Uredništvo ta upravništvo v Ljnbljani. IrimšiShanaka nlitra štev. 6, I. nadstropje, ==:------= Učiteljska tiskarna. = ftekkmaeij« za list so p o 5 t n i n e proste faserati: Jtnoslopna petil vrstica 30 v ; posojeni prostor 50 v; razglasi in poslano ' tatica po #0 v; večkratni objavi po do-:==== govoru primeren popust. ~= Št. 89. Strankino razcepijenje na Norveškem. Norveška stranka je imela o Veliki noči v Ljudskem Jonru Kristijanije svoj 23 redni strankini shod. Praviloma lj» se imel vršiti šeie v binkoštih, toda tok raznih smeri) v s*ranki j* zagazil tako daleč, da je bilo treba raz-»asnjenja. Stranka z levice je ožSvotvorila organizacijo oelavskih svetov, ki so postali delujoča središča revo-hicijonamih elementov. To je poostrilo krizo. Delavski sveti, ki so po deželi hitro napredovali, so že zborovali dne 24. marca, kjer so določili svoj program in svojo taktiko. Strankin zbor je bil zelo številno obiskan, udeležilo se ga je 300 odposlancev iz vseh delov dežele kakor tudi člani glavnega predsedništva. Otvoritveni govor je imel strankini predsednik Knudsen, ki je opominjal k edinosti. Napredek strank je vsega upoštevanja vreden. Tako n. pr. sc je socialno demokratično šte-'11° v°blcev v letih 1909 do 1915 skoro podvojilo m pri zadnjih volitvah je znašalo skoro tretjino skupnih voklcev Norvcgije. Dalje je število strankinih članov v zadnjem letu uarastlo za več kakor deset tisoč, tedaj na osemdeset tisoč. V jeseni sc vršeče, volitve v Storthing utegnejo izpasti tedaj kar najugodnejše. Razcepijenje stranke v dve natančno ločeni skupini ie bilo tedaj jasno. Opozicija z levice je zahtevala, da bi se morala socialno-demokratična stranka z leVice na Švedskem povabiti na strankin shod. Drugi predlog opozicije meri na to, da se povabita stockholmski za- ■, stopnik boljševiške vlade Worowsky in gospa Balaba-nova, tajnica Zimmertvaldske komisije. Stari voditelji, zlasti Egede Nissou in Magnus Nilson, so se izrekli zoper Predloge, a predlogi so bili z veliko večino sprejeti, bokaz.alo se je, da ima opozicija večino na strankinem zboru. Drugi dan, ko se je začela debata o taktiki stranke, so bile diference še jasnejše. Večina strankinega Predsedstva (dvanajst članov) je k temu vložilo resolucijo, ki med drugim slove: Socialistični družabni red sloni na ljudski večini. Socialna demokracija ne more radi tega pripoznati nobene silovite diktature niti od višje strani, niti od delavskega razreda. Strankin zbor je mnenja, da ne more pritrditi generalnemu štrajku ali rcvolucijonarnim večjim akcijam v dosego draginjskih zahtev ali kot član k vojaškemu štrajku za odpravo militarizma. V sedanjem uasu bi taka akcija le škodila stvari delavskega raz-1 tula. Strankin zbor se obrača do delavcev, da se zbirajo okrog svojih strokovnih in političnih organizacij v varstvo za svoje gospodarske koristi in se pripravijo i< velikemu navalu, da si pribore pri volitvah v jeseni v Storthing večino za socialno demokracijo. Manjšina predsedstva (šest članov) pa je predlagala naslednje: Socialna demokracija ne more pripoznati pravice Posedujočim razredom, da gospodarsko izkoriščajo delavski razred tudi tedaj, ako se to izkoriščanje opira na večino v ljudskem zastopstvu. Norveška delavska stranka si mora zaraditega prilastiti pravico, da posveti večje akcije ali revolucijo v vojni za gospodarsko oprostitev delavcev. Stranka ne more ravnodušno gledati kot razredno-bojna stranka boj. ki ga vodijo druge delavske organizacije. Strankin zbor pozdravlja z veseljem snovanje delavskih in vojaških svetov kot izraz sodelovalne sile in podjetniškega veselja delavskega prebivalstva. Debata je bila živahna. Lidan, Vidnes, Holtermaim, Kludsen, Bueri in več drugih so govorili za staro smer stranke, za opozicijo pa Martin Traumael, Scheiilo in Dlausen. Pri glasovanju je zmagala opozicija s 158 proti -7 Klasovom. Sklenilo se je, da se stranko priglasi pri Zimrnervvaldskcm komiteju in da skupno deluje s švedskimi socialnimi demokrati levice. y vojaškem vprašanju jc bil naslednji nov predlog < pozicije sprejet: Ker je kongres strokovne deželne organizacije zavrnil predlog glede vojaškega štrajka in kei so se ustanovila lastna društva za brambodolžue, "v,deva stiaium z oi, ^a skupno postopanje glavnih organizacij v tej zadevi ne obstoji več. Vendar hoče strankin zbor še pristaviti, da se vojaški, štrajloi popolnoma vjernajo s socialističnimi principi. Delavstvo si zaraditega ne pusti jemati piavice, da uporabi to sredstvo v boju za svojo oprostitev. Predsednikom deželnega predstojništva je bil izvoljen urednik Ryrre Grepp, drugim piedsednikom odvet- i pjk Emil Stang in tajnikom urednik Traumael. Vsi člani j j prejšnjega vodstva so izjavili, da nočejo vstopiti v novo j I vodstvo, ker ne marajo za novi kurz biti odgovorni, j i Kljub teinu izkuša opozicija, pregovoriti več starih vo-S uiteljev, da bi vstopili v predstojništvo. ____ Zgodovinski dnevi v Petrogradu. Petrowa$kii dopisnik »Daiiilv Newis« poroča svojemu 'Listu o dc^cidikih v PcltroiRiradu v dnevih nemške invazije, ko se je ruska vlada odločevala, nali-li sprejme naisitoi imir brez uko-| vora ali mili napove Nemčiji revolucionarno ! vl0>«10- . , • w i Nepričaikiovainir tiieinškli miapad je raizounui i vse ruske načrte. Ljetnito je bil v edino lntnetnija, 1 da se -mora skleniti mir že v Bre/sta-Uitcvsflceiin, dia pa mara ruski narod oihtnaini‘tii vse J prid in napadle vladB samo, ker je spmetieila i ta mir sedali, ko ue razbila brest-Liifcotvskia ippgta-i janja. Socialni revehiciomarci in holiiševiki so trdili, da bi blilia vlada v slučaju, akio bi bila pozneje sprejela nemške predkHge, ki jih je _ v Brestu-Litovskem odbila, oslabita mionaiiiK) sik) revolucije. Radek in njegovi privrženci sio bili ivrtirravljeini -boriti se do stoaanostii, prapničuinu, dia bi tako rta boljši način pripravljali pot internacionalni 'revoluciji. V konferenci, ki se je vršila malo posmeje, je ztmiaigata niirovna stranka'. Zanimivo -je, da so se toneikllii vojaki vsi proti voinl dočiiui so bili pr [pravilnem delavci tudi za vejnp. Preden so Nemci cdtooiviariiili, so pričale vse vesti z bojišča, da grozi od strani mietrmške ar-. n rade podjanrnJjenjei Rusije: Rusi so se slabo ! upirali nemšikemiu prodiranju to sc umitoaM, nt j da bi uničili vojni material to živež. In Le vestni I Tcnretooioinarci so bili iprtpirevlltonti za odrov, navzlic indifereintnosti množite. Čas iie pcdtailal, t -da odgovora ni bilo. Tedaj pa jc skušata vojna stranka preipničiati Ljenina, da je boj dio slcraj,nositi _ edina možna politika, alko tiiaidallju-tejio Nemci^ofenzivo, poMttika, k;i -ne bi škoidava-la revoluciji. Prišel je s svojo propajjainido tudi Raidek im izjavil veselo: Situacija sc jc zelo iz-zboljšala. Borili se boimlo, to če diobimio bitko. ;e rešena stvar revolucije! Ves dam 'So prirejale stranke slvode, v sovjetu pa je brani! Si-iioVjeiV brzojavko o kapitutociiiii, kil jo je odobril tretji kongres sovjetov to io porvaroičio preipničantie, da se je nemovoiče dalje upirati nemški ofenzivi. ... Izvrševaitni odbor viseli isovietov je skle-Hil sprejeti mir pod boli pcmiiževalniiuii pokočI kakor so bili cink ki iii.li je bila stavila Avstrija Srbiji pred trii iin pbl Leti'. To je zahtevala stroga disciplina boitfševiške stranke, ikfl je so^las-u!o vlasKrvala za mir, daisi so uninoKi metnilii, da pomeni sprejeittie takega imiim -samicmcir nmske revolucije to da je s teinu oineimloisooioenta tudi vsaka druigra revolucija. I.,.jeiniiaii0tva^ stranka je dosegla v izivrševatoem lodibiom večino to tako ie bil sprejet ncmiišlkii miilr s Ud Ktosptvii pmoti 85, 26 članov se je vzdiržailo sjlasovrnja. Nato je prišla vest o nemških mirovnih piGKPtib. Ljenibi je napoldeL Tinockeffa v ndkem članku v »Pravdi«, ks^ir je dejal, da ve vsa Rusija, kdo trpi od bolezni revduckmaraiili žraz. Ln ko so biLi piiiLiodiiiji dan zmami 1101 trški po-KOji, je aiivpisai Uetnto zopet čLamek. kjer je obrazložil, zakaj sprejcima noto mir. Mednarodna viojna jc vzrok petvoftucmic; koiHkoj’ dalje traja, toLitkto boKe za 'Pavtciucibo. Rusii sc miorašo truditi, da rešijo reivtoucio, kolikor je v njih moči, dokler ne bo lizHcrvaivda »moč bur-žuaziiiie to doUder se zapadmii .narodi ne pridružijo ruskemu naredu. Če pa odbijemo potsoie. bo prišita še večiia nesreča rnaid Rusijo to še-sramotneiiši miir. OpoizarjaL iie, dia moče ruska vdjsilca .ničesair več vedeti o viojmii, to zasmehujoč Trodcesra, rekel, dia iie imostila danes siliti Rusijo v vojno le straiiioiperuT!ui retcrlka. Al«* bi obveiliaila iretoiračinia ptoLdtalka, ne bft ostal niti trenutek dalje v toarii ali v cemtraitooin stman-ktocim cdboru. Ta teviijainga so zbudila veliko 1 presenečeinje to začudetnie, pcisfobaio ker je bilo uredlniištvio Lista v bisitVu maktonjeno vojni, to so pdicbčiilu »tovesttja« Tnookii.wv člameflc, te to pioiztito.iiaii .na vofino to Iker Le izdata »Ibavda-saitna apel v afn«ieškieni jeztiku, s katerim je poživljala na ustanmritev rervchiciianiame le-sije toozeimicev, da se ustavi mamško prodi-ranje preti PietoCKnadti. V strankali je nasfopiiila radikaLna spre-iiiiemba: Starejši vodje jnnainjšeiviflov, zaščit- niki miiru, Jcaikiotr Mer sta prišla predvčerajšnjim k ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju. katerega sta opo-zarjala »na veliko vznemi jcnost. ki je vslcd dogodkov zadnjih dni /.av,a-dal« v četnikih krogih.« Dr. Seidler je nemška odposlanca ih.k lažil, da ostane politični kurz na zunaj in na znotraj uidi po imenovanju novega vnanjega ministra ncizpremeitjen. Ministrski predsednik, je pri tej priliki baje ostro i aslašal, da sc bodo tisti, ki svoj blagor^ pričakujejo o.1 entente slej ko prej smatrali za sovražnike države in da se bo ž njimi tudi primerno postopala. = Nikdo noče biti kriv. Prod desetimi dnevi sta se potopila na svobod™ votzmii poti ined nermSkiim Trn amgteškfum ziapannim 'dbmočiam beJgijsika pantika »Smet Naeyer« in »Flan-dersiande« im 'da »retšiiio« orr.onjanim srtiamioivdin veJikanska poisestva lim mioč, ki bii jo sicer baii-ševiki nekoiiiko zrahljali, ikialkotr se je to zgodilo na Ruskem. S tem bi ibilO' mjliltoivega gospod-stva seveda komec. Kajti z zimago zaidnje socialne revolucije bi -sledila razlastitev veleposestva plemsitva, cerkve in posedujočega meščanstva. Velika posestva bi razdelila soaiiaU-stična kmctiška gibanja v 'delaizmožina uniala posestva ali pa jih sprememiila v loibčimakie lastnine. Tako se je zgodilo po vsej Veliki Rusiji. Le v teli deželah, kli so jili zasedli Nemci, so postale reforme nemogoče. Privilegirani stanovi Estonske in bivonske se seveda vesele, da so ai zopet utrdili svoje posestno stanje. Ni čudia. da s« nošitiali tople zahvale svojim .rešiteljem! Zato so_ se zibnali im Izrazili željo, »da se združijo k Nemčijo v peraomialnio umiijo«. NemiŠk. cesarju pa se zahvaljujejo »a »rešitev iz težkega polo žaja«. Ti privilegirani stamoivii -so zbolbniaili »deželmi svet«, katerega so se (udeležili po večini le nemški zastopniki plemstva 'm duhov&Si?; brez (5Zii/i*a .na narod estiomskii iiin letski, kii tvor i veliko večino prebšvailstva v teli deželah- b° so bili torej tisti »reprezentanti« estomskega i'i> letskega naroda! — IYusi 'iiinentrjcjo anno In Liomivrts sta obložena z vreča/mri pesfca, da so pio možnosti -zavitruijeta pred 'letalskiiminapadl. Umetnine so sipravljeme v globoknh kileteh. Strais-burška statua sc odstrani s Plače da Ja Concorde. •■= Solsk« otroke odpravljajo iz Pariza. PfcriSki dopisnik »Afton bladeta« poroča: Na potovanju v Pariz sem srečal na neki postaji vlak s približa* tla«č otroci, ki so bili na potu iz Pariza v Bretanjo. Odpravljaj* ilk v Bretanjo, da se izognejo nevarnosti obstreljevani« z nemškimi dalekoseinimi topovi. Vsak teden ee odpeljej* i/ Pariza trije vlaki šolskih otrok. _ življenje v Parizu postalo nemojoCe. »asiravu* je francoska vlada prepovedala popotnikom, la potuieii-iz Par,z a v Švico, govoriti o obstreljevanju -ari*« in njegovih posledicah, vendar soglašajo vse vesti, da ,c postalo življenje v Parizu nemogoče. V zadnjih dneh ie bilo obstreljevano tudi središče mesta, in k**lu nato, ko je postala cerkev Austache žrtev tr«n»te. Je bilo porušenih več bančnih poslopij in drugih MriSkiJi privatnih in javnih hiš . — Anglija iu Irska. Reuterjev urad poroča, da ic angleška poslanska zbornica zakonske osnove o splošni vojski dolžnosti sprejela s 301 glasom proti 10J glasovom. Rešitev avtonomije za Irsko se smatra sedaj za zaKotovljeno, in si ;er na podlafii, da se vojato /a Irsko ne uvede, dokler avtonomda ne bo K«kon to v že bi zbornica lordov odklo- zajamčena. Vlada odstopi, ce nila avtonomijo Irske . . ... Lord Landsdowne za sporazume« mir. Loul 1 andsdowne je govoril v nedeljo v Birminghamu ter izjavil, da je vojaški položaj vseh vojujotth »e držav zrel za sporazumen mir. V zvezi s tem govorom so prijatelji mirti v Birminghamu priredili veliko manifestacijo za mir. . .. — Lansing o položaju. Državni tajnik Združenih držav, Lansing. ie v svojem govoru v Washm*tonu izvajal: Aliirane armade stoje ramo ob rami in tvorno jekleno steno, katere prusko divjanje ne more predret. V interesu vsega člo^štva moramo^z^^^obodne orjaškem boju. Pruski svobode. Sovražnik može, da vanucio svoio ^ moramo torej zavrniti. Ame- 'r-kaP zibelj"svobode, bo svoje storila. Boriti sc moramo, dokler ne zmagajo cilji, katere je proglasil predsednik Wilson. Zmagali moramo iu zmagali bomo. Nobenesa drugega konca ta vojna ne sme imeti. = Poziv ententnih secialistov. Stranikun načeiloik v Berlinu piše: Meščanski! lusitai iaiv- liiaijo, da sta poslala Vandervelide m c s posredovanjem Bnamtaiga sooiabstonm strankam osrednjih držav p:J«rv, da naj mejo stališče k poiortolktollu zadrnue komieremeb etitentintJ* socialistov v Londioniu. Od cdftovtnma, ki mora nedvoumno izreči piriiizinianjje Wiilson.o--vemju mirovnemu praKtrairmi, bo odvisna 'Uidiele-žitev nemških Ln avstrijskih zastopnikov na SDlo&ni sooiaJliistični kctnfcreinciL »ArbeiitomiMe« »rinoiminja, da ni dobila soc. dem. stranka do-scdaj še nikakršnega avtentičnega 'dbvesrtila in nobenega poziva, me od Bran tanga in tudii ne ■oid kake druge s trami. — Proti brarabni dolžnosti. Iz poročila v »Neue Žiiricher Zeitung« posnemamo: Vsled uvedbe brambne dolžnosti je prišlo v Kanadi do hudih prepirov. V Kanadi prebivata dva naroda, Francozi in Angleži, ki sta živela pred vojno v najlepšem soglasju in vzajemnosti; sedaj pa sta se začela sovražiti in se cepiti v dva tabora. Oba jezika sta bila popolnoma enakopravna. Se-daj v vojnem času pa je nastal spor, ki ga je povzročila l|vedba brambne dolžnosti. Francoski katoliški del prebivalstva se je že od vsega začetka odločno izrekel Proti vsaki obliki prisilne vojaške dolžnosti. Sprva je »astal spor v liberalni stranki, kateri pripadajo splošno francoski Kanadci, nato pa je sledila popolna ločitev. Oktobra meseca minulega leta je bilo v Kanadi sestavljeno vojuo ministrstvo, v katerem sta bili zastopani obe Stranki (konservativna in liberalna), toda riiti eden francoski Kanadec. Položaj pa je postal resen, ko se je začela začetkom tega meseca praktično uveljavljati brambna dolžnost. V Ouebeku, središču francoske Kanade, je prišlo do pravcate revolte. Boj se je začel, ko so spraševali nekega moža, z imenom Mercier, po niegovih listinah. F>oticijo, ki je hotela prijeti »dezerterje«, so vstaši prepodili in dejansko napadli. Prihodnji dan so izvedli organiziran napad na kontrolni urad v Ouebeckn in ga zažgali. Položaj je bil tako kritičen, da je moralo posredovati vojaštvo. Mestno garnizijo so ■ojačili za 1000 vojakov. Sledile so pravcate pocestne bitke. Cela vrsta vojaštva in civilnih ljudi je bilo pri tem ubitih. Sedaj je sicer zopet nastal mir, toda ne ve se, za koliko časa. Vlada misli na stroge ukrepe, predvsem zoper one osebe, ki bi nastopale proti vojaškim uaredbara. Tako bodo pač postale državne oblasti s Pomočjo svojih nasilnih sredstev gospodar sedanjega Položaja. Zdi se, da bodo v bodoče zadiviali tudi v Kanadi narodnostni boji. Izgredi in upori v Ouebeku in drugih krajih so se mogli le zato tako razširiti, ker so jih podpirale (francoske) lokalne oblasti. To francosko gibanje je dalo povod za ustanovitev angleške tiacijo-nalne protiorganizacije: »Sons of the Empire«, ki poleg drugih podobnih organizacij pač ne bo pospeševala mirit. Saj gredo te organizacije že tako daleč, da hočejo odpraviti dosedanjo enakopravnost Francozov! Temu odgovarja tudi stališče angleškega časopisja. Dnevne beležke. — Slavnostna akademija v spomin in m šutsmomik dr. Kreka, iki se je vršila včeraj v * Unionov i< dvorani je uspela fcair najvatiča-Dvorana je bila .natlačena občinstva vseh slorjev. Bevski zbor »Olashene Matrice* bod vodstvom ravnatelja »osip. M. Hubada jo mastno (izvršil svojo nalovo. Nektere točke so se morale ponavljati. Slavnosten (javor je imel Jtosip. Smodej, vikar iz Cetlavoa, (ki je v zbranem govora orisal, delo, žrtovanje Jin zniačaii pokojnega dr. Kreka. Oovoomikia je občinstvo burno aiklaimiraik). Krasno je deklamirali prof. Ivan Dornik, (Jrojčoirčičevo »V pepelnični 11 oči«, kri de občinstvo nanavmioist očarati. Ves 8 Porod 'SO [je vršil točno in v najlopšom radiu. xGlasbena Matica« je lahlko ponosna na uspeli večer. —■ Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske 0cl dne 7. aprila do 13. aprila 1918. Novorojencev je bilo 15, mrtvorojenca 2; umrlo je 24 oseb, in sicer 13 domačinov in 11 tujcev. Za jetiko je umrlo 5 oseb (med njimi 2 tnica), za mrtvoudom 1, samomor 1, za različnimi boleznimi 17 oseb. Za kužnimi boleznimi je obolelo: za Škrlatico 2 tujca, za tifuzom 1 vojak, za vra-tico (difterijo) 3 domačini in 1 tujec. tdrija. V nedeljo, dne 21. aprila t. 1. ob 9. dopoldne se bo vršil v Antonija čakalnici v Idriji občni zbor delegatov rudniške bratovske skladnice. Delegati so brez »zieme vsi naprošeni. da svojo dolžnost izpolnijo in pridejo n« zbor Qb pol 10. po zboru pa vsi delavci na shod v pivarno k »Črnemu orlu«! Z« praznovanje prvega maja v Idriji se določa -sporazumno z vsemi delavskimi organizacijami v Idriji naslednje: 1. t>ne 30. aprila popoldne razobešanje zastav na tuša 1. b pol 9. zve^er v pjvarni pri »Crnetn orlu« Etbin Kr>stanova drama »Samosvoji«, sodeluje tambura- zbor- 3 Une *■ niaJa snlošen počitek dela. Ob pol 8. zjutraj zbirališče občinstva na glavnem trgu. Ob 8. obhod po mestu tako-le: naprej kolesarji, potem godba isi društven odbor z zastavo na čelu. Za odborom mladina, v sredi ženstvo in potem moški. Ob 9. dopoldne velik javen shod v pivarni pri »Črnem orlu« z dnevnim redom: Politični položaj, delavstvo in mir. Poročevalec iz Trsta. Popoldne ob 4. do M. zvečer v pivarni »Črnega orla« plesni venček z drugimi zabavami. Svira godba na lok in tamburašKi /.bor. — Prodata sukanca sc iprične v Uiuibliaini, dne 22. t. im. Nakazn/ice bo itzdaialla presoje-vaLnlca o polbrebi, Soilisrici drevored št. 2. Bo možnosti bo visoko saniostojiinio 'frospoclairstvo dobilo etn© Izkaznic© na en vitel belega ozir. čnnegja sukana; viiteil po 16 viiniair\f©v (50 metrov). Na deželo se je večinoma že v vse 'Okraje odpcisilail sukanec in se (je pričelo z izda. lianjem izkaznic. — Iz Javornika. Najbrže mislite, da se nam bogve kako dobro godi, ker se nič ne oglasimo. Toda ni vse tako lepo in dobro tudi ne pri nas. V soboto, dne 14. aprila smo imeli meso na karte od dobrodelne akcije. Tisti, ki so ga prej dobivali brezplačno, so ga plačali po 2 kroni; drugi, ki so ga prej plačevali po 2K, so ga sedaj plačali po 4 krone. Dopoldne so sekali meso samo za tiste, ki še niso imeli prej kart. Ti so ga.dobili, kolikor se jim ga je poljubilo, med njimi so bili večinoma tovarniški uradniki; a delavci smo ga dobili popoldne samo 25 dkg za ves teden, čeprav moramo delati kot črna živina, pa nimamo drugega kot pet prstov na roki. Mesa je še ostalo, toda mi ga nismo dobili. In kadar pride kak tuj človek, se zadere gospa Hrovat: Vi ga ne dobite, ker niste iz naše občine, dočim se vsako soboto vozi meso iz občine. Poživljamo slavno županstvo, da enkrat pogleda v pokrite vozove, kaj se izvaža. Pred dobrim tednom je prišla žena po meso in je tarnala, da ima tri ljudi na hrani ter da ne dobi zanje skoro nič mesa. Tedaj se je moško odrezala gospa Hrovat: Zakaj jih pa imate, dajte jih proč, naj gredo v tovarniško kuhinjo repo jest. Taka prešernost in ošabnost na eni strani, na drugi pa pomanjkanje. Vidite, tako se nam godi! — Razsodišče zavarovalnic proti nezgodam v Trstu je imelo dne 4. aprila 1918 sejo, pri kateri se je razpravljalo o šestih slučajih. Navedem samo eden, ki se mi zdi zelo pomemben ter važen za delavstvo. Jerman Anton, premogar v Zagorju, se je nekoliko poškodoval na levi roki. Ker je mislil, da iz male poškodbe nič ne bo, se ni javil pri zdravniku. Sedmi dan je šele iskal zdravniške pomoči. Domači zdravnik ga je poslal v deželno bolnico, a bilo je že prepozno; roka je postala popolnoma nesposobna. Razsodišče je tožbo zavrnilo, ker ni mogel dokazati, kje in kako se je poškodoval, in ker je šele sedmi dan nezgodo naznanil. Sodelavci, priporočam vam, da naj vsak vsako najmanjšo poškodbo takoj naznani svojemu predstojniku, da naznani nezgodo zavarovalnici. — Ljubljanska kreditna banka. Dne 15. aprila ,t. L se je vršiti XVIII. občni zbor Ihub-■ljamske kreditne banke pod predsedstvom Dr. Ivam Tarvčair-ria, iab števimli udeležbi delničarjev. Kako itotmzilvinio delovanje je banka razvita v preteklem lete, pričajo majtoodiie doseženo prometne številke. Skupini promet v vseh 'bančnih oddelkih znaša blizu 3 'imiliijainde kron tiri jw skoraj še enkrat tolik kakor v letu 1916. Bredlo« upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička peir K 1,285.511.40 je občni zbor soglasno sprejel, visiled česar se določi K 700.000 za izplačilo 7% dividende za leto 1917, počenši s 15. aprilom t. L. na (kupom št. 17, rezervnim zakladom se dodelili K 361.770.15, pokojninske-, zakladu K 60.000, za voiime in dinuure dobrodelne namerne K 15.000, statutarično določena tanririjetma upravnemu svettu K 72.374.12, na-grada, nadzorstvenemu svetu K 10.000 lin ostanek do K 66.367.13 se prenese mia msovi račun. Bredlo/g; upravnega sveta za zvišanje delniške glavnice 'od K 10,000.000 na K 20,000.000 je bil soglasno sprejet tar bodio mave delntoe rizdiame, čim prejme tanka tozadevno vladino dorvalilo. — Bilanca donavske paroplovne družbe ie ugotovila 6,401.036 kron čistega dobička. Dividenda znaša tudi letos 70 kron, kakor lani. — En dan v tednu — brez kruha. »Arbciterwille« piše: Nekaj novega se pripravlja za prebivalstvo. Cerni-nov stradalni mir se pojavlja na najbolj neprijeten način. Kakor nam poročajo, so na graškem namestništvu že sklenili, da bodo vpeljali en dan v tednu —- brez kruha. To hočejo napraviti tako-le: Namesto da bi košček kruha, ki je itak večinoma iz polente, dobivali vsak dan, bodo kruh oddajali tri dni v tednu na ta način, da bomo dobivali kruh vedno za dva dni, tedaj na teden le za šest dni. Sedmi dan (nedelja ?) bo dan brez kruha. Torej dan stradanja. Šfrrajk zavarovalnih uradnikov. Od 6. t. m. so vsii uradniki iti nastavi jenail vseh odrskih pisarn dunajske zavarovalne družbe in dunajskega zavarovalnega zavoda za živi jarde to za irente v štrajkiu. Glavni občni zbor teh zavodov mri hotel privoliti v povišanje plač, kakršno žele nastavljeni. Deviški zavoda bi znašali na leto okrog 200 do 400 kron, tako da pride na mesec po 16.66 do 33.33 kron.. Nastav-ijcinoi so take zneske v četrtem vojnam letu z oziram ona več stoodstotno ^draviinjiO' kratko-‘tnalo zavrnili kot sirainnotno. Strajk traja tedai že enajst dni in med ogrskimi aradinlild zavoda se dosedaj mri dobil mirti eden, ki bi 'kalil štrajk. Brva ogrska splošna zarvairovaina družba je v zadnji bilanci izkazala člsitega dobička 7 ‘in pol muliirana kron. To so kavalirji! — Vojna posirovelost. Sodrug piše: Ko sem se peljal z Dunaja proti domu, sem se ne malo čudil. V kratkem času se je vlak na odprti proigii trikirat ustavil. Bcsledica je bila ■vedno daljša zamuda in vedno ■ si mogel 'opažati, da je 30, 40 ljudi Izstopilo iz stoječega vlaka im hitelo preko polja. Bmašai sem nekega vlakovodja, kaj naj to pomiemi, pa mi je ©idlgoivoirtiil, da je to motva oblika vojne iposiiincivellosti. Pri vlakih, ki se ustavljalo na mnogih mamriših pc-staiiah, potegnejo ljudje izven pastiaj za vrvico za potrebo in kaikor hitro se ustavi. vlak, skočijo iz vlaika na vse strani in teko proč, ne da bi jih tmlogel prijeti. — Strašna eksplozija v Blmaenauu. Dne 5. aprila je nastala v napravah za pikrinovo kislino v Blumenauu eksplozija, ki je razdejala tri stavbe teh naprav. Eksplozija .ie zahtevala 35 mrtvih in 25 težko ranjenih. Ranjenci se nahajajo v bolnici v Blumauu. Kako je nastala eksplozija, dosedaj še ni znano. Uvedli so natančno preiskavo. Škoda je velikanska, vendar je do danes še niso mogli ugotoviti. Armada ni vsled tega nič prizadeta, ker ima na razpolago še drugo enakovredno razstreljevalno sredstvo. Vojni minister je prišel dne 6. aprila na kraj nezgode. —- To poročilo je uradno, Došlo je 16. aprila, torej 10 dni po strašni nezgodi, in le zato, ker je prišla ta stvar medtem na razgovor v delegacijah. Naravnost nezaslišano je, da vojno ministrstvo ni prej izdalo o tem nobenega poročila. —- Mestni magistrat oddaja košnjo v zakup. V nedeljo, dne 21. aprila 1918 ob 3. popoldne se bo oddajala košnja mestnih potov, stradonov in nekaj travnikov na Ilovici, Karolinški zemlji, Haufrtmanci in Črni vas; potom javne dražbe v zakup. —• V sredo, dne 24. aprila 1918 ob 10. dopoldne se bo oddajala košnja mestnh potov in stradonov v kat. občini Trnovsko predmestje ležečih v zakup. Zbirališče ponudnikov za stradone in pota na Ilovici, Karolinški zemlji, Haupt-manci in Črni vasi pri »Rdečem križu« na Dolenjski cesti. Zbirališče ponudnikov za pota in stradone, ležeče v kat. občini Trnovsko predmestje pri mitnici na Opekarski cesti poleg mosta čez Mali graben. —• Času primemo. Te dni se je vršila na Nemškem konferenca zveze uslužbencev družbe za Blaženje in zaklepanje, ki nas pouči o vsej visoki morali današnjega časa. Zvezivi ravnatelj Kettenboren je izjavil, da so se zvišala izplačila zavarovalnic za tatvine od leta 1914. do 1916. za 2,800.000 mark. Leta 1917. je morala izplačati zavarovalnica vsled tatvin okolo 20 miti-jonov mark. Za ukradeno blago so dobile pruske železnice leta 1914. povračila 4,200.000 mark, leta 1917. pa že okolo 57 milijonov mark. To je tudi merilo za razmere, ki jih ustvarja vojna. — Rumunsko banko v Bukarešto hoče ustanov iti pravkar osnovana zveza naslednjih bančnih zavodov: Zemeljskega kreditnega zavoda, kreditnega zavoda, nižjeavstrijske eskomptne družbo in ogrske splošne kreditne bunke, same nemške banke. Podjetje ima v to svrho kapitala 20 milijonov lejev. Žena v službi armade na bojišču »Vsak komandant mora vedeti, da uporabljanje moža na službenem mestu, katero more opravljati tudi ženska pomožna moč, pomeni odtegnitev bojevnika iz bojne fronte.« Tako se glasi odstavek, ki je vzet zelo čudnim »določbam za sprejem ženskih pomožnih moči in njih uporaba v službi armade na bojišču.« Na sedežu višjega armadnega poveljnika je nastavljen »šef nadomestnih zadev za skupno oboroženo silo«, to je nekdanji ogrski domobranski minister Hazai. On velja kot organizator za uporabo žensk pri »armadi na bojišču« in kot avtor določil, katerim spada zgoraj omenjeni stavek. Parlamentarna korespondenca od 5. aprila poroča, da so svoj čas iskali 30.000 žensk za uporabljanje službe v vojaških pisarnah in v gospodarskih prostorfh vojaštva. Ugodni pogoji, ki so zvezani s temi mesti, so napotili mnogo žensk, da so se oglasile. Na ženskine organizacije je sedaj prišlo od mnogih žen in deklet, zaposlenih pri vojaštvu, več pritožb da so primorane, dati se uporabljati na način, na katerega ob njihovem sprejemu niti mislile niso. Kakor čujemo, sedaj vojaštvo uporablja pri armadi na bojišču okrog 36.000 žen in deklet 7. Dunaja samo jih odide tedensko po 150. To se je do sedaj malo upoštevalo. Pravkar je šef nadomestnih zadev mora! izpovedati, da se je prijavil slab materijah tudi mnogo prostitutk. V varstvo žensk na bojišču se ie ustanovila ženska varstvena komisija, katere člani morajo na konferencah vložiti predloge o vrstvenih nareu-bah. Na bojišču naj bi poslovalo 24 nadzornic; 15 jih je nastopilo službo, tri so pa izstopile. Ena konferenca sc vrši dne 19. t.m. na Dunaju in gospa Komitz, ženska NAPREJ. Stran 4. l.ncizoraica soške armade bo govorila o ondotnem varstvu žene. Brezdvomno je vsa organizacija še sedaj ise-mišljena, ko še tri izdelana vladna predloga o delovni dolžnosti v vojni iu ki, bo silila tudi že ne od 19. do 40. leta k delovni dolžnost!. Ta vladni načrt ne postane nikdar zakon; žene pa se bodo ne glede na to pritegnile V službovanje rta bojišču. Na posledice, ki nastanejo, se ne gleda. V pisarnah, kuhinjah in bolnicah so dosedaj uporabljali vojake, katerih zdravje je bilo zrahljano. Imeli so skoro vsi C-zaznambo. Ti bolni vojaki naj bi se poslali na bojno fronto, kjer se bo njihovo zdravstveno stanje še poslabšalo. Vojna služba je napravila /e dovolj, da se iz manj jetičnih napravijo težko bolni jetičniki, ki zelo razširjajo jetiko. Ali se hoče s številno odpošiljatvijo žesiskh pomožnih moči na bojišče raz- širjati ne le jetiko, temveč še veliko bolj spolne bolezni? Smatramo po večini žene in dekleta, ki so se priglasile k službi za armado na bojišču, za zelo dostojne in mislimo, da jc le delec podvržen prostituciji. Toda obrtst-lajtnant Julier je govoril o »zelo slabem materijalu« in prostitutkah. AH se tu ne morejo zanesti spolne bolezni? Uporaba žensk na bojišču bo nevaren sovražnik ljudskega zdravja, ki povzroči nepregledno škodo. Gospodje od vojaštva naj bi r:e glrdali toliko na izpolnitev svojega stanja, kakor veliko bolj na nevarnosti za ljudsko zdravje. Shodi, Vsi odborniki in zaupniki strokovnih organizacij so vabljeni na važen zaupen sestanek, ki se bo vršiJ v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. dop. v društvenih prostorih Šelenburgova ulica št. 6, 1. Dnevni red: Praznovanje prvega maja v Ljubljani. Seja odbora »Svobode« se vrši v ponedeljek dne 2.2. t. m. ob pol 8. zvečer v društvenih prostorih. Vojna. Dunaj, 18. aprila. Uradno se razglaša: Med Gardskim jezerom iu reko Piave živalmi artiljerijski boji in letalsko delovanje. V Albaniji je častniški namestnik Arrighi uvojeval svojo 24. zračno zmago. Berlin, 18. aprila. VVolfiov urad poroča iz glavnega stana: Sovražnik nam je včeraj prepustil velik del v večmesečnih bojih z ogromnimi žrtvami osvojenih ilanderskih taL Armada generala Siksta pl. Armina jo, zasledujoč korakoma sa tunikjočega sovražnika, vzela Poeikapelie, Langenmarek in Joituebecke, ter ga vrgla nazaj čez potok Steen. Južno jezera Blancaart je sovražni napad oviral naše prodiranje. Severno Lyse smo, zavarovani po naši artlljeriji, znatno napredovali. V bojih zadnjih dni smo ujeli 2500 mož, zaplenili nekoliko topov in znatno množino strojnih pušk. Na bojšču ob obeh straneh Somme ljuti artiljerijski boji, zlasti pri Moreuilu in Montdidlerju. Na vzhodnem bregu Moze smo z uspehom izvršili nekoliko manjših podjetij pri Ornesu iu Vatrouville. Severno Plireya se je izjalovil močan francoski sunek. — Z ostalih bojišč nič novega. — Ludendorff. Berlin. 18. aprila zvečer. Na Flanderskcm in ob Lysi je položaj neizpremenjen. Severozapadno Moreuila so se izjalovili močni francoski napadi. Bern, 18. aprila. Vrhovni poveljnik angleške armade je odredil, da se armada takoj prepelje v Piaucijo. S iransportorn sc je že pričelo. L o n d o n, 18. aprila. »Times« pišejo, da je prihod iiancoskih čet na severno angleško fronto odločilnega pomena v sedanjem položaju. List pravi, da so francoske čete že posegle v boj. Zadnje vesti, Burianov Program. Dunaj, 18. aprila. Zunanji minister je prevzel danes svojo službo. Uradništvo je pozdravil z naslednjimi besedami: Moja politika bo zasledovala iste cilje, kakor jih je zasledovala Czertiinova. Svojim zaveznikom ostanemo zvesti, in v zaupanju na našo slavno armado in požrtvovalnost prebivalstva sc bomo bojevali z vsemi silami, dokler sovražniki ne spremene svojega stališča. Pri tem se pa ne odstranimo od poti, po kateri je hodil grof Czernin in na kateri je delal za mirovno akcijo, ki jo je zasnoval naš mladi vladar skupno s svojimi zavezniki že za časa mojega uradovanja. Izpremembe v vnanjem ministrstvu. Dunaj, 18. aprila. Minister vnanjih zadev baron Buriau odpotuje v Nemčijo, da se predstavi nemškemu cesarju in da obišče državnega kanclerja grofa Hertlinga. Dunaj, 18. aprila. Prežidij Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba je po skupnem posvetovanju o iz-premembi v vnanjem ministrstvu izdal izjavo, v kateri ptavi med drugim: Podpirajoč aneksijsko politiko .Nemčije in z drugimi zgrešenimi ukrepi sam neteč požar na zapadu, se je grof Czernin oddaljil od edino možne poti, ki bi-mogla dovesti do miru. Njegov govor pred nepoklicanim forumom, v katerem je hujskal Nemce in Madžare proti našim someščanom ter nepremišljeno izzval polemiko o prejšnjih mirovnih poskusili, je vojno za nedosleden čas podaljšal. Baron Trnka odpuščen. Dunaj, 18. aprila. Bivši minister za javna dela baron Trnka, ki je bil imenovan za črnovojniškega generalnega inženerja, je v tem svojstvu odpuščen in črtan iz liste. Vzrok za ta izredni ukrep jc baje iskati v okol-nosti, ker je baron Trnka brzojavno pozdravil protestni shod v Pragi dne 13. aprila. Boljševiki iu ruska duhovščina. K o d a n j, 18. aprila. Kakor »Jutro Rusije« poroča, je Ljenin moskovskega patrijarha povabil na razgovor, v katerem je zahteval pojasnila za vzroke, ki so duhovščino napotili, da je sklenila anathemo proti boljšeVikoni. Ljenin zahteva, da se razveljavi izrečeno prokletstvo ter bo patrijarha kaznoval, če bi se branil ugoditi Ljeninovi zahtevi. Finsko poslaništvo v Berlinu. Ženeva, 18. aprila. Pariški »Temps« poroča, da je moskovska vlada nemško vlado obvestila, da je za prvega tajnika ruskega poslaništva v Berlinu imenovala ruskega vojnega ujetnika Vladimira Zagorskega, ki se nahaja v tiekem taborišču za vojne ujetnike. Letalec ponesrečil. P n 1 j, 18. aprila. Dne 16. aprila je v izvrševanju svoje službe smrtno ponesrečil linijski poročnik Henrik Fondaine pl. Felsenbrunn, eden najodličnejših letalcev. Fondaine jc bil danes v Pulju pokopan. Calais. Bern, 18. aprila. Bivši francoski zunanji minister Manotaux piše o pomenu Calaisa: Ne varajmo se več! Usoda sveta, tudi Amerike in Japonske, bo zapečatena, če vzame sovražnik Calais. Prej smo se bojevali sto let za Calais. Isto bi se zgodilo tudi sedaj, če pade Cala5s v nemške roke. Predložitev mirovnih aktov v francoskih zborničnih odsekih. Pariz, 17. aprila. Pred zbranimi zborničnimi odseki za zunanje zadeve, za vojno in mornarico je razložil danes min. predsednik Clemenceau okolnosti, pod katerimi so se vršili poskusi Avstro-Ogrske, izzvati pri aliirancih spor s pomočjo mirovnih pogajanj. Vse tozadevne akte je predložil odseku za zunanje zadeve, ki bo to vprašanje proučil in o njem poročal. Stev. 89. 5. do 5. št. 911 dio 1040, od 5. do iDod 6. St. 1041 eto 1170. od pol 6. do 6. št. 1171 do 1300. Prfalaševanje strank z rumenimi fcskaz«*-cam] C za mesarje. Dmgtf teden od 22. t. mt. dc> vštevši sobote, 27. t. m. se 'morajo priglasiti stranke, ki so do sedaij iitnele tnunuene toksfcflfllic* C za ubožno afecuiio. Kor uibožna aik.ci.in ne bo tem strainlkaim več mazdeifeiviiila anetsa. t-crrrveč le še dnitfa ždivtiila, ie v interesu stnanik samih • da se po doliočeneim redu agdiase. to doibe fel«* anice za mesarja. PniKilašieivainije se nusna vrŠJtfl ■t*o naslednjem redu: V ipomeideUeflc. da« 22. t. m. stranke z muimeniimii izkazmiicainii C St. 1 do 400, v i torek, dne 23. t. m. št. 401 do 800. ' sredo, dne 24. t. m. št. 801 do 1200. v fiefcrfcelk. dne 25. t. m. št. 1201 do 1000, v petek, dne 26. t. m, št. 1601 do 2200, v soiboto, dne 27. apnil«; št. 2201 do konca. Vsaka stranka umom prinesti s seboii biretz-pioKoiinio krušimo le^ritimaasalto, rdc6» .leKiifiknaoiiio in liakaianieio ubožne aikeuje. Prtijala-ševiainje se vriši v uiraidiu mestne laipnoiTtaaiGite, aia Poljanski cesti št. 13, I. naidsitr. Uradne ure, od 8. 'do 12. diopoiidnie, in oid 2. do 4. pcipaldne. (Op. nreid.: Obe obiiaivi o C - izika/jtuicah, smo ipretMii šefe daines no 10. umi: dinusji ttefct so iu j prinesla že včeraj. Zafcati?!) Meso na rumene izkaznice C št. 1381 do konca dobo 'stranke v soboto, dne 20. i. ;m. po-ipoidne na Poljanski cesti št. 15 do znižan^ cenah. Določen je ta4e red: Od 1. dio pol -• 3t. 1301 dt> 1458, od pol 2. do 2. št. 1459 1616, oid 2. do pol 3. št. 1617 do 1774. od pol 3-do 3. šit. 1775 dlo 1932, od 3. do rpoll 4. št. 1932 do 2090, oid .pol 4. dio 4. št. 2091 do 2248, od 4. do >pol 5. št. 2249 dio 2406, od pod 5. do 5. št-2407 do 2564, icid 5. do tpoil 6. št. 2565 do 2722. od pol 6. do 6. št. 2723 do konca. Meso na zelene izkaznice B št. 1201 do konca, dobe stranke v soboto, dne 20. t. ni-ipcpcildne po normalnih cenah v oerkivi sv. l*’-žefa. Določen je ta-ile red: Od 1. 'dio pod 2. št. 1201 do 1320, od poil 2. do 2. št. 1321 do 1440, od 2. dlo pal 3. št. 1441 dio 1560, od pod 3. do 3. št. 1561 do 1680, od 3. do ped 4. št. 1681 do 1800, Od ipoll 4. do 4. št. 1801 do 1920. od 4. do ipod 5. št. 1921 do 2040, od poti 5. do 5. št. 2041 do 2160, tetd 5. d)o ,p>od 6. št. 2161 doi 2280, od pol 6. do 6. št. 2281 do konca. Razno. Aprovizacija. Krušne komisije bodo uradovale v soboto, dne 20. aprila 1918 od 8. dopoldne do 1. popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za petrolej, maščobo ter milo, in sicer po sledečem redu: 1. Izkaznice za petrolej dobe le stranke iz Ljubljane, ne pa iz zunanjih okrajev, to je iz Zgornje Šiške, Viča in Most. Istotako člani vojne zveze. 2. Izkaznice za maščobo dobe le zunanji okraji, to je Zgornja Šiška, Vič in Moste, ne pa stranke iz Ljubljane. Istotako člani vojne zveze. 3. Izkaznice za milo dobe vse stranke, vpisane v krušnih vpisnikih; istotako člani vojne zveze. Meso na rumene izkaznice C št. 1 dc 1300 dobe stranke v petek, dne 19. aipriila popoldne, na Poljanski cesti št. 15, po znižanih cenah. Dotočen je ta-le reld: Od 1. do ipcil 2. št. 1 do 130, od Odi 2. do 2. št. 131 do 260. od 2. dio pod 3 št. 261 dio 390, od pol 3. do 3. št. 391 do 520, od 3. do pol 4. št. 521 do 650, od pod 4. do 4. št. 651 do 780, od 4. do pol 5. št. 781 do 910, od pod * Potopljena »Drina«. Dela za vzdigneaje parnika »Drina« se morajo izvršiti z največjo pazljivostjo, ker obstoji nevarnost, da pojde ladja narazen. Dela so že precej napredovala, tako da bodo odprli pokrov še te dni. Preiskovalni sodnik je kapitana in krmilca parnika »SoSije« pustil na svobodo. * Stanovanjsko pomanjkanje je na Duoaju vedut) večje. V mesecu marcu je bilo na Dunaju 1064 praznih i stanovanj, v februarju jih je bilo še 1535. Prazni trgov-I skl lokali so v marcu padli od 3817 na 5300. * Večjo partijo rumunskih lahkih prailčev priča-j Klijejo za dan 18. in 20. t. m. za Dunaj. Oddajalo se bo meso po pol kilograma. i Za tiskovni sklad „Naprej&“ je daroval sodr. A. Vrčon K 10. — Lepa hvala. - ———■ r~-------------------------------■ .... Izdasatelj i« odgovorni urednik: j o r. i p P e t e j & n. Tisk .Učiteljske tiskarne*1 v Ljubljani, INO CENTRAL' a'“ " gledališču Petek 19. apr55a SEN LJUBAVI. Ginljiva drama v petih dejanjih. ;«psete predstave, ravnotežje. Samo en dan! Prvovrstna veseloigra v dveh dejanjih. V glavni vlogi: GiZEHA WER3EZBRK. Sobota 20. aprila ob pol 5. pol 7. in pol 9. Nedelja 21. aprila ob 5. 7. in 0. 7- * onedeljek 22. aprila ob pol 5. pol 7- in pol %$3SF~ Dveurni dvojni "S®*- Brigita ali Ropar iz Kaitenberga. Velika pretresljiva ljudska igra. Princ Waldemar — W»ldemar Princ. Izvrstna prvovrstna veseloigra. Novejši dunajski damski modeli. (Obleke in klobuki.) Pri teh dve uri Irajajotih predstavah 10 vin. zvišana vstopnina. Ki mliMliuo. Sobota 20. aprila ob pol 3. — Nedelja 21. apr. ob pol 11. dopoldne in 3. popoldne Ponedeljek 22. aprila ob pol 3. popoldne. družinske predstave pristopne tudi mladini. MENE TEKEL Opozoritvc z onega sveta. Poleg tega še dingi sijajni tilmi.