promet na progi Zagreb - Sušak, je prispelo na Sušak z aeroplani 74 potnikov, odpotovale pa 49.
— Nemški geologi v Hrvatskem Primorju. V torek je prispelo na Sušak^ 19 nemških geologov pod vodstvom ravnatelja geološkega zavoda, v Wagenmungenu Johana Van Barena. Nemški geoiogi se bodo mudili V naši državi deti Časa v znanstvene svrhe.
— Avtobusni promet na Krka. Sušaškt župan Rtižič, ki ie obenem podpT2d>edmk Zveze za pospeševanje tujskega promet* na Gornjem Jadranu, je bil s tajnikom zveze in ravnateljem zagrebškega avtobusnega podjetja »Tapred< te dni na otoku Krku, kjer ie pregledal ceste, ki prihajajo v poštev za avtobusni promet. Ceste sv dobre in na Krku bo v kratkem uveden
avtobusni promet mi progah Omišalj -Aleksandrovo - Krk, Krk - Baška m Krk -
Vrbnik.
— Natečaj 2a dva vinarska nadzornika.
Kmetijski oddelek savske banovine razpisuje natečaj za dva vinarska nadzornika Kandidati  morajo  imeti fakultetno  ali tej enako izobrazbo. Prošnje je treba vložiti do 20. t m.
— Telefonska zveza Žalec - 2atec. Ministrstvo javnih del je odredilo, da se uvode mednarodni telefonski promet na progi Žalec - Žatec. Telefonski promet na ts? progi bo otvor j en 10. t. m.
— Mariborski igralci v Murski SobotL Po zelo uspelih koncertnih in gledaliških večerih, ki so jih člani mariborskega narodnega gledališča prirejali meseca julija po mnogih krajih dravske banovine, nastopijo v četrtek 7. avgusta v Murski Soboti, v petek 8. avgusta v Ljutomeru, v soboto 9. avgusta v Radencih in vnedeljo 10. avgusta v Mali Nedelji. Sodelujejo: Štefka Ffatnikova. Stjepan Ivelja, Franjo Tovornik in obenem kot vodja gostovanj Pavel Rasberger.Na sporedu so koncertne, operne in operetne arije ter "kratki in šaljivi prizori. Spored je tako sestavljen, da pride vsakdo na svoj račun.
— Ženska ročna dela na šumarski in lovski razstavi. Letošnja šumarska in lovska razstava, ki se bo vršila od 31. avgusta do 15. sentembra v Ljubljani, ne bo prikazala samo pridelkov gozda in lovskih trofej, marveč vse, kar je količkaj v zvezi z lovstvom aH prav za prav z lepoto lovstva. K temu gotovo spadajo tudi razna ženska ročna dela. Motive iz prirode, posebno slike divjačine, naidemo v mnogih starih narodnih ornamentih. To priča, da so se že naši dedje kakor tudi njih ženice zanimali za lov. Nadalje pa pravi lovec zelo časti delo nežnih prstkov, ki mu je ustvarilo komodno blazinico ali kaj slič-nega, kjer vidi prikazano najlepše iz svojega lovskega življenja. V takem delu so združeni vsi ideali pravega lovca. Zato želimo, da bi se naše žene in dekleta udeležile razstave tudi s svojim ročnimi deli. Kupci ža take predmete se bodo gotovo našli. Razstavni prostor je brezplačen. Plačati bi bilo le treba majhne odstotke od prejete kupnine. Vsa kotrebna navodila dobe interesentinje v pisarni za šumarsko in lovsko razstavo na velesejmu v Ljubljani.
— Vreme. Vremnska napoved pravi, da ne bo nobenih Lzprememb. Včeraj je bilo jasno samo v Splitu, drugod pa deloma oo-lačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 35, v Splitu 32, v Beogradu 31, v Sarajevu 30, v Zagrebu 27, v Ljubljani 24, v Mariboru 23 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.7 mm, temperatura je znašala 14.4.
— Black and White — Reduta Črno -Bela — se vrši v soboto 9. t. m. na Bledu v kavarni Toplice kot benefični večer našega poznanega plesnega mojstra gospoda Jenka.
— Samomor zaradi nesrečne ljubezni.
V novosadski bolnici je umrla 161etna Mara Bugarski, hčerka bogatega posestnika, ki se je pred nekaj dnevi zastrupila z raz-stopino kamene sode. Mara se je nedavno seznanila z obrtnikom Štefanom Vlahovt-ćem in se vanj zaljubila. Hotela sta se tudi poročiti, pa so roditelji nasprotovali, češ da je še premlada in da Vlahoviča skloh ne marajo za zeta. Dekle je opetovano prosilo roditelje, naj ji dovolijo poročiti se z Vlahovičem, toda njene prošnje so bile zaman. Vsa obupana je izpela večjo količino kamene sode in je pri tridnevnem trpljenju v groznih mukah umrla.
— Velika poneverba v Subotici. V su-botiški mestni hranilnici so prišli pred meseci na sled veliki poneverbi, ki jo ie izvršil knjigovodja in ravnateljev namestnik Luka Benič. Ko so bile poneverbe odkrite, se je mož ustrelil. V zvezi s tem je državno pravdništvo odredilo obširno preiskavo proti vsemu osobjii. Preiskava je pokazala, da sta direktor Lepedat in prokurist May-eiing sokriva. Upravni svet mestne hranilnice je sklenil takoj odpustiti ju iz službe brez vsake pravice do odškodnine ali pokojnine, poleg tega sta bila pa tudi ovadena sodišču.
— Po žegnanju vaška bitka. V vasi Beri slav je  vladalo že delj  časa sovraštvo med rodbinami Bakič in Ivezič na eni ter Madjarovič in Markuš na drugi strani. Sovražili so se zaradi ribolova, katerega so si prisvojili Bakičevi in Iveziči, dočim so ostali vaščani zahtevali, da se ribolov razdeli.  To  prikrito  sovraštvo  je  v nedeljo 2. avgusta po žegrtanju izbruhnilo. Po žegnanju je bil na vasi ples. Med plesom je Peter Markuš hote ali nehote dregnil Mitra Bakica. Ta je reagiral s krepko zaušnico in to je dalo povod za splošen pretep. Hipoma so si bili vaščani v laseh, palice so žvižgale, po zraku, noži so se bliskali v rokah. Bitka je bila k sreči kmalu končana, ne da bi jo kdo preveč izkupil. Toda ta spopad je bil samo predigra za poznejši pretep, ki je pa žalostno končal. Popoldne so se zopet stepli in na bojišču jc obležalo okoli 20 junakov ranjenih. Du-za Madjarovič pa mrtev, dočim se njegov oče Peka bori s smrtjo. Orožniki so aretirali  učitelja  Andrijo  Drakiča,  ki  je bi! duševni  vodja pretepa, ter dijaka Mitra Bakica. Oba so izročili sodišču, ranjence pa prepeljali v bolnico v Krusevač,
— Vnuk v sttobranu ubil deda. V Iva-njicu v moravskem srezu se je te dni odigrala krvava tragedija. Grujica Jerič je v silobranu ubil svojega deda Milutina Jeriča. Ded se je bil nedavno drugič oženil, njegova druga žena je pa sovražila vnuka in nagovarjala nioža, naj ga požene iz hiše. Zato so bili prepiri v hiši na dnevnem redu. Te dni je prišel ded pijan đoihov, pograbil ie sekiro in začel vnuka izzavati. Grujića mu je ittrgal sekiro iz rok in ga skušal pomiriti. Ded pa ni odnehal, z vso silo še je zaletel v vnuka, ga podrl na tla in ga začel daviti. V sflobrami je pograbil vnuk sekfro m oplazil deda tako močno po
glavi, da je bil takoj mrtev. Grujića se je sani javil orožnikom.
Iz Ljubljane
—lj Predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Anton Rogina se je vrnil z odmora ter zopet prevzel vodstvo sodišča.
i—lj »Gusar« na poti skozi Ljubljano. Danes ob 11. je potovala. skozi Ljubljano tekmovalna ekipa splitskega »Gusarja«, veslaškega prvaka države, ki se udeleži mednarodnih veslaških tekem v Liegeu v Belgiji, kjer bo zastopal našo državo. r>Gusarjev« osmerec naš je že lani častno zastopal v Varšavi, kjer je izmed 16 tekmujočih držav prispel kot drugi na cilj, gotovo pa bi bil prvi, da se ni čoln med prevozom v Varšavo razbil. Zato je bilo moštvo prisiljeno startati z drugim čolnom. V Liegeu bi nas morala letos prav za prav zastopati »Krka« iz Šibenika. Veslaški savez je namreč pred tekmami na Bledu določil, da bo Jugoslavijo na mednarodnem tekmovanju zastopaj oni osmerec, ki si pribori prvenstvo. To je bila >Krka«. Po tekmovanju je pa savez izpremehil prvotni sklep in določil, da se bo vršila v Splitu izbirna tekma med >Krko« in »Gusarjem«. »Krka« je to odklonila, sklicujoč se na prvotni sklep. Zato je savez poslal »Gusarja« v Liege. — Na poti skozi Ljubljano so »Gusarja« pozdravili zastopniki »Jadrana« iz Splita.
—lj    Ljubljanski    avijon prestal izpit.
Včeraj dopoldne je komisija vazduhoplov-ne komisije v Beogradu pregledala novo letalo ljubljanskega Aerokluba. Komisija je ugotovila, da »Lojze« odgovarja vsem zahtevam sigurnosti in da je letalo brezhibno in mu je izdala dovoljenje za letanje. Letalo se že danes vrne v Ljubljano.
—lj Lauričevo stanje se je zbollšalo. Poročali smo včeraj o zločinskem napadu v Spodnjih Pirničah, kjer je kovač Zaje z vilami napadel m težko poškodoval 17-letnega Josipa Lavriča, kateremu je pre-bodel prša in pljuča. Lavrič je bil včeraj skoro veš dan v nezavesti, proti večeru se je pa začelo njegovo stanje boljšat*. Zdravniki upajo, da bo okreval, če ne nastopijo komplikacije. Na bolje se je obrnilo tudi delavcu Brunu f*irnatu, o katerem smo poročali, da se je pč nesreči ustreli! v trebuh. Prve dni je'bilo njegovo stanje zelo kritično, sedaj se je na zboljšalo m je upati, da bo okreval. Zdravniki se boje samo komplikacij.
Iz Celja
—c Veletrgovec Fran Strupi umrl. Včeraj zjutraj ob 4. uri je umrl, zadet od srčne kapi, na svojem posestvu v Zagradu pri Celju splošno znani celjski veletrgovec s steklom in porcelanom g. ♦'ran Strupi Pokojnik je bil v vseh krogih želo priljubljen zaradi svoje značajnosti, solidnosti tn ljubeznivosti. Bil je vedno zaveden In odločen naprednjak. Ohranili ga bomo v častnem in trajnem spominu, družini pa izrekamo najglobje sožalje.
—č Izgubljeno. Na poti med Celjsko kočo in Hudičevim grabnom je bil izgubljen letni jopič, katerega naj najditelj odda na policiji.
—c Poznajo nas. Nenavaden dokaz, da naš svet že nekoliko bolj pozna, kakor pa nas je poprej, nudi razglednica, ki jo je prejel znani žarski gostilničar g. Ivan Vi-rant iz Londona. Dva prijatelja sta mu namreč pisala razglednico z londonskim parlamentom in sta napisala le naslednji naslov: Gospod Ivan Virant, Žalec « Prav nobene druge označbe ni bilo in vendar je prišla razglednica v Žalec.
—c Nesreča pri delu. Včeraj zjutraj se je pred celjskim kolodvorom ponesrečil 691etni delavec Valentin Križnik, zaposlen pri podjetju Šarac & Hollub, ki je prevzelo asfaltiranje Krekovega trga. Križnik je padel pod voz, ki je bil naložen z gramozom. Kolesa so ga občutno poškodovala na levi roki. Križnik ima dve večji rani in sicer prvo nad komolcem, drugo pa nad zapestjem.
—c Ukradeno blago. Policiji je prijavil krojaški mojster Jakob Majhen rz Lise, da mu je neznan tat ukradel s police v njegovi delavnici dva metra modrega blaga, ki ga je shranil tamkaj že v mahi. Policija poizveduje za tatom.
—c Vinjen šofer. Na zahtevo nekega celjskega zdravnika je bil predsnočnjim ponoči aretiran lastnik avtotakse M. V., ker je močno vinjen prevažal stranke s svojim avtomobilom. Zdravnik je bil pozvan v nujnem primeru k nekemu bolniku. Ker je hotel priti naglo tja, je najel omenjenega avtoizvoščka, ki je bil pa tako pijan, da se je koniaj držal na nogah. Mnogo nesreč bi se dalo preprečiti, če bi vozači nekoliko bolj spoštovali treznost.
—c Najdba. Na neki deteljni njivi ob Benjamina Ipavca ulici je bila 2. t. m. najdena večja knjiga z Mozartovimi sonatam! za klavir in vijolino. .Knjiga je lastniku ail lastnici na razpolago na celjski mestni policiji.
— SK Reka. Sestanek nogometne sekcije danes odpade. Vrši se pa danes teden, to je 14. avgusta ob 8. istotam.
— Motokolesarski klub »Ilirija«. Danes zvečer ob 20. sestanek članstva na Škofljici pri Javorniku. Razdelitev kolesarski nagrad državnega prvenstva, dalje razgovor članov motoodseka, ki so prijavljen* k dirki koroškega Avto - kluba zaradi skupnega 6dnbđ£ iz Ljubljane, ozir. Jesenic. Za člane moto - odseka je sestanek strogo obvezen. — Predsednik.
Slabo je odrezal.
— Za trgovceVo hčerko si hodil. Si dosegel sto j eiljt
— Ne, slabo sem odrezal.
— Zakaj pa nisi omenil, da imaš bogatega strica, po katerem boš podedoval ?
— Šaj sem omenil in baš to mi je postalo usodno, ker se je poročila s stricem.
Vtisi s potovanja po Bosni
S potovanja novomeških študentov po južnih krajih države —
V Bosni in Hercegovini
Abiturijenti realne gimnazije v Novem mestu so pod vodstvom svojih profesorjev priredili mel 12. in 26. julijem poučno ekskurzijo preko Banje Luke, Jajca t v Sarajevo ter preko Dubrovnika, Sp-lita, Šibenika in Sušaka po 14 dnevnem potovanju domov.
Potovanje že tradicija
Med novomeškimi študenti se je nekako utrdila tradicija, da abiturijenti zaključijo svoje gimnazijske študije po običajni va-leti in trodnevnem kroku s poučno ekskurzijo v južne predele naše države. Zdi so, da je ta podjetna poteza dolenjskih študentov odraz hrepenenja, da vidijo nekaj sveta in zlasti morje, česar jim Dolenjska ne more nuditi; prepričan sem, da je tako popotovanje organska zahteva mladega človeka, ki hoće ob vstopu v svet utrditi in praktično preizkusiti v šoli pridobljeno teoretično znanje in morda še kakega predmeta. Takim namenom novomeške ekskurzije popolnoma ustrezajo, kajti njih vodstvo je v preizkušenih rokah prof. Kovača. Ker pa letos prof. Kovač, ki je vse potrobno uredil, ni mogel voditi ekskurzije radi telesne nezgode, ki se mu je pripetila ob priliki profesorskega kongresa v Beogradu, sta izvršitev načrta prevzela razrednik prof. Pro-sen m tehnični vodja prof. Rupnik. Storila sta vse, kar je bilo mogoče, zato naj jima bo javno izrečena topla zahvala.
V Zagrebu
Ves teden, ko so se abiturijenti pripravljali na pot, je deževalo in v soboto, na dan odhoda, se je zdelo, da se je nebo zaprlo za vedno. Temni oblaki so vzeli vsako upanje, da bi sploh, še dočakali doma sobice. Težki so bili naši pozdravi na kolodvoru, nervozno nemi odzdravi svojcev. Vlak je zdrse! v megleno daljavo in tiho smo sedeLi v kupejih. Vsak je molče vpraševal tovariša, kako se počuti. Mešana čuvstva so se vrstila; vesela misel ua lepoto južnih krajev ob morju se je družila z bojaznijo pred dolgim, napornim popotovanjem. Vlak pa je drvel skozi Semič, prekoračil Kolpo, se skril pod osaljski grad In odhrtel mimo Karlovca v Zagreb, kjer nas je sprejelo solnce.
Zdasnili so se obraza, ko smo si začeli ogledavati važnejše zagrebške zanimivosti. Temeljito smo si pregledali Mirogoj, se spomnili Zofke Kvedrove, Stanka Vraza in njegovih številnih ' ilirskih tovarišev, obudili spomine na Preradoviča in druge pomembne osebnosti hrvatski prošlosti. V zgodovinskem delu Zagreba smo si poklicali v spomin čase Matije Gubca, si predočili boje med Kaptolom in ^rivem na krvavem mostu, hrvatske boje za nar, me pravice za Kukuljeviča Sakcinskega, Jela-Čiča itd. Končno smo se povzpeli na zvonik katedrale in uživali celotni pogled na veliki Zagreb.
Po Bosni
Na poti do Banje Luke nismo naleteli na nič takega, kar bi nas zanimalo. To potrjuje tudi dejstvo, da so še fan/tje spravili na tarok. Nekaj dobre volje sta prinesla dva študenta, ki sta nas z gramofonom in svojo vragoljasto naravo zabavala do Jajca. Iz Banje Luke, ki nam je bila, kolikor smo je utegnili videti, prav malo po godu, smo se z avtomobilom odpeljali ob Vrbasu proti Jajcu. V krasnem solnčnem dopoldnevu smo drčali po vedno bolj se ožeči dolini. Pričakovali smo hudih klancev in razorane ceste, polne luž, a presenetila nas je dokaj dobra in skoro vodoravna cesta. Odrastki planine čemernice in Monjače so se tako približali drugi drugim, da si je moral Vrbas narediti s silo tesno strugo, cesto pa so uklesali v skalno pobočje. Nad temi visokimi, strmimi in skoro nedostopnimi stenami, ki so nas spominjale našega Vint-garja, so nas pozdravljale razvaline nekdaj slavnih gradov Zvečaja in Bočca. Pod slednjem smo se po napeti vožnji malo odpočili pri gostoljubni Kamničanki, ki se je semkaj naselila. Zapeli smo par pesmi, se dali fotografirati in gddrčali smo z avtomobilom s hitrostjo 40—50 km. Vozač si je dajal korajžo, ko je tako naglo vozil toliko ljudi po tako vijugasto speljani Ln nevarni cesti. Tedaj je začel nekdo deklamirati >znano< Stritarjevo pesem:
Kamen za kamnom vrsti se, tranra ga f [z mahom obrasča —
Avtobus je švignil skozi zadnje tunele, se pognal preko mostu, dolina se je odprla in privožili smo v Jajce.
Po okrepčanju pri »debelem birtuc, ki nas je imel za Čehe, so fantje zapeli naše pesmi številnim gosto min na balkonu se je prikazal lep obrazek mlade — mi bi rekli — Mine. Najbrž je legla po kosilu k počrfcfcu, a ViM jo je tolažil: Nikar se me ne boj nedolžni, nežni angel moj ... V Jajcu smo prvič čuli muezina, ki Je klical z minareta vernim Mohameda Alahovo molitev. Delj časa smo se pomudili ob krasnih vod opadah, ki jih dela Pliva ob izlivu v Vrbas, obiskali smo frančiškansko cerkev, v kateri hranijo kosti zadnjega bosanskega kralja Stepana Tomaševića. Nad mestom, vrh hriba se dviga očrnela trdnjava,  ki  je  bila nekdaj   T omasovi ćev a prest olic a. Ko se je Stepan spustil v odločilne boje s  Turki  in  bil pregnan  iz Jajca v moenege utrjen* Ključ, se je po dolgotrajni borbi končno udal, ker so mu Trrrlrl obljubili, da ga svobodno izpuste in da bi postal vladar svoje dežele; toda na sultano»vo povelje so ga odpeljali  na goro Hum, od koder je najlepši pogled na Jajce,  in ga 1463 za grebenom, tako da ni mogel videti svode prestolice, usmrtili. Tako je končal zadnji bosanski kralj in Boteha je poetala §ka provinca.  Se danes nosi Jajce vse znake stoletne turške vlade, kar se kaže zlasti v negativnih straneh.'Za tujce so za-
nimive tkzv. katakombe. To jo podzemeljski skrivni hodnik, ki je vodil iz trdnjave navzdol in imel svoj izhod pod slapom Pli-ve. Ta hodnik so uporabljali za kapelico in pokopališče.
čuden Slovenec
Pri odhodu so tt_- na kol^lvoru zadr. v čudili naši pesmi in obžalovali, da niemo nastopili z javno produkcijo, kakršno je nekaj dni prej imel beograjski akademski > Obilic« in odnesel 4000 čistega. Zraven stoječi Hrvat mc je opozoril ua nekega železničarja _ vlakovodjo Slovenca. Obrnil ^e je k njemu in mu dejal: Eto ti braču Slovence: In Slovenec je odkimal in šel; bilo ga je sram. namreč samega š<?b#. Zvedeli smo tudi, da je ljubljanska srajca. Da*i smo tudi v najmanjšem mestu naleteli na rojaka, nismo nikjer našli podobnega individua. Povsod drugod se naši rojaki drže krepko pokonci in so splošno priljubljeni.
V Sarajevu
Cikcakasto pot do Travnika smo pr> ■ ponoči in zaman iskali prenočišča, kajti ponori 'uopšte nikoga ne primaju, a žensko osobito ne« in mi smo jih imeli s seboj, a udejstvovati se dotedaj še niso pričele. Ker je kmalu začelo deževati, ni kazalo drugega, nego da se s prvim vlakom odpeljemo proti Sarajevu. Smola ra jc hoteli, da je imel vlak v Lašvi direktno zvezo ^ele po S urni pavzi. Kljub temu pa smo šc '?ti dan prispeli v Sarajevo in se nastanili t srbskem bogoslovju. Tu smo ostali dva dni.
Sarajevo, ki je bilo še pred dobrimi 50 leti središče turške sile na Balkanu, je verno ohranilo vse znake orientalsko kulture. Zapadnjaku, ki hočo videti in spoznati orientalsko življenje zadostuje, da se potrudi do Sarajeva. Mesto 'pa je zanimivo tudi za vsakega drusr^ga, kajti tu se stikata vzhod in zapad, tu so se kresale politien«\ verske, narodne, kulturne in gospodarske struje, tu je bila prižgana plamenica svetovne vojne ir. tu se je zasvetila zora svobode južnih Slovanov.
Zanimivosti čarSije
Največja zanimivost, ki vleče ttijca, je čaršija, kjer se preliva vse pra/vo sarajevsko življenje v orientalski pisanosti u živahnosti. Kar odtrgati se ne moreš od teh neštetih dučanov, kjer gospodar sodeč po turški šegi s prekrižan im i nogami na tleh opravlja svojo obrt in obenem prodaja s\o-je ročne izdelke v solidni, okusni in včasih celo umetniški idelavi. V kovaškem oddelku moraš ušesa zatisniti, če se bojiš zanje, tolik je ropot. Za spomin na čaršijo si moreš naba/viti kak krasen kavin servis, cigaretno dozo, čilim ali kaj sličnega, kajti to na roke izdelano blago se izdeluje samo ta na čaršiji in nikjer drugje. Zviti Levi se bo gotovo takoj sppomnil univerzitetnega profesorja kirurgije na še neustanovljeni univerzi in lepe Slovenke, ki ji je prodajal servis, zraven pa razvijal svojo praktično življensko teorijo in obljubljal, da se avgusta najdemo na Triglavu.
čaršija nosi vse tipično turške znake, a jedro kupčije tvorijo Židje, ki neveščega tujca namah odorejo. Židu pa ne smeš nikoli obljubiti več kot polovico določene cene, nato se pogajaj ž njim četrt ure — čas se ti ne sme smiliti in potrpežljive vztrajnosti moraš tudi imeti — se magari skregaj, a dobil boš ceneno in dobro blago.
Nekako središče čaršije tvori druga zanimivost za tujce, t. j. znamenita Begova džamija z zelo prostornim dvoriščem m krasnim vodnjakom ter Saharatovo kulo, ki meri čas od Mohameda sem. Ta džamija je za Hagijo Sofijo v Carigradu najlepša in največja v Evropi. Krasna je njena notranjost in veličastna njena zvezdnata modra kupola. Poleg džamije je pokopan njen graditelj.
Dr. Ivan Pintar
ženske bolezni in porodništvo. Ljubljana, Tavčarjeva 2 DO PREKLICA NE ORDINIRA.
L
Bo vsaj mir.
— Gospod natakar, v tem sladoledu je muha.
— Kar pustite jo, naj zmrzne, boste vsaj imeli mir pred njo.
Tašča.
— Ni sile na svetu, ki bi me iocf.a od ženina, — pravi hčerka materi. Tudi on je izjavil, da me pod nobenim pogojem ne zapusti.
— Kaj pa če mu povem, da bomo stanovali skupa i, ko se poročita?
Cvetlični dan.
— Gospod, pazite, da ne izgubite hlač.
— Zaikaj pa?
— Ker ste vrgli v nabiralnik dva gumba.
Dobro srce.
. — Ali ste zbirali v svoji pisarni za reveže, gospod ravnatelj?
— Seveda sem.
— In kaj ste dali vi?
—Dovoljenje, da so smeli drugi zbirati.
Berač.
— Evo vam par nogavic, če hočete. Samo malo zakrpati jih bo treba.
— Bom pa kar počakal, milostiva, saj menda ne bo do».go trajalo.
Dobrodošla obsodba.
— Sest mesecev ječe, — pravi sodnik obtožencu.
— Hvala bogu! — se oddahne obsojenec. Te skrbi bi bil torej resen.
t   — Kaj hočete reči s tem?
— Žena me  neprestano vprašuje, kam pojdemo na Silvestra.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 7. avgusta 1930
Štev   T 78
> 67
Krog zločinov
Roman
— Neumnost, — je zarentačil neznanec. — To se vam samo zdi v temi. Takoj boste pri svojem prijatelju. Nestrpno vas pričakuje.
Mollv je obšel strah in ustavila se je .
— Nazaj pojdem, — je izjavila odločno.
— Nazaj pojdete? — Neznanec se je zasmejal. — Nazaj v ov hišo? To je prijetno domovanje, goM^dična.
MolIy je postalo tesno pri srcu. Ne-znančeve besede so bile resnične. Dejala je, da se vrne, toda v resnici bi bila raje umrla, kakor da bi še kdaj prestopila pra£ one mračne hiše.
— Bolje bo, če se požurite. Bojim se. da bi naju kdo ne zasledoval. V tem primeru bi vas moral zapustiti. Tu me namreč ne sme nihče videti.
Krenila sta s steze in neznanec ji je delal pot med gostim grmovjem. Stopila sta na trato in Mollv je zagledala nad seboj temnomodro nebo z migljajo-čimi zvezdami. Pred seboj je pa zagledala nizko, ozko poslopje s kamnitimi stebri.
Neznanec je stopil k visoki železni ograji in odprl škripajoča vrata. Vsa trata je bila poraščeni s plevelom.
— Izvolite vstopiti. Tu vas čaka vaš prijatelj.
Molly se je obotavljala. Ce je bil George res tu, zakaj ji ni prišel naproti?
Nobene luči ni bilo nikjer. To ni bila hiša. Kaj bi moglo biti to nizko poslopje, skrito sredi gozda? Vpraševala se je. če ni ravnala preveč lahkomiselno, da je šla z neznancem v gozd. Toda izvabila jo je želia sestati se z Ge-orgom.
— Vstopite, — je ponovil neznanec, toda Molly je odskočila.
Iztegnil je roko in jo prijel v zapestju. Njegovi prsti so se zarili v njeno meso liki jeklene žice. Branila se je in kričala, dokler ji ni zatisnil ust. Potem je začutila na ustih žepni robec in zadišalo je po nečem sladkem tako močno, da ji je zaprlo sapo. Branila se je na vso moč. pa je bila preslaba, da bi se iztrgala iz krepkih rok. Moči so jo zapuščale in čutila je. kako pada.
Neznanec jo je dvignil in odnesel k vratom pod kamnite stebre. Odklenil je vrata in jo odnesel po kratkem stopnišču. Zasmrdelo je po vlažni, plesnivi glini. Položil je onesveščeno dekle na tla in prižgal vžigalico.
Ob mračnih stenah grobnice so bile izkopane jame in v nekaterih so ležale krste. Hitel je po stopnicah nazaj in brž zaprl za seboj težka hrastova vrata, ki so se avtomatično zaklenila.
Potem se je vrnil k visoki ograji, srhoj škripajoča vrata in hitel nazaj, kar so ga nesle noge.
Istočasno sta pa dvignila v razkoš-
nem stanovanju v West Endu v Londonu Julija Farrova in Viktor Hallam čaše in pila za uspeh naklepa, ki se je bil napol že posrečil.
Hallam je pogledal na uro. Ce je šlo vse po sreči, sta že opravila svoje delo.
— Kaj če ji bodo sledili do mavzoleja? — je vprašala Julija.
— Moral je pustiti v hiši obvestilo, da je odpotovala v London k prijateljem. Nihče ne pojde k mavzoleju. O tem sem trdno prepričan. Dotični kraj ni posebno pripraven za izlete. Sicer pa, kako bi jo mogli izslediti?
— S policijskimi psi, recimo ...
Nobene stvari nismo prepustili naključju. Sled bo pretrgana. Drugo polovico poti napravi v avtomobilu.
Julija Farrova je prikimala.
— Na to nisem mislila. Dejali ste, da odpro mavzolej šele čez tri tedne.
— Da, danes tri tedne, — je pritrdil Hallam. — Takrat bo točno šest mesecev, odkar počivajo zemski ostanki sira Thomasa Abbota v cerkveni kripti. Po tradiciji v rodbini Abbotov prepeljejo zeinske ostanke v rodbinsko grobnico šele čez šest mesecev. Ko pa odpro mavzolej, najdejo tam truplo njegove dedinje. Dramatična teorija Tega me zabava, — je pripom lii cinično in znova dvignil čašo.
— Še bolj bo oa vese: lo mene, Lo zamenjam njen mrtvaški hst z:; den^r, — je zamrmrala Julija Farrova ;n'dvignila čašo, da trči s Hallanom.
»Držite jezik za zobmi«
Tistega večera pozno je kuhal George Bentley v sobi v petem nadstropju na sv. Petra nasipu kavo, a njegov prijatelj, detektiv-inspektor Eastvvood je sedel v naslanjaču in gledal v zakajeni strop.
_ Opravili ste torej košček detektivskega dela na lastno pest, a? — je menil Lastvvood. — Sicer pa, kaj sem vam pravil?
— Lahko imenujete to detektivsko delo, če že hočete — je zamrmral George. — Lenobe res nisem pasel.
— Oprostite, če sem grob, toda priznati moram, da ste neumni. Saj kar čakate na težkoče.
George se je vzravnal.
— Pripravljen sem na težkoče. Čakam na nje. Pripravljen sem preskrbeti jih — nekomu drugemu.
— Mislite svojemu dragemu prijatelju Marcu?
— Da! Preden končam, moram zvedeti vse, kar ve Sternhold o mojem očetu.
Eastvvood je zmajal z glavo. Najbolje bo, če pustite to stvar pri miru. Imam svoje razloge.
— Morda jih res imate, — je vzkliknil George in udaril po mizi. Prokleto tehtni uradni razlogi, vsi lepo razvrščeni v oddelku XYZ. Toda jaz uredim svojo zadevo takoj. Sternhold ve nekaj o usodi mojega očeta in to moram brezpogojno spraviti iz njega.
East\vood je položil svojemu prijatelju roko na ramo.
Darujte za slepce!
morilec
in napadalec
Francoska policija je aretirala 17-letnega fanta, ki je pred dvema letoma umoril ženo bogatega angleškega industrijalca
Dne 19. maja 1928 je bil izvršen v letovišču Touquete na francoski rivijeri umor. Policija je nad dve leti zaman iskala morilca šele te dni se ji je posrečilo izslediti ga v osebi 17 letnega fanta Leoutra. Ko je izvršil umor, še ni bil star 15 let. Ker umor ni bil posebno rafiniran, policiji niti na misel ni prišlo, da bi mogel biti morilec tako mlad.
Florence Wilsonova, roj. 1873 v Angliji, je preživljala predlanske počitnice na francoski rivijeri. Usodnega dne popoldne je šla s svojimi prijatelji igrat golf. Proti večeru se je družba razšla in Wilsonova se je vračala domov peš. čez dve uri je njen mož, bogat industrijalec, obvestil policijo, da se njegova žena še ni vrnila in da se boji, da se ji je kaj pripetilo. Policija je takoj uvedla preiskavo. Drugo jutro so našli truplo Wilsonove kakih 10 korakov od ceste, vodeče k vili, kjer je umorjena stanovala. Policija je ugotovila, da je morilec svojo žrtev najprej zadavil, potem pa zabodel z nožem. Roparski motiv umora je bil izključen, kajti dragoceni uhani in denar Wilsono-ve je bil nedotaknjen. Sledovi so vodili za neznanim klatežem in mladim možem s kolesom. Toda policija je zaman iskala morilca.
Pred tremi tedni je bila napadena v Touquetu ga Bultelova. Napadel jo je mladenič, ki je istega dne napadel tudi Angležinjo Mildenovo. Čez nekaj dni je bila policija obveščena, da je neznani mladenič napadel še več žensk. Slučajno je napadena Bultelova opazila v neki trgovini mladeniča, v katerem je takoj spoznala napadalca. Opozorila je policijo, ki je fanta aretirala in zaslišala. Po dolgem obotavljanju je priznal umor Wil-sonove in vse napade. Na vsa vprašanja je odgovarjal cinično in sploh se je vedel tako, da policija hi dvomila, da je navzlic mladoletnosti zmožen tako groznega zločina Podrobno je opisal umor in napade tako, da ni bilo nobenega dvoma, da ima policija v rokah pravega morilca.
Usodnega večera, je pripovedoval Le-loutre, sem se peljal s kolesom po aleji ob električni cestni železnici. Videl sem, kako je VVilsonova prišla z igrišča in krenila sama po aleji. Sklenil sem napasti jo. Zakaj sem jo hotel napasti, sam ne vem. Pustil sem kolo in hitel nekaj časa za njo, potem sem jo pa napadel od zadaj. Branila se je in ko sva se ruvala, sem zaslišal korake. Moral sem se torej požuriti. Zgrabil sem jo krepko za vrat in jo nekaj časa davil, potem sem pa potegnil iz žepa nož in jo zabodel. Ko je izdihnila, sem se obrnil in krenil proti prihajajočemu moškemu, katerega sem pozdravil in nadaljeval svojo pot. Mož ni ničesar opazil in ko je bil že daleč, sem pobral kolo in se odpeljal. Drugi dan sem čital v novinah, da je videl ne-
kdo blizu kraja, kjer je bilo najdeno truplo, mladeniča s kolesom. Skril sem torej kolo in od takrat se nisem nikoli vozil z njim.
Mladega morilca, ki je bil med znanci na najboljšem glasu, je policija izročila sodišču. Vse kaže, da gre za pojav seksualne abnormalnosti, odnosno sadizma, kajti drugače si ni mogoče razlagati umora in napadov na ženske, od katerih fantič ni mogel ničesar pričakovati.
Čudaki
Anglež Peter Campbel je 1. 1616 v oporoki določil, da izgubi njegov univerzalni dedič takoj pravico do dedščme, čim ga sorodniki zasačijo pri kaji. — Predlanskim umrli pesnik Malherbe se je bal, da bi ne zmrznil. Zato je nosil vedno 14 srajc in 12 parov nogavic. — Bra-ziljski vojni minister in cesar Pedro sta imenovala 1. 1871. sv. Antona Padovan-skega za polkovnika braziljske armade.
— Vojvoda Rechielieu je dajal svojo najljubšo ljubico portretirati kot nuno.
— Cesar Ferdinand H. je izdal povelje, naj krvnik usmrti vse odrasle Bavarce, moške in ženske. — Lipski anatom Dia-s to rus je bil tako navdušen, da mu je nevesta priznala ljubezen, da jo je takoj povabil, naj gre ž njim obducirati žensko truplo. — Saški minister Bruni je zapustil 835 tabatjer. — V gradu Son-derhausen je bilo 350 sob in v vsaki je bila najmanj ena ura, v nekaterih pa celo 3 ali 4. — Knez Giinther, ki je prebival v 18. stoletju v tem gradu, je vse ure lastnoročno navijal. To je bilo edino njegovo delo.
V Italiji se boje pohujšanja
Italijanske oblasti so nastopile proti tako zvanim nemoralnim kopalnim oblekam. Okrajni glavar Cagliari v Sardiniji je strogo prepovedal vsem kopalcem prihajati na plažo v kopalnih oblekah, nad katerimi se ljudje zgražajo in pohujšujejo. Kopalcem je prepovedano hoditi v kopačih oblekah v gostilne in druge javne lokale, pa tudi po ulicah se ne smejo izprehajati v njih. Posebni oddelek stražnikov je bil določen za čuvanje kopališke moralnosti. Pesarski prefekt je odredil, da morajo biti kopalne obleke narejene tako, da telo res zakrijejo. Strogo so prepovedane v kopališčih obleke, ki bi mogle povzročiti škandal. Najstrožji čuvar javne morale je pa cremonski župan. Ta je odredil, da morajo nositi moški kopalne hlače do sredine stegna in triko, žensk« pa obleke, narejene iz enega kosa blaga. Plesati je dovoljeno samo v dnevni ali večerni obleki. Pri solnčenju je treba strogo paziti na dostojnost in javno moralo.
Papeški list »Osservatore Romano* odobrava te ukrepe in je pred meseci tudi sam nastopil proti nemoralnim kopalnim oblekam. Pripominja pa: Kaj početi z novinami in njihovimi slikami tako zvanih siren, ležečih v skrajno nedostojnih kopalnih oblekah na plaži, in kaj z izložbami, v katerih so razstavljene nedostojne ženske kopalne obleke? Pripetilo se je namreč, da se Lido, Viareggio, Rimini in druga italijanska modna letovišča sploh niso zmenila za odredbe prefektov. Na Lidu nosijo dame tako zapeljive kopalne obleke, da bi zadela italijanske moraliste kap, če bi jih videli. Toda Lido je mednarodno letovišče, pred katerim se mora prefekt ukloniti.
Milijonarji med seboj
Ameriški milijonarji, za katere se javnost neprestano zanima, si na vse načine* prizadevajo umakniti se radovednežem in preprečiti ljudem vpogled v svoje zasebno življenje. Zato si grade vile sredi velikih parkov, tako da pešci in avtomobil is t i sploh ne vidijo, da je v parku kako poslopje. Vsako leto prežive več tednov na svojih jahtah na širnem morju. Tako se skušajo iznebiti vsiljivih ljudi, ki hodijo za njimi, da bi pobirali drobtine, padajoče z bogato obloženih miz. Med vojno so mnogi Američani obogateli in kasta parvenijev se je močno pomnožila. Stari milijonarji se teh ljudi dosledno izogib-ljejo in beže pred njimi iz enega new-vorškega okraja v drugega, iz enega letovišča v drugo. Da bi ga nihče ne mogel nadlegovati, si kupi milijonar na reki sv. Lovrenca otoček, na katerem si zgradi palačo. V zemljiško knjigo da vpisati otoček kot svojo privatno last in zato brez njegovega dovoljenja nihče nima dostopa v milijonarjevo kraljestvo sredi veletoka.
V prizadevanju umakniti se javnosti, so ameriški milijonarji zasedli tudi morsko letovišče Newport. Da bi ne silili v letovišče drugi ljudje, so zadrževali vsak napredek tako, da bi bil Newport kmalu daleč zaostal za drugimi letovišči. Leto« so se pa milijonarji poboljšali, začeli so gojiti družabne prireditve, ples in sport. William Vanderbildt pa nadaljuje v New-portu opozicijo proti avtomobilizmu s tem, da se dosledno vozi s kočijo, v kateri so vpreženi štirje konji.
M06 AVICE z 2.I60M
Radovednost. Tale želva b o živela 3000 let. Na to sem pa res radoveden.
Vsaka, beseda SO par. Plača sc lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brc* znamko mm
i    .      nrt£m>CLTJama   -   Najmanjši OtfZa* IWb 5-—* mm^mm
MODROCE
la  afrii   moćno  blago   Din  240.— spo dri >e mo-drooe, mreže, posteljne odele najcenejše kupite pri
RUDOLF SEVER
Mari lin trs 2
Zahtevajte vzorce!
29/T
Lokal
za krojaško obrt v centru Ljubjane se odda. Pojasnila v upravi »Slov. Naroda«. 2178
Čolni
na Ljubljanici se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2177
Za stavbe
vsakovrsten sub tesan tn žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon  2424. 60/T
IBBBHSBSBBB
OTOMANE
v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. — Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peresni ce, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le
Sajovic. Ljubljana.
Stari trg št. 6.
Malinovec
z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi v lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana. — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti in železnici.
58/T
Klavirji!
Zaloga in izposojevalnica klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih fcvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Prodaja najcenejša, na najmanjše obroke z garancijo, brez vsakega pribi-tka ali vračunanje kakršnihkoli obresti, poseben oddelek za popravila. Uglaševajije in popravila za konservatorij, Glasbeno matico in druge zavode izgotav-lja moja tvrdka. Gre tudi na deželo. Izdelovalec klarvirjev R. Warbinek, "Ljubljana, Gregorčičeva 5. Rimska c. 2. 2136
L Mikuš
lJU&LJANA  Mes»n  trs 15
priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehajalnin palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno —
ItlafcuCcttutni petph
ptodaja upuzvct f&totHmsfbegci flatoda*
Nagluhi!
Novi
Phonophor
Brezplačne poskušnje po našem specijalistu dunajske tovarne
dne 8. avgusta 1930 od 8 — 12 in 3 — 6, ter dne 9.     „ .8 — 13 ure.
Na željo plačevanje v obrokih.
Zahtevajte prospekte.
Jugoslavenska Siemens d. d. Ljubljana
oddelek ara slabi tok.
Dunajska cesta 1 a
Telef. 2102
Pala.a Ljubljanske kreditne banke Teef. 3163
Pozor lovci!
Za lovsko sezono nudi puškama F. K. Kaiser, Ljubljana: Nove vrste lovske patrone znamke »R« basane z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom in v zax>gi bodo »Geoo« patroni z nemškim »Rothweilskim« smodnikom.
SSnSSSBSBBSSBSBrSSSSBB
4
Najceneje in najbolje kupite
žimo
vseh vrst
afr£que
(morsko travo), katero vam po želji odvije in raz-c«fra ter očisti prahu samo pri
Iran HL Adamič
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31« — Telefon 2441.
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jesersek. — Za upravo ln inseratni ded Usta: Oton Christof. _     Vsi t LJubljani.