20 arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Načrtovanje za nakupovanje: koprsko fantomsko mesto dr. Boštjan Bugarič Okvir Povzetek Prispevek analizira dejavnike propadanja nakupovalnih središč zaradi vsebinskih in prostorskih transformacij, ki so posledica investitorskega urbanizma. S primerjalno analizo konkretne transformacije nezazidljivega zemljišča v zaščitenem vplivnem območju historičnega mestnega jedra Koper v zazidljivo nakupovalno središče poskuša prikazati razvoj- ni trend investitorskega urbanizma in definirati, katere so njegove temeljne značilnosti. Ključne besede nakupovanje, investitorski urbanizem, nekraj, nakupovalno središče 1. Uvod Nakupovalno središče je običajno velika poslovna stavba ali kompleks mnogote- rih, v katerih so različne trgovine. V preteklosti so trgovska središča veljala za priročno mesto – vse na enem mestu – za vse potrošniške potrebe in so tako hi- tro postala priljubljena družabna središča in prostori srečevanja. Od vrhunca svo- je priljubljenosti v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in na začetku novega pa se obiskanost in priljubljenost nakupovalnih središč hitro zmanjšuje. Zakaj priha- ja do vse očitnejšega zamiranja nakupovalnih središč, predvsem v ZDA, kjer so se najprej oblikovala, in zakaj se trend širi tudi v nekatera mesta v Evropi? Na trend vpliva mnogo razlogov, kot jih definira Valensky (Valensky 2023), so najpomemb- nejši spletno nakupovanje, visoki stroški vzdrževanja objektov zaradi njihovih praznih prostorov, novi trendi nakupovanja cenejših izdelkov, zmanjšana obiska- nost nakupovalnih središč ter novi modeli nakupovanja, kot so na primer prilo- žnostne (pop-up) trgovine in outlet vasi. Zaradi kombinacije vseh teh dejavnikov se povečuje število praznih prodajnih prostorov v nakupovalnih središčih. Prispe- vek analizira dejavnike propadanja nakupovalnih središč zaradi vsebinskih in pro- storskih transformacij. S primerjalno analizo konkretne transformacije nezazidlji- vega zemljišča v zaščitenem vplivnem območju historičnega mestnega jedra Ko- per v zazidljivo nakupovalno središče bo prikazan trenutni razvojni trend investi- torskega urbanizma. 2. Nakupovalni nekraji Način nakupovanja se je v zadnjih letih močno spremenil in verjetno se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnosti. Pri tem je pomembno omeniti, da so naku- povalna središča v nekaterih delih sveta v zatonu, v drugih pa še vedno močno vplivajo na prostorski razvoj mest. Še vedno so priljubljena v Združenih državah Amerike in Aziji, največje nakupovalno središče na svetu pa je v Dubaju. Augé (Augé 1997) definira nakupovalna središča kot nove nekraje supermoderno- sti. V njih se vozimo po avtocesti, tavamo po supermarketu ali sedimo v letališki čakalnici. Uporabnik nekraja je z njim v pogodbenem razmerju, saj mora ob vsto- pu vedno znova uporabiti kupljeno vstopnico, kartico na cestninski postaji, vozi- ček, ki ga vozi. Po Augéju (Augé 1997, 104) so to specifični nekraji, ki »ne ustvar- jajo niti singularne identitete niti medsebojnih odnosov med uporabniki«. Zaradi hitrega spreminjanja sistema nakupovanja, posebej po pandemiji covida 19, je težko definirati trend njihovega upadanja. Pri tem pa vedno znova prihaja do raz- rasta investitorskega urbanizma (Bugarič 2018), oblike urbanega razvoja, pri kate- ri delevoperji in/ali politiki sprejemajo odločitve o razvoju mest brez upoštevanja potreb lokalnih skupnosti. Osnovni cilj je maksimiranje dobička s korporativnim oblikovanjem prostora. V članku med drugim poudarjam, da ima investitorski ur- banizem ima dobre pogoje za hiter razvoj, ki je na prehodu med političnimi siste- mi podvržen korupciji in manipulacijam z nepremičninami. Pa si podrobneje oglejmo primer Združenih držav Amerike, kjer je približno 1.150 nakupovalnih središč. Leta 1986 jih je bilo 25.000. Statistična analiza razvoja na- kupovalnih središč v ZDA (Mall Closure Statistics 2024) predvideva, da bo do leta 2032 delovalo le še 150 nakupovalnih središč. Projekcije kažejo, da se lahko v 10 letih zapre do 87 % velikih nakupovalnih središč. Po navedeni statistični analizi se je število nakupovalnih središč od leta 2017 do leta 2022 zmanjšalo za 16,7 % letno. Leta 2022 je bilo porušenih 186.000 m2 nakupovalnih središč. Po nekaterih ocenah je bilo leta 2022 v ZDA le še 700 velikih nakupovalnih središč. Med leto- ma 2017 in 2022 se je vsako leto zaprlo povprečno 1.170 nakupovalnih središč. Od leta 1986 do leta 2017 so se nakupovalna središča zapirala s hitrostjo 581 na leto. Katere so najpomembnejše značilnosti, ki praznim nakupovalnim središčem omogočajo ekonomsko in družbeno uspešnost? Valensky (Valensky 2023) pre- verja vsebinske preobrazbe izpraznjenih in zapuščenih nakupovalnih središč, ki se spreminjajo v športne centre, restavracije, univerzitetna središča, skladišča ali v stanovanja. V ZDA se je tako 16 % praznih nakupovalnih središč vsebinsko spre- menilo, od tega 8 % v skladiščne prostore, 7 % v stanovanja, 5 % v distribucijske centre, 4 % v univerzitetna središča, 4 % pa v bolnišnice ali zdravstvene ustanove. Zanimiva primerjava govori o ekonomski rasti. Velik delež prenov nakupovalnih središč v ZDA, 41 %, financirajo banke, 18 % skladi za naložbe v maloprodajne nepremičnine, 17 % zasebni vlagatelji 5 % vlade, 2 % kreditne zadruge, 15 % prenov pa se financira iz drugih virov. Vsebinska ponovna uporaba nakupovalnih središč zahteva veliko spremembo v načinu njihovega delovanja. Pri tem se uvaja zasnova na podlagi izkušenj, name- sto da bi bili to le prostori nakupa. Osnovno vodilo pri tem je odpiranje prostorov za prosti čas in zabavo, s čimer lahko postanejo bolj prijazna za mlade družine.1 Pomembno vodilo vsebinske prenove je osredotočanje na tržne niše, tako da se nakupovalna središča usmerijo na primer v ponudbo športne opreme ali elek- tronskega blaga. Dobri primeri so tudi veganska ali trajnostna moda, ponudba edinstvenih in specializiranih izdelkov, ki jih na spletu ne najdete zlahka. Z orga- nizacijo rednih dogodkov ali ponudbo storitev, ki ustrezajo lokalnim potrebam, se osredotočajo tudi na lokalno skupnost. Z vključevanjem tehnologije ter po- nudbo prostorov za skupno delo in dogodke lahko postanejo tovrstni prostori privlačnejši tudi za mlajše generacije. 3. Koprski nekraji Mumford (Mumford 1988) pravi, da so v obdobju po drugi svetovni vojni ob hitri motorizaciji prometa strnjena mestna središča postajala vse bolj neprimerna za tovrstne oblike prevoza, čemur je sledilo bodisi prilagajanje stare mestne struk- ture novim oblikam prometa ali pa premikanje pomembnih mestotvornih funkcij 1 Besedna zveza mlade družine se uporablja dobesedno za vse ranljive skupine, pri tem se pozablja na starostnike, skupnost LGBTQ, anarhistične in druge skupnosti. 21arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 dr. Boštjan Bugarič na obrobje. Harvey (Harvey 1973) trdi, da brez prostorov potrošnje mesta sploh ne bi obstajala, saj brez geografske koncentracije družbenega presežnega proi- zvoda ni urbanizma. Prav slovenskim obalnim mestom se je po drugi svetovni vojni uspelo prilagoditi modernizacijskim spremembam in zadržati pomemben del dejavnosti v mestnih središčih. Uršič (Uršič 2012, 263) poudarja, da so k temu močno pripomogli sistemi kolektivnih javnih prevoznih sredstev, »ki so do osa- mosvojitve igrali pomembno v prevozu in so zavirali procese suburbanizacije ekonomskih dejavnosti. Velik del trgovskih, storitvenih in industrijskih dejavnosti je tako začasno ostal v mestih ali v njihovi neposredni bližini. Največje spremem- be so se zato zgodile v obdobju po osamosvojitvi, ko je zaradi uvedbe tržne eko- nomije in pospešene avtomobilizacije Slovenije prišlo do izrazite preobrazbe funkcionalne strukture obalnih mest in njihovih zaledij. Pocenitev avtomobilov in relativno nizke cene naftnih derivatov so pomenile hiter razmah individualizira- nega prevoza, ki je zmanjšal pomen kolektivnih prevoznih sredstev in mestnega središča kot ključnega vozlišča prometnih infrastruktur ter ekonomskih dejavno- sti. Pospešena gradnja (avto)cestne infrastrukture in skokovit porast uporabe avtomobilskega prevoza sta težišče družabnega in ekonomskega življenja prese- lila v nove prostore na mestnem obrobju. K procesom suburbanizacije so nedvo- mno veliko pripomogle tudi specifične politično-ekonomske razmere, naraščanje cen nepremičnin in splošno pomanjkanje prostora za obsežnejše gradnje v me- stnih središčih. S tega vidika sta procesa suburbanizacije in avtomobilizacije po- tekala sinergično oz. sta vzročno povezana.« Koper ima vlogo najpomembnejšega nakupovalnega središča na Obali zaradi iz- redne zgoščenosti prodajnih površin. Uršič (Uršič 2012) poudarja, da ima Mestna občina Koper največ prodajnih površin na slovenski obali, pri čemer največji de- lež odpade na obrobje mesta Koper, kjer so največji prodajni kompleksi (npr. Su- pernova, Tuš, Mercator itd.). Po podatkih SURS (SURS 2006) je v občini Koper 72.470 m² prodajnih površin, kar močno presega število prodajnih prostorov v občinah Piran1 in Izola2. Nadaljnja analiza statističnih podatkov o površini prodaj- nega prostora po posameznih občinah kaže, da je površina prodajnega prostora v Mestni občini Koper leta 2003 znašala približno 0,9 m² na prebivalca, leta 2005 je narasla na 1,5 m², leta 2010 pa je znašala približno 2,4 m². »Rast prodajnih površin je povezana predvsem s hitro rastjo nakupovalnih središč na obrobju, in ne s širitvijo ponudbe prodajnih površin v središču mesta«, zaključuje Uršič (Uršič 2012). Z raziskovanjem razvoja trgovine in nakupovanja se je ukvarjala tudi razi- skava Innocité – Vloga mesta Koper v omrežju čezmejne regije (RRC, 2010). Uršič (Uršič 2012, 272) pravi, da »po mnenju anketirancev iz raziskav (2000, 2002, 2008, 2010) mestno središče Kopra sicer predstavlja ambientalno zelo privlačno nakupovalno okolje, ki pa se vendarle ne more kosati z boljšimi možnostmi par- kiranja, večjimi prodajnimi površinami, raznovrstnostjo produktov in konkurenč- nimi cenami, ki jih ponujajo množična nakupovalna središča na obrobju mesta«. Trenutno območje nakupovalnih središč je bilo pred tem zaščiteno vplivno ob- močje ob historičnem mestnem jedru, kjer zaradi slabe nosilnosti terena in zašči- tene vedute v historično mestno jedro ni bilo mogoče posegati z večjimi pozida- vami. O spremembah zaščitenega vplivnega območja v zazidljivo sem pisal v monografiji Prishtina public archipelago (Ramku 2021) v tekstu Koper’s [public] optimism. V prispevku poudarjam, da je odvisnost prebivalcev od avtomobilske- ga prevoza eden izmed pomembnih dejavnikov, ki spodbujajo procese suburba- nizacije prebivalstva, zato se v zaledju večjih urbanih središč na Obali povečuje število prostorov potrošnje. Obalno-kraška regija izstopa kot območje z največjo površino prodajnega prostora med vsemi slovenskimi regijami. S spremembo vplivnega območja na južnem delu ob zgodovinskem središču Kopra leta 2007 je pritisk investitorjev oblikoval novo mesto potrošnje. Celotno območje javnega prostora od Luke Koper do športnega območja Bonifika je Mestna občina Koper prodala podjetjem Merkator, Lidl, Hofer, Interspar, Harvey Norman, Eurospin, Tuš, McDonalds, Obi in drugim. Vsa nakupovalna središča v Kopru so bila zgraje- na v izredno kratkem času brez prostorskega razvojnega načrta. Območje se je med letoma 2007 in 2013 z valom komercializacije mestnih javnih zemljišč spre- menilo v nakupovalno mesto, kjer se med nakupovalnimi središči in njihovimi parkirišči ter bencinskimi črpalkami gradi stanovanjske objekte. Na sliki 1 je prikazano trenutno vsebinsko stanje ob historičnem mestnem jedru. Zgoščeno historično pozidavo mestnega jedra obkroža na vzhodni strani veliko ob- močje industrijskega dela luke in območje naravnega rezervata, medtem ko so na južni strani park s parkirišči, športno območje Bonifika ter nakupovalna središča. Med posameznimi območji ni ustreznih peš poti, občutno pa primanjkuje tudi ze- lenih površin. Uršič (Uršič 2012, 273), navaja, da se je »v obdobju po osamosvojitvi z dokončanjem avtocestnega križa in nadaljevanjem procesov suburbanizacije močno povečal vpliv prostorov potrošnje na obrobjih obalnih mest. Razvoj obrob- nih prostorov potrošnje predstavlja logičen potek prehoda nakupovalnih prostorov v obdobje tržne ekonomije.« V nadaljevanju bo fotografska analiza ključnih lokacij v koprskem nakupovalnem območju prikazala vsebinske razvojne neskladnosti tega prostora. Jasno lahko zaznamo postopne spremembe nezazidljivega zemljišča v zaščitenem vplivnem območju historičnega jedra Kopra v zazidljivo nakupovalno središče. Takšna pro- daja javnih zemljišč je trenutni način izvajanja investitorskega urbanizma. 4. Urbana entropija Zaradi sprememb pri potrošnji in nenačrtovanja območij nakupovalnih prostorov se v slovenskih obalnih mestih dogaja urbana entropija. Prostorska politika Me- stne občine Koper, ki je še vedno brez OPN-ja, že v drugem mandatu županova- nja istega župana, je neustrezna, občina je tudi brez mestnega urbanista. Zaradi neustreznega načrtovanja se tako srečujemo z vsebinsko izpraznjenim mestnim središčem, trgovske komercialne dejavnosti imajo pri razvoju prednost pred dru- gimi mestotvornimi vsebinami. To sicer nakazujejo tudi nekateri primeri nakupo- valnih središč drugod po Sloveniji. Postavljanje nakupovalnih centrov na idealne lokacije po Sloveniji je investicija podjetja Hofer.4 Gre za strategijo nakupovanja zemljišč ob dobrih prometnih povezavah po vsej Sloveniji, kar je naložba v priho- dnost. Vendar bo najbolje, da se vrnemo v Koper, med nekatere že realizirane projekte znotraj območja nakupovalnih centrov. V obdobju investitorskega urba- nizma od leta 2007 do danes se je na nekdaj vplivnem območju historičnega mestnega jedra Koper, ki se je z odlokom takratnega župana spremenilo v zazi- dljivo, izvajalo mnogotere zazidave brez celovitega plana. Območje je med histo- ričnim mestnim jedrom, ob zaščitenem naravnem rezervatu Škocjanski zatok, poleg zaporov in sredi nakupovalnih središč, parkirišč in bencinskih servisov brez zelenih parkovnih zasaditev. Med primeri investitorskega urbanizma je stanovanjsko-poslovni kompleks Kopr- ska vrata iz leta 2013, ki obsega 164 stanovanj ter približno 2.000 m2 poslovnih prostorov. Investitor zagotavlja, da kompleks odlikuje odlična lokacija, moderna zasnova, kakovostna gradnja, stanovanja z velikimi terasami, odlična prometna infrastruktura, bližina šol, vrtcev, trgovin, bank, zdravstvenih ustanov, mestnega jedra ter avtocestnega priključka. Če podrobno preverimo opisane parametre, pa ugotovimo, da lokacija nima ustreznih dostopov za pešce in kolesarje in da soseska nima načrtovanih zelenih prostorov med objekti, temveč jih nadomešča Sl. 1: Vsebine ob koprskem historičnem mestnem jedru. Vir: Bugarič. 2 17.637 m². 3 12.861 m². 4 Z investitorjem Hofer Trgovina, d. o. o., je podjetje Protim Ržišnik Perc sodelovalo pri 48 trgovskih objektih za Hofer v Ljubljani, Šenčurju, Radovljici, Ribnici, Kopru, Kranju, Grosuplju, Brežicah, Medvodah, Žalcu, Ivančni Gorici, Kamniku, Tržiču, Postojni, Škofji Loki, Šempetru, Sežani, Idriji, Domžalah, Sevnici, Novi Gorici, Mozirju, Ajdovščini, Velenju, Kočevju, Ilirski Bistrici, Prevaljah, Jesenicah, Črnomlju, Izoli, Cerknici in Litiji. 1 22 arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 parkirišče. Stoji med parkirišči nakupovalnega središča, zaradi pomanjkanja zele- nja pa je poleti vročinsko zelo obremenjena. V kletnih etažah na nestabilnemu terenu so parkirni prostori, ki v arhitekturni in statični zasnovi narekujejo precej pogojen tloris stanovanj. V neposredni bližini koprskega historičnega jedra se pri- pravlja gradnja še dveh stanovanjskih sosesk, ki ju gradita podjetji Grafist in Dom Navtika,5 povprečna cena stanovanja bo 3500 evrov za kvadratni meter. Še eno sosesko v središču koprskega nakupovalnega središča načrtuje podjetje Elta in jo želi zgraditi do leta 2025. Stolpiči bodo imeli šest nadstropij (P+5+M) in bodo v višino merili 21 metrov. Objekte bodo po besedah investitorja gradili postopno, parkirišča pa bodo razširili iz ene v tri podzemne etaže, če bo potrebno. Tako se v nakupovalnem središču v nekdaj vplivnem območju ob historičnem mestnem jedru Kopra gradijo nove stanovanjske soseske z novimi pogoji bivanja. 5. Zaključek Ena od mahinacij z namensko rabo mestnih zemljišč (četudi ne ravno na območju nakupovalnega mesta) je tudi načrt novega stanovanjskega naselja Slavnik v Se- medeli, ki ga je nameraval zasebni investitor izvesti s pomočjo OPPN. Konec janu- arja 2021 je župan MOK objavil Poziv k oblikovanju izhodišč za pripravo OPPN za območje »Slavnik« oziroma prostorske enote KC-35. Pobudo za ureditev obmo- čja, ki obsega 15 parcel površine približno 10000 m2, je dal lastnik treh parcel osrednjega območja, imenovanega tudi Slavnikove garaže, in pripravil idejno za- snovo Semedelska vrata. Gre za predhodno fazo v postopku priprave OPPN, ki je namenjena širšemu razmisleku o nadaljnjem razvoju in predlagani ureditvi ob- močja nekdanjih Slavnikovih garaž v Semedeli. Šele na podlagi prejetih pobud in predlogov bi lahko Mestna občina Koper sprejela odločitev o začetku postopka priprave prostorskega akta za to območje. Razpis je bil objavljen v začetku leta 2021, med najhujšo epidemijo covida, ko so se ljudje zadrževali večinoma doma. To je bilo seveda idealno za investitorja, ker bi tako ne dobil nikakršnih komentar- jev na svoj predlog zazidave. Zato je kolektiv Avtomatik Delovišče marca 2021 izvedel javni spletni dogodek Branje Semedele6, na katerem je Javni poziv k oblikovanju izhodišč za pripravo OPPN predstavil v sodelovanju s Krajevnima skupnostma Semedela in Za Gradom z namenom predstavitve posledic izvedbe projekta. Dogodek je sprožil oblikova- nje civilne iniciative Novi Slavnik in pripravo pripomb na razgrnjeni osnutek OPN MO Koper za območje nekdanjih Slavnikovih garaž ter neposredne okolice, vključ- no s trgovino Mercator in vrtcem. Civilna iniciativa Novi Slavnik se je obrnila na predsednike krajevnih skupnosti in župana, ki je v odziv na protest krajanov spre- jel sklep, da bo pri urejanju območja oblikoval nov osnutek v sozvočju s prebival- ci ter da bo MO Koper preverila možnosti pridobitve lastništva obravnavanega zemljišča. Skladno z rezultati peticije je župan nato imenoval delovno skupino za pripravo novih izhodišč za urejanje območja Slavnikovih garaž. Oblikovala naj bi predloge, ki bodo primerni tako za širši prostor kot tudi za občane in bodo podlaga za nadalj- nje dejavnosti v zvezi z urejanjem tega območja. Končni rezultat naj bi bil osnutek poročila o delu skupine. Civilna iniciativa Novi Slavnik je ugotovila, da objavljeni osnutek OPN za območje Slavnikovih garaž ne upošteva mnenja krajanov, izraže- nega s peticijo aprila 2021, in ne upošteva rezultatov dela delovne skupine, s tem pa tudi ne sklepov in zavez, ki jih je dal župan v odzivu na zavrnitev osnutka OPPN v letu 2021. Predlagajo, da se pripravijo izhodišča za urejanje tega območja, kakor je bilo večinsko izkazano s pripombami, mnenji in predlogi podpisnikov peticije ter posameznikov, da se upošteva zaveza župana, podprta s 1431 podpisi, za za- menjavo ali občinski odkup obravnavanega zemljišča, in da se lastniku zemljišča ponudi enakovredno zemljišče na drugi lokaciji oziroma ustrezna protivrednost. Pri pripravi izhodišč za urejanje območja naj se upoštevata objekta, vpisana v re- gister kulturne dediščine, to sta cerkev Marije priprošnjice za zdravje in srednjeve- ško pokopališče v Semedeli. Civilna iniciativa Novi Slavnik v svojih pripombah na- sprotuje tako visoki in gosti gradnji, med predlogi za ureditev območja prevladu- jejo parkovna ureditev, zelene površine, oskrbni center za ostarele, center za de- lovanje in druženje krajanov Semedele in sosednjih stanovanjskih četrti, spomin- ski park, gledališče in koncertna dvorana, storitvene dejavnosti (pošta, banka, zdravstvena ambulanta, gostilna/restavracija), prostori za delovanje lokalnih dru- štev in za izvajanje družbenih dejavnosti, dodatne površine za vrtec. Gre za začasno ustavitev gradnje, ki samo čaka na novo priložnost. To je realnost, v kateri investitorji oblikujejo mesto s pomočjo političnih mahinacij mestnih oblasti in skupaj z županom načrtujejo brez arhitektov in urbanistov. 5 Grafis načrtuje 170 stanovanj v Levjem gradu, Dom Navtika 57 varovanih stanovanj ob Ferrarski cesti. 6 Branje Semedele, objavljeno na: https://www.youtube.com/watch?v=yT9mRCIDKYc&t=2228s Sl. 2: Lokacije neustreznega prostorskega razvoja: 1. Stik Luke Koper s historičnim mestnim jedrom 2. Zasebno zemljišče Levji grad 3. Neustrezna vsebinska zasnova 4. Prazno območje v zasebni rabi 5. Stik naravnega rezervata z območjem ob avtobusni in železniški postaji 6. Zapori in nakupovalno središče 7. Neskladna zazidava nakupovalnih objektov. Vir: Bugarič. Sl. 3, 4: Neskladnost vsebin med zapori in nakupovalnim središčem. Foto: © Bugarič. 4 3 2 Okvir 23arhitektov bilten • architect's bulletin • 238 • 239 Literatura Augé, Marc. 2008. Non-Places: Introduction to an Anthropology of Supermodernity. London: Verso. Bugarič, Boštjan. 2018. Avtonomne urbane prakse kot odgovor investitorskemu urbanizmu. Arhitek- tov bilten: AB. okt. 2018, let. 48, št. 215/216, str. 45–49. Bugarič, Boštjan. 2021. Koper’s [public] optimism. V: Ramku, Bekim, ed. 2021. Prishtina Public Archi- pelago. Prishtinë: Kosovo Architecture Foundation, str. 380–395. Cigale, Dejan. 2002. Centralna naselja v Sloveniji in njihova vplivna območja v letu 1999. Geografski vestnik 74 (1): 43–56. http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/gv74-1-cigale.pdf Civilina iniciativa Novi Slavnik. 2022. Pripombe na Javno razgrnitev gradiva OPN v Mestni občini Koper. Harvey, David. 2009. Social Justice and the City. Revised edition. Athens: University of Georgia Press. Čepar, Nataša. 2023. Kaj je ostalo od stanovanjskih obljub Aca Kabanice. Delo. Dosegljivo na:https:// www.delo.si/novice/slovenija/predstavili-sosesko-ki-je-dobila-referendumsko-podporo Mall Closure Statistics. Last Updated: May 28, 2024. https://capitaloneshopping.com/research/ mall-closure-statistics/ Mlinar, Zdravko, Drago Kos, Marjan Hočevar, Franc Trček. 2000. Local Development and Socio-Spati- al Organization: Trends, Problems and Policies: The Case of Koper, Slovenia. Budapest: Open Society In- stitute. Mlinar, Zdravko. 2001. Krepitev in slabitev moči lokalnih akterjev ter nastajanje in izginjanje lokalnih posebnosti v procesu glokalizacije. Teorija in praksa 38 (5): 765–85. http://dk.fdv.uni-lj.si/tip/tip20015Mli- nar.pdf Mlinar, Zdravko. 2008. Življenjsko okolje v globalni informacijski dobi. Knj. 1, Prostorsko-časovna or- ganizacija bivanja: raziskovanja na Koprskem in v svetu. 1. natis. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede; Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Mumford, Lewis. 1988. Grad u historiji: njegov postanak, njegovo mijenjanje, njegovi izgledi. Za- greb: Naprijed. RRC. 2010. Innocité – Kako okrepiti konkurenčnost malih in srednjih mest v vplivnem območju veli- kih alpskih urbanih centrov – Vloga mesta Koper v omrežju naselij čezmejne regije. Koper, Regionalni ra- zvojni center. SURS. 2006. Statistične informacije (Rapid Reports) – Trgovina in druge storitvene dejavnosti. Lju- bljana, Statistični urad Republike Slovenije. SURS. 2009. Statistični letopis 2009. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije. Uršič, Matjaž. 2012. Avtomobilizacija in spreminjanje urbanih prostorov potrošnje na slovenski oba- li: od ‚mesta pešcev‘ k ‚mestu avtomobilskih potrošnikov‘. Annales 22 (1): 261–276. http://www.dlib.si/ details/URN:NBN:SI:DOC-YIWRQX2U Valensky, Lauren. 2023. Why Are Shopping Malls Dying, and How Can They Make a Comeback? Eposnow. ttps://www.eposnow.com/us/resources/why-are-shopping-malls-dying/ Sl. 5: Stik prvega pomola Luke Koper s historičnim mestnim jedrom. Foto: © Bugarič. Sl. 6: Zasebni investitor na lokaciji Levji grad ne upošteva natečajne rešitve in izvaja spremembo namembnosti iz poslovne rabe v stanovanjsko rabo. Foto: © Bugarič. Sl. 7: Neustrezna vsebinska zasnova: hotel, stanovanje, nakupovanje. Foto: © Bugarič. Sl. 8: Prazno površino v nakupovalnem območju in zasebni rabi ima investitor namen pozidati s stanovanjskimi stavbami in s tem povečati vrednost zemljišča. Foto: © Bugarič. Sl. 9: Stik naravnega rezervata z območjem ob avtobusni in železniški postaji. Foto: © Bugarič. Sl. 10: Novi stanovanjski kompleks bi s svojo realno višino zakril veduto v Semedeli. Vizualizacija investitorja z nižjimi objekti, kot so v resnici, po načrtih pod črtkano črto, in realne višine v vizualizaciji kolektiva Avtomatik Delovišče. Vir: Bugarič. 5 6 7 8 9 10 dr. Boštjan Bugarič Prispevek posvečam sodelavki, prijateljici, tovarišici Mateji Filipič.