OBČINSKI ODBORI in pomoč gospodarskim organizacijam upruvljauju iJi sta zato potreb-ui skrbnost iii pozoriKnst do sainostojiuosti gospodar-skili orgauizacij i-n njihovih organov samo-iipravjjanja. tn> primeri, ko koinune pxi-tiskajo na gosuotlarsike orgamizacije, da bi zaposlile delavce, da jih ue bj odpuščale, a ludi zaradi ceu proizvodov iu uslug. Gre namreč zato, da tima gospodareka organi-zatija možnost zmanj.šati število deiovae siie, a da to koinuna uo dovoli, »ali da ukaže« zaposlitev določenega števila de-lavoev. Stališee koumuc jc več kot ra-zumljivo. Želi rešiti' vprašanje brezposel-nostli na isvojeui področju, gospodarska orgaiiizacija pa želi povečati delovno sto-riinost. Rešitev tega probleina ni v prakti-CLstičuem uikazovanju kaunune, njenih upravntli organov ali svetov, temvet: v razipravljauju v zboru proizvajalcev, in lo tako o novi-h niožnostiih zaposlitvc, o za-čtnjanju. novih del, o eventualni postop-nosti v zmanjševanju delovue sile, kakor uidi o prekvaliiikat-iji delavcev, ee je to možno. Koliikor se občjnski zibor pročzra-jalcev ue niore z lastnimi silaini lotit: re-št-vanja problema, ga je mogoče predložiti tudi okirajufrau zboru prohzvajalcev. Tt> je ludi pot za reševanje tistiili vprašanj, ti ne spadajo v pravno pristojnost orga-nov komune, a jilli rešuje okraj kot skup-nost kaniuu. Zlx>rora praizvajak-em je tre-ba predložiti problemc, raapravljati o njih iu sprejemati odloke, dajati pniporočila ali dajati ukaze upraviiim ©rganom, ali celo jih samo prediskutirati, da bi se vpli-valo na zavzetje staLišč v organih delav-skega samoupravljanja. Poroštvo v zvezi z dajanjein kreditov, določanje deleža, odobravanje programov, otloibravanje zaiključuiih račuoiov gospodar-s-kih orga.nizacij in podobmo — vse to spada v celoti ali delno v komune. Od tcga, kako' bodo opravljena ta dela in kakšoa bo skrb komune. je odviscn uspeh ali ueuspeli gospodarsikih orgauiizacij. Kornčno, če.prav je težavno izčrpati to tc-mo, spada >" io probiematiko tudi na-predek kadrov. Coprav gre za okrajne i« iie za občinske sklade za kadre. vendar spadajo vprašanja v zvezi z izobraževa-ujem kadrov tako v pristojnost komune kakor gospodarskih organizaoij. Razumlji-vo je, da morajo zbori proiizvajalcev raz-pravljati o komunalni politiki, o Solah va-jeacev in industrijskih šolaJa ter dajati na-log odborni'koin, ki so hkrati tudi člani okrajnega zbora proizvajalcev, da zavza-mejo določeua stališea. Tako jc treba po-slopati ne samo tedai, ko gre za sklado za kadre, temveč tudi ko gre za druge gospodarske sklade, za katenih usodo so zainteresirane tudi gospodarake ©rganiza-cije in komune. Tudi ta naiin dela pomeni. CTiprav na posaben naiin, vpliv na dejav-nost gospodarskih organizaoij. (llede pomoči, ki jo koinuna lahko nudi ^KHlarskJii) orgaulzaci/jaui, je mogoče i>ix>zorhi ua tri glavnt« moiuenie: prvič, mi- dcnje splošniJi delovndk pojrojev vsem gt>- ^'HKiars.kim orgajiizacijuni, drmgič, zagoto- ¦v nujnih |xiigojev dflavcem in trptjič, ^umeznim gospodarskim organizacijani. ; ti Irije podčrta-ni niomenti so^ mwi se- i povezani in jih je celo težavno ločiti. ko ie pomoč delavcem tvkrati tudi po- .(¦ irospodarski oriranizaciji. Glede niidenja splošnih delovnih pogo- jev je odlo&ilna predvsem komunaln.i po- iitika, ki jo vodi občina: staiiovanjskn gra- diiev, mestiii promet, zagoioviiev električ- ne enersije, yodd sredstev, s katerim; ko- rnmia raz-polaga. Toda ne samo to. Znarm je na primer v zvpzi 7. mesrnim prometom, (li imajo posaTnezne gos|wdarske organi- ijo in ustanove avtohu.se in tovornjake prevažauje delavcev in da prevozna ¦'tstva pogosto ni.so dovolj iz.korisčena. isih so dani pogoji, da se ko.mbinirajo ¦dstva lj-uds-kega odlx>ra, nstanov in go- udarskili orsatiizacij zaradi nakupa ali iiajema skupnih nvtobusov. da sc tak<> do- seže boljše ter cenejše izkorisčanje ?.mog- ljivosti. V praksi še ni znano tako uporab- Iranje sred«tev. čpprav je mo^oec tnko ';ršati poioJaj i komune i Erospodarsikih inizacij. Odnos komune do gospodarskih organizacij Razen komunalue politike pomtnijo -|ik>.Šni pogoji, o katerih je gov^ra, ttidi iiostavljanje odnosov ali okvirov, v ka-,li poslujejo gki zbor prai.zvajale^v. Ta lah-ko z novimi neadministrativnimi inetoda-mi vpliva na boljšo delovno organizacijo dejavnost srospodarskih organizacij. ^rda je prav ta odnos najbolj občutljiv: lavci žive na področju konmne. odgo- > ni ljudje iz gospodarskih organizacij v organih komune. Socialistične ?veze Zvf-ze komunistov in .zato obstaja do- :en odnos do koranne. odnos rliscipline velikega razumevanja za problemf Prav ?.alo imnjo zabteve koimine. m- frle-de na ta, ali so upravičene ali zakonite, i;.redno velik odmev v orgaaih delavskega Izboljšajmo organizacijo občinskih služb Drugi moment, ki srao ga podčrtali. j<" prav tako velikega pomena in ima celo včasih prednost pred prvdm. To je odnos koinune do delavccv, to je državljanov na njeneni področju Ta je predvsem odvisen od stopnje nudenja komunaliniih uslug. Ra-zen tega spada sem tudi opravljanje ad- mkustrativnih tislug državljaDom. Splošno povprečje kaikovosti teh uskig je, žal. še vedno zelo niziko. Delavci kaikor tudi drugi državljani so navezani na organc občine v zvezi s pri-clobivamjem in vairovanjem določeoih svo-jili pravi<'. Vlagajo prošnje, zaliteve iu terjajo dolcčene odloke. Oboin&ki orgaui postopajo na podlagi vrste zakonov in so osnovni organi v upravnem posiopku. Pra-viloraa občine niso dovolj pripravljene. tudi na nizki delovn.i ravni. Delavei, fci so ostali začasno brez dela, ne aamo, da ne najdojo poimoči v tej iistanovi, kar po-gosto ni odvisno od nj<", temvet: so Tiasih izpostavljen.j tndi birokratskemn postopku. Takega odnosa no smcjo dopusiiti občim-ski zlx>ri, prav tako pa tudi nt zbori okra-jev. Ta in njej pcdobne službe morajo biii pod pasrednbn ali neposredndm nadzor-stvom komume. Delavce je trcba navajati. da bodo take in druge p.robleme iznašali no samo na zboriih volivcev, temveč da jih bodo sporočili tudi svojian odbornikotn. ki jih morajo iznašati na sejah zborov z zahtevo, da orgarai Ijudskega otlibora po-dajo zborom poročila. To bo vplivalo ne saino na izl>oljSanje rajzniih sluzb, iemvc<" bo pr.ipeljalo tudi do boljšega stiika med delavci in drugiini državljani s svojimi odborniiki. Tretji moment pomoči od«.-va v odnosu do posamezioih gospodar&kih organizacij. LO določa nekatere izmetl gospodarskih instrumentov, ki so odločilni za razdeliicv skupnega dohodka gospodarske organiza-cije, določa pavšalni nacin izpolnjevanja obTeznosti do družbene skupnosti in po-dobno. Tn je posebno važno to, da se ljudski odbor ne sme obnašati saino kot obdavčevalec, tem\eč da mora upoštevaii tudi potrebe gospodarske orgainizacije/ Očitno je to možuo le v določerali mejah. Kljnb terau pa mora prki pravilno i-la-lišče koni ne do organov delavskeiffa sa-inoupravljanja do izraza v največji meii prav v teli vprašaiijih Ni moigoče izčrpati yseh posameznosti, ki so del pomoči komune gospodarski or-ganizaciji. KoTnunalni sistem je pripeljal do tega, da so gos-podarske organrzacije in državljani povezani s komiino z neštf-timi odnosi. Pobuda komun. ki je zasno-vana na vseh danili pravicah zaradi smo-trnega reiševanja teh odnosov poineni pre-nos znatne-ga dela odgovornosti gledp funkoionirjanja gospodarskega in diru/.bf-ncga sistema. Nikola Balog