Hatolišk cerkven list.
Danica izhaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta I gld. tiO kr . v tiskarnici sprejemana na leto gld. GO kr. in na pol leta 1 cld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v aed.Sj« ali prazn.k, izide Danica dan poprej.
Te Ca j XV.	V Ljubljani 10. sušca 1802.	i Asi H.
Terplfeafe Jfezasoro.
ii
Jezus sam glasno pričuje.
De ga eden bo izdal; Se gorje mu prerokuje.
Dc bi se prerrehe zbal: Juda pa šc ne verjame.
Dc gre njemu to gorje; Derzno kruha grižljej vzame Iz Presvctiga roke.
Da spomin jim smerti svoje.
In stori svoj testament : rZnamnjc bo ljubezni moje
Vam pu.-tavljen Zakrament. „Kruh telo je moje reče.
Vino pa je moja kri. Ktera vsa za vas poteče Iz presunjene strani."
„Kadar bote ponavljali
Čudež ta Ic v moj spomin. Bote svetu pričevali.
De 6im pravi Božji Sin. Kar ste vid'li me storiti.
To stori naj slednji vas; Ta daritev ima biti
V	moji ecrkvi vedni čas."
Juda pohi še hudobije.
Otcrpnjcniga serca. Jezusa telo zaižije.
In se satanu izda. Naglo iz za mize vstane.
V	dvor duhovšitie hiti.
D'* od nje tam skupej zbrane Srebemike še dobi.
Dvojin Juda rop opravi:
Jezusa telo v serce. Srebeinike v mošnjo ?.pravi
In tako ga izdajat grč. Stražo si vojakov zvoli.
V	kraj jih varno sam pelja. Kjer navadno Je/iis moli,
Dc brez bi uj <i g.i izda.
^Sin človekovJezus reče.
..Xd>tj je že poveličvan ; Km.il'. ko ura ta poteče.
Bo sovražnikam izdan. Me inu-li le prekmali
Več ne bote med seboj; Skerhno bote me iskali. Zdaj ne morete z menoj.**
„Dc bi me nc pozabili .
Vam zapoved novo dam. Dc se liote v*i ljubili.
kakor sim vas ljubil sam Ako bote spolnovali.
kar ste mene vidili: Bodo i/, tega vsi spoznali. De učenci ste moji.*
Hvalno pesem zij.«j*'jo.
Iz obednice gredo; kitm d«* Jezus gre. nc vejo
\ ..»i serčni za njim teko. \ nema jih ljubezen sveta.
V >i za Jezusa gore; Vsak zvestobo mu obeta. Vsi umreti ž njim žele
Jezus jih tolaži milo.
In resnobno grč naprej ; kaj *c hode ž njim zgodilo.
Njih nobeden še ne ve. Poterdnika še oMjubi
Jim poslati iz nebes: ..ker me ljubite, ras ljubi Tudi Oče moj zares.u
Pri Ccdrnnu >c ustavi.
In v nebo upre oči: _Oce ! sveti Oee !" pravi.
„\aruj hudiga jih ti. Daj . de bodo vs»-h j eni.
Kakor eno sva midva; fa^t. de vidijo pri meni . Veličastva mojiga!**
Blagoslovita ali zegni matere katoliške Cerkve.
K e r s a n s k o - k a t o I i s k i pokop.
(Dalje.)
r) Med zvonenjem, molite v jo in peljem ali nio-Ijcnjrm psalmov gre sprevod proti pokopal-šu. Kopa pridejo do cerkve ali kapele, sc moti ali poje: ..Pridite sveti Hnžji, pritecite angeli Gospodovi: sprejmite njegovo dušo; m site jo pred obličje Najviksiga. Sprejme naj te Kristus, ki te je poklical, in v Abrahamovo "aročje naj te angeli pripeljejo, Gospod. daj mu
več ni mir, in večna luč naj mu sveti.44 — V sredi cetVve trugo na tla postavijo, če je duhoven z glavo mttVua proti altar ju, če ni duhoven, pa /. n o^umi ptoVv allarju. Tuka j mašnik nar prt d moli molitev nad merličem, v kteri Iloga prosi, de hi ne »cl v sodbo, t. j., v pogubljenje s svojim siužahmkam. ki niti ua molitev keršanske vere priporočil je: temuč de naj po Božji niiiosii odide maše vanju, ker je bil v /življenji zaziiauiujaii z z na ni njeni sv. Troj.ee, t. j., s sv. ker-stam posvečen. |'o tej molitvi se poje ali moli „l/i-bera": ,,Rt>i me, o Gospod, od v» čne smerti ob tistim strašnim dnevu, ko se ho treslo nt ho in zemlja: ko boš prišel svet /. ognjeni sodil. Tresti sim se začel, in bojim se, ko ho prišlo preiskovanje hi prihodnje masevauje. listi dan, — dan jeze, britkosti in stiske, veliki in silo grenki dan: ko bos prišel svet /. ognjem sodit. Gospod, daj mu večni mir, iu večna luč naj mu sveti
Po ti premili pesmi, ki je s svojim pretresljivim napev um pravimu jokanju enaka, mnsuik kliče v lin/je usmiljenje, rekoč: ..Gospod, usmili se: Kriste »sinili se; Go>pod, ustnih sc!" Moli nato očenaš in merliča med tem trikrat pok ropi in trikrat pokadi, ter zeli, de bi molitev zanj kakor duh kadila se v/.digovala pred Božji iroa in milost Hozjn nanj rosila. Torej moli šc dalje: ,.0d peklensk h vrat reši. o (>«»>pod, njegovo dušo: — naj v miru počiva itd. in prosi v ui i h in pristreui molitvi: Vi j ll<»g, ki mu je lastno se vselej usiuilili in prizanesli, le duše, ki ji je ravnokar zapovetl il, se od telesa ločiti, ne zroči zovraž-ii i k ti v roke iii n«* pozabi za zmiraj, triuuč naj zapove, dc naj jo sveti angeli sprejm*jo in pripeljejo v domacijo sv. raja, de, ker je vanj zaupala iu verovala, ue ho terpeia peklenskih kazin, ampak večno veselje posedla — po Kr.sttisu. Gospodu našim.
Med tem petjem in molitvami nierlieu še ta lisp poberejo, ki so mu ga hili dali za pot od hise do pokopaiis.t, iu vzdignejo gol«« irogo ler jo nesejo za duhovnaiu k jami, ki je že poprej izkopana in v kteri bo do sod nj i o a dne počival. Med potjo pa mašnik moli, ali pa s«- p »je: ,,V sveti raj naj te peljejo ari— g» li; pri tvojim prihodu naj te sprejmejo rnarterniku m pripeljejo naj te v sveto mesto Jeruzalem. Angelski zbor naj te sprejme, in z nekdaj ubogim Lazarjem ino j v cent poki.j.**
Ko k grobu pridejo. duhoven 7 hlagoslovno vodo merlvaško jamo pokropi m blagoslovi, rekoe: ..Posvečen hod- l.i grob v imenu Očeta y. iu »Sina. iu sv. Duha." Odg. ...\iii« n.*' Z<laj polagama trugo z nn rliceiii pogn zuejo v gr«»b, v zemljo, iz klere je bilo Mvarjenn. Iluhoven mu za slovo reče: \ zemi z« mlja, *ar je tv"jiga: naj s, rej me Kristus, kir je njegoviga: mesu je ./. /eniljc. duh pak tr od zgorej
vdihnjen." Pokropi ga z vodo, rekoč: ,,Z nebeško roso naj oblije tvojo dušo Bog, Oče -j-, in Sin, in sv. Duh.*" Odg. ,,Amen.'* Pokadi ga, rekoč: „Z nebeškim duliam naj pase tvojo dušo Bog. Oče y, in Srn. in sv. Iluh." Odg. ,.Amen.*4 \ato še trikrat persti nanj verze, in reče: „Iz persti si ga naredil; s kostmi in kitami si ga sklenil; obudi ga. o Gospod! noslednii dan, — po Jezusu Kristusu, Gospodu našim." O.Ig. ..Amen." Zdaj pa z Bogam! Perst začne nanj suli: ne bote ga več vidili v tem življenji, oče, mati, bratje, sestre, sini, hčere!
Vsi zamišljeni stoje pričujoči, ko se zagreba, dosti miliga jokanja se sliši, veliko solz pokopališe kropi, in pač marsikomu gre merzlo skoz kosti, ko vidi, kako prazno in nečimerno je vse sedanje, in de le kmalo se !>•> tudi njemu taka godila, kakor pričujočimi! nu rliču, ki je morebiti mlajši kakor on.
Mašnik ga tudi se zdaj ne zapusti. Ko je zagreli« n. de >e kje truga več ne vidi. š'' spet Božje usmiljenje nad njega kliče, moli oeenaš. kliče de naj Bog <>d peklenskih vrat reši njegovo dušo. in de naj v nnru p^eiva. V molitvi pa Boga prosi, naj z ranj-eini to usmiljenje stori, de inu hudo ne bo po njegovih d»|*h povraeevano. ki je po volji U.I z Bogam sklenjen, de kakor ga je tukaj prava vira z vernimi iiimi/.-eariii vezala, tako naj ga tunkej njegovo usmiljenje ;»ng« Ukini trumam pridruži.
Kakor de bi se ne mogel od ran eiga ločiti in ga zapustiti. in.«šnik se spet n; redi kriz čez grob, rekoč: ,,Gospod, daj mu \eč.ii mir." Odg. ..lu \ečna lue naj mu s,rti." ..Naj v miru počiva.*' Odg. ..Amen.** ..Njegova duša in duše vsili vernih mertvih nij |>o Božjim usmiljenji v mini počivajo.** O lg. ..Amen.** Ko je za pricujociga vse opravljeno, se spomni sv. Cerkev lii«ii družili vernih merivih in m di po mašniku: ..O IL»g. iz čigar usmiljenja duše \ern ii por.vajo. <laj svojim sliižaoiiikam in služabnicam. ktrri v Kristusu ;»očivaj<i, milosti j i\ o odpiisinje grehov. «!■ od vsih pregreh odvezani. s teboj se brez kone 4 veselili zamorijo. po ravno tistim Jezusu Kristusu, Gospodu našim.** Odg. ..Amen.*4 .,Naj v m> r u počivajo." Odg. ., A men.** Na	to duhoven s pričujočimi se 1110I1
kk oeenas in čcšenamariju za ranjciga. za nje, si na lisjini pokop.ilišn počivajo in za verne duše v vieali. pokrojn grob in pričujoče ter odide.
Ako s«- pokopuje pa nedolzin otrok, ima duhoven iielo stojo namesto cern« : truga se bolj ves« lo ovenča, moli se 11^. psalm: Hvalite, elroei. Gospoda: hvalile ime Gosp dovo. Naj lio hvaljeno ime Gospodovo, od zdaj in vekomaj. Od soJnčoiga i/.hoda do zahoda je hvale vredno ime Gospodovo. \ isok je Gospod nad vse narode, iu nad nebesa je Njegova slava itd. Tudi vsi ilr.-iii psalmi so veseli, k kor 1 t N.. ki se po poti ni m i: li .'Igor njim. ki so nconiad zani *ia svojim potu; ki hodijo v postavi Gospodovi ii.i. Tudi Cerkev na pokopališu ne moli za nedolzniga norica, ker ima upanje, de tega ne potrebuj«', ampak za druge služabniki' in služabnice, ktrri koti v Kristusu počivajo, de bi biii vsili pri greh odvezani ti r >1: z Bogam vekomaj veselil.
Po silii stari navadi ima sveta Cirkev tudi tretji, sedmi iu trideseti dau spomin za mertve. Ravno ti dnovi so s, naj berže za to odločil', ker ie Kristus tretji dan od mertvih vstal, k« r j«' Stvarnik sedmi dan od svojih del počival, in ker je izraelsko ljudstvo trideset dni za Mozesam žalovalo.
rimu merliče k pogrebu spremljamo?
Spremljamo jih iz tega namena, de njih truplani, ki so bile posoda sv. Duha in stanovanje neumerljive, po Božji podobi stvarjene duše še poslednje spošto-
vanje skažemo, in zlasti de bi molili za njih duše. Torej se „merliče pokopavati'4 imenuje telesno delo usmiljenja, in „za žive in mertve Boga prositi" pa duhovno delo usmiljenja.
Cimu pa mašnik ob osminah, obletnicah in druge-krati kropi in kadi mertvaški oder, desiravno ni mer-liča v njem?
Ta mertvaški oder z britko martro na verhu, ki se grob ali tumba imenuje, nam pomeni ali pred oči stavi merliča sam iga, in kropenje in kadilo je podoba naših molitev, s čimur svoje želje na znanje dajemo, de naj naše molitve za ranjciga kakor lepi duh ka-dilni dohajajo pred Boga, ter naj rosi od ondot milost Božja na merliča. Nekdaj so vsaciga merliča v cerkvi na oder položili in je pn 3 ali še več dni tamkej ostal. Vpričo njega so molili duhovne ure za ranjciga, in ker so kristjanje po noči pri merlieih culi, torej se se zmiraj mertvaške molitve imenujejo bilje ali vi-gilije, to je, čujnice, ker so jih kristjanje čuje molili ali peli. Zraven merliča so se tudi sv. maše brale. Ker pa iz tehtnih vzrokov ni moglo zmiraj lako biti, torej so pozne je namesto merliča sam iga le oder postavljali, se merliča bolj živo spomniti in gorečniši molitve zanj opravljati.
V kakim redu se merliči pokopujejo ?
Po katoliški šegi se merliči tako v zemljo de-vaj.i, de proti ju:r 11 gledajo. To kažp zaupanje v Kr. stusa, ki je luč naših duš, ravno kakor soluce od jutra zemljo razsvciluje. Ravno tako se merliči, ki se v cerkvene rake deva jo, tako polože, de z obra-zani proti velikimu altar ju gledajo, tedaj tudi proti jutru. Le samo duhovni se tako pokladajo. de je njih obraz oii velikiga altarja doli, po Ijudstu obernjen, kakor so se tudi v življenji od altarja k ljudstvu obračali.
Ali je dobro, če se merliči v cerkvi ali okrog cerkve pokopujejo ?
Cerkveni vikši so bili vselej skerbni tudi za telesni blagor svojih vernikov: več cerkvenih zborov se je iz tega namena prizadevalo in skerbelo. de bi se vse preobilno merličev v cerkvi in blizo cerkve nc pokopavalo. Kadar je pri prestavljanji pokopališ ta previdnost potrebna, je zares tu li hvale vredna. Dostikrat pa je bilo to le pretveza za drug ne hvale ampak graje vredin namen. Marši kterim namreč ni hod o nič kej vseč bili. de jdi je bližnje pokopališe zmiraj na smert opominjalo, desiravno je ta misel silo koristna za keršansko življenje. Ako človek vselej v cvrkev gre čez grobe svojih staršev in sprednikov, se lahko spomni njih del in čednost, in to ga močno spodbuda, de naj se po njih ravna. Kako slovesin je spomin, de je človek v cerkvi obdan od vsili svojih sprednikov, kteri so tisto cerkev zidali, ki so že pred toliko in toliko sto leti po ravno tistih hišah stanovali. po njivah delali, po polih hodili, kakor zdaj njih nastopniki. Hoja med grobi človeka dela rez-11 i ga in ga nekako v duhu zbere, de svojo molitev v cerkvi lozej in bolj zvesto opravlja. Tudi se človek v enacih okoiišinah b d j živo spominja, de naj tudi za mertve moli ter J• 111 večniga pokoja prosi. Poslednjič nam bližnje pokopališa takorekoe n< prenehama ki eejo: ..Spomni se. o človek, svojih poslednjih reči, in vekomaj ne boš grešil.*'
Cimu pa imajo verni katoličanj<* posebne pokopališa in ne terpe krivovereov in nejevernikov med seboj ?
Zanikarni in lahkoverni kristjanje, zlasti pa krivoverci utegnejo ugovarjati, de po smerti ni nič na tem ležeče, kakor, kjer in med komur si bodi je kdo pokopan, ali de se buta katoliški in drugoverski prah
se pač zedinila. \a to naj bo naslednji odgovor: Kdo bo, postavimo, zamiril tistim, ki si napravijo svoje lastne deržinske pokopališa, če ne pustijo nikogar druziga vmes pokopati, temveč hočejo tudi po smerti sami skupaj biti ? Enaka deržina so katoliški kristjanje, ne po ielesno, ampak po duhovno med seboj zvezani. Zvezani so v življenji z eno vero, z enim upanjem, z eno ljubeznijo; z enimi zapovedmi, ki jih spolnujejo; z enimi zakramenti, ki jih prejemajo; z enimi gnadami, ki se jih vdeležujejo: vsi po enim in ravno tistim kraljestvu Božjim koperne. Kdo bi jim hotel ali smel tedaj za zlo jemati, de žele tudi s svojimi telesnimi ostanki skupaj prebivati, skupaj na vstajenje čakati ? Zavoljo tega so že pe rvi kristjani svoje merliče od nevernikov ločili in jih posebej pokopavali. Itavno tako lahko je zapopasti, zakaj de poznejši čase vernim katoličanam ni bilo ljubo, ako bi se bili po njih smerti taki v njih verste mešali, ki v življenji niso bili ž njimi sklenjeni. Mi katoličani vemo in verujemo, de se mora za verne ranjce moliti: kako nam pa to lepo in pobožno opravilo kali, ako vidimo vmes med vernimi tudi grobe tacih, ki so se v svojim življenji vojskovali zoper katoliško vero in resnico. Taki iu enaki so vzroki, de vernim katoličanam prav hudo zagreneva, ako vidijo, de se drugoveni na katoliško pokopališč pokopujejo.
( Dalje na:?led.) j
Ali je t a ho imenovana vevška pre-nareflba (reformacija) r /0». slolelji koj srel zboljšala?
(Dalje.)
Zgodovina nam pove, kako žalostno je bilo o času verskih hoaiatij na Kranjskim. Kadar sta cesar Ferdinand ali pozneje nadvojvoda Karol pomoči zoper Turka od deželnih .stanov tirjala, so jim ukljubovali ter svoje verske prepire obnavljali. Reči tedej, de je nova vera za Kranjsko veliko dobriga prinesla . se vender pravi to kar je spo-dej na kviško postaviti'5"). Kes žalostni časi za ubogo deželo, po eni strani kervuločni Turk, po drugi .strani pa prederzni. prekanjeni krivoverci, ki so katoličane nadlegovali. De so pa protestantje, Dalmatin. Truber, llohorič zaceli po slovensko pisati, in slovenske bukve med slovensko ljudstvo razširjati, očitno pričuje, kar se v sv. pismu bere, dc so otroci teme bolj modri (zviti) v svojih delih kakor pa so otroci luči. Z bistrim očesani so spoznali, kako de morajo začeti, de se bo Ijulika krive vere med katoliško slovensko ljudstvo zatrosila. dobro so sc zavedili, kaj dc hočejo doseči, tedaj so /. druženo močjo delali, med tem ko so bili katoličani brez praviga vodja. De bi pač zgodovina tistih časov ne govorila gluhim ušesam.
De pa v l.utrovi veri nekteri pošteno iu čedno žive, je pač ravno tako gotovo, kakor de je veliko slabih kristjanov med katoličani. I.utrova vera je keršanska vera. ima Kristusove nauke, pa popačene, in kakor takošna ima oživ-Ijajočo in ohranujočo moč v sebi. Poglavitni njeni nauki so iz katoliške vere in katoliške zavesti posneti, in kolikor bolj in delj se od katoličanov ločijo, toliko bolj razpada njih vera. in se v nf>'evilne ločine terga. Njih nar slav niši dela so po katoliško pisane; Ic beri Silerjev ..Sinja v plavž" ali druge pesmi, iu ne boš tega prepričal. Kako je pa nejeverte Goethe včasi od vere pisal? Mislil bi si. de bereš za svojo vero vnetiga katoličana. Temu se pa ni čuditi ; katoličanstvo in sploh vera je vsakimu tako globoko v serce zapisano, de človek to pisanje večkiat nehote tako glasno prebere, de ga drugi slišijo. Resnice katoliške Cerkve so
•) Ni ee tedaj čuditi, dc se Tirolci dandanašnji tako za versko
ediaoet poganjajo.
vse od Boga razodete, pa sc tu« rr no zato popolnama s pametjo vjemajo in je v njih tolik iiodrosti hranjene, kolikor je le nar večji modroslovec k..ej zapopasti zamore. Ic treba je modroslovue pravila na verski podlagi osnovati, in učenost bo člo\eka . ki po pravi modrosti hrepeni, k Bogu uazaj pripeljala. Človek pa resnic »v. vere nikoli ne nulre sam s svojo pametjo zapopasti. v temi so tavali v si Mari modrijani; iiar inodrejšimu Sokratu. se je nekaj takošniga dozdevalo, de si človeški rod ne more sam pomagati; — v temi tavajo vsi modrijani današnjiga časa, ki nočejo spoznati, de je človeški um po izvirnim grehu oslabljen. Katoliška Cerkev, ki je svetu staro literaturo (slovstvo) obranila, tudi ni nikdar in nikoli učenosti prepovedovala, temveč jo je s posebno skerbjo gojila. Ali pred krivo modrostjo, pred puhlim modrovanjem je svarila zmiram svoje verne, zato pa tudi keršansko učenost zmiram gojila.
So pa dan dauašnji tudi luterani. ki se očeta l.utra sramujejo, ker imel je še preveč vere, ktere so se pa oni tako naveličali, de bi jo nar raji s sveta spravili, iu novo paganstvo razširili. Skorej bi bilo potreba, de bi se vsi kristjani, bodi si tc ali unc stranke, v tem zcdiiiili. de bi se no v i ni u brezboštvu in nejeverstvu v bran postavili. I.u-teran je res krivoverec iu zunaj zveličavne Ceikve. bolj i pa jc vender veriu luteran. kakor vneiuarjcii katoličan, kteiimu ni nič mar za njegovo vero. Ali niso luterani iz Mckleiiburga papežu zaupnih pisem pošiljali; kaj pa delajo katoličani na l.aškim? Kar sc je luteraiistvo začelo. so radi v katoliško Cerkev prestopali naj pravičnejši iu naj bolj učeni pioicstantjc, ker iskali so resnice, iu sojo v katoliški Ccikv i uajdli. ter postali naj i/.verstnejši braniti lj": katoliških resnic. Ilratam protestantam pa v resnici ne zavidamo naših odpadnikov od katoliške Cerkve.
Na smertni postelji, kjer se dušni pogled slchemiii.ii zbistri in vse odpade, kar jc človeka v življenji vezalo, jih jc že veliko v katoliško Cerkev prestopilo ; koliko pa katoličanov v druge vere ? Če je resj, kar smo v ..Blattei au< Krain" brali, de jc cesar Maksimilijan II. kot luteian umeri, gotovo ni na smertni postelji luteran postal. .Maksimilijan je bil po lutersko zrejen, njegov učenik Volbcnk Miefel je bil Lutrov iu Melanhtonov učenec. Dokler je bil Maksimilijan nadvojvoda, je pisal Melanhtonu. dc hoče v se prestati za svoje versko prepričanje. Protestantje so mislili, de bo očitno k njih veri prestopil, ali bili so se zmotili. Protestant Bottiger sam pravi, de tacaš niso bili vredni takošniga moža. Gotovo pa je, de seje v poslednjih časih svojiga življenja očitno na katoliško Mran obernil; protestantam svojih dežel pa poprej podeljenih pravic ni kratil. Po britkih skušnjah je tako daljcc prišel, dc sc kot cesar na nobeno stran ni bil nagnil, temuč je svojo pot kot deželni poglavar hodil, l uierl je pa 11. vinot. (oktobra) I57U v llatisboiii (Regensburg) ua Nemškim, ravno tisto uro, ko se jc njegovo pisiuo bralo, v kterim ui privolil verske svobode protestantam augsburškc verske spoznave tAugsburger Confes«ioii . ki so bili pod deželno oblastjo duhovskih stanov, dokler se spoznavci obeh verskih strank med sabo končno ne poravnajo. Nočemo tega slav niga moža dalje presojevati. je že tam svojiga — Bog hotel milostljiviga — sodnika najdel; i/, rece-niga se pa te/.ko sklene, ali je res v protestanški veri kot odpadnik od katoliške Cerkve umeri. Časi so bili pa res lacus takošni, de se je bilo treba s silo zopcrstavljati, če ne, bi bili vse katoličane v krivoverstvo posilili; ako tega cesar ni storil — Bogu je odgovor od tega dati mogel. Manj pa utegne znano biti. protestantje radi zamolče. kai se jim ne prileze, sim pa iz katoliških virov posnel, de jc v katoliški veri umeri Mavricij Avgu-t, ravno tisti, ki je bil leta 1552 Karolua V. tako v zaderge spravil, de se jc mogel, za podagro bolan. i/. Itisbruka v Beljak dati prenesti. ravno tisti, kije z mečem v rokah pridobil protestantam pa-avsko pogodbo iu versko svobodo. Ko je bil leta 1553 telicigu travna pri .Sievcr-hausen-u v zvezi
£
s škofam bamberškim in vircburškim in Ferdinand ara, kraljem pemskiin, Albrehta Braniborskiga zmagal, pa sam smertno ranjen čez dva dni umeri, je bil on pred svojo smertjo lu-teranstvu se odpovedal in v katoliški Cerkvi umeri.
Učeni mož Krazem iz Roterodama, ki je ob času verske prenaredbe živel, od nje po svoji navadi tako-le piše: „Tako imenovana verska prenaredba ( reformacija) se je končala s tein, de so sc nekteri škofijski sedeži bili v svetne dežele prenaredili iu nekteri duhovni oženili, in ta silno žalostna prigodba se je vender prav smešno izšla, ker se je vse kakor v komedijah z žeiiitvatijem končalo."
Če se je kaj dolu iga v katoliški Cerkvi zgodilo, niso reformatorji tega doveršili. ampak ravno tisti, ktere oni smertno sovražijo: goreči duhovni, sveti škofje in pobožni papeži, pred vsim pa red Jezuitov, ktere so pa podpirali katoliški knezi. Ko bi bil vitenberški menih (Luter) svojo učenost v prid katoliške Cerkve obernil, ali vsaj pozneje svoje krive nauke preklical, ko ga jc papežev poslanec v to nagovarjal, bi si bil zadobil veliko zaslug za katoliško Cerkev. Ker jc pa. ne de bi popravljal. Ic podiral, iu potem ko je v verskih pogovorih premagan bil. — kar je tudi resnično — še terdovratniši postal, je tako dalječ zabredel, de ui mogel se poverniti drugač, kakor tle bi bil saiu od sebe povedal, de se je zmotil ali — zlagal. Al branil mu je to njegov napuh. pu morde šc kaj druziga. Oznanova\ei sv. vere, ki se za blagor človeštva darujejo, ne utegnejo žen varovati iu otrok pestovati. Reformatorjem tedej ni bilo tolikanj mar za ubogo ljudstvo, kakor pa za se. Kteri so pa bili pripomočki. ki so novo vero na Nemškim vzderžali, de ni precej, ko se je začela, tudi nehala. Cerkvene posestva so preveč kneze mikale, kakor de bi bili enkrat pograbljeno nazaj dali. Luter je mogel dežcliiimu grofu Filipu dve ženi privoliti, čc ne. bi bil od nove vere odpadel. To mu je kakor na -povedi privolil, ali celi svet je to zvedil. Bili so luteranski nemški knezi še toliko verni, de so Filipa zavoljo tega grajali, ali brez njegove pomoči niso mogli izhajati — ! ! tedej so ostali njegovi zavezniki. Ne vem tedaj, kdo je nepošteno piislovico znajdel: DerZvveck heiliget die Mittcl: to je, ako imaš pravi namen, sc smeš sleheruiga pripomoika po-luži ti.
I.uttr .Martin je bil tedaj v Božjih rokah šiba, s ktero jc Božja previdno.-t malopridne katoličane tepla ; zbudil je vihar, ki je pokaženi zrak pri katoličanih očistil. Hvaležno moramo spoznati milo Božjo roko, ki tepe, de ozdravlja, in ki vč slabo v dobro oberniti. De je pa Bog ravno po nezvestim menihu to dopustil, kdo se bo prederznil zavoljo tega od Boga odgovor tirjati. Zavoljo tega pa l.uter-a ue bomo povzdigovali in hvalili in ne izgovarja'- njegove hudobije. Ali imata Kajfa in Pilat kaj posebniga zasluženja, ker sta Sinu Božjiga umorila, desiravno je njegova smert naše življenje. Kdo sc bo odpadniku cesarju Julijanu hvalil zato, ker je bil kristjanam prepovedal ajdovske šole obiskovati. pa je vender to veliko pripomoglo, de so se povzdignile kristjanske šole itd.
Ob koncu tega spisa malo postojmo iu prevdarimo, kaj nas uči zgodovina tistih časov. Hili so žalostni časi. Kdo pa jih je bil kriv? Tako so ljudje eden druziga prašali. Prikazalo se je potem, kaj se je bilo pregrešilo, kaj je bilo zamujeiiiga. Rastcča nevarnost je spodbodla p.•gum katoličanov. ustavili so se povodiiji. ubranili so. dc se ni dalje razširjala. Kaj pa dandanašnji katoliškimi! svetu žuga ? Vnemamost in nejevera. Nikar ne bodimo nemarni! valovi že precej visoko pluskajo. Le poglejmo na katoliško Italijo; ozrimo se na poglavitno mesto našiga carstva. na katoliški Dunaj, ki pa je skorej svoj katoliški značaj zatajil. Naj pogleda vsak okoli sebe. Le premislimo s kako strašno doslednostjo se bojujejo bogotajci. kako oni versko ravno-pravnost razumevajo, kaj bi radi s katoliško Cerkvijo naredili, ko bi jiin bilo mogoče. Kaj pa katoličani? Dremljejo ali pa jim še pomagajo: drugi pa roke križem derže ter
jim je dosti, ko se zinislijo: peklenske vrata je (katoliške Cerkve) ne bodo premagale.'* Res je, Cerkev ne more nikoli z zemlje zginiti, ona ostane do konca sveta, stanovitna in močna kakor skala; ali koliko njenih udov utegne pri taki vnemarnosti v zmote, v pregrehe zajti in vekomaj nesrečnih biti! Kakošno in koliko vere jih ima veliko že po mestih in tudi drugod? Kakošen bo konec po takim življenji ? Ali smo mar pozabili, de Bog le tem pomaga, ki si sami pomagajo. Prekanjeni neznabogi imajo vse čas-ništvo v rokah, in svet jim bolj verjame, kakor sv. pismu. — Koliko tistih ljudi, ki časnike berejo, je dobro v veri pod-učenih , koliko jih zna samostojno misliti? Kako lahko se tedaj dajo zapeljati! Dosti jih je, ki jim je tisti časnik ljubši, ki zna bolj pikati, zabavljati, bistroumno pisati. Taki listi so njih katekizmi. Odkrivaj takošnim ljudem potem resnico, kakor hočeš, povej jim, de je krokar čern, golob pa bel, oni ti bodo vender le rekli, de tega ne morejo verjeti. To se je vidilo na Dunaji prav očitno, ko so bili nune iz Videnskc bolnišnice odpravili. Kaj je pamagalo, de so pošteni listi laž in obrekovanje odkrivali, ljudstvo je bilo navzelo že vse krivih zapopadkov in sestre so bile iz bolnišnice pregnane, ,,kcr je ljudstvo tako hotlo iu ni bilo drugači mogoče nejevoljo ined ljudstvom ustaviti."
Poglejmo po dunajskih listih, prepričali se bomo, de se nam je treba modrosti od zopernikov učiti. Kdo ne pozna tistiga, sicer ni vreden, de ga v misel vzamemo — pri-smojeniga „Kikeriki." Pa kaj mara prekanjen vrednik, če ga vsi za prismoduha imajo in se mu smejajo. On se tudi v pest smeja; morebiti ima več vzrokov kakor mi. Misli si pa tako le: 30.000 naročnikov, pa gotovo še enkrat toliko bravcov, to je pa že nekaj, slehern lahko moj list zavoljo prenizke cene kupi — iu nekaj mojih naukov se že prime.
Tako delajo sovražniki katoliške Cerkve: mi bomo pa roke križem deržali in od Boga čudežev pričakovali ? Sionski čuvaji, povejte ljudstvu, kako pozno je že v noči!
—k.
JVapoteon MMM. Spravnih*
Vsi francoski kralji so kak primek imeli; temu je bil pridevek ,.lepi," unitnu „dobri;" teinu ..p o b o ž n i," drugemu „svetiu itd. Napoleon L je bil imenovan „velikiu iu velikani je v bitvah, v pregrehah, v bogoskrunstvih, v eamosilstvu. Leta 1852 je Viktor llugon Napoleona III. malega imenoval, ali pokazal je, de mu ne pristuje to ime, ker s spretnostmi, z molčanjem, potuhnjenjem, zakrivanjem iu odkrivanjem se jc storil — če ne malika, pa saj strašilo Fvropi.
Dozdeva se, de Napoleon III. dihti sam po primku s j, ravnik, kajti v pismih, ki jih je undan zročil francoski zlornici, zmiraj pravi, de hoče spraviti: hoče spraviti papeža z Italijo, Rikasola s kardinalom Antoncllom, Gari-balda z mil. gosp. pl. Merodom; pa goričva o pridu — spravljati na polotoku, o misli — spravljati po Evropi, o zmadeuih vesteh, ki jih je treba spravljati po katoliškem svetu. Ako Napoleon to delo zverši, če mu ne bo žalostni konec starega s p ravnika v Torinu in novega sprav n i k a v Milanu, mu bo zgodovina darovala naslov Napoleon lil. s p r a v n i k.
Ali v taki namen ima francoski ccsar polno nezuiernost reči spravljati, ker nektere mora spraviti sam v sebi, drugi pri svojih ministrih, druge v Francii, druge po Italii.
Napoleon III. mora spraviti ali zediniti svojo ljubezen do ljudovlade s cesarstvom, ki ga ravno v rokah ima. 21. kim. 1848 je rekel s francoske govornice: „Vse moje življenje bo posvečeno v vterdovanje ljudovlade." In v poslednjem svojem govoru Bonaparte nasproti reče. de bo vse njegovo življenje posvečeno vterdovanju cesarske vstave. Kako se ti dve reči med seboj daste spraviti ?
Napoleon III. mora spraviti svojo ljubezen do svobode •v Italii s svojim deržavnim mahljejem. po kterim je v roke dobil cesarski vajet na francoskem; svojo grozo pred napo-litansko brigantarijo (vojno za Frančiška II.) s svojim počenjanjem v Romanji, Bolonji itd.; svoje graje zastran kervi, ki se preliva v srednji Italii, s kervjo, ki seje prelivala v Parizu 2. grud. 1851. Po vradnih naznanilih, razglašenih po ravno tein Ludoviku Napoleonu, bi bilo 191 žertev tistega dne.
Napoleon III. mora spraviti ali zediniti svojo glasilko ,,cesarstvo je mir'4 z vojskami na Jutru in na Laškem; svoje pravilo ne posredovati s svojim posredovanjem na polotoku, v Sirii, ua Kitajskem, v Meviki; svojo Denarno* pridnost s pridobljenjem Savoje in Niče; svojo ljubezen za narod s svojimi hišnimi stroški, 40 milijonov; blager-nost, ki jo je Francii pridobil, z revšino v Parizu inLionu; zadovoljnost francoskega ljudstva s strahom, ki ga Nj. cesarsko veličanstvo kaže proti cesaratvinim dnevnikom in še celo proti besedam Armonie.
Napoleon III. mora spraviti sinovsko svoje češenje do ■Pija IX. s solzami, ki jih izžeina temu dobremu Očetu; in z mučenstvom, ki mu ga dela njegovo (Napoleonovo) djanje; mora spraviti svojo hvaležnost do papeža, ki je blagovolil njegovemu sinu kumovati (boter biti) z lepimi postrežbami, ki mu jih od treh let dela na Laškem; mora spraviti blagoslov namestnika Jezusa Kristusa, ki kaže de ga toliko želi, 17. obnašanjem, kakoršnega on, njegovi ministri iu njegovi poročniki skazujejo proti temu brezorožucmu in častitljiviinu Gospodu, ki v Vatikanu stoluje.
Napoleon III. je 20. vinotoka 1859 pisal tako Ie kralju Viktor-Emanvelu II.: ,,Moj brat Viktor Etnanvel, okolišine so težavne, treba se je anati praznih misel. Ti-le so pogoji, ki menim de so bistveni za prerojenje Italije: Italija naj bi ostala sostavljena iz več samostojnih deržav, zedinjenih pa med seboj z vezilno vezjo. Vsaka deržava naj bi sprejela namestovavno vravnavo in koristne prena-redbe. Zveza bi tako posvetila načelo italijanske narodovnosti. Središni vodnik te zveze bi bil Rim, in častno predsedništvo bi se podelilo sv. Očetu. Resnični prid Vašega Veličanstva je. mi pomagati v razpletanji te osnove. Jez bom storil, kolikor jc v moji moči, de se ta veliki namen doseže, in naj bo Vaše Veličanstvo dobro prepričano, de moje misli SE NE MOREJO SPREMENITI."
Kako se dajo spraviti te besede z novimi deržavtiiškimi (diplomatiškirni) naznanili? Zakaj so se misli spremenile, ki se ne morejo spremeniti? Zakaj jc Napoleon sprejel in objel prazne misli, ki se jih je treba anati? Zakaj?
V pismih, zročenih ne davno zbornicama, je govoril Napoleon lil. o francoskih zročil i h na Laškem. Zdaj nas spominja, de je o tih zročilih govoril leta 1859 v razglašeni knjižuri: Napoleon lil. in Italija. In te zro-čila so takrat holle laško zvezo, ..potrebno po natori in laških izročilih, pa tudi še po francoski politiki od Henrika IV. do naših časov.*4 Kako se to spravlja — zedinva s pre-gnanjem napolitanskega kralja, velikega vojvoda toškanskega, vojvodov modenskega in parmanskega?
Kako se dasta spraviti Napoleon III., ki je 3. majnika 1859 Francii rekel: Gremo na Laško, ne de bi zmešnjave podžigali, ne dc bi oblast sv. Očeta oinajcvali,*' in Napoleon III.. ki I. 1802 sv. Očetu reče, de naj se svoji oblasti odpove? Napoleon III. se grozi „Siecle-u," „čimu napaduje papeštvo v njegovi svetni oblasti ... blago reč italijanske samostojnosti meša z livarstvom,4' in Napoleon III. I. 1802 pade ravno v zmešnjavo, ki jo je Siecle-u očital.
Oh dragi gospod Napoleon, prejden spravljate Italijo s papeštvom, ki sta si /e dobra in spravljena, bi bolje storili. ako bi sami seho sami seboj spravili! Spravite svojo pričujočo politiko z zavezami v Villafranki. ki Vas vežejo ..pospeševati laško zvezo pod častuim predseduištvom
sv. Očeta.'4 Spravite svojo diplomacijo s pogodbami v Zii-rihu, na ktere ste prisegli v iinenu presv. Trojice; spravite svoj govor do postavodajavnega društva 27. pros. 1862 s svojim govorom do postavodajavnega društva I. sušca 1860. Premišljujte ta govora, kako se med seboj bijeta:
Napoleon III. postavodajavnemu Napoleon III. postavodajavnenm
društvu 1. sušca 18(50.	zboru 27. prosenca ltMi2.
Brez pomislika sini povedal sar- Priznal sim laško kralje-dinskemu kralju, de bi ga nc stvos tenlnim namenom, pripomogel nasledvati v politiki, moči z dobrovnljnim in aoamo-ki se po krivici razodeva pridnim svetom, dc m* spravile pred Evropinim obličjem, ker dve reci: nasprntvanjr. ki povsod d ihti pogoltniti vse laske serca besa. in vesti d e r ž a v e.
Oh gospod Bonaparte, lejtc glasno nasprotje v vas samim! Iu to nasprotje ne bega Vašega serca. Vaše vesti? Se li nikoli nc spomnite tega, kar ste rekli, lega kar ste pisali, tega kar ste obljubili, tega kar ste slovesno prisegli? Ali pa spoininjajoč se ostajate vnemami med tolikimi nasprot-vanji? Vas ne zalije saj količkaj kervi v obličji in saj količkaj žalosti v sercu? Ne mislite kalj, kaj bodo ponauici rekli? Sc nc bojite dedšine, ki jo volite svojemu sinu? Se ne tresete pred zbirko Vaših pisanj. Vaših govotov. Vaših razglasov? — Take levite ncprcstrašeno bere pre-izverstni znani torinski dnevnik cesarju, ki se ga mut-ikdo boji, — nc pa papež ali kteri si bodi veri katolieau. ki ga tudi pred mogočnikom t»*ga sveta ni strah, ne groza.
Mtakošni ijneije med pridigo iz eer-hre hodijo ?
Nobena reč ni bolj resnična kakor ta, dc taki ljudje, ki med pridigo iz cerkve letajo in zunaj posedajo, so tisti, ki pridige nar bolj potrebujejo. Taki so prave pleve zmed pšenice, otrobi iz moke, bersa od vina. gtijilina od sadja, gerče od dreves, uši od glave, garje s telesa, gnojnica od vode, gnoj iz hleva; — oni so naj zauikarniši iu nar bolj nepošteni iz vsake duhovnije, ki niso velikonočnima obhajila opravili, so nečedni kvartopirci, ponočnjaki, so li^ti. kt hodijo ponoči po hišah, nji v j h. verteh krast, so gerduni. ki kerstne bukve onesnažujejo; brezpoštenjaki, ki nar bo!j poštene duhovne pa ludi verlc soseskinc može po pivnicah «b-rekujejo; so možici, kterim že obleka po žganji dahne, oni so zadnje žito, nar slabši roba. ki jo kaka srenja, soseska, duhovnija ima.
Neki duhovni pastir je večkrat spazil, ko jc evangelij odbral, dc jc veliko poslušavcov se iz cerkve muzalo ter so zunaj svoj lagoj imeli. Večkratno svarjcujc jc bilo zastonj. Neki dan pa izbere evangelij ter reče: ..Potepuhi, tatovi, zadolžetici iu zanikat ni grintovci. ki nimajo nič glodati iu v zobe vzeti, potlej — vse prešeštniee. žganjekulje itd. bodo zdaj iz cerkve šli, in začel bom potem pridigo pred poštenimi iu časti vrednimi ljudmi.4' Vse je bilo tiho, de bi bilo miško slišati, ko bi bila po cerkvi tekla, noben človek si ni upal iz cerkve ganiti sc, iu namen je bil dosežen. Ljudje so sprevidili. kakošni možje so tisti, ki med Božjo besedo zunaj posedajo, nobeden ni hotel med take štet biti in torej tudi nobeden ni več med pridigo iz cerkve hodil.
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Z (iorciiskiga. V Pepelnics. Pravijo, dc je bil svoje dni na cesarskim dvoru na Dunaju turški poslanec. <1 pustnih dneh viditi toliko rajanja in ueizmerioga razvesclovanja pri kristjanih. je hotel z Dunaja pobegniti, ker mislil je. dc
so kristjani obnoreli.
Minul je letašnji predpustni čas. ..Fcuilletonist" poreče: Die heurige Kartievals-Saison war selir belebt;" ali kristjani pa rečemo, huji ko so časi. huje ljudje nore. Dunaj po eui plati ves v vodi. sila in revšina. de se ne da izreči;
po drugi polovici pa ves zidane volje, kakor de bi po celim »vetu rožice cveiele. Svet se malo za to meni, de ma Damoklov meč nad glavo visi. Pravijo, de so o Noetovim času ljudje ludi tako rajali iu se radovali. Kaj pa potler. —
Ko pa pepelnica pride, zapazi omenjeni poslanec, de je vse potihnilo, in vidi, de duhoven ljudi z nekim praham potresa. Poprosi tedej tega čudniga praha, kteriga moč je po svojih mislih ravno nad kristjani vidil, ter pravi, de ga bo tui kam po glavah potresal, kadar se jim bo začelo mešati.
Kaj bo. ko nam Vladar vsih vladarjev začne pepel po glavah potresati ! Kdor v pogubo dere. ga Bog še s slepoto udari. Ko je turški Soliman svoj silni naskok na Ogersko pripravljal, je bilo tako razveselovanje in rajanje po Ogerskim, tako malo so se zmenili za grozečo nevarnost, de je taeas nekdo rekel : Nisim še nikoli slišal ne vidil, de bi se bilo kako kraljestvo med takošnim veseljem iu vriskam razrušilo - j. Nainest de bi današnji svet toliko v eselja vži-val. naj raji premisli, v kakošnih stiskah je naša domovina, kako de ji sovražniki od vsih strani žugajo, naj bi Boga prosil. de bi bili dnevi obiskovanja prikrajšani.
Iz Celovca. Znana bratovšina sv. Cršule za keršansko podu veva nje iu za srečno zadnjo uro, ki je cerkveno poterjena in s popolnoma odpu-tki od sv. Očeta obdarovana, kar je Danica ze uekterikrat popisovala, se je že močno razširila. posebno po lavantinski, ljubljanski, kerški in nekoliko po goriški škofii. Za gotovo vemo, de prečastitljivi knez iu -kof kerške škofije na Koroškem tej bralov.šini dajejo prednost pred vsimi drugimi bratovšinami, ter jo svoji duhov Mtii večkrat serčno priporočajo. De bi se ložej po vsih duho.nijah ra/.šiiila. so pri svoji stoljui cerkvi v Celovcu podružnico napravili in veleli, de naj se bukvice tudi v nemškem jeziku ua svitlo dajo. ki imajo kmalo ua dan priti. Ker ima ta bratovšina zraven molitve, zlasti za zadnjo uro, tudi to lepo zvezo, de udje tudi med seboj za lepo življenje eden druzega skerbijo, sc kakor bratje in sestre med seboj opominjajo in k dobremu budijo, pred hudim pa sv are, jc pač res vredna, dc bi se močno razširila. Marsikteri mladeneč bi sc nc zgubil, marsiktera deklica bi venec nedolžnosti obvarovala, ko bi ta iu uni ob hudi uri imela dobrega prijatla ali prijatlico, ki bi jima dobro besedo, lep svet dala. ju pred nevarnostjo svarila. Kjer bi duhovni to bratovšino v vodstvu imeli, bi se utegnilo z njo veliko dobrega stoiiti, marsiktere gerde razvade, pregrešne znanja, kletvinja. ponočevanje itd. močno zmanjšati. Tukaj so namreč udje po spolu v vence po 11 oseb zvezani, in vsa-cega venca udje se med seboj poznajo, serčno ljubijo kakor bratje ali sestre ter skerbijo eden drugemu za zveličanje iu lepo življenje, kakor sami sebi, kajti žalostno bi bilo za vencck, ako bi mu kaka rožica zvenila ali segnjila. Ne moremo torej te lepe bratovšine zadosti priporočiti v blagor in časni in večni prid Slovcncov. Ker pa ne moremo tukaj vsega ua tanko razlagati, torej naj si sleherni prijatlov te bratovšine napravi v boljši poduk bukvice, ki se jim pravi: ..Bratovšina sv. l'rsule in njenih svetih tovaršic" itd., in se dobivajo po nizki ceni (.">0 nov. kr.) pri M. (■erberji v Ljubljani. Mi pa še enkrat svojo prav serčno željo izrečemo. de naj bi se bratovšina sv. Uršule prav obilno razširila med Slovenci, ker želimo svojim bratom prav lepo cisto in pošteno življenje iu srečno zadnjo uro.
Iz Maribora pišejo Novicam, da so mil. škof Stro-majer ondotni Citavnici, ki jih je častnega uda izvolila, 200 gold. podarili ..za uspješenje književnog napriedka medju milo.o bratjom slovenskomin želijo ji ..blagoslov božji. be/. koga neima nikakva napriedka.4'
Iz Moravskega. Naj v dostavek naših moravskih Cirilo-Mctodiških starin iu ustnih izročil tukaj se nekterih omenim.
•j kako je udelovala Prusija leta 1S06 — kako se jc izšlo. —
kaj pa počenja ravno zdej?'
Turany, Božja pot blizo Berna z lepo prostorno cerkvijo in čudodelno podobo Marije, matere Božje. Pripovedujejo, da sta ss. Ciril in Metod novokeršenemu moravskemu ljudstvu to sv. podobo semkaj prinesla, da naj jo časti. Beseda Turany pomeiiuje važen kraj bogočastja naših pa-gauskih preddedov, ker Turan je bil staro-moravski malik.
Kapela sv. Barbare pri V rano vem. blizo Berna. Kakor pobožna govorica pravi, je v tej kapeli sv. Ciril kerševal, pridigoval in maševal. Ce je to res, sinemo misliti, da velja od neke slareje kapele, ki je nekdaj na tem kraju stala. Naš starinoslovec dr. Volny, stari beuediktinar v Raj-gradu, terdi, da je ta kapela delo iz XVI. stoletja. Kapela sv. Barbare v zvezi z omenjeno pobožno pripovedko vsakemu bogaboječimu rodoljubu globoko v serce sega. Stoji v sredi nizkega germovja prav prijazna in na hribcu enaka milemu belemu golobčiku, ki se je ustanovil v divji pustiui. Tukaj v tihi samoti se daruje nar čistejši Jagrije Božje v odpušenje grehov, in to seje, kakor povest terdi, zgodilo pervikrut po rokah samega sv. aposteljua Cirila. Daje bila ta kapela v nekdanjih časih imenitna Božja pot, spričujejo preobilne tablice z znamenitimi napisi, kteri nazuanujejo, da so obljubljene in darovane.
Božja pot Vranov s Pav lanskim samostanom, I. 1784 zatertiin, je šc sedaj imenitna, ter jo ljudstvo vsako leto mnogo obiskuje; znajde se tukaj tudi lepa raka slavnega rodu kne/.ov iz L i c h t e n s te i n-a.
Mi slovanaki Moravci smo zgubili znameniti del svojih zgodovinskih starin. Obilni viharji, ki so v teku stoletij nad našo domovino hruli, so nam naj drajši dragocenosti iu zgodovinske vire pobrali in pokončali. Predaleč bi se spušal. ako bi hotel popisovati, kako so divji Tartari našo lepo Moravijo zatirali in strašni llusiti naše Cerkve in samostane ropali in oskrutiovali; le o novejšem času naj nektere besede rečem.
Od časov cesarja Jožefa so delali, kakor bi vse na to merilo, da nam Slovanom hočejo vse, celo sv. katoliško vero vzeti. Zatrenje samostanov je zadelo posebno uaše slovanske kraje; na Avstrijanskem se veliko veličauskih in bo gatih opatij nikdo ui lotil in nc dotaknil, ravno po slovanskih okrajinah pa so delali brez usmiljenja.
Grob sv. Leopolda in njegove soproge sv. Neže pri avguštinarskih korarjih v Klosterncuburgu v Avstrii stoji še to uro v svojem veličastvu. obilni samostani Benediktinarjev, Premon-tratov , Cistercinov in drugi redi gojijo še dan današnji nemško zgodovino in literaturo v Avstrii; nam Slovanom pa so brez usmiljenja razdjali grob sv. Metoda na Velehradu. naše slovanske opatije brez ozira zaterii. njih če tudi majhne dohodke potegnili v deržavuo denarnico in tako naši ccrkveno-uarodiii zgodovini tako rekoč nož v serce zasadili. Le predobro sedaj spoznamo, koliko prida nain je prineslo nesrečno zatrenje samostanov, dobro vemo, kakšen sad ima tisto drevo, ktero so imenovali tlrevo ..spoznanja in luči."
Naše samostane in cerkve, ktere so nam bogaboječim Slovanom v čast iu lepotijo, so ustanovili slovanski knezi in kralji, ktere jc navduševala prava ljubezen in radodar-nost do svojega ljudstva; in le malopridna in brezbožna in posebno Slovanom nasprotna politika je za dobro spoznala, se spraviti ua naso nar svetejši lastino iu zapuščino. In po kteri pravici? Cerkveni rop, kakor skušnja uči. je imel vselej nar groznejši nasledke. Ce se duhovšini — kakor razsvit jeni komunisti sedanjih časov mislijo — preobilno (?) premoženje odvzame iu za deržavne potrebe (? I porabi, je očitno,* da se ne okrade duhovšiua (ker ona od tega nar manj užije), ampak narodi, kterih izverstni in dobrodelni možaki so enake pobožne ustave delali in sicer v prid človeštva. Deržava si je tudi sama škodovala, ker se je po zatrenji in spraznejnji samostanov pripravila ob nar boljši in nar bogatejši vire za čas sile in potrebe. Kdo je ▼ stiskah in splošnem pomanjkanji vselej deržavi po moči iz
zadreg pomagal? Bile sn posebno opatije, ktere so ob času potrebe svoje prihranjeno premoženje na altar domovine po-kladale; prelati so čisto radovoljno svoje križce s pers snemali ter vselej v djanji pokazali, kar so z besedo učili: ljubezen do cesarja in domovine. Zraven tega že (ako ves svet ve, kak prid so zaterti samostani deržavi obrodili. Mi*lim. da ne bo neprimerno, ako vse to v priliki povem. Nespametna gospodinja z vsakdanjim dobičkom, ki ga ji kokoš donaša. ni zadovoljna, sklene toraj, ter kokoš zakolje iti pripravi si okusno pečenko. Pečenka jc hitro pripravljena in še hitreje povžita; al prijazna putika več ne kokodaka in tudi vsakdanjega jajca ni več najti v navadnem kraji. Nasledkov iz tega po logiki izpeljevati ni težavno. Žalostno pa je. da je v deržavi, ktera seje prej katoliška imenovala, ravno duhovski stan in njegovo posestvo nekterim tako merzelo, in da so tako grozovito po njem segli; to niso bile misli našega bogaboječega slovanskega ljudstva, ampak nesrečne vodila (maxime) protestan-tovskih dcržavuih služabnikov. kterim je pred vsim pri sercu bilo, da bi naše ljudstva protcstantisirali ter jim nemško kulturo usilili. Dan današnji se kaj tacega ne bo lahko več zgodilo! Nar bolj priprosti slovanski kmetic sedaj ve prav dobro, da pcščica še ostalih samostanov je stvaritev njegovih pobožnih preddedov, iu da so ustanovljeni za njegov dušni prid, po nobeni cen: pa ne za samogoltnc žepe. V naši kapeli sv. Cirila na Vciehradu počiva znani Kašnitz, kteri jc imel povelje samostan Velehradski zapreti iu zatreti. Nekteri pripovedujejo, da je njegova žena ua očitnih plesih cerkvene dragotine po rokah in okoli vratu nosila. Opomina vredno je, da v kapeli sv. Cirila, toraj v spraznjenem in čisto oropaiiem grobišču imenovanega komisarja. ni diuzega ostalo, ka»or suhi napis na oboku: ,.Dilc.vi decorcm domus tua4" (ljubil sem lepoto tvoje hiše")!
Doletita žena, kteri je verjeti, mi je pravila, da jc vdova Kašniizova beračica umerla v Ogerskcni Hradišu. Nesramni cerkveni rop žc na tem svetu zasluženi kazni neodide ! Z Bogom!	Frid. C h m el i ček.
Zastavice.
1. Kaj jc nar drajši? — 2. Kaj je nar bolj grenko? — 3. Kaj je naj gerji? — 4. Kaj je nar bližji tega življenja. — 5. Kaj je nar bolj dalječ od nas? — (5. Kaj je nar bolj žlahtno? -- 7. Kaj je nar težji, in kaj je nar ložji? — b. Kaj jc nar bolj prijetno?
Jttazf/teft po tiersanstiim svetu.
Miililleldov Heli$;;oiiseiIikt. cerkveni svobodi sovražni predlog za verske razmere, je zročen deržavnimu zboru. Kakor so škofje iz verskiga odbora upor postavili zoper ta predlog, tako sc sliši, »le sc bodo tudi z dežel na Dunaj uporne pisma pošiljale in že mende res dospevajo. De škofje k takimu početju ccrkvcnih sovražnikov ne morejo molčati, se samo posebi razumi.
\ cč dunajskih gospej je napravilo posojevavno bu-kvarnico zgolj tacih bukev, ki se smejo brez nevarnosti ženam in hčeram v roke dajati. Je posnemanja vredno.
S povoduijo poškodvanini v našim cesarstvu so sv. oče 0000 gold. pomoči poslali. — Takorekoč s križa — de Cruce — Njih svetost svojim otrokum še zmiraj dobrote skazujejo.
katoliški viksi škof klinst, ki jc v povzdigo katoliških šol in ubožnih dtthovnij že nad milijon daroval, je v novo založil 44.000 gl. s tem nameuam. de rnj se letne obresti po primeri razdelijo med ubožuiši fajinoštie po nad-skofii. — Knako je nar veči del dobrotnih zalog in na;.rav iz duhovskih rok. zavolj tega pa tatinskih in rudečkastih časnikov nič manj ni sram, njih ropa svetovati.
kakor laski rovarji s svojim rogovi'jenjem zoper papeža počenjajo, demouštrirajo, tako pa tudi pošteni Itali-
jani za vsako njih hudobno djanje z vdanostjo do sv. .Stola zlasti z darovi za sv. Očeta odgovarjajo. Kakor poprej zoper Broferja in Kikasolita , tako zdaj zoper neslane poslednje najete skazovanja — prihajajo od vsih krajev „,\r-monii" obilni darovi za sv. Očeta. Tako sc bere na pr. 4. t. m.: ..Drugi mali dar (50 lir) grofnje Reze dal Verme iz Milana v odpor zoper hudobne iu bogoskruuske skazovanja pretečeniga mesca po Italii iu zlasti v našim mestu zoper naj višjiga škofa — kralja. Vosi tudi spreobernjenje sovražnikov sv. Cerkve iu dožcleno zmago sv. Očeta, od kteriga prosi apostoljski blagoslov zase iu za deržino."-Tudi v Rimu so skazovanja (domouštracije). ali vse drugačne. Sv. Oče po navadi hodijo na sprehod na veršič Piučio. pa tudi vse imenituiši rodovine in trume ljudstva se ondi zbirajo. 20. u. m. so sv. Oče peš ua sprehod šli; berž pa ko so bili med Ijudstvam. jih jc jelo na lavzeute klicati: ..Ilog živi Pija IX., papeža kralja! Slava papežu, rimskim« kralju !"
Zopcrpapežnc rogoviIjenja v Ncapeljnu so eniga škofa iz sveta spravile. Milgsp. Veutura, vikši škof \ Amalfi, je vidil razuzdano derhal. ki se ie zoper svetno oblast sv. Očeta dcrla, iu to ga je tako pretreslo, de ga domu pridšiga mertud zadel iu je vsleil tega umeri. - Knaka se je dogodila fajmoštru v Kolobrari (Colobrarot. J. (iulfo-tu. Po hudobni ovadi (dcnunciacii) je bil v ječo djau. iu neusmiljeno delanje z njim ter mnogo terpljcnje ga jc umorilo. — X ječah mesta Potenca je umen nedavno itaddu-hovnik gariljanski. bOlctin starček, ki so ga bili zavolj pai ncspremišljeiiih besed zgrabili, so mu ua potu v ječo dvakrat s smertjo žugali, in je vsled neusmiljenosti ics mogc! umreti. I raduija mu še slovesniga sprevoda ni dopustila. To je šeulatia svoboda, kteri se Garibaldi iu Itudic smejala, ko jo Napoleon iu Viktor-Kuianvel podkuijata; gotovo pa vsi pošteni nad njo žalujejo. — Taki dogodki bodo llo/jt maševauje toliko hitrejši priklicali nad začetnike vsih gnju-sob. Ze so te dui časniki pripovedovali, de je Vikt«r-Kiiianvcla mertud nekoliko napadel iu so mu mogli pti-ati Tudi pri Kavurji sc je ta reč zlagama godila; »og ludi velikimu grešni.-.u usmiljenje ponuja. ..I.culo gradu \iu-dieta Divina procedit, sed tarditateni judicii gravitatc tom-pensat." ..Počasi počasi stopa Božje maševanjc. tode pozno sodbo z njeno težo nadomestujc."
Zastran misel, iialoleovanj in vošil od znane strani, de bi Piju IX. že skorej luč življenja ugasnila, pristavlja ..Osservatore Romano." de deržina Mastai, iz ktere je Pij IX., slovi zavolj velike starosti svojih udov. Sv. Oče imajo 2 brata in eno sestro, ki so vsi stareji od njih: Grof Gabriel ima 82. grof Kajetan 7^. grofnja I zabela 7». let. Grof llicroiiiiu. papežev oče. je umeri s si, in giol-nja Katarina, papeževa mati z S2 leti; njih ded jc doživel celo 00 let.
Napoleon lil. dober kanonik. V Jakiuu je imela tista sardinska ..Cassa ecclesiastica" neki samostan z drugimi vred pogoltniti. Jc pa samostan pod pat.onatam ka-pilelnovim pri sv. Janezu Latcrau^kiiii v Rimu, iu sc t jeza pomoč oberne. Korarstvo tedaj nagovori Napoleona III.. kakor kanonika lateranskiga kapilelua. de naj reče besedo za ubogi samostan pri sardiuski vladi. Napoleon (o stori, iu samostan je rešen.
Obravnave med sv. Sedežem in Napoleonom lil. ,,Ariuonia" jc ob začetku u. m. razglasovala pi-ni i zastran rimskih razmer, ki jih Napoleon III. izročuje francoskima zbornicama iu pristavlja: Vedo ua| naši bravci. de Boua-partc razglasujc pisma, ki so zanj. in druge zamolčujc. Oh svojim času bodo vse pisma znane od perviga »lo po-skd.ijiga. I.. 1*34 so bile natisnjene vse dokazne pisma zastran prepirov, ki so bili vstali med i in.-kim Stolam in francosko vlado, in Napoleon I. jc odkri: v »i dragi zbirki. Ali Rim počasi stopa v svojih oziianovanjih. iu mogli bomo šc malo poterpeti, prejden pride čas za Napoleona III. Med
tem pa, kdor zna brati dokumente, ki jih tretji Ilonaparte razglasuje, zamore iz njih viditi blagost in postavnost njegoviga ravnanja do sv. Sedeža. Tako delec je prišlo, de gosp. Thouveoel ti. mal. serp. IStil vabi fraucoskiga poročnika v Rimu, ..de naj vpraša kardinala tajnika rimske deržave, ee se cesar šteje v očeh papeževih kakor preganja-vec ali kakor varh sv. Sedeža !••
V	praznik viiebolioda Kristusovima 1M>1 je bilo v Butariku na Algir>kitn slovesno posvečevanje zvonov, in streljalo se jc iz lombard, ki so bile pri Sebasiopolji vple-iilene in jih je daioval maršal Pelissicr Malakofski, ondotni poglavar. Zraven posvečevavca škofa je bila pričujoča naj slavniši veljava iz Algira iu med njimi maršal Pelissicr sam. Po ko-iln se je maršal podal tudi v ondotno sirotišnico, ki jo oo. jezuiti osl.erbujejo. l»ri ti priložnosti je vojv oda Ma-lokofski iz proste volje razodel svoje osebne misli in čutila visokiga spoštovanja in vdanosti do družbe Jezusove. Napil je zdravico v blagor in pospeh jezuitov v Butariku, in v daljnim govoru je jasno razodel, de posebno jezuite ljubi zavoljo toliko dobriga, ki povsod delajo, kjer koli prebivajo, in zavolj tega. kar algirski naselbi v prid store, Nepre-■trašeni vojskovodja je bil ves ginjen, ko so ga otroci iz sirotišnice s prisercno zaupljivostjo obdajali iu mu pesmice, popevke, balade, sonete v njegovo slavo /glasovali prosto in brez strahu. Vse jc bilo veselo, vsi gosti prav jasne volje in razvescljcni zavolj lepo olikanih otiočičev. Ko je maršal vert i vi vse stanovanja z veliko zadovoljnostjo s svojimi imenitnimi sogosti vred ogledal, se je podal v kapelo, kjer so sirotki na glas opravili molitev za maršala, ki je bil občutno iu vidno ginjen v krogu pre«erči:i.ših otročičev. — Tako spoštuje mož tednike mladosti, ki je že kaj vec poskusil. kakor pa itideei princ, ki se v zboru fraucoskiga staiašin-tva napihuje zoper ..samostansko odrejo" in „From-melei des .Miltelaller-," ali pa tisti dunajski iu drugi časniki. ki je njih nar ljubši misel, mladost od cerkve odločiti.
.Ilis-ijon katoliških Nemcov v LoiiiIoii-u šteje kacili 30.000 duš in je pod posebnim varMvaiii kardinala \\isemaua. Njih fajmošter Puicell je z denaram. ki gaje po Nemškim nabral, neko nekdanjo protestanško molitvcnico kupil, ki je s svojimi poslopji za cerkev in šolo dovelj velika.
V	novim Jorku je v katoliško Cerkev sprejel severno-ametikai.ski brigadni general K o s t e r.
V	Kočiličini v jutrovi ludii je preganjanje kn*tjnnov zoiiiaj bolj kervavo. Apostoljski i.aintslnik mil. g. (,'uenol sc )c dtlj easa skrival. -7 vinotoka pa se je mogel neverski gosposki zročiti, ker pekoče žeje v pomanjkanji vode ni mogel vec prenašali. Zaklenili so ga v neko gajbo ter ga v mesto line odpeljali. Vjete kristjane so zaperli v tesne luknje; duhovni. kcr>euci in nune so v gojy.de pobegnili. Od francoske tje poslane vojne, ki se bojuje zoper kočin-čiiiskiga cesarja, upajo pomoči za kristjane. — Tamkaj s tak.m orožjem kcišaiistvo preganjajo, tukaj pa z drugačnim : kteli soviažuiki so hudobniši ? Kteii bodo imeli več izgo-vma ob sodbi pred Njim, ki ..preiskuje serca iu obisti?"
Za nctlol/.ui kratek čas. Več gg. duhovnov po kmet.h se lic mara peča o prostih trenutkih tudi s svilo-prejkami. Takim zamore postn-či gosp. Anton Lakuer pii sv. Kioiijanu ob cesti na Giad (št. .VI). ki ima vsake verste muibiiih drevesic od 1 — .'» let na prodaj iu jc za vsako drevesce porok.
Trikratno ztlikov^nje k Jtarii.
k<> o jutru >vit daaice.
M i/. >|>n>ja prebudi.
Vzilign> m .-\ojc ie ročice.
Jezik klir.it ne nmdi:
Milost polna Ti Devici, Bodi meja pomočnica.
Pelj' me srečno v sveti raj!
Poldan je; — dovolj je dela,
Solnce žarno greje svet . Se cedi mi pot od čela .
Sercc govori pa spet: Milost polna Ti Devica, Bodi moja pomočnica,
Pelj' me srečno v sveti raj !
Noč nastaja ; — k domu pridem.
Sc od dela opočit, Preden truden pa se vležem, Ne mudim sc še zdilmit': Milost polna Ti Devica. Bodi moja pomočnica,
Pelj' me srečno v sveti raj !
Rodoljub Podratitovski.
Dnhorske spremembe.
V	ljubljanski škofii. G. And r. Smolej-u, loka-listu na Planini nad Jesenicami, je privoljeno v pokoj sc podati; lokalija sv. Križa na Planini jc torej 26. sveč. razpisana. G. Jan. Bonač, prefekt v Alojzjenišu, gre za duh. pomočnika v Zuženbcrg. Umeri je 3. t. m. g. .lan. Ziegler, farni vikar v Šentjanžu. II. I. P.! Seni-janška vikarija je torej 7. t. m. i a/pisana.
V	1 a v a ii t i u s k i škofii. Preč. g. Franc Zor č i č, dekan v llogacu, je imenovan kanonik stoljne cerkve v Marburgu.— t*, g. Janez Arlič, kurat v Skomarji, pride za fajuicštra v Ileče; — č. g. Janez Bosina, kaplan pri sv. Križu pri Slatini, pa za mestnega fajmešlra v Slovenji gradeč. — (\ g. Blaž Slavinec, kaplan v slovenski Bistrici, jc imenovan učitelj verozakona na gornji gimnazii v Marburgu. — t*, g. Jan. Ceh. fajmešter pri sv. Bolfanki pri Biši in Ternovcih je stopil v pokoj. — Umerla sta: č. g. Alojz Maner, fajmošter pri sv. Križu pri Lnt-merci, in č. g. Anton Vcrhovšek, kurat v Reki.
Dobrotni flarori.
Za afrik. misijon: Dva dobrotnika 2 gold. 10 kr.
—	Dobrotnik iu prijatel afrikauskiga misijona 8 velikih s prosto roko na platno malauih podob, namreč 2 K c c e llomo iu 3 pare sere a Jezusa in Marije. — Bratov-skiga denara: Iz Ternovskc faro v Ljubljani 72 gold.; od znotianje šole gg. uršiiliuskiga Ijubljanskiga samostana z za-murkama vred 12 golil. — Za sv. Očeta: Z Gorenskiga K. T. v G.: -I gold. v sreb. J. T. v G.: 2 gold. v sreb.
Pogovori z gg. tlopisorarei.
G. Fr. V. v B.: Imenik smo Vam po pošti poslali. — G. —k. : Prav lepa hvala za prijazni svet in zastavljeno zaupnost; tode k temu bolj obširnimi! delu. ki tirja še drugotnih umotvoruih študij, tudi inicnovancc časa ne uterpi. Zastran ..m ... c* se nič nc spomnimo; morebiti se Vi motite. sicer pa je na tem toliko ležeče, kolikor na lanskim snegu. — G. O. M.: Prosimo za omenjeni spis o lepi priliki.
—	_ —: Zastran p. ste jo zadeli. Zalist bomo šc po-z ved iii. Zastran druziga je velikoveč od naše strani dolžnost. — G. K. v M.: Prav hvaležno prejeli, pa za zdaj je bilo prepozno, tedaj prihodnjič. — G. O. D. v C.: Smo Vašo željo spolnih, kolikor jc bilo moč. desiravno je Dan. že obširno govorila zastran b. s. I . — G. M.: Obe pismi hvaležno sprejeli; tode 2. za zdaj prepozno.
Vgankc.
I. Duša. — 2. Revšina. — 3. Nejevera. — 4. Vcčno	življenje. 5. Časna sreča. — 6. Pamet. 7. Sebe poznati jc nar težji, in
druge grajati nar ložji. — H. Svojo voljo spolniti.	L. T.