160 številka.
Ljubljana, v soboto 16. julija 1904.
XXXVII. leto.
ishaja vsak dan zvečer, izimSi nedelo in praznike, ter velja po pošti prejeman n avetro-ogreke deželo za vse leto X K, n pol leta 13 K, sa Četrt leta 8 K 60 h, za eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem aa dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 8 K. Kdor hodi aam poni, plača aa vse leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja [dežela toliko Teč, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbe brez istodobne vpofiiljatve naročnine ee ne ozira. — Za oznanila ae plačajo od peteroetopne petit-vrste po 13 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, ca so trikrat ali večkrat tiska. —  Dopisi na] se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, npravnistvo pa v pritličja. —
Dpravnifltva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod1' telefon it. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Pesem slovanskih Sokolov
azvita je zastava! Hej, slovanski Sokoli, naprej! JNlavdušenja kipijo grudi, in čili so nam prožni udi.
5mel, nagel bodi naš polet in bister, jasen naš pogled! Trud miče nas, napor in delo in borbo ljubimo veselo.
Naj piha proti nam vihar! Kaj blisk in grom in tresk nam mar! Naprej nevzdržema letimo. Nikogar mi se ne bojimo!
Perutij ne povešamo, nikoli ne opešamo. A gnezda rojstna svoja draga pogumno branimo od vraga.
Moč suče svet, moč naš je vzor! Kaj nismo korenjakov zbor? Poglejte bojne naše vrste! Jeklene volje smo in čvrste.
Očini svoji smo ponos.
Kdo nam je raven, kdo nam kos?
V telesih zdravih duše zdrave. Junaki vsi od pet do glave!
Vsak bodi svoj, vsak bodi jak! Slovan naj Sokol bode vsak!
V dejanju Sokol in v mišljenju,^ po srcu Sokol in čutjenju!
6b rami ramo, dlan ob dlan! Pripravljeni smo vsi na bran. Naj složno brat podpira brata, da prej svoboda sine zlata!
A. Aškerc.
«91
Slavnost slovanskega Sokolstva.
Sinje poletno nebo se razpenja nad nami, vsa narava se zdi, kakor da bi se bila nakitila z novo krasoto, bela naša Ljubljana pa je nadela praznična krila, da okićena kakor nevesta sprejme v svoje okrilje drage brate s severa in z juga, ki prihite, da se vdeleže II. vsesokolskega slovenskega zleta in pokažejo, da jih z nami druži ena bratska vez, da kroži po naših žilah ena in ista plemenita slovanska kri in da smo vsi otroci ene velike in prostrane domovine — matere Slave, naj si je nas zibal pohlevni val bistre Save, grmeče valovje sinje Adrije, ali tok deroče Drine in okrvavljena Marice, naj si je nam zibelka tekla ob pestri obali motne Vltave, lene Visle  ali mogočne Volge!
Pozdravljeni, bratje, dobro doŠli v naši sredini!
Z odprtimi rokami Vas sprejema „Sokol" slovenski, pozdravlja Vas navdušeno bela Ljubljana in narod slovenski Vam nudi v bratski pozdrav svojo roko, žuljavo od dela, okrvavljeno od boja.
Narod slovenski Vas pozdravlja z gorko bratsko ljubavjo in čuti se srečnega, da Vam more stisniti roko kot brat bratu, da zre v^obraz Vam, ki ste mu vsikdar bili krepka opora v borbi za njegove pravice.
V svoji metropoli — v beli Ljubljani Vas sprejema Blovenski narod in ta sprejem bo skromen, kakor je skromen naš narod, kakor je skromno vse njegovo žitje in bitje. Pompa, sijajnih slavnosti, blestečih svečanosti ne boste videli med nami; po dostojanstvenikih B svetlimi zlatimi ovratniki, po visokem narodnem plemstvu se bo zaman oziralo Vaše oko. Zrli pa boste neštete množice naroda slovenskega, ki ga navdaja gorka ljubav do rodne svoje grude, ki si je v trdem in neprestanem boju utrdil svoje mišice in ukrepil svoje moči, a ni pozabil, da si je osamljen in objet na severu in jugu od dveh mogočnih sovražnikov, da je tudi on veja velike in silne slovanske lipe.
In ta narod bo Vam nudil v pozdrav žuljavo, krvavo svojo roko.
Ali se je boste morda sramovali te žilave, plebejske roke?
Glejte naokrog, oglejte si to našo zemljo slovensko!
Kje ji najdete enake na svetu, ki bi združevala v sebi vse prirodne krase in divote? S snegom pokriti velikani gora zro doli na Vas, vinorodne gorice smejo se Vam nasproti, rodovitne doline leže pred Vami, posejane z množico belih vasi, trgov in mest, Čarobna jezera gledate, Čudite se podzemskim krasotam, doli na jugu pa butajo ob obal peneči se valovi sinjega morja Adrijanskega — vidite, to je ped slovanske zemlje, to je naša zemlja slovenska.
In po tej zemlji stega že od pam-tiveka pohlepne svoje roke sovrag z juga in neprijatelj s severa.
In to čarokrasno ped zemlje slo-vanske branimo — mi Slovenci.
Peter.
al
Spisal Ivo Blažič.
Peter Novak je stopal po gozdu. Počasen mu je bil korak, oči pa so bile obrobljene z rdečkastimi kolobarČki.
Nad njim bo peli ptiči po zelenih vejah pod smehljajočim se nebom, po katerem so plule lahne, komaj vidne meglice, skoro prozorne in belkasto sive, kakor v višavah se gubeči dim. Vse je bilo veselo in prazniško : gozdna zelena odeja, rumeni solnčni prameni, padajoči na drobne, mirno se zibajoče liste šibkih bukev, ptičje petje, doneče na uho ko ubrani akordi, gubeči se glasovi tihe, melanholične dekliške pesmi.
Iz mesta so se oglasili zvonovi, ubrano in veličastno so hiteli sveži glasovi po zraku nad mlado naravo, nad širnim poljem in prostranim gozdom. Tajni glasovi so dospeli tudi Petru na uho. Postal je, odprl usta in dihal globoko.
„Da, zvonovi se oglašajo. Jutri bo sv. Peter in Pavel; moj god bo."
Ta boj pa je težak in moreč! Ni dovolj, da posvečamo vse svoje sile blagru in dobrobitu svojega naroda, boriti se še moramo s naporom vseh svojih moči proti ljutim sovražnikom, ki nam groze oteti naš dom, ki nas hočejo oropati našega rodnega jezika in ki nam hočejo ugrabiti našo zemljo.
nOrodje ▼ desni, t levi meč, •roj dom gradimo, se boreč
In za to je naša roka žulj a v a od dela, zato je okrvavljena od boja! A ni nas sram. Pač pa smo ponosni na to, da smo se do-sedaj ubranili so vraga sami, da smo si zgradili svoj „narodni dom" s svojim delom, s svojim naporom in s svojo močjo.
Kar smo dosegli do danes, dosegli smo iz sebe — s svojimi silami. Ni-kakšne opore, nikake pomoči nismo imeli. Rojenice nas niso obdarile z zlatom in z zakladi, nimamo slavne preteklosti, ki bi nas bodrila k delu in vztrajanju, kakor druge srečnejše narode, —
„kako rod za rodom giue, to povest je domovine, rsemu svetu nepoznane, od nikogar spoštovane.u
A vkljub temu smo stali nevstrašeno na braniku kot predstraže slovanske in vztrajali smo na svojem mestu, dasi smo že opetovano krvaveli iz stoterih ran, kin am jih je zadal ljuti naš sovražnik.
Toda sedaj se nam zdi, kakor da bi nam hotele kloniti moči, kakor da bi nam pešale sile, da bi se ne mogli več z dosedanjim uspehom postavljati v bran tujemu navalu. Ali smo mi postali šibkejši, slabejsi, ali je morda sovrag podvojil svoje sile ?
Bodočnost slovenska je zastrta s Črnim zastorom.
V Korotanu, v tej zibelki slovenskega naroda, kjer so nekdaj vladali slovenski vojvode in kjer se je nekdaj povsodi razlegal milozvočni, zlati materinski naš jezik slovenski, že „na tleh leže slovenstva stebri stari, v domačih šegah vtrjene postave", in preko njega se že razgrinja črni mrtvaški prt in skoro bo prišel dan, ko bodemo lahko s Kollarjem klicali:
„Aj, zde leži zem pred okem mym slzy ronicim, nekdy kolebka, nvni naroda meho rakev!M
In skoro takisto je tudi na zelenem Štajerskem. Meje slovenske se krčijo in vedno dalje proti jugu prodira oholi Grman. Kjer je še nedavno donela čarokrasna pesem slovenska in odmevala po gorah in dolinah, tam se razlegajo že sedaj trdi zvoki tujčevega jezika.
Kaj Čuda potem, ako nam klone pogum, ako zremo z obupom, z bolestjo in strahom  v bodočnost?!
Toda ne, ni še nam upal pogum, nismo še obupali o naši bodočnosti!
Zasinila nam jena obzorju nova zvezda, ki nam vliva nove moči v telo, ki nam neti nov pogum in ki nas navdaja z novimi upi — tojeidejasokolska!
Uvideli smo, da bo nas narod samo takrat lahko uspešno odbijal sov-
Pomaknil si je klobuk na oči in stopal dalje. Zdajinzdaj ga je kdo srečal in zvedavo pogledal, kakor bi bil bitje iz onega sveta.
Zaglobil se je v davne spomine.
Vsa neplodna, brezpomembna mladost je stopila predenj. Nekaj lepih, solnčnih dni je bilo, veseli so bili in radostni, kakor so prijetni pomladni dnevi. Prijeten vonj je dehtel od njih, vonj po vijolicah in šmarnicah in klinČkih. Te cvetice je duhal on in se veselil kakor otrok novih igrač, ki mu jih prinese mati iz semnja.
Visoka in lepa je bila hiša njegovega očeta. Košati kostanji so rastli naokrog in senčili prijazen vrt in z drobnim peskom posute stezice.
Peter je skakal po pisanih tratah in livadah ter trgal lepe rožice, ki so se mu smehljale naproti, ga pozdravljale z veselim licem in mu kimale kakor zaklete kraljičine. Brezskrbna so bila Petrova otroška leta, radostna in prijetna kakor zrelo grozdje, viseče na vinskem trsu.
Petra so dali v šolo. Dobro je napredoval, veselje je kazal do učenja, vsi so bili zodovoljni z njim.
Doma so se pa jeli oglašati kmalu
razne napade in ae z uspehom mpiral sovražnikovim navalom, ako bo krepak na duši in čvrst na telesu. Ob duševno in telesno zdrav in žil narod slovenski bodo zaman butali sovražni valovi in ni ae bati, da bi ga podrli na tla.
Kakor kdaj preje, zremo sedaj mi Slovenci, videč prekrasen vzgled pri severnih naših bratih Cehih, svoj spas in svojo rešitev — v ideji sokolski!
In to spasonosno idejo širi z vzgledom in dejanjem med nami že več nego Štirideset let — „Sokol" ljubljanski.
Dolga doba je to in pomenljiva, ker je kos življenja, kos zgodovine slovenskega naroda v zadnjih štirih desetletjih, vredna, da se proslavi na slovesen način.
Te dni praznuje „Ljubljanski Sokol" slavnost svoje štiri desetletnice in Vi, dragi gostje, ste se odzvali njegovemu povabilu, da proslavite ž njim ta svečani dan, in ste prihiteli z vseh strani prostrane zemlje slovanske, da izkažete svojo gorko bratsko ljubav našemu „Sokolu" in £ njim vsemu narodu slovenskemu.
Bodite nam torej vnovič prisrčno pozdravljeni Vi, ponosni sinovi Libuše, ki ste prihiteli izpod okrilja matuŠke Prage, pozdravljeni sinovi plemenite zemlje poljske, gorak „privjet" zastopniku mogočnega naroda ruskega, iskreno dobro došli najbližji nam bratje Hravatje, Srbi, in jBolgari, s katerimi nas spaja, ako ne enaka prošlost, a vsaj enaka bodočnost!
Slovenska srca Vam bijo v ljubezni nasproti, Vam, ki ste prišli pokazat, da Slovenec ni osamljen, da ima brate, ki so voljni ga bodriti k vztrajanju, ki so voljni, da mu pomagajo in v sili priskočijo na pomoč. Slovenski narod bo, sloneč na Vaših prsih, ob Vašem gorkem sočutju, ob Vaši topli bratski ljubavi črpal novih moči in novih sil za težak boj, ki mu ga je biti z ljutimi sovragi, in v tej borbi ga bo tolažila sladka zavest, da ni osamljen, marveč da ž njim Čuti in čuje sto milijonov bratskih slovanskih src.
Zato vam kličemo:
„Ljubezen Vam je bila k nam vodnica, ljubezen Vam pri nas je vsprejemnica, v ljubezni kličemo Vam vsi:
Na zdar!"
Vojna na Daljnem Vztokn.
Katehizem ruskega vojaštva.
„Ruski Invalid" je priobčil 1. 1895. splošna navodila za rusko vojaštvo, po katerih se ima ravnati v boju s sovražnikom.
Ta navodila se glase:
a) za pehoto:
1. Pri gibanju v ognju Štedi s pa-tronami; streljaj redko, a meri dobro.
2. Navali na sovražnika smelo brez odlaganja, ker drugeče ti grozita smrt in pogin.
3. Pri sovražnikovem napadu streljaj in vztrajaj dokler ti ne opešajo moči.
4. V boju mož proti možu razbije mala, a krepko združena četa 10—15
sumljivi ljudje. Oče jih je sprejemal s suženskim in udanim poklonom. Mati je pa tedaj začela bolehati; vidno je ginevala.
Očetova trgovina je šla rakovo pot, nekdanjih jasnih dni ni bilo več nazaj. Naglih korakov so odšli, kakor bi se nečesa bali, in nikoli več se niso vrnili.
Žalostno je postajal oče okrog trgovine, gube so se mu prikazovale na obrazu, skrb mu je sivela lase.
Ko so se zvečer prikazale zvezde na jasnem nebu, je zašel v gostilno in pil daleč tja v noč. Drugo jutro pa je vstal zaspan in pobit.
Materi je lezla glava na prsi, oči so počasi ugašale, izgubile so oni čar in ono vabljivost, postale so mrtvaške. In nekega jutra se je oglasila smrt in rešila Petrovo mater vseh bridkosti.
Tedaj je prišel Peter domov na pogreb svoje matere. Videl je žalostno stanje, videl je tudi, daje prepad skoro neizogiben. Morda pridejo jutri možje in prodajo vse.
Prigovarjal je očetu, naj opusti pijačo.
„Tiho bodi in domov pridi! V šolo ne boš več hodil. Doma te potrebujem. Plačevati zate tudi ne morem več".
mož z bajonetom v roki sovražni voj 100 mož in jih požene v beg.
5. T slušaju nepričakovanega sovražnega napada je junak tisti, ki prvi klikne „ura" in se z bajonetom zaleti v sovražnika,
6. Sramnje se naj, kdor se pri splošnem navalu obotavlja, zapustiti svoje skrivališče.
b) za konjenico:
1. Pazi, da bo tvoj konj vedno na-krmljen in tvoja sablja vedno nabru-iena; ako na to ne boš pazil, ne boš dohitel sovražnika, še manj pa ga potolkel.
2. Na sovražnika navali neustrašno in brez odlaganja, sicer zapadeŠ smrti in poginu. Konj je tvoje orožje, z njim pomandraj vse, s sabljo pa pobij vsakogar.
3. V slučaju, da se nepričakovano pojavi sovražnik, je junak tisti, ki prvi s sabljo v roki naskoči sovraga.
4. Sram bodi vsakogar, ki pri naskoku zaostane za svojimi tovariši.
5. Kar s konjem ne moreš doseči, skušaj doseči s puško. Preskrbljen si z vsem, da se lahko postaviš kot junak.
6. Ako se sovražnik uniiče, zasleduj ga, kolikor je v tvoji moči in ne štedi niti sebe niti konja, dokler nisi sovraga popolnoma pobil.
c) za topničarstvo:
1. Uči se opravil topničarjev strelj-cev, da boš znal streljati in sovražniku Škodovati, ako padejo tvoji tovariši.
2. Ne brigaj se zase, pehota in konjica te ne zapustita, marveč misli vselej le na to, da ju kar najbolje podpiraš z ognjem svojih topov.
3. Hiti, da prispeš preje, kakor drugi, na svoje pozicije, da boš že pred prihodom ostale armade aničil sovražnika in napravil prosto pot.
4. V slučaju, da se nepričakovano pojavi sovražnik, čast onemu topu, ki je bil prvi pripravljen na boj.
5. Pri sovražnikovem napadu vztrajaj in streljaj, dokler se ti sovražnik ne vsede na topove, takrat pa ga sprejmi s sabljo in z brisačem.
5. Čimbolj se približaš sovražniku, tembolj ga boš ustrahoval.
Baltiško brodovje na potu na Daljni Vztok,
Po zanesljivih poročilih iz Petro-grada je te dni prva divizija baltiškega brodovja zapustila, ne da bi kdo drugi vedel za to, kakor poučeni krogi, kronštatsko pristanišče in od-plula proti vzhodni Aziji. Tej eskadri poveljuje admiral pl. F e 1 k e r s a m. Admiralska ladja je oklopnica »A d-miralNahimo v«. Razen te ladje se še nahajajo v tej eskadri oklop-niče »O si a bij a«, »Na v ari n« in »S i s o j Veliki«. S temi oklopni-cami pluje na Daljni Vztok tudi še oklopna križarka »A v r o r a« in več manjših križark in torpedovk. Ves mesec junij se je v ladjedelnici delalo dan in noč, da so se ladje pripravile za daljno pot.
Admiral Biriljev si je skoro vsak dan ogledal te ladje, kakor tudi one, ki se ket druga divizija
Tedaj je obesil Peter šolo na kljuko in ostal doma. Obiskoval je bil peti razred, ki slovi po svoji idealni ljubezni.
Ali Peter ni odvrnil propada. Počasi se je plazila smrt okrog voglov, na vseh krajih so se poznale njene stopinje. Nekega dne je stopila v hišo, se mogočno razkoraČila in vzela trdnjavo v oblast.
Petrovemu očetu je bilo vse prodano. Po svetu s trebuhom za kruhom. Ali Petrov oče ni bil eden onih ljudi, ki se poboljšajo, ko so padli, pil je naprej in nekega jutra so ga našli mrtvega v postelji. Najbrže se je bil prehladi], in ga je zadela kap.
Peter je dobil v mestu službo pisarja. Od svoje bore službe je še kak vinar pošiljal svojemu očetu, dokler je Še Živel, kateremu se zadnji čas ni ljubilo hoditi v pisarno.
Peter je ostal sam.
Tedaj pa se je zgodilo, daje vzeve-la v njegovem   srcu   prva ljubezen.
Prav tako prijeten dan je bil ko danes, solnce je lilo svoje žarke na zemljo, alavec je pel v grmovju in glasovi zvonov so se gubili nad njim in njegovo Anico.   Na klopi sta sedela
baltiške eskadre odpravijo potneje Da bojišče pod poveljstvom admirala Bnqoiata.
K drugi diviziji  spadajo oklop niee »B o r o d i n o« , »Imperator Aleksander  II L«,   »O r e 1« in »K n j a z  S u v o r o v«  in večje št6 vilo križark, torpedovk in torpednih uniČevalk
Informirani krogi ruske mornarice od najvišjega do najnižjega uradnika se trudijo na vse načine, da bi prikrili odhod prve divizije baltiškega bredovja. Da bi javnost preslepili, pošiljajo nalašč v mesto poaaorščake, ki nosijo na čepicah imena onih ladij, ki so pravkar od plula na Daljni Vitok.
Da hočejo Rusi kolikor mogoče prikriti odhod baltiškega brodovja, je popolnoma umljivo, no in tudi pametno!
Japonski poraz pred Port Arturjem.
Vedelo se je že naprej, da bodo Japonci v slučaju, da jih je v res niči zadela pred Port Arturiem katastrofa, kakor ae je poročalo, prav gotovo vse od kraja do konca tajili In res nismo se motili.
Iz Tokija namreč razpošiljajo tole brzojavko:
V Evropi razširjene vesti, da so bili Japonci pri nočnem napadu dne 11. t. m. odbiti z izgubo 30000 mož, so brez vsake podlage, ket se istega dne — izvzemši neznatnih spopadov [sovražnih predstrai — sploh ni izvršil na ruske pozicij.-noben resen napad.
Kdor hoče temu japonskemu poročilu verjeti, mu ne more nikdo braniti. Opozoriti je treba samo na to, da so vsa japonska poročila, in najsibodo tudi uradna, 6krajno neza nesljiva, da, dokazalo se je celo, da so bila naravnost zlagana. Takisto pa je tudi dognano, da še doslej niso Japonci nikdar priznali, da bi imeli kake izgube bodisi na kop nem, bodisi na morju, prav umljivo je torej, da tudi te izgube ne bodo pripoznali, zlasti že radi tega ne, ker je tako nenavadno velika.
V nasprotju  z  japonskim de mentijem pa vsa poročila z vso trdo vratnostjo zatrjujejo, da je Japonca zadela v nedeljo katastrofa, ki jih je stala 30000 mol.
Ii Petrograda se poroča: Vesti o ogromnih   japonskih  izgubah pred Port Arturjem so povzročile povsodi veliko senzacijo.  Ljudje tem vestem verujejo, zlasti, odkar se ve, da so pri odbitju japonskega napada igrale v&žno vlogo mine.   Poročilo, da znaša šte vilo pad i ih Ja ponce v 3 0 0 00, se potrjuje iz M ukdci? Liaojanga,   Cifua, Sangbaj in Niučvanga. Iz Harbina je bi poslanih 30 poštnih  golobov v Port Artur,  da bi od tamkaj  prinesli p drobnosti o nedeljskih dogodkih.
Zatrjuje se, da je generai B188 si j poslal namestniku Altksejevu ibširn
WV Dalj* v pniloai-
poleg bistrega studenca. Nad njima šepetala    belolista   breza   tajin>t v, glasove.  Sklonil se je k nji in jo p ljubil na rdeče ustnice tako strastno goreče,   kakor   bi hotel   položiti  v ta poljub vso svojo neizmerno ljubezen >. nje. Anica mu ni    branila, vrnila je poljub.
To je bilo na sv. Petra dan, k je dopolnil naš junak enoindvajsisto
Mesec dni mu je klilo veselje na obrazu, cvetele so mu cvetiee in p drobne ptice, ko se je izprebajal rok> v roki z njo v tajnih večerih.
Čez mesec dni je ni bilo vec 81 sestanek. Pisal ji je, ni mu odpisala Pač pa jo je videl teden dni pozneje i drevoredu.   Gracijozno   je stopala mladim Častnikom.
Peter je nosil od tedaj v srcu i bol in jo še nosi. Svojo bol si lai> ^ kakor tisoč drugih blodečih duš, l vinom. Pozno v noč pije, zjutraj pa pride v pisarno zaspan in potrt. I • boke gube mu legajo na obraz, kakor bi bil že štiridesetleten mož.
Počasi je stopal  in negotova mu je bila stopinja.
Nad njim so peli ptiči po zeK vejah pod smehljajočim se nebom .
maše darovane ali z ustanovo dolo čene zneske ter s tem denarjem zdrževala klerikalne časopise na ta način, da so duhovniki odslužili naročnino z mašami. Vsak duhovnik, ki je poslal od dekana potrjeni račun, da je toliko in toliko maš čital, je dobival časopis, ki si ga je želel, a naročnino je sanj plačala kongregacija iz imenovanega fonda. Seveda se večina teh maš sploh nikdar ni čitala. Ako bi papež prodrl s takimi in podobnimi reformami, postal bi dobrotnik cerkve s%me.
Pogodba za nemško-angleško razsodišče.
Berolin, 15. julija. V smislu § 19 konvencije v Haaga se je sklenila med Nemčijo in Anglijo pogodba za mirovno razsodišče, veljavna na pet let. Vsled te pogodbe se predložijo vsa preporna vprašanja glede obstoječih pogodb, ako se ne morejo rešiti diplomatičnim potom, stalnemu razsodišču v Haagu. Seveda se taka preporna vprašanja ne smejo dotikati Življenskih interesov neodvisnosti ali pa ustave katere obeh držav, niti se ne smejo zadirati v interese tretje velesile. Obe državi bodete vselej, preden se zatečeta k razsodišču, sklenili posebno razsodno pogodbo, ki določi vse podrobnosti o prepornem predmetu, o pravicah sodnikov in o roku za mirovno razsojanje.
Dopisi.
Iz logaškega okraja. Dne
9. t. m. se je vršila vsakoletna uradna učiteljska konferenca v Dol. Logatcu. Točno ob 9. uri otvori g. predsednik c. kr. okraj. Šolski nadzornik O. Thuma konferenco, pozdravivši polno številno zbrano učiteljstvo. V toplih besedah se spominja umrlega tovariša R. Fiša ter imenuje slednjič svojim namestnikom tov. g. A. Šesta — Cerknica. Zapisnikarjem se volita gdč. M. Bele in g. M. Rabaj — Begunje. Iz obširnega poročila nadzornikovega posnamemo v kratkem, da je učiteljstvo i to leto zadostilo svoji težavni nalogi, in da so uspehi splošno dobri. Podrobneje se v to poročilo ne bodemo spuščali, ker je to naloga strokovnega učiteljskega lista, a dovoljujemo si poročilu dostaviti le skromno željo, da naj se v prihodnjih poročilih objavi kratek statistični pregled o napredku šolstva sploh — kakor se je n. pr. letos zgodilo v krškem okraju. Kajti po našem mnenju se to ne more še nikakor šteti v kak napredek šolstva, ako učiteljstvo stori svojo nalogo tako zadovoljivo, vkljub tako sramotni plači, temveč Šele pravi napredek nam pokažejo one številke, ki govore jasno, kako se je n. pr. učiteijsko osobje povečalo, kako se množe krajne Šol. knjižnice, koliko zamud^ je bilo v pretečenem letu itd. itd.
— Številke, te govore! Kakor druga točka je sledilo poročilo: Risanje v ljudski šoli z ozirom n a z a -hteve sedanjosti. — Poročevalec g. Iv. Šega — Dol. Logatec, je v dovršenem svojem poročilu dokazal, da je edino pravi smoter današnjemu risanju
— risanje po naravi in da so vse
one razne metode in razni cilji risanja zastarele in za v staro šaro. G. poročevalec je svoj referat podprl z jako dobro pogojeno razstavo raznih risarij
— ta razstava je obsezala sledeče skupine: risanje — seveda vse prosto — po predrisbi, predlogah in po naravi. Najbolj je seveda ugajal zadnji oddelek razstave, to je risanje po naravi. Gospodu poročevalcu Be mora pač odkritosrčno čestitati k vspehu, ki ga je imel v svojem 4. razredu v tem predmetu. Izdelki so naravnost čudoviti in kar je še najbolj priporočljivo je to, da so se pri risanju po navadi rabile tudi barve. Razstava bi delala čast vsaki obrtno nadaljevalni šoli. In ravno ta razstava je dovedla pač zbrano učiteljstvo — po živahni debati
— do prepričanja, da risanje po naravi ni nikaka ..tata morgana4 nekaterih razgretih možgan, temveč neka naravna zahteva, ki obeta preobrniti vso odgojo človeštva. Slednjič se je sprejel poročevalcev predlog: V ljudsko šolo se vpelji splošno risanje po naravi; predloge naj služijo le kakor nazorno učilo in pripomoček učitelju, a pred-risba se upoštevaj le kakor tolmačenje težjih točk pri risanju po naravi. Poročilo knjižničnega odbora, v katerem imenu je poročal isti poročevalec je nam pa prava zagonetka. S tem, da se ne nakaže okrajni knjižnici celo leto niti vinarja, se menda ne bo povzdignil nivo izobrazbe učiteljstva. In učiteljstvo pa menda tudi ni tako sijajno plačano, da bi si lahko samo kupovalo razne knjige. V knjižnični odbor se volijo soglasno: gg. Iv. Be-zeljak in L. Punčuh, Gor. Logatec, gdč. Evgt Pehani in gg. Al. Pin ter Ivan Šega, Dol. Logatec. V stalni odbor istotako soglasno gg.: Jos. Benedek, Planina, H. Likar, Grahovo, P. Kepic, Un e c, Iv. Šega, Dol. Logatec in A. Šest, Cerknica. Pri tej priliki omenjamo veselega pojava, da je okraj, učiteljski konferenciji ves čas prisostoval c. kr. okrajni glavar g. Iv. Kremenšek. Upamo, da ga je ta prisotnost dovedla do pravega, jasnega spoznanja podrejenega učiteljstva in da sije ravno tu lahko pridobil čisto sliko o delovanju posameznih učitelj« sitih moči. Po konferenci je bil skupni obed v hotelu „Kramar", katerega se je učiteljstvo polnoštevilno udeležilo. Za zabavo je skrbelo dolnje-logaško tamburaŠko  društvo „Sloga*.
m
—i.—
Javnemu vprašanju — javni odgovor.
Odkar službujem na Colu, narisan sem bil, kar si štejem seveda v veliko srečo, že park rat v „Domoljubovihu čednih predalih in sicer v najrazličnejih barvah — bogate katoliške gnojnice. Sicer sem prijatelj upodabljajoče umetnosti, a vendar mi niso slike pristne katoliške narave nič kaj posebno im-ponovale, morda tudi raditega ne, ker sem doznaval, prebirajoč vrstico za vrstico, bolj in bolj neprijeten duh — ožlindranih rok. Ne tajim sicer, da mi ni vzkipela kri, ko sem prvič prebiral duhovite članČiče, a pomiril sem se polagoma in molčal sem, kakor molči na vse senzacijonelne govorice po vipavski dolini, za katerih resnico ali laž tudi jaz ne postavim vinarja — n. pr. slapenski župnik MarčiČ. — In kdo bi tudi na vse odgovarjal! — Zato nimam časa, pa tudi dobre volje ne,
poročilo, na katero se v Petrogradu i veliko nestrpnostjo čaka.
Včeraj je došlo iz kompetentnoga vira iz Mukdena tole poročilo v Petrograd: V n6či 11. t. m. je tretja japonska armada napadla portarturško trdnjavo, a bila z ogromnimi izgubami odbita. Mine so širilev japonski armadi smrt in pogin. Ste vilo padlih znaša 30.000.
Poročilo iz Liaojanga pa pravi: 0 japonskem naskoku na Port Ar tur 11. t. m. še sicer niso inane podrobnosti, ve pa se toliko,da jebil napad sijajno odbit. General Fok je zasledoval sovražnika do Navalina. Japonske izgube so velikanske. Rusi so izgubili 1 0 0 0 m o ž.
Pomorska bitka v nedeljo pred Port Arturjem.
Po poročilih iz Petrograda je bila v nedeljo pred Port Arturjem tudi pomorska bitka. Japonoi so trdnjavo napadli s suhe in morske strani, in sicer je z morja napadlo združeno Togovo in Kamimurovo brodovje. Vsa r u s k a e s k a d r a je o d plu 1 a na morje in pričela boj, v katerem so jo zlasti podpirale obrežne baterije. Vnela se je velika bitka, v kateri so se zlasti odlikovale ruske torpe-dovke, ki so poškodovale dve japonski oklopnici. Ruske bombe so potopile štiri kri-žarke. Po teh izgubah so se Japonci umaknili. Na ruski Btrani je bila lahko poškodovana samo križarka »Novik«-Znamenito so služile ruskemu bro-dovju proti torpedom obrambne mreže, katere je imela vsaka ruska ladja.
Iz Pariza pa se poroča: Japonoi so bili v nedeljo tako na suhem, kakor na morju poraženi. Dve japonski oklopnici ste bili tako močno poškodovani, da so ju morale druge ladje vleči na Miaotske otoke. Čuje se, da je bil v pomorski bitki ranjen tudi admiral Togo. Japonci molče trdovratno tako o porazu na kopnem, kakor na morju, toda resnica je, d a vlada v Tokiju velika vznemirjenost in daje mestni zbor odložil priprave za slavnost padca portarturške trdnjave na nedoločen čas. Proti poročevalcem evropskih listov se delajo Japonci popolnoma hladne in če jih kdo vpraša, kaj se je dogodilo v Port Arturju, se temu vprašanju spretno izognejo.
Kurokijeva armada obkoljena.
Iz Tokija je došlo v London tole poročilo: General Kuroki je 13. t. m. preko Fusana sporočil, da so Rusi njegovo armado krog in krog obkrožili in da zbirajo pred njegovo fronto z vseh strani veliko vojno silo. Ko-
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest.
n.
(Dalje.)
Kar seje v onih časih klatilo ciganskih Čet po Krajskem in po Štajerskem, po Koroškem in po Primorskem, vse so priznavale kralja Davida za svojega poglavarja. Kralj David je bil že skoro sto let star. Dolga siva brada mu je segla do pasu, v znamenje svojega dostojanstva pa je nosil kakor jajca debele zlate gumbe in palico z zlato sekirico na koncu. Ciganov 8e je bilo iz južno8lovanskih pokrajin priteplo na tisoče v Avstrijo; bežali so pred Turki in   postali   pravi strah naših dežela.
Kralj David in Simon Kozina sta si nekaj časa molče gledala v oči in potem molče segla v roke. Kar je bilo ciganov in cigank v taborišču, vsi so se umaknili v stran in pustili moža sama.
Sedi Simon, je čez dolgo časa rekel kralj David in legel v travo. Kar je bilo — bodi pozabljeno. Govoriva, kakor se spodobi med resnimi možmi.
— Prav, je odgovoril Simon Kozina. Pripravljen sem storiti zar, želiš.
Zdaj je začel kralj David pripovedovati o svoji hčerki in njenih sprem-
likor so rekognosciranja dognala, imajo Rusi namen osredotočiti glavno svojo silo proti japonskemu oentru in desnemu krilu.
Uspeh generala Miščenka.
Rusko brzojavno agentstvo po* roča iz Hajčenga z dne 13. t. m.: General MišČenko je na jugu pri Črnih gorah izvojevol sijajno zmago. Japonci se utrjujejo osem vrst od DaČičava. Vročina je sedaj dosegla 55° Celzija. Pogum armade je zrasel, ko se je izvedelo o strahovitem japonskem porazu pred Port Artujem.
Japonci še niso v Inkovu,
Londonski listi dementujejo vest, da bi bili Japonoi že zasedli Inkov, kakor se je poročalo in kar je že izzvalo toliko radostnih komentarjev.
Vladivostoško brodovje zopet na pohodu.
Iz Nokajde se poroča z dne 13. t. m.: Polioija iz Japora poroča, da so v noči 12. t. m. tri ali štiri velike vojne ladje plule 50 milj severno-zapadno od rta Benkaj. Takisto ae poroča iz Onivaka, da so v torek tamkaj videli štiri torpedovke in dve veliki vojni ladji. Tudi iz Otara se javlja, da so pri Rijiri opazili 4 torpedovke, ki spadajo najbrže k vladi-vostoški eskadri.
Nov vojaški penzijski zakon.
Dunaj, 15. julija. V jesenskem zasedanju se predložita državnemu zboru dva zakonska načrta. S prvim zakonom se določi častnikom in vojaškim gažistom sploh 351etno službovanje za dosego popolne pokojnine mesto dosedanje 40ietne službe. Ta olajšava pa velja le za ga&iste pod 7. činovnim razredom, za višje čast-nize ostanejo dosedanje določbe v veljavi. Drugi zakon se tiče preskrbe vojaških vdov in sirot. Ta zakon se bo naslanjal na določbe penzijskega zakona za civilne državne uslužbence. Oba načrta sta že izdelana.
Civilna lista v ogrskem državnem zboru.
Budimpešta, 15. julija. Nadaljevala se je debata o povišanju civilne liste. PosL E g r y je govoril proti predlogi. — Za njim je prišel na vrsto prvi zagovornik civilne liste, bivši minister baron Daniel. Povedal je, da so člani liberalne stranke dosedaj molčali le zato, da puste deželi in vladi dovolj časa, da popravita velike škode, ki jih je zadala deželi parlamentarna revolucija. Potem je zavračal posamezne opozicio-nalne govornike ter izjavil, da na Ogrskem pomeni privrženost monar-hističnemu principu ohranitev ogrske narodne države. (Hrupno ugovarjanje z levice.) Opoziciji mora izjaviti, da sedanji način skupnega dvora za avstrijskega   cesarja   in apostolskega
ljevalcih, ki so bili zaprti. Stari trdi mož, ki je že stokrat gledal smrti neustrašno v obraz, je postal, govoreč o svoji hčerki, mehak in je bolestno pulil svojo gosto belo brado. Potem pa je planil pokonci in slovesno rekel:
— Prisegam ti, Simon Kozina, da te kraljevsko poplačam, če mi rešiš hčerko. Prisegam ti pri večnem solncu, da ti izročim cel mernik beneških cekinov, Če otmeš mojo Ester.
Simonu Kozini se je kar bliskalo pred očmi, ko je slišal to obljubo. Cel mernik beneških cekinov — to je bilo res kraljevsko plačilo, kakršno je mogel obljubiti samo ciganski kralj, plačilo, ki je potepuštva že davno sitemu Simonu Kozini zagotavljalo brezkrbno in udobno življenje do smrti.
— In jaz, kralj David, ti prisegam pri spominu svoje matere, da storim vse, kar ukažeš in da ne neham prej, dokler tvoje hčere ne rešim.
Moža sta si krepko stisnila roke, kakor bi hotela s tem potrditi sklenjeno zvezo in potem zopet legla v travo, da se natančno domenita o svojem načrtu.
Šele proti večeru je Simon Kozina zapustil ciganski tabor. Kralj David in Miško sta ga spremljala po gozdu, dokler se ni v daljavi zasvetila velika cesta, vodeča na Vrhniko. Tam so se možje poslovili. Cigana sta se vrnila v
ogrskega kralja popolnoma odgovarja zahtevam zakona. (Smeh in hrup na levici) § 11. nagodbe sicer pravi, da dvor ni skupna zadeva med Ogrsko in Avstrijo, vendar mora povedati, da se na Ogrskem dosedaj Še z nobene strani ni dvomilo, da bi vladar ne imel pravice, da si po svoji volji uredi dvor. Končno je govornik izjavil, da predloge opozicije odkloni, predlogo o zvišanju civilne liste pa sprejme. (Živahno pritrjevanje na desni, hrup in ironični klici na levi.) — Posl. Bakonvi (Košutovec) je rekel, da dinastija ni naklonjena upravičenim aspiracijam madžarskega naroda, dasi je vendar mogoče, da še pride čas, ko bo Ogrska edina opora habsburške dinastije. Zaradi tega in ziradi ne-saupnosti do vlade odklanja predlogo. — Končno je govoril proti predlogi še posl. Okolicsanvi.
Dogodki v Macedoniji.
Carigrad, 15. julija. Naslednik umrlemu avstrijskemu stotniku Schindlerju pri macedonskem orož-ništvu postane nadporočnik Turić 52. polka.
Sofija, 15 julija. Turška vlada namerava uvrstiti v macedonsko orožništvo 700 vojaških novincev iz Male Azije. Proti temu bodo prote-štovali civilni agentje, ker Azijatje ne znajo druzega jezika kakor turškega.
Solun, 15. julija. V monastir-skem vilajetu blizu vasi Role je bila te dni uničena cela vstaška četa; tudi pri Kumanovi v ekopeljskem vilajetu so turški vojaki pobili manjšo četo.
Papež reformira.
Rim, 15. julija. O dveh važnih reformah se govori, ki jih baje hoče izvesti papež Pij X, in ki bi res povzdignili zaupanje v vero, ako se izvedejo povsod in brezobzirno. V prvi vrsti namerava papež kongre-gacijam in samostanom prepovedati kupčijsko in industrijsko podjetnost. Svoje tovarne in druge posvetne špekulacije bodo morali prodati ter se bodo morali baviti le z vero, po* ukom in dobrimi deli. Vedeti je treba, da so v Italiji verski redovi, ki se bavijo z vsakovrstnimi obrti, le z vero ne. Upravljajo hotele, gostilne, modne trgovine, izdelujejo žganje itd. Seveda delajo s tem poštenim obrtnikom hudo konkurenco. Papež se je baje za to reformo odločil, ker ga je prestrašilo izganjanje redov iz Francije, kjer so se v prvi vrsti zamerili s svojo posvetno ba-rantijo, potem pa seveda tudi s svojim protidržavnim šolstvom. Morda ima papež res dobro voljo napraviti red, toda naletel bo pri grabežljivi duhovščini na odpor, da bo moral odnehati. Druga reforma se tiče takozvane kongregaoije »Della Sacra Visita«. Ta kongregacija je pobirala za
svoj tabor, Simon Kozina pa je sam krenil proti Vrhniki. Zdaj je hodil lahko in gibčno in veselo mu je bilo pri srcu, kajti v žepu je žvenketalo dvajset svetlih beneških cekinov, ki mu jih je bil pri slovesu stisnil v roke kralj David, povrh pa je imel zavest, da jih dobi še cel mernik.
Že je mesec razlival svoj bleščeči sijaj na zemljo in že so v posameznih hišah gorele luči, ko je prikorakal Simon Kozina na Vrhniko. Spomnil se je znanja, ki ga je storil zjutraj na cesti blizu Sinje Gorice in gostilne, ki mu jo je bil nasvetoval prijazni pisar trškega sodnika. Pazno je motril posamezne hiše, dokler ni njegovo oko zagledalo ošabno ob cesti stoječo hišo, nad katero je bilo napravljeno znamenje sv. Trojice.
V gostilni je bilo prav živahno. Čeprav nizka, vendar prostorna sobana je bila polna voznikov, ki so priŠedši iz Trsta ali iz Italije tod prenočevali in svoj obilni zaslužek zapravljali. Tudi tržani so hodili radi v to gostilno, v stranski sobi pa se je zbirala trška gospoda okrog svojega sodnika Za-vršana.
Simon Kozina je nastopil v gostilni pri sv. Trojici kakor mol, ki ima dvajset pristnih beneških cekinov v žepu in se zaveda svojega bogastva.
Ko je pa Še povedal, da je bratranec vrhniškega župnika in da je bil svoj čas, ko je še služil pri baronu Eckhu na Gorenjskem, poseben prijatelj Antona Magajne z Verda, so vrhniški možje pred zgovornim možem dobili velik respekt in mu vse povedali kar je vprašal, da je v kratkem času spoznal vse osebne razmere v celem okraja.
Predno je Simon Kozina legel spat, se je naslonil na okno svoje sobe in razmišljal o veliki premembi, ki se je zgodila ta dan v njegovem Življenju. Pred njim je ležala Vrhnika, podobna izumrlemu mestu. Prebivalci tega trga so živeli samo v spominih in v nadah, sedanjosti pa niso pojmili.
Znameniti dogodki tega časa niso našli v tem kraju odmeva. Ljudi niso strašili Turki, pred katerimi se je tresla vsa Evropa, ker so bili prepričani, da Turki ne pridejo do Vrhnike in tudi mogočno reformacijsko gibanje še ni našlo tukaj odmeva. Sicer se je med kmeti tega okraja že dlje Časa Širilo nezadovoljstvo s katoliško duhovščino in se je kmetsko ljudstvo začelo oklepati novih naukov, ali trg sam je bil $e odločno katoliški. Samo ena oseba je bila v trgu, ki je javno kljubovala katoliški cerkvi in njenim zastopnikom. To je bila gospa Regina, soproga nvrh-niškega Pilata" Završana.
Noč je bila svetla, tako da se je videlo daleč naokoli. Z barja in z bližnjih gozdov je lahni spomladanski veter nosil vonj sveže trave in mladih smrek. Mesečina je svetlikala nad strehami in ob hišah ter izpreminjala njih nejasne boje in stvarjalc iz njih čudovite nove harmonije.
Simon Kozina je gledal nepremično na vrt nasprotne hiše, kjer sta sedeli v mirnem pogovoru gospa Regina in njena mati in čakali, da se sodnik Za-vršan vrne domov. V gostilni so bili Simona natančno podučili tudi o gospi Rcgini. Ko jo je sedaj videl na njenem vrtu, se je vsa njegova pozornost osredotočila nanjo,;sajJe od nje pričakoval posebne podpore pri rešitvi svoje težke naloge.__
Toda narava je bila močnejša nego volja Simona Kozine. Utrujenost je moža prevzela. Naslonil je ob roko svojo malo glavo, ki je bila podobna glavi kake stare aristokratske device, katera se je vdala pijači, in zaspal na oknu. Ko se je končno prebudil, je bila tudi na Za-vršenovem vrtu že tema, mesec se je bil izgubil z obzorja in veter je podd samo še hlad in vlažnost pred seboj. Sedaj je tudi Simon Kozina poiskal svoje ležišče.
(Dalje prih )
ker sem vesel, da morem proste urice, katere mi dopušča 169 učencev, porabiti v svoje prepotrebno razvedrilo. — Lahko bi torej zatrdil, da mi je znano o uredništvu n Vipavskega tor-barja" ravno toliko, kot o temni zgodovini vipavskega župnišča ali pa o slavnoznani tobakiri dekana Erjavca — no — pa tega ne storim, gospodje bi smatrali mojo trditev itak neresničnim, in situacija bi se s tem prav nič ne zboljŠala.
Molčal sem iu molčal bi Še nadalje, da se je „Domoljub" obregnil ob mojo privatno osebo in ne ob moje uradno poslovanje. V zadnji številki istega lista namreč Čitam neko „Javno vprašanje'*, v katerem se dopisnik pritožuje, da so bili učenci na eolski šoli kaznovani, ker so čitali doma rDomoljubau. Res je tako, pojasnim naj zadevo!
V naši občini se je letos „Domoljub" nepričakovano razširil, ker so se tudi nekatere napredne hiše odkupile — vsiljevanju. Umevno, da je razširjeni časopis Čitala tudi šolska mladina in to tem gotoveje, ker vem pozitivno, da so nekateri starši celo silili svoje otroke brati obrekljive politične sestavke in druge dopise. In slišal sem, da so otroci govorili drug drugemu: rTi, ali si že bral, kako je pisal „Domoljub** čez našega učenika" i. t. d. — Tako — učiteljsko avtoriteto in šolsko disciplino sploh — skrajno ovirajoče govorjenje mi kajpada ni bilo povolji, in to toliko manj, ker sem si moral misliti, da so se seznanili učenci tudi z drugimi, učiteljstvo in tudi višje šolske oblasti za-srainujočimi uvodnimi Članki in dopisi. — Vprašal sem torej c. kr. okrajni Šolski svet, „ali je dovoljeno Čitati otrokom politične časopise in če ni, kaj naj storim, da se branje istih prepreči ali vsaj omeji."
Dobil sem odlok okr. š. sveta z dne 2(3. aprila 1904, št. 881, čigar besedilo naj navedem doslovno: „Der Schulleitung in Zoll mit dem Bedeuten zuriiek, dass politisehe B1 a 11 e r z ur Lekture der Schuljugend durehaus nicht geeignet sind, und deswegen die Lehrer unter Bentttzung samtlicher erlatib-ter Erzieliungsmittel auf die Scnulkinder Einfluss neumen sollen, um letztere von der g*e-dachten Lekture abzuhalten.
Nato sem prepovedal otrokom čitati politične časopise ter imenoval pri nas razširjene imenoma.
Večina je ubogala, nekateri pa so Be ustavljali, imajoč potuho od neke strani, mojemu povelju. — Zadnje sem najprej dvakrat opominjal, potem pa kaznoval s polurnim zaporom. In tako bo tudi naprej, le s to razliko, da se bode kazen ob ponavljajoči se neubogljivosti vsakikrat primerno zvišala.
Toliko v vednost in preudarek — urbi et orbi.
Silvester Fran, učitelj.
Pšice iz ribniške doline.
§ 158. „Kako, kako, bilo je lepo." Hodila sta dva božja namestnika k dvema brhkima dekletoma v vas. Zlo naključje je hotelo, da so bila okna premalo zastorjena. Fantje so to izvohali ter ne posebno diskretno gledali na indiskretni prizor: vsaki teh božjih namestnikov je svojo pestoval, ter se radoval svoje sreče in svojega vžitka. Fantom je jeza vzkipela, a pomagati si niso mogli. Da pa bodeta božja namestnika pomnila, kako se gre od vasovanja, o tem smo popolnoma prepričani. Fantje so se maščevali, ker sta jim hodila v škodo, ter so jima kljuke veznih vrat zvezali. Ker pa druzega izhoda ni, moral je eden božjih namestnikov skozi okno zlesti, da je vrvice razrezal, da je mogel bolj trebušni pri veznih vratih se posloviti. Celibat, celibat, ta je nam trn v peti, pa se ga vendar držimo.
§ 159. Navada je, da se je na kresni večer (na čast sv. Janezu) zvonilo. Letos je pa Krumpestar to prepovedal, češ, da je nervozen. Mi, St. Gre-gorci, vas pa vprašamo: kdo je zvonove plačal? Če ste pa vi radi vaših iumparij nervozni, vam ne moremo pomagati.
§ 160. Zvonik ste tudi po svoje oddali tako, da bi bil drugi to delo za polovico prevzel; to se pravi kmeta — varovati.
§ 161. Sodražki župan je čutil srčno potrebo, udeležiti se božjega pota na Brezjah. Da bi pa romanje večjo moč pridobilo, in da bi se ga Mati božja usmilila, pridobil je sebi vdane pevce društva „Glas". Gotovo je, da več prosilcev več izprosi in več beračev več naberaČi. Župan je namreč z sebi vdanimi pevci prav milo prosil, „da bi šel kelik trpljenja od mene, katerega si je on sam s Podgurskim in neveljavno občinsko sejo nakopal. „Ne pa moja, ampak Šusteršičeva volja naj se zgodi." In zgodila se je volja dr. Zgube; tožil je in tožil, pa tudi pogorel. Ker se je pa ta tožba vršila brez občinskega sklepa,   torej nepostavno,
vprašamo: kdo bode štel denar? Ali krivci, Šusteršič & Co., ali občina? Kako bode sodil deželni odbor?
§ 162. Bloški konzum ima še pri nas svoje žrtve. Niso zadostovale ribniške in dolenjevaŠke. Štiri ženice so prišle namreč ovreč plačilna povelja, vložena po krščanskem dr. Schwei-tzerju ter zabavlja le čez farje, ki se v stvari vtikajo, katerih ne razumejo, a svoj poklic zanemarjajo. Ker je dr. Schweitzer na glasu, da vsako pravdo izgubi, in da je najslabši advokat na Kranjskem, upamo, da bodo konsumske žrtve vsaj to pot obvarovane.
§ 163. Že dalj časa limajo zadrugo za svinjerejo, pa ne morejo priti na na jasno. Ni nič pravega zanimanja. Našim ljudem še rajna zadruga v mozgu leži. Pri prejšnji je bil dekan in je res pogorela, ker je dekan tudi pri tej, se ljudje boje, da bi ji žegen škodil. Težko je, zavoženo stvar v pravi tir spraviti.
g 164. Prostovoljno gasilno društvo v Sodražici namerava kupiti novo briz-galno. Da se pa teh stroškov ogne, svetujemo društvu, da naj se posvetuje z gosp. župnikom loŠkopotoškim Rih-teršicem, kateri je imel v tem oziru zelo imenitno pridigo dne 10 t. m. Učil je, kako naj se hiše zidajo in s čim pokrivajo. Točil je grenke solze, Češ, najboljša vas (Retje) v fari, pa jo zadene taka nesreča. Gotovo je to nesrečo bolj zaslužila kaka druga vas! (Morda je mislil Travnik.) Zahvaliti se nimamo nič ljudem, kateri so prišli pomagat, ampak samo Bogu in pa meni, da sem še pravi Čas zavaroval z božjo pomočjo, da se je ogenj ustavil. Rihtaršič je torej ogenj „panalu ! Gasilna društva, katera nameravajo nove brizgalue kupiti, naj se zaupno obrnejo na tega župnika. Morda jim za primerno denarno odškodnino da recept za „hokus pokus** kije v Retjih tako pomagal.
Probatum est.
§ 165. Vračal se je od neke fa-rovške pojedine skrivnostno sladko ginjen domov. Na pol pota ga naprosi župnik, da bi se ga odkrižal, naj potoma pokoplje mrtveČka pri bližnji podružnici. Odpeljal se je. Prišedši tja, se je komaj skidal z voza in njegova velika glava je nesigurno stala na vratu, kakor se vidi po cirkuzih velikane. Pride do pokopaliŠČnih vrat. Tam pa ni šlo več naprej in odpočil se je ob vratih. Med pogrebniki je bil tudi mož, kateri je isto potrebo Čutil, se pri vratih oddušiti in tako sta se gledala. V skrivnostno sladko ginjeneni položaju nagovori gospoda: Jaz sem Kaplan, (pisal se je namreč za Kaplana) vi ste kaplan. Duhovni gospod, ogorčen: Ne, jaz sem župnik. A odgovor je bil: No pijana sva pa oba. —
§ 166. Naši klerikalci so poštenjaki! Sedaj napadajo notarja Gruntarja radi konsuma, ker je šele zdaj (za volitve) račune končal. Le mirni bodite! Bije vam tako ali tako zadnja ura. Zmagali bodete v tretjem razredu med analfabeti, med nerazsodno maso Šu-steršičeve pete kurije. V zahvalo, ker se je notar toliko trudil, da je skoro pri vseh trgovcih izposloval popust, ga sedaj napadate. Ste pačv propalice! Zakaj se pa ne jezite nad Susteršičevo „gospodarsko zvezo" katera niti he-larja ni popustila Čeravno je s kon-sumom precej dobička imela. Zakaj ni popustila posojilnica in hranili ca gospoda Travna, katera je imela tudi dobiček in 2000 kron prebitka? Tu se vidi, da niti Šusteršiču uiti kaplanu Travnu ni za kmeta in njegovo tužno stanje, ampak le za dobiček, ki ga izmolzejo iz kmeta. To so gospodje, kateri najrajši ribarijo v kalni vodi. Zapomni si to dobro, kmet ribniške doline.
§ 167. Kaplan Traven se je na vse načine trudil, daje mladeniču „de-vičarju" Korlu licu vtepel govorček pa še je komaj šlo; treba bi bilo, da bi ga bil Gorjupov Štefan za kulisami suh" i ral.
§ 168. Kako je s posojilnico^ in hranilnico? Zakaj ne odgovorite? Članom, koristi posojilnice in javnosti ste to dolžni.
Qui tacet, consentire videtur.
Loške novice.
V nedeljo se je vršila za-nimiva zabava v Skofji Loki. „Olepševalno društvo" je napravilo veselico „pri Studencu."
Kaplan Florijančič in Blažeškovk a sta se skoraj skregala zaradi kazni, katero je moral Florijančič plačati. Blažeškovka je bila pri volji plačati samo 200 K, kaplan pa je moral s stroški vred plačati okrog 700 K. Ne vemo, kako sta se pobotala.
Ta mladi Blažeškovc ali kaplan Florijančič se pridno vozi z Bla-žeškovim konjem vedno okoli. BlažeŠka pa najame potem drugega konja, da ji vozi seno. Tudi dobro gospodarstvo.
Na Brezje bi Blažeškova mama radi šli, pa so rekli gospod Florijančič: „En dan bodete ja brez mene sami doma!"
Salon g. Petra Logondra klerikalce že sedaj jezi, ko še izgotov-
Ijen ni. Kaj bode Sele takrat, ko bode salon narejen! ? Klerikalci se bodo kar na glavo postavljali!
Kaplana Zaplotnika vprašamo, kaj je pretekli teden en dan tako „spehan" prišel od nekje? Dotična ženska je bila pa rdeča, kakor kuhan rak. KaplanČe, kaj počneš?
Strelice iz selške doline.
Pogoreli so klerikalci pri volitvah v okrajni cestni odbor. Ko so se peljali v Loko k volitvi, so bili ponosni, kakor Japonci, kadar gredo nad Ruse, nazaj so pa Šli kakor politi ku-žki. Prevc je zdihoval: „Slabo smo opravili. Zastonj smo se peljali v Loko.
Sselškimi klerikalci so bili deležni poraza tudi gospod župan Košmel iz Železnikov, upokojeni nadučitelj gospod Levičnik. Gospod Košmel, ako se bodete mnogo pajdašili s Čočom in Prevcem, bodete malo dosegli za vašo občino!
Tomaža Rožnika je manjkalo pri volitvah, pa bi bili „ači-tno" zmagali klerikalci.
Občinska pisarna za pečjo. Tajnik selške občine, znani gospod Janez Vrhunec Frtičar zabavlja v „Slovencu" o liberalnih pijancih. Ali on kaj ve, kako je bil občinski urad za pečjo v neki gostilni v Dolenji vasi. In to kar cela dva dni! V pravem občinskem uradu so ga pa čakale stranke. Oj ti krščanski tajnik Frtičar 1
Kaj je boljše? Frtičarja vpraša P.: Ti Jauez, kaj je boljše biti, klerikalec ali liberalec ? Frtičar odgovori: Včasih je bilo boljše biti liberalec, sedaj je boljše biti klerikalec. No, Frtičar že ve.
Veliki teden imajo na Češ-njici v „Gospodarski zadregi". Kdor ne verjame, naj pogleda, kako je stari in častitljivi katoliški napis „Gospodarska zadruga * zakrit z „ oš ta rij s ko tablo".
Kako opravljajo božjo pot. Neki tukajšnji klerikalec je šel z več drugimi na božjo pot na Sveto Goro. „Romarji" so šli v gostilno in so se ga nekateri precej nalezli. Ko so začeli iti od gostilne, ležal je edenjna eni strani ceste, na drugi strani ceste pa njegova „marela". Ta „romar" je šel potem k izpovedi in k obhajilu. Živijo, taki katoliški romarji!
Božjo pot k dr. Šušterši-č u sta opravila v soboto 9 t. m. gospod Tomaž Rožnik in Janez Vrhunc. Kakšne odpustke je prinesel Tomaž, ne vemo. Pač pa je Vrhunc-Frtičar prinesel odpustke iu sicer: kozla in „mer-kuco". Bilo pa je tako: Tista božja kapljica, ki marsikomu gre v lase, je tudi Frtičarja omamila, ko je šel z božje poti od dr. Šusteršiča. Ljudje rečejo, da nosi „merkuco" tak Človek. Frtičar je tedaj nosil merkuco in v Dolenji vasi ga je merkuca otežkala, da je začel Urha klicati na pomoč. Toda mej tem, ko je klical Urha, so še drugi „duhovi1* udarili na dan, tako da so njegovi somišljeniki rekli, da „smrdi vse okrog njega " Dejali so ga na voz in ga peljali domov. Ko so ga peljali skozi Selca, je videl kaplan Sever tega moža in celo nos je zatisnil, ko so peljali Frtičarja in merkuco mimo. Drugi dan pa je pravil kaplan v Loki: Liberalci v Selcih so same svinje. Pa kaplanček se je zmotil, ta svinja, ki jo je on videl, je  bila klerikalec.
Slabo seje obneslo romanje na Brezje za našo dolino. Šli so vkljub vsemu bobnanjujin vabilu Rožnika samo: ČočF Rožnik in še nekaj drugih farizejev in pa vzor - mož — Kramar.
Čočov France je kot deževni poslanec pozdravil na Brezjah katoliške mladeniče. Kdo ve, ali mu je dr. Krek ali „ta žganeov" napisal govor. Za parado poslanca pa je ta mož kakor nalašč!
Kaj Pa Je z mlekarno v Ševljah? Alije res tudi ta „blagoslov**, kakor je rekel Tomaž Rožnik, že dozorel za konjederca? V mlekarni se je polomil stroj, in nihče ga noče dati popravit. Ali se je pa kaj druzega polomilo ?!
Kaplan pretepač šolske mladine. Ko je prišel oče neko deklico v šolo iskat, ker jo je kaplan zaprl od 12,—723. nre, ga je kaplan hitro tožil; sedaj pa, ko je ravno ta kaplan v Podbelici po živinsko pretepel nekega dečka, mu pa nihče ničesar ne stori.
Radovedni liberalci vprašamo, naj nam klerikalci pokažejo enega kmeta, kateremu so konzumi koristili. Mi pa lahko pokažemo kmete, katerim je konzum požrl stotake. To je blagoslov dr. Kreka. Kmetje naj tega škodljivca le še naprej poslušajo v gospodarskih rečeh, bodo že prišli daleč!
N a b r a n i h i m a m o že lepo število Marijinih družbaric, o katerih vemo, da so pod njihovimi okni stale lestve in nekaj na lestvah, potem pa še druge stvari, katerih ne moremo zapisati. Ko bode prišlo Število do polovice vseh, bode dobil Tomaž v roko vsa imena in druge podatke. Priobčili
bodemo pa nekatere stvari o tem tudi v listih. Videli bodemo ali bode Tomaž dotične izključil iz društva. Najbolj pa metno bi naredile dotične, ako same izostanejo, da jih ne zadene sramota.
Obč. svet ljubljanski.
V Ljubljani, 14. julija.
(Konec.)
Prošnje za podpore.
Obč. svetnik dr. Krek je poročal o prošnji filozofskega podpornega društva dunajskega vseučilišča za podporo. Ker je sedaj za to neprimeren čas ter za tako podporo ni pokritja v proračunu, se ista odkloni. — Nadalje je poročal o prošnji avstrijskega odbora mednarodnega sanitarnega kongresa, ki bo v Milanu, za prispevek k ubožni preskrbi. Prošnja se je odklonila z motivacijd, da je stvar vlade, ako hoče skrbeti, da bo Avstrija zastopana na kongresu.
S kontna c ij a mestne blagajne.
Ob5. svetniz Svetek je poročal, da je župan 16. junija nepričakovano odredil natančno škontracijo mestne blagajne. Gotovine se je našlo 40.117 K 81 h, le za 1 vinar več, kot izkazujejo knjige. Ravnotako so se našli depoziti, vrednostni papirji in obveznice v najlepšem redu. Se je vzelo na znanje.
Nagrade stražnikom.
Obč. svetnik LenČe je poročal o magiatratovem dopisu glede nagrade mestnim stražnikom za poizvedovanje o psih brez mark v letu 1903. Vsled revizije so se zvišali pasji davki za 770 K, a v blagajno pride še več glob. V priznanje in vzpodbudo se je dovolilo štirim stražnikom 100 K nagrade, ki se razdeli po številu zasledenih psov.
Kanalizacija novih ulic.
Na Sv. Martina oesti ter v Škofjih, Vrhovčevih, Ilirskih in Lipi-čevih ulicah se napravijo novi kanali. Delo se izroči dunajski tvrdki N. Rella za znesek 98 000 K. Stavbni odsek je stavil sledeče predloge, ki so bili tudi sprejeti:
1. Predloženi načrt kanalizacije za Sv. Martina cesto in okolico na prej škofijskem svetu se odobri.
2. Gradbi teh kanalov se odda tvrdki »N. Rella et NefTe« na Dunaju izvzemši dobava cevi, kamene nih vložkov in odcepkov.
3. Dobava cevi, kamenenih vložkov in odcepkov se izroči tvrdki »Vidic et comp.« v Ljubljani.
4. Stene kanalov profila 120 180 napraviti je 22 cm in stene kanalov profila 130 195 pa 24 cm debele, kakor to tvrdka »N. Rella et Neffe« nasvetuje in kakor se to tuii po dunajskih kanalih izpeljuje
5. Namesto kanala iz 40 cm debelih kamenenih cevi, kateri je v dolžini 410 m projektovan od Sv. Mtrtina ceste ob novem Sv. Petra trgu po Ilirski in podaljšani Skofji ulioi do iefanterijske vojašnice, se napravi betonski kanal s profilom 50/75 s 17 cm debelimi stenami z vložkami in odcepi iz kamenine.
5. Cene, katere zahtevata tvrdki »N. Rella et Nefl*« in »Vidic et comp.«, se sprejmejo; prvi tvrdki se tudi zagotovi nadplača 4 K za en m3, ako bi b lo treba kana) ob Ljubljanici izpeljati skoz skalovje.
6 Tvrdka »N. Rslla et Ne iT*« more pesek in prod, ki ga dobi pri izkopavanju jam za kanale in kolikor ga potrebuje za betoniranje, brezplačno porabiti.
7. Tvrdkama »N. Rella et NefTe« in »Vidic et comp.« obrestuje mestna občina njih zaslužek, oziroma ostanek, ako ne bode do 1 julija 1905 izplačan, od tega časa dalje po 4 5 od sto.
Zdravila mestnim ubogim.
Podžupan dr vit B 1 e i w e i s je poročal o tozadevnih računih. Stroški za zdravila bo zelo narasli vsled sprejema novih članov v ob Činsko zvezo ter so znašali nad 1400 K. Mestnim zdravnikom se je izrekla zahvala in priznanje. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo.
Isti poročevalec je poročal o prošnji omenjenega društva v Ljubljani za potrditev novoizvoljenega odbora in za izročitev inventarja bivše »Prostovoljne požarne brambe«. Se ugodi.
Povečanje vodovoda.
Iožener C i uha je poročal o po ročilu mestnega magistrata glede povečave mestnega vodovoda. Nove hiše porabijo mnogo več vode (pralnice, kopeli itd). Poročevalec je predlagal, da se pozove zgraditelj vodovoda, da prouči potrebo ter izdela stroškovnik. Sprejeto.
Ker je bila to zadnja seja pred počitnicami, je župan Želel obč. svetnikom vesele počitnice ter zaključil
javno sejo. Potem se je vriila i« tajna seja.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 16. julija.
— „Slovence" in vseso* kolska slavnost. Z današnjim dnem se je začela v Ljubljani slavnost, kakršne Še ni videl slovanski jug. Ta slavnost boli brezdomovin-ske klerikalce, te čestiloe škol* Nagla in škofa Kahna, kakor žv ogenj. Slovensko sokolstvo nima za-ničljivejših nasprotnikov, kakor so klerikalci. Sedanji škof dr. Mahmč je v »Rimskem Katoliku« začel in famno in denuncijantsko vojno proti vsemu sokolstvu in sedanji klen kalci jo nadaljujejo z vso njim lastno hudobijo ter so pred nekaj tedni v »Vaterlandu« podlo in lažnjivo denuncirali in obrekovali »Ljubljanskega Sokola«, ki praznuje dane* svojo štiridesetletnioo. Kakor so tedaj, ko je »Ljubljanski Sokol« izlet«! v Cerklje, pomazali klerikalci tablo z — blatom, tako so tudi sedaj klerikalci, ker že druzega ne morejo ničesar storiti, vrgli kepo blata »Sokolom« pred noge. Škofov umazani list je snoči pojasnil svoje stališče napram sokolski slavnosti. Zavzel je ono stališče, kakor lisica, kateri j« grozdje prekislo. Že to je imperti-nenoa, da postavlja velikansko vse-slovansko slavnost, ki ima samo naroden, pa nobenega strankarskega pomena, v eno vrsto s provokatorič* nimi klerikalnimi strankarskimi priredbami, kakor sta bila katoliški shod in mladeniški shod. A še lepše je to, da pravi »Slovenec«, da njegovi somišljeniki odklanjajo sodelovanje pri slavnosti. ŠenklavŠki obre-kovaloi »Sokolu« nimajo prav ničesar odklanjati, ker jih ni nihče vabil. »Sokol« je na svojo slavnost povabil vse spodobne, častivredne na-rodne Slovence in Slovenke. Klerikalci so se pač silili, ali nihče se ni zanje zmenil, ker jih nihče ne mara. Saj ravno to boli klerikalne obrekovalce »Sokol a«, da pri vsesokolskem zletu ne bodo prišli prav nič v pošte v. Slavnost bo velikanska, z vseh strani pridejo zastopniki slovanskih narodov, prvobonlci in nositelji slovanske narodne misli, a pri ti slavnosti bodo morali klerikalci lepo ponižno v kotu stati in pred vsem slovanskim svetom se izkaže, da klerikalizem, Četudi je sicer tako široko-usten, na Slovenskem vendar nič ne pomeni. Ali je čuda, da to te hudobne ljudi v šenklav-skem farovžu boli! Gotovo ne! Mi če tej jezi le smejemo, kakor se sme jemo grožnji, da bi klerikalci danes lahko vračali nemilo za nedra.o Uboge reve! Še ganiti se ne morejo in vendar hočejo groziti, ko vedo da bi jih na salati snedli, če bi 1« kihnili. Sicer pa nam »Slovencev zabavljanje in klavrno zatrjevanje da drugi slovanski »Sokoli« Suster šičevo kompanijo visoko spoštujejo prav nič ne kali veselja nad veli kansko sokolsko slavnostjo, ki po kaže vsemu svetu, kdo je na Slo venskem nositelj slovenske narodni ideje. In mi pojdemo naprej, m strelci!
— Otročje sanje. Velike pre membe v življenju narodov se ne izvrš nikoli kar naenkrat, nego traja vsak evolucija desetletja, Časih celo stoletji Tudi  osamosvojenje slo veD s k e g a naroda je proces, ki zi hteva časa, da se izvrši. Kdaj se je 1 začelo to gibanje in kako daleč su še od končnega svojega cilja, kolit dela, žrtev in trpljenja bo Se treb predno ga dosežemo. Naše prednike nemški vitezi in nemški Škofje z ognje in  mečem podvrgli  in jih zasužm Zemlja je bila in je ostala slovensk a gospodar je bil Nemec; prebivuU je bilo in je ostalo slovensko, ali ni ralo je tlačaniti tujcem, ki so si s si pridobili oblast nad zemljo in nad p bivalstvom. Stoletja in stoletja je traj boj slovenskega prebivalstva proti tuj oblastnikom, ki so to zemljo in to pi
sjayr~ Daljo v prilogi, fji
ralstvo izkoriščali ravno tako, kakor lajo še dandanes v svojih kolonijah.
teh časih, ko je par tucatov Nemcev spodovalo slovenski deželi in sloven-emu prebivalstvu, se še dandanes nja kranjskim Nemcem in vedno in dno vzdihujejo po onih lepih časih,
se pa nikdar več ne vrnejo. Tudi daj, ko je Ljubljana praznovala 400-tuico, kar je zaščitnik velikega Pri-oža Trubarja in njegovih pomočnikov r vneti prijatelj slovenskega naroda, :sar Maksimilijan, podelil Ljubljani pra co, da svobodno voli svojega Župana, i Nemci pogreli svoje stare želje, ki so druzega, kakor otročje sanje. V -aških listih so na dolgo in na široko sali, da je bila Kranjska nekdaj nem-;a in da je bila nemška tudi Ljub ...a. čitaje take deklamacije, nas vse-j lomi smeh. Nele, ker Ljubljana in ranjska sploh nista bili nikdar nemški, ego je le nekaj sto Nemcev s silo zdrževalo svoje gospodstvo nad sloven-io deželo in nad slovenskim prebival-:vom. To nemŠtvo pa je bilo tako abo, da je večkrat moralo gospodstvo dstopiti Lahom. Lomi nas smeh tudi ategadelj, ker tarnajo Nemci za stvarjo,
1 je za vedno izgubljena in da hočejo atomi proces ustaviti s solzami. Za-onov narave se s slabimi Članki v Grazer Tagblattu" ne premeni. Nekoč o bili Nemci gospodarji v Nižjem Nov-orodu in v Južni Italiji, v Kodanju in lilanu in v Pešti, a domače prebival-tvo je imelo toliko moči, da je strlo emško gospodstvo in dalo svoji deželi voj narodni značaj. Nasprotno pa so lile Saksonska, Pruska, Meklenburška, Jrandenburg Luneburg in deloma Ha-tover nekoč popolnoma slovanske de-iele, a prebivalstvo ni imelo toliko noči, da bi se bilo ubranilo germanizacije. Mi Slovenci pa smo imeli to noč in smo štrli nemško gospodstvo n delamo naprej, da si zgradimo svoje mrodno domovanje. Otročje sanje kla-rrnik ostankov nekdanjih gospodov nas Dri tem Čisto nič ne motijo.
— Krvava pridiga na Kr-vavčjem vrhu« Minolo nedeljo sta Ivorni svetnik Š u kije in teoretiški anarhist Krek imela na Krvavčjem vrhu v Beli Krajini krvave pridige. Za danes jima povemo le to, da dobita v najkrajšem času odgovor, da ga bodeta pomnila. Odgovarjala bo-deta poBl. dr. Tavčar in P lan ta n.
— Nadporočnik Biikhl je torej premeščen iz Ljubljane od peš-polka št. 27 k pešpolku št. 62. Mož je pač vzlic jako visoki protekciji postal v Ljubljani nemogoč, in je bil zato premeščen. Stvar je tako samo ob Bebi umljiva, da ni vredno, radi nje izgubljati besedi. Prava reč, če se premesti kakega nadporočnika! Naša ljubeznive Nemce pa je ta premestitev bulo spekla. Prav kakor bi se bil Slovencem žrtvoval kak nemški minister, tako se razgrevajo, ker je vojna uprava odstranila nad poročnika Bukhla. Celo z interpelacijo grozi kazinsko omizje iz »G'frett« zimmra« in sploh nastopa, kakor da hoče napraviti veliko afero. No, juha se nikdar tako vroča ne zaužije, kakor je skuhana, in tudi razgrete glave nemških dopisnikov se oodo še ohladile, posebno ko bodo zvedeli, da znajo vsaki najmanjši akciji slediti prav senzacionalna razkritja.
— „Letoviški list zdravi* sča Bled" izhaja v slovenskem in v nemškem jeziku in se v njem navajajo imena letoviŠčarjev v tistem jeziku, v katerem bo je tujec sam vpisal. Slovanski gostje iz vseh krajev pazijo skrbno na to, da se vpiše vsak v svojem jeziku, ne le ker to zahteva narodna čast in najnavadnejše Bsmospoštovanje, nego tudi zato, da vidi ves svet, kolik je kontigent Slovanov, ki prihajajo na Bled. Danes nam je bila doposlana št. 4 »Letov škega lista* z dne 9. julij«. Izdajateljstvo nam je to številko pobUIo že pred več dnevi, zdaj pa smo jo dobili Še od druge strani, in sicer zacrtano z modrim svinčnikom. In citali smo na drugi strani »Dr. Šuateršič Iran, Reichsrats- u Landtags-Ab g-ordneter, Advokat m. Frau,
2 Kindernu. Dienstboten, L a i bach«. V isti številki so vpisi v hrvatskem, v češkem in v slovenskem
jeziku, premožni in ugledni možje in ubogi dijaki, različne gospe in različni gospodje so se torej vpisali v svojem jeziku, dr. Ivan Šusterš č pa se je vpisal kot letovičar na slo venskem Bledu v nemškem jeziku. Mož je pač vedno nemškutar in se dela Slovenca le tedaj, kadar to zahteva »kšeft«. Brezimni dopo-šiljaieo »Letoviškega lista« je poleg začrtanega Susterfitčevega imena zapisal: »\Vir begluckwunschen die alovenische Nation zu solohen ver tretern! lUlten Sie solche Leute nur in Ehren — dann Heil Germania! Eni Ddutscher«. In prav ima mož, da se iz nas norca dela.
— Na dan z resnico! Iz Trsta se nam p š-: V »Edinosti« smo pred nekaj dnevi čitali notico, ki se je končala takole: ». . . Ali veliko je razdalje med Dobrilo in Slomškom in sedanjim tržaškim vladikom, ne le po času, ampak tudi po mišljenju, čustvovanju in — načinu pastirovanja. Ravno sedanji dogodki — ne morda v kakem hb ralnem društvu — am-p k v slovenski »Marijini družbi« in »M*rijinem domu« govore preglasno«. — To n^migavanje nam nikakor ne zadostuje, tem manj, ker je »Etinost« Šla tako daleč, da je sprejela in pri-t'b-Vla pet lizmško pisan elavospev na krutega sovražnika m zatiralca slovenskega »ar da šk>>f« N-i/'a. Zato prosimo tem potom, naj »Edinost« poj»sm, kiki so tisu dogodki v slo venski »M«ri|im druibi« in v »Mari |inem d--mu*. Naj nam »E iinoat« ne um« ri, če rtčemo. da je njena dolžnost te dogodke pojasniti.
— Tržaški škof Nagi je te dni birmoval po koprski škofiji. IUrski Lahi so sicer zakleti sovražniki cerkve ali Škofa N*gla so pre sijajno sprejeli. Poznalo so jim je sicer, da jim to ni prišlo od srca, ali prem govali so se, ker vidijo v škofu Naglu svojega zaveznika, ki z neusmiljeno krutostjo uničuje slovenski in hrvatski narod v svoji škofiji.
— Kar sebi ne želite, ne želite tudi drugim. To je od govor na izjavo v »S ovencu« z dne 9 julija t. 1. jeseniške trojic 3 župnik Zabukovec in kaplana Zibret, Prijatelj. Kadar se bodo pa vsi kapelani podpisali, kateri so zadnjih 10 letna Jesenic h službovali, se bode pa tudi pisatelj »Narodov« podpisal! Satansko znajo pa samo jeseniški kleri-ka'ci pisariti, ki se k obrekovanjem v »Slovencu« nikdar ne podpišejo Kakor se posodi, tako se pa vrne!
— Farška gonja. It Dobmič se nam poroča: Od 27. junija t. 1. naprej dobiva neki tukajšnji občan »Slovenski Narod«. To je izvedel takoj tukajšnji kaplan po svojih vohunih. Ta čas so pa prišli misijonarji v Dobmič in imenovali liberalce in tiste, ki berejo »Narod«, brezverce itd. V Četrtek 30. junija popoldne je šel kaplan nekoga obhajat. Domov grede je srečal v Dobrniču novega naročnika »Slov. Naroda« i o ga osorno vprašal, ako res bere »Slov. Narod«, kar mu naročnik tudi pritrdi. Nato ga vpraša kaplan, če ne ve, da je ta list prepovedan. Odgovori mu, da bere ta list, akorav o ga je škof prepovedal, ker ta list ni zoper vero in ga ne bo pohujšal. Kaplan mu je po tem reke), da naj ne pride več v cerkev, ako bo še bral ta list. Drugi dan, 1. julija popoldne, ko je bila določena spoved za fante, je šel t cerkev tudi mladi naročnik »Slov. Naroda«, ker nikakor ne verjame trditvam tukajšnjih duhovnov, da postane vsakdo i naročbo in branjem »Slov. Naroda«, brezverec, da potem ne sme več v cerkev in ne sme več opravljati verskih dolžnosti, kot katoličan. Kmalu nato, ko stopi k spovednici, pride v cerkev tudi omenjeni kaplan, gr* od spovednioe do sp vedn ce ter posepeta nekaj vsakemu spovedniku na uh >. To se je zdelo fantu nekoliko su<nl|ivo in se poda v drugo spoved nico, kjer ni videl, da bi bil kaplan prej kaj povedal spovedniku (kar je brtkona prej stoni) Pa tuli tuza| je slab » naletel. Ko je prišel na vrsto, ga je takoj vprašal spovednik, ako je res naročen na »Narod«. Ko mu to
potrdi in na daljno vprašanje pove tudi, da ga bo še bral, mu pravi spovednik, da mora imeti škofovo dovoljenje, kdor hoče brati »Slov. Nirod«. Spovednik mu da tri dni odloga, da 86 premisli, opusti ta list in pride zopet k spovedi. A fant se ni pr: mislil. It navedenega se razvidi, kakih sredstev se poslužuje duhovščina, da bi zatrla ta list. Tukajšnji farani — sami tanatikarji — mislijo sedaj, da nima glede izdaje in naročbe, oziroma branja č&sipisov nihče drugi kaj za določevati, kakor škof in duhovniki. Vsi spovedniki so morali gotovo opozorjeni biti na tega naročnika ©Slovenskega Naroda«, katerega oseba se prav lakko tako popis.*, da ga je bilo prav lahko spoznati izmed drugih fantov v cerkvi. Od 26. junija do 3. julija, ko je bil misijon, so Dobrni Čanje prav pridno v cerkvi molili in pridige (hujskanje proti liberalcem) poslušali, — delali pa nič —. A sedaj je drugače. Sedaj pa preklinjajo, da je groza. Komaj so v ponedeljek, 4 t. m. misijonarji odnesli pete, pri-hrula je zvečer toča, ter od pol 8. do 8. ure pobila vse, post-b no pa zrelo žito, da ga bo tu in tam Še Užfco pokositi, ker je slama vsa v tla zbita. Seveda zrna ne b > nobenega —T »*a je padala debela kakor oreh*, nek -ter« pa približno k*k »r kun* lave in razbila op-<ko po struOaO Ko o ne bilo misijona, 01 l|udje gotovo ne bili rok križem držali, ampak pospravili vsaj prezreli ječmen in popni noma zrelo rž. — Ta misijon boio obdržali ljudje v prav slabem spominu.
— Čudno in vendar resnično. Pod tem naslovom se nam piše: V neki gostilni na Bledu pripovedoval je neki gorjanski občinski klerikalni odbornik, da so v Gorjah v občinski upravi še vedno veliki neredi in dx sprav ta gospod župan z župnikom vred srenjo v pravo zagato ter da se ta Ažman Žumrova alijanca sploh ne bode več mogla vzdržati, kajti brez prilog, seve po stari navadi, predlaga gosp. župnik, da se račun potrd', kar seveda ti povse udani odborniki potrdijo. Pravil je nadalje, da je proračun za Uto 1904 bil napravljen že suŠoa meseca t. 1., račun za leto 1903 pa pretečeno nedeljo v vsi naglici ter da imajo v občinskem zelniku kozla za vrtnarja, kateri bi se na vsak način imel odstraniti. R :3, da ga Jaka včasih oklofta ali to mu ne pomaga nič, kajti kar zna, pa zna. Kar se nove železnice tiče, se tudi županstvo prav nič za svoje podobčane ne zmeni. Župan je še pomagal, da se kolodvor ni v Sp. Gjrjah napravil. V prošnji na ministrstvo radi kolodvora je pri stavil, ..ko že na more biti v Gorjah, naj bo vsaj na Rečici. To prošnjo je napravil na pritisk občanov, a seve, kakor vsako drugo stvar, prepozno. Občinske volitve imele bi že spomladi biti, ali kaže sa, da bodo na 4 leta. Gorje imajo menda v tem izjemo. Potem pa recite, Če niso to prave klerikalne more.
Zasledovalec.
— Iz Medvod se nam piše: V „Slovencu" od 27. junija t. 1. se očita liberalni stranki, da je napojila tri ali več fantov z namenom, da bi bili vaš tako klaverni shod razgnali. Z imeni na dan! Kdo je bil od imenovane stranke pijan? — G. župnik Brencelj ali Brence, tako ste le vi z vašo stranko nastopali, saj ste imeli zadosti najetih pijanih barab; revčke ste napojili z žganjem, seveda gg. ključarje pa z nekim petjotom — samo da so pijani. „Držite se, povem vam, držite se, stanovitni ostanite, saj veste, stanovitni pa še stanovitni, saj veste, saj veste, znajo un pridet', saj veste, uni, gori, ja znajo priti, se jih bojim, se jih bojim, ja bojim se jili !** Oglejmo si torej vaše dobre in verne klerikalce. N. pr. Knez iz Vašan, ste sami pravili, g. župnik Brence, da je vsak dan že zjutraj pijan od Žganja, pa se tudi splošno govori, da mu ga nobeden dan ne zadostuje en liter in pol, ta ima „šlaufw. On je posojilnični, šolski in občinski odbornik. Nedavno tega ga je nekdo videl pijanega ležati v nekem grmovju. Sluga od Sv. Marjete, ta mož „takratkenur tudi ne prizanese, on je seveda ključar,
katerega so nedavno v njegovi vasi . ženske, mlade in stare, zaradi njego- I vega slabega in predolgega jezika po-steno naklestile, da je brez klobučka I domu prijokal, — on že ve zakaj. Ako so se mu hlače že zacelile, ve že žu- I pnik Brence, saj je njegov „c u b r i n- ] ger". Kosa iz Preske je dosedaj naša I stranka spoštovala, ker smo mislili, da je spoštovanja vreden, ali naš župnik Janez ga je oblatil, namreč  že pri zadnjih obč. volitvah. „Ste trdili, hoteli smo ga za župana voliti, pa ga ne I moremo, pa ganemoremo, tega I pane,  tega pa ne, ta ni p o - I šten, on krade, on krade, ško- I fova drva je kradel, to vsi I ljudje vedo in bilo bi sramotno, I da bi imeli tatu za župana". No, pa bi I ne bilo nič novega, saj pri nas je obi- 1 čajno,   da  mora   župan   krasti,    eden I smreke, drugi borovce, tretji pa drva, namreč škofova.  To so seveda ka- I toliški možje!  Radovedni smo, ali se I škof kaj briga za take pristaše, ki jim niti njegovo  imetje ni varno. Kar se tiče Kosa iz Preske, nismo sicer verjeli, I da bi ne bil pošten, akoravno ste g. I župnik zatrjevali, da ga je neki popolnoma zanesljiv  mož pri nepoštenem delu zasačil. — Slišali smo pa se neko drugo nepoštenost o njem, in sicer je pravil to mož vaše stranke, katerega imena za danes ne bomo obelodanili, pač  pa  ga imamo  na razpolago. A danes, g. Janez Brencelj, pa je on obč. svetovalec, zapris. cenilni mož, posojil, odbornik v Preski, šol. odbornik, g. župnik Brence, vaša desna roka, s katero je kradel. Po kakih zaslugah je vendar sedaj prišel v take čisle pri Vas ? Zato sedaj  prekinemo,  kakor je tudi dr. Skreg na shodu v Preski svoj govor moral prekiniti za 5 minut, potem pa nadaljeval, kako je zdrava naša reka Sora,  in naj se z njo sorski župljani dobro umivajo.   To pa mi bolje vemo, kakor Krek, kake lastnosti in zdravilne moči ima Sora, zato tudi gospoda kaj rada hodi v Medvode na letovišče. Ali kaj je pozabil Krek?   Ni se namreč spomnil, da bi ta dobra voda Sora na njegovo tako umazano suknjo, ki jo je imel v Preski na shodu, tudi mogla vplivati; mogoče da bi s to vodo opral vse   madeže,   bolje   rečeno odpadke svojih  širokih  ust in  debelega nosu, česar mu pa mi v „Slovencu" navedeni liberalci ne storimo  brezplačno, ker preveč po žlindri smrdi. Čevlji Krekovi so bili pa taki, kakor da bi bil že ves teden iz Selc pa v škofove zavode gnoj vozil. Liberalci bomo najeli Zaplatarjevo Mino,  da mu jih osnaži.   Ako bo tudi tej preveč smrdelo, naj jih pa z mahom pokrije, da bo ob prihodnjem shodu ki bo menda  v kratkem pri klerikalnem gostilničarju Ootiču  v Medvodah, imel malo Čcdncje.
— Učiteljska imenovanja.
Deželni šolski svet je v svo|i zadnji seji med drugimi imenoval: g. I7ana Rudolfa za naduČitelja v Št. Vidu pri Vipavi, g. Avgusta Kor barja za naduč telja v Preseku, g. P e -triča za naduč.telja v Naklem, Bf. Pavla Š i 1 c a za naduČitelja v Žireh in g. Ludovika Dermelja za učitelja v Cerknici. V pokoj sta šla nadučitelj g. I/an Okorn v Kamniku in nadučitelj g. Fran Pfaifer v Domžalah.
— Na sokolski zlet so priglasile še sledeče župe svoj prihod: Blanickii, Fiignerova, Podfipsku, Roky-canova, Krale-Jiriho, Komenskeho in Zapadomoravska. S temi bodo na slovenskem zletu zastopane do malega vse Češke sokolske župe. To je velikanska, manifestačna udeležba s strani češkega sokolstva, kakršne še ni bil videl slovanski jug. — SnoČi je dospel preko Bleda dr. Jo s. E. Schreiner, eden izmed štirih predsednikov Svaza českoslovan-skeho Sokolstva in starosta pražkega Sokola. Z njim sta prišla dr. Anton Novotnv in dr. Josip V a ni ček. Dr. Schreiuerja je vzprejela deputacija ljubljanskega Sokola ter župan Ivan Hribar, kojega gost je dr. Schreiner. — Ob ponoči uri so dospeli dalmatinski Sokoli iz Šibenika. 2."> Sokolov vodi starosta in mestni župan aibeniški Marko Stoji & Mnogoštevilna množica je vzlic pozni uri pričakovala te prve naše goste ter jih burno pozdravljala vso pot do »Narodnega doma", prepevaje slovanske himne. — Glavni kontingent čeških Sokolov pride s posebnim vlakom ob 7. uri 43 m. zvečer. Za njih sprejem se zbira ljubljanski Sokol ob 7. uri v *Nar. domu-.
Tretji posebni češki vlak pride stoprav ob 9. uri. Kakor nam včeraj zatrjevali, bo čeških Sokolov v kroju nad 1200, tako da 8memo računati udeležbo vseh Sokolov nad 2000. Opozarjamo dotične gospodarje, ki so daU na razpolago sobe in postelje, da skrbijo, da bodo hišna vrata odprta vsaj do 11. ure ponoči, kajti tako velikanske množice ne bo mogoče spraviti do domov v kratkem času. — Kakor že včeraj naznanjeno, pridejo Hrvatje ob Vi6. z brzovlakom. Ljubljanski Sokol jih sprejme korporativno. Zbiramo se ob yfim v „Narodnom domu".
— Prihod videnskega, dol-njerakonskega   in Karlov-skega  „Sokola".   Vlak, ki bi imel   prispeti   s   Sokoli   z Dunaja, Nižjeavstrijakega   in    Karlovca ob 8/4 na eno v Ljubljano, je imel skoro pol  ure   /a m ud.v   N« ptronu kolodvora  na   restavracijskem   vrtu in pred kolodvorom je s'ala nepregledna množica narodnega občinstva. Dosle Sjkole je sprejela doputscija »Ljubljanskega Sokola« na čelu mu starosta Dr. Ivan Tavčar in načelnik telovadcev dr. V i k to r M u r n i k. Ko se je vlak približal postaji so Sokolom E&doneli v pozdrav urnobesni »živioa-kiici. S tem vlakom jo  došlo 199 »Sjkolov« in sicer 106 iz 4 Moravskih žup s 3 načelniki, 64 dolnje rakovske (nižjeavstriiskr | župe z načelnikom Zvao in  29 čianov karlov-škega »S'>kolK« s starosta dr. Vinko v i ć e m. V im<-Du >>L'ub]j*nskf ga Sikni*« jh do4l+0a iskreno pozdravil nočeln k  dr. Viktor  M urnik in sicer ć-he  v Črnskem,   Hrvate   pa v slovenskem jeziku.   V imenu Čehov 83 je na sprejemu  in  pozdravu zahvalil,   živahno    aklam'ran. tajnik di.lnjerakoveke   žuoe   J Mauer-hart, v imenu  Hrvatov pa znani hrvatski    narodni    prvobontelj dr. Vinkovu'1  K j sta govornika kon čala, so zadont.ii navdušeni »nazdar«, »9iava« in »ž'.vio« klici. Po sprejemu se je gostom servira*   obed na vrtu restavracije  južnega  kolodvora; po obedu pa  odidejo »Sjfcei:« na svoja stanovanj*.
— Sodelovati pri veliki vsesokolski veselici so o jiju-biie Še sltdeče ljUblhnake Slovenke: Elza Svetkova, Loa Levčeva, F. Skala. Eliza, Marija in Ki-rolina Treo ter M. Zalar.
— Dar za vsesokolsko veselico. Gjsp.sodni pristav Aleksander Sesek v Sjnskem Mostu je poslal 50 škatljio finih bosansko-heroegovskih cigaret.
— Odbor „Glasbene Ma-tice'j se je pri svoji včerajšnji seji takole konstituiral: Anton Svetek predseinik, dr. I. R u pni k podpredsednik, A. Šic tajnik, dr. Kozina tajnikov namestnik, Pavel Lozar blagajnik, A. PetovČič blagajnikov namestnik, Anton Roich knjižničar, dr. R u p n i k njegov namestnik, A n t. Stritof Sol. nidzornik, dr. G o j mir Krek namestnik, dr. Vi ad. Ravni« h ar gospodar, An t. Petrovčič namestnik, dr. Rudež načelnik poverjen stva, F. Milčinski namestnik, A. Petrovčič blagajnik pokojnin-
I skega zaklada, dr. Orel, dr. Oblak in A. Svetek ml odborniki. — Artistični odsek: M Hubad načel
I nik, Ger bič, dr. Kr*ek, Stritof.
— Asanacijski odsek: Reich načelnik Hubad, Lozar, M i ići n-
I s k i, dr Rupnik, Svetek. — Odsek  pokojninskega zaklada: j Petrovčič načelirk,  A. Svetek.
— Zastopnik učiteljstva bode nanovo voljen
— Zabavni vlak na Bled, i katerega prirede ljubljanski železniški uradniki in se ga vsled nizkih cen lahko vijkdo udeleži, odpeljal bode dne 7. avgusta gotovo znaten del ljubljanskega občinstva na divno Gorenjsko. Lvrstna goriška vojaški godba, zraven pa iz najboljših pevcev »Glasbene Matic « ststavljen
I m»ški  zbor,  vmea ubrano  pet;« že j itik  slavnoznanega bloškega meša-I nega  zbora v narodnih nošah, spu-I š5anje utmtalneg* cgnja in nekaj za ljubljansko občinstvo popolnoma novih zabav na jezeru in obljubljena I izvrstna postreiba priznano dobrega hotela »Lujizne toplice«, vso to bo pripomoglo, da se izletn:ki nikakor ne Oodo mogli dolgočasit«. Oihod iz Ljubljane in povratek sta popolnoma I prilagodjeni   drulnsk?m razmeram I ljubljanskim.   Olbod je okoli 1. popoldne in prihod ob 2  ponoči Cena I tja in nazaj z vstopnino   h koncertu vred: III 2 K 20 vin , II  E»Sf*J 3 K I 50 vin.
— Jubilej. Danes praznuje v krogu svoje mnogoštevilna rodb<ne in svojih prijateljev mestni policijski kanoelist g. Ivan Toplikar, dvaj setletmco avoje/a službovanja. 20 let v policijski službi to ni mala reč. Gospod Toplikar je vstopil v bIuIOo kot stražnik, a se je s svojo marljivostjo in spretnostjo spravil naprej
I tako, da te danes mestni urainik.
— Matura na I. drž. gim-I naziji v B oddelku se je vrsua ■
enodnevnim presledkom od 9.— 15. t. m. pod vodstvom goep. nadzornika Le v c a. K maturi se priglasilo 39 rednih in 2 izredna dijaka. Uspeh je sledeči: 10 z odliko, 21 s povoljnim uspehom (med njimi 1 ekster nist), 7 padlo za 2 meseca, 3 za celo leto (med njimi 1 eksternist). Vsi sbiturijenti so Slovenci: A d 1 e S i č Juri (z odliko), Badjura Janko, Božič Bogomir (z odliko), Bu kovic Anton (z odliko), Cadež Zma-goslav, D e b e v e c Ivan, Dobra-v e c Franc, Gorjanec Martin, Hočevar Lojze, Jaklič Mitan, Javo mik Tomaž (z odliko), Kavčič Ivan, Kersnik Joža, Klinar Tomaž (z odlike), Kovač J-»nez (z ediiko), M a 1 Joža, M i k 1 a v č i č Fran (z odliko)< Miklavčič Janez, Pečar i č Fran (z odliko) Prebil Andrej, Premrl Ciril (z odlike), Primar Janez, Rostaher Franc, Sodnik Tone, Svetek Franc; Szillich Oskar, Trdan Franc (z odlike), Vodopivec Janez, Zaje Lojze in eksternist Burger Tone.
— Izmed vseh 76 kandidatov na I. drž. giitin. jih je napravilo torej zrelostni izpit z odliko 16 (21%), s povoljnim uspehom pa 36 (47%), kar znači ucroden nspeh.
— Zrelostni izpit na II. drž. gimnaziji so prestali sledeči biturijentje: Iv. K cel, C. Jelen e c, Er. Močnik, Iv. Samsa, z odliko; J Jan, M Kosmač, V. Novak, L Peric, V. Ciuha, Iv. Rus, Er. Tonnec. J Tomšič, V. Pol a k, Fr. Švigelj, Iv. Svetlič, P. Ho ieček in F r. Ženko. Štirje kan-didatje so reprobirani za celo leto, dva pa za dva meseca.
— Šolska poročila. C. kr. urnetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani. — Ta šola se deli:
I. Dnevna šola za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki (stavbinsko in pohištveno mizarstvo, strojarstvo, rezbarstvo,   kiparstvo   in pletarstvo.)
II. Dnevna šola za umetno vezenje in čipkar8tvo (umetno vezenje,  šivanje  čipek,   pletenje čipek.)
III. Javna risarska šola za mojstre in pomočnike. V. Javna risarska šola za deklice. Prvi oddelek je imel koncem šolskega leta V vseh pododdelkih rednih in izredaih učencev 87. Solo za umetno vezenje in čipkarstvo je obiskovalo koncem leta 47 učenk, risarsko šolo za mojstre in pomočnike 41 moških, žensko risarsko šolo pa 13 deklic. Vseh učencev je bilo v začetku leta 219, koncem leta pa 188. Uspehi so bili splošno dobri. Odhodno izpričevalo je dobilo 16 učencev in pet učenk. Na zavodu je delovalo poleg ravnatelja še osem profesorjev oziroma učiteljev ter pet učiteljic. Prihodnje šolsko leto se začne 19. septembra. — Na c. kr. višji realki v Ljubljani je bilo koncem ravnokar zaključenega Šolskega leta 527 dijakov. Iz Ljubljane jih je bilo 196, iz ostale Kranjske 161, iz Štajerske 50, >z Primorske 36, iz Koroške 20, iz Hrvaške 5, iz Ogrske 10, iz Bosne 10, iz Italije 4, drugi iz ostalih avstrijskih kronovin. Po narodnosti je bilo 251 Slovencev, 246 Nemcev, 22 Italijanov, 3 Čehi in 3 Hrvati. Prvi red z odliko je dobilo 35 dijakov, I. red 366, drugi red 37, III. red 13, ponavljavni izpit sme delati 74 dijakov. Šolnine se je plačalo 18.580 K. Ustanove je uživalo 26 dijakov v skupnem znesku 4833 K. Na zavodu je delovalo razen ravnatelja še 14 profesorjev, 8 supleutov in pet pomožnih učiteljev, oziroma asistentov. Prva dva razreda sta bila deljena v tri vzporednice, III., IV. in V. razred pa v dve vzporednici.   Letno poročilo
— ki je še vedno popolnoma nemško — prinaša na prvem mestu 43 strani obsegajoči spis prof. Fr. K o m a t a r j a „Das stadtisehe Archiv in Laibach". — stirirazredna deška ljudska šola v Novem mestu je imela koncem šolskega leta 229 učencev, vrlo sposobnih 42, sposobnih 116, nesposobnih 69 in neizpraŠana dva. Na tej šoli imajo še odliko učencev označeno z debelim tiskom. Poučevalo je šest frančiškanskih patrov.
— T&varna drozga s^ je otvorila to dni v Spodnji Šiški.
— Na Bled je prišel za več tednov  vojni   zapovednik  v Zed*u fcm. pl. Horsetzkv s svojo rodo vino in eo je n&stanil v Mallnerje-vem hotelu.
— Najdena je bila \čsraj na Marijinem trgu srebrna ženska ura s kratko verižico in priveskom. Kdor jo je izgubi), naj se oglasi: SSreliške ulice šr. 16, I. nadstropje.
— Letovisčni list za Bled. Četrta številka letoviščnega lista je ravnokar izšla ter izkazuje imena tujcev, ki so obiskali od 2 do 9 julija Bled. Oi začetka sezone do 9 t. m. je izkazanih 897 tujesv.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Janez Lah, posest nik v Tunjic*h, je dne 18 vel. travna t. 1. udaril Jurja Kosirnika b krampom po levi roki in po stegnu. L-.h se je zaradi tega r&ztogotil nad Ko-sirnikem, ker iru je ta na njegovo
surovo izzivanje pred hišo mirno ponudil hleb kruha, češ, da naj si ga ureze, če je lačen. Lah dejanje priznava, zagovarja se le s tem, da ga je zavadi tega udaril, da bi mu nož izbi!, ker se je bal napada. Obsojen je bil na 5 mesecev težke s postom poostrene ječe. — 2) Jožef Blatnik, iz Žćdodnika doma, je pred štirimi leti Miha Pintarja z nekim remelj-nom v obraz sunil in mu preklal gornjo ustnico. Ker se je zbal kazni, je pobegnil v Ameriko; sedaj pa, ko je prišel domu, javil se je sam sodišču. Obsojen je bil na 14 dni zapora, poostrenega z dvema trdima ležiščema. — 3) Italijanski zidar C.lio Tonelli se je v HruŠioi pri zgradbi železniškega predora zaradi plače spri z Aleksom Picciniem. Izrazil se je proti Mariji L -nghi, pri kateri je stanoval, da mu Picoini dolgujo še 7 do 8 lir in da mu bo v predoru nož v srce zasadil. Nekaj dni po tem je pa tudi Mariji Longhi zagrozil, da ji bo glavo zavil. Ker je Cilio Tonelli baje vojaški beguneo in vrhtega tudi zmožen svoje grožnje zlasti nad Aleksom Picoiniem dejansko izvršiti so ga orožniki are-tovali Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece težke b postom in trdim ležiščem poostrene ječe, obenem pa tudi izreklo, da g* po prestani kazni Utirajo iz Avstrije — 4) Posestnik Andrej L^mbar v OlŠevku je dal, ko mu je dekla Ivana Zorman prinesla prevročo vodo za kopalj. svoji nevolji s tem duška, da je zagnal vročo vodo proti nji in jo nekaj na licu opekel Obsojen je bil na 8 dni zapora, poostrenega z 1 postom. — Janez Pavlin, posestnik v Podtaboru je rekel svojemu svaku bajtarju Francetu Pretnarju: »Prokleti gospod, zakaj nisi prišel danes k meni delat ?« ter mu zadal s pestjo krepko zaušnico, tako da mu je pokvaril levo uho. Dne 14. rožnika mu je pa noga spodbil, da je padel, ne da bi se poškodoval. Obsojen je bil na 14 dni zsper*. 6) Marjeta Zmlokar, šivilja, doma iz Rodice, je Francetu Korbarju v Spod. Šiški vzela zlat prstan, dtžnik, ruto in 50 K gotovine. Korbar je hotel obdolženko baje udinjati za deklo, ta pa je v noči od 7. na 8. rožnika izvršila tatvino in skrivaj odšla. Obsojena je bila na 4 mesece težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječ?. 7.) Ivana Jerše, bivša natakarica v »Narodnem domu« v Ljubljani, je vzela natakarici Josi-pim Sknbio ravnotam 2 črni krili, 5 predpasnikov, 2 bluzi, 2 srajci in 2 narammka. Siuhic je se'e zapazila tatvino, ko je odhajala iz službe. So dišče je Ivano Jčrše obsodilo na 3 mesece težke, s postom in trdim le žiščem poostrene ječe. 8) Marija Šturm iz Ljubljane je zlezli skozi odprto okno v zaklenjeno stanovanje Antona Ambroža v Spod. Š*aki in vzela par ženskih rokavic, zapestnico in korale, vredne 2 K. Tatvine ob-dolženka na taji. Obsojena je bila na 6 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe 9) France Kner, mlinar v Brišah, je imel dne 3. rožnika t 1. svojega poldrugo leto starega sinčka Franceta pri sebi, medtem ko so domači odšli na polje k delu. Knez pa je pred mlirom na trati z&3pal, in ker je bil otrok brez nadzorstvs, je zašel v korito, po katerem se odtaka voda in ženo mlin ska kolesa in ja utonil. Obsojen je bil na 3 dni zapora. 5) Marija Mi koltis, dekla iz Lusevere, okraj Videm je vzela svoji gospodinji, stetnikovi soprogi gospe Katinki FraniČevič dva zlata prstana z demanti, vredna 380 kron. Obdolženka, ki tatvino prizna se zagovarja s Um, da ni poznala vrednosti prstanov. Obsojena je bila na 3 mesece težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.
— Najdena utopljenka. Dne 12. t. m. je našel v Ljubljanici pri Zalogu Andrej Vam žensko truplo, katero je bilo gotovo že kak:h sedem mesecev v vi di. Truplo je tako raz jedeno, da se je mo?la konstatovati starost le pr-bažno 20—40 let. Naj denka ima na sebi zimsko jopo, ki je iz astrahana ali pliša, dve temno modri kamrikasti jopici in belo ko-teninaato srajco,  ki ima za vratom čipke.  Na nogah je imela stili te z nizkimi,  ne podkovanimi  petami in Črne, tanke nogavice.  Ako se je iz vršilo nad utopljenko kako hudodelstvo ali je sama šla v vodo, se ne da konstatovati
— Delavsko gibanje. Vče raj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 16 Slovencev. — 7 Hrvatov je šlo v Lend G&stein, 13 pa v Hrušico
— Izgubljene reči. Oskrbnik Andrej Tobinger je izgubil včeraj na glavni pošti rdečo, usnjato denarnico, v kateri je bilo 30 K denarja in poštni sprejemni list. — Helena dr. Sch. je izgubila včeraj nekje v mestu črn ženski pas, vreden 10 K
— Nadel je včerej Alojzij Vašič svilnato šerpo.
— Hrvatske novice. — Nezaupnice. Madžaronsk? mu po
slanou Kovačeviču prihajajo od vseh strani Hrvaške neaanpniee *a radi   njegovega  protihr vaškega govora  v ogrskem  državnem aboru Prvo nezaupnico mu je posl U Kar lovec. — V Varaždinu je občinski svetnik dr. Pero M a g d i ć predlagal, naj Bu  baronu B a n f f y j u odvzame častno meščanstvo tega mesta, ker je v zbornici napadal in obreko-val Hrvate. — štrajk učiteljev. Na otoku Hvaru je bil neki učitelj obsojen v 4 dnevni zapor, ker je pretepel nekega učenca. Učiteljstvo otoka je sklenilo, da z novim šol skim letom vstavi poučevanje, ako tovariš ne dobi zadoščenja. — S a moborska ieleinioa ae podaljša do Rude, kjer neka nemška družba zopet začne kopati.
* Najnovejše  novice. —
Čudna reciprociteta. Padovanski vseučtliščni profesor Valenti je poslal italijanskim dijakom v Avstriji poziv, naj pohajajo vseučilišče v Camerinu (Italija), ker po avstrijskem oesarskem privilegiju iz leta 1753. ima doktorat, ki se položi na tem vseučilišču, veljavo v Avstriji.
— Španska infantinja Marija Terezija se baje poroči z nekim bavarskim princem.
— Anton Čehov, sloveči ruaki pisatelj, je včeraj v Petrogradu umrl.
— V blaznosti je v Budimpešti zadavil svojo ženo bivši nad poročnik Makay.
— Š t r a j t v Borvslavu se poostruje čimdalje bolj, ker posredovalni odsek ne odneha v nobeni točki.
— Nesreča na avtomobilu. Trije bogati meščani ii Brooklina so hoteli za stavo na avtomobilu prehiteti brzovlak. Ko so hoteli prekrižati železnico pred vla kom, dohitel jih je vlak ter vse tri grozno pomečkal.
— Koze so se pojavile v Rx dorfu pri Barolinu. Dossdaj je zbo lelo že pet oseb.
* O Madžarih. Va*k dan prinaša ogrski uradni list cele kolone imen takih oseb, ki jim je mioistr stvo dovolilo spremeniti »tuja« im na v »blagodoneoat madžarska 'mena. Na ta način je dandanes posebno pri takozvani inteligenci le težko dolečiti, kateremu rodu pripadajo. Posebno politiki imajo dandanes že vsi trda madžarska imena, da so se pred itti še imenovali z nemškimi ali slovanskimi imeni. Posl. Polocvi, glavni kričač neodvisne stranke se je imenoval Pol a če k, znani Šovinist Veszi se je imenoval Weiss, posl. V i so n t a y, glavna juristična oseba v opozio:jt je bil pred nedavnim še Weinberger; lastnika obeh glavnih madžarskih časopisov Rakosi in L e grad y sta se imenovala svoječasno K r e m s er in Pola k; pokojni predsednik Kossuthove stranke, Iranyi, je imel poprej ime Halbschuh; posl. Mor z san vi se je imenoval Brezlička, posl. H e 1 t'ai se je imenoval Hofer, posl. K o m-lassy (kanonik) se je imenoval Kleinkind; predsednik Ugronove strankeSzederken yi je bil S c h o n nagel. Gajari—Bettelheim, And r e i E n g e I, Mezei — G r ii n i e 1 d, pokojni Gsatar — Loffelholer, veliki župan Temyesi — Šmirkovski bivši poljedelski minister D a r a n y i Grieskorn. Ravno tako kot s politiki je tudi z imeni umetnikov in pisateljev. Sloveči slikar M u n k a c s i se je imenoval prvotno L eb, slikar Laszlo — L a u b, slikarica P a r 1 a g h y seje imenovala B rac h fe 1 d, sLkar Teszti se je imenoval Rohren-beek. kipar Matrai—Mader lafe, kipar Zala—M e y e r, komponist M o z sonyi — Bran d, virtuoz na glasovir Polonyi — Polaček, komponist Konti — Kohn, arhitekt A l p a r -Sch o oke. Med gledaiisčnimi igral kami in igralci so napravili iz gdč Jaiteles — F a y, gospa Schweitzer se imenuje seda|Helvey, Navratil je Naday, Neuhauser jo Ujhazi. Iitotako je z imeni učenjakov. Bivši vzgojitelj prestolonasled nika Rudolfa, škof R o n a \\ se je imenoval Leininger, profesor Ko ranyi— Kornfeld, historik Kory. Kohn, statistik Korflsi — H a j d u š k a profesor Reczey — K ačenka itd.
Čudna železnica. Me i Zagrebom in Samoborom vosi lokalni vlakec; sicsr vozi počasi, a dosedaj je vendar še vselej prispel, kamor je bil namenjen. V nedeljo pa je hotelo več Zagrebčanov poleteti v prijazni Samobor. To pa je bila pohlevnemu vlaku najbrž prehuda teža. Pri Cer-nomercu je vlakec obstal ter se nikakor ni dal pogovoriti, da bi svojo vožnjo nadaljeval Sreča pa je bila, da je hotela lokomotiva vsaj nazaj iti, in tako je prispel vlakec ob znatni pomoči pr.lnikov srečno nasaj v Zagreb. Izletniki sicer niso videli Samobora, a ostala jim je »prijetna zavest«, da so lastnoročno pomagali vlaku domov ter ga rešili nadaljne nesreče.
* Ukradena slika Bogorodica v Kozanu. Vsi verni Rusi ■o razburjeni, ker je nekdo ukradel ii samostanske cerkve v Kazsnu čudodelno soho Matere božje. Ta Marijina podoba je bila v celi Rusiji najstarejša. Gelo leto so prihajale procesije romarjev od vseh strani Častit podobo ter se je pripovedovalo o številnih čudežih. Podoba pa je imela tudi veliko denarno vrednost; že leta 1880. so cenili zlato in drago kamenje, ki so ga za soho darovali razni ruski carji in bogataš*, na par milijonov rubijev. Tatvino so zvršili skoraj gotovo Tatari, ki tvorijo četrtino prebivalstva v Kazanu, iz miščevanja ker jim je pep po sili spreobrnil in krstil nekega mladeniča.
* Samomori učencev. Na
podlagi uradnih podatkov je profesor dr. Eulenburg sestavil statistiko o samomorih učenoev. Po 11 m iskazu je bilo v Nemčiji od leta 1883 do 1900. takih samomorov 950 Svoje poročilo profesor zaključuje: Ako presodimo pregled skupoi te žalostne statistike ter preiščemo, koliko je na tem kriva domača hiSa, koliko pa šola, se mora dom poglavitno obtožiti. Gotovo tudi šole ne moremo oprostiti sokrivde, toda šola dobi že v naprej nesposoben, manjvreden in obtežen materijal; pri tem pa obtožujejo in zavirajo prizadevanje šole škodljivi vplivi doma in v rodbini ,S ts strani se mora zahtevati tudi od-pomoč, da ne bomo imeli toliko mla dih samomorilcev.
* Dohodki v Lourdu. Kak vir za cerkveno bisago iz nevednosti ljudstva je studenec v votlini v Loordn, dokazuje jezuvitki list „Civilta catolica", ki prinaša izkaz o prometa v Lourdu od aprila do oktobra leta 1903. V tem času je prišlo v Lourd 231 posebnih romarskih vlakov z 200.000 romarji. Ako še prištejemo romarje, ki so dohajali z navadnini vlaki, bilo je v Lourdu vsaj pol milijona romarjev. Ako so vsakega romarja „oskubilia le za pet frankov, bilo je to krasno premoženje. Na zunaj se je razposlalo „Čudodelne" vode 101.900 steklenic. Koliko premoženje reprezentuje zopet ta voda! V ondotni cerkvi se je čitalo plačanih maš 27.800. Plačanih molitvic se je zmolilo — pravzaprav naročilo — 1,138.000! Zahvalnih molitev za „posebne milosti* se je naročilo in — plačalo 33.714. Mramornih zahvalnih plošč je došlo 385. Števila daril v svečah, zlata in dragih kamnih pa jezuitsko glasilo niti ne pove.
" Verski fanatizem. V Baku v Rusiji je zbolel nedavno neki Ivan Aslamasov. Neko noč sta se mu v sanjah prikazala sv. Iran Krstnik in sv. Pavel, ki sta mu naznanila, da bo|oidravsl, ako žrtvuje Bogu sina, ki se mu bo v nekaterih dneh rodil. Aslamasov je drugi dan v cerkvi slovesno prisegel, da stori kar sta svetnika zahtevala. Po nekaterih mesecih je mož res ozdravel. Vzel je tedaj svojega malega sinčka, ga nesel pred cerkvijo ter mu prerezal vrat. Za zločin novodobnega Abra hama pa je kmalu zvedela oblast ter moža spravila v bl&znico.
* Boj z orli. Iz Wallisa v Švici javljajo, da so tam v divji in samotni visočini, po kateri je prelaz na ledenjake Arlakega gorovja, neki pastirji našli orlovo gnezdo ter skušali poiskati mlade orle. Gnezdo se je nahajalo na neki strmi pečini. Mladi pastirji so hoteli do gneida Najpcgumneji se je oborožil z nožem in vrečo, v katero bi spravil mladiče. Komaj pa je bil zmetal mladiče v vrečo, je priletala stara or lovka. Pastir je potegnil nož in pričel se je grozen boj Njegovi to variši, ki so bili više od njega na pečini, si niso upali streljati, da ne bi ponesreči zadeli svojega tovariša. Pastir se je zavlekel v gnezdo ter od tam odbijal basno orlovko. Po polurnem trudu in strahu je eden pastirjev ubil orlovko, a potem so izvlekli svojega tovariša iz gnezda, ki je bil na glavi in na rokah povsem razmesarjen. Le težko je zamogel izustiti kako besedo, naslednjega dne mu je pa um popolnoma otemnel.
* Nemški cesar nima časa. Nedavno je prišla v Berolin deputacija nemških farmerjev iz Afrike, ki bi bila rada prišla k cesarju v av-dijenco. Cesar pa deputacije ni sprejel vkljub temu, da ji je drž. kancelar obljubil, da bo pri cesarju za avdijenco posredoval. „Beri. Morgenpost* opravičuje sedaj cesarja, da mu res ne pre ostaja prav nič časa ter v dokaz našteva posle, ki jih je imel cesar zadnje tedne: 17. junija Gardon-Benuettova dirka. 19. junija velika Hanza-slavnost v Hamburgu. 21. junija regata na Labi. 22. junija odkritje Kruppovega sporne nika. 23. junija tekmovalna plovba parobrodnega društva v Kielu. 24. junija tekmovalno veslanje v Kielu. 25. junija sprejem angleškega kralja. Na-pitnice. 27. junija nove napitnice. 29. junija slovo angleškega kralja. 30. junija razdelitev daril v Kielu. 2. julija prihod v Travemiinde 4. julija v War-
nemiinde 6. julija Svimeniinde 7. julija začetek vožnje na sever. Iz tega vidim kako »utrudljivo* je vladanje, posebno ako se hoče povsod na dolgo govorili.
* Prebivalstvo Italije, i nokar izišli četrti zvezek o zadnjem ljudskem štetju obseza nekatere jak i zanimive številke. Mnogo je še oseb v Italiji, ki ne bivajo v pravih hišab, ampak v klanicah, barakah, votlinah iu na vozeh. V vsem kraljestvu je takih ljudi še 26.541, največ (skoro polov
v Latiju. Obiskovalcu rimske kampan niso neznane koče iz zemlje in votline, v katerih bivajo kmetje iu pastirji, hajajoči se na najnižji stopinji kultui A tudi v glavnem mestu samem je bi 4275 oseb brez stalnega bivališča. K se   dostaje   vere,   je   bilo katolikov 35.539.000, protestantov 65:595, a 11 dov 35.617. 800.000 oseb sploh ni zapisalo v rubriko  „vera"  na šteti, polah. 27.075 odraščenih in 7015 oti (pred 15 leti) je bilo pa izrecno ozn \ čenih kakor brez vere.
— Praktična previdnost. V Honovru je dežnikar, ki i«poso,u dežnike za neznatno odškoJnin; S vinarjev. Zt dežnik niti varžčno ne zahteva, niti ne n&roča, da SMM dežnik gotovo vrniti. Veak d >bi c prt dežnik, zapreti ga n* zna nJI razun lastnika, ki ima pri ieis k svoj tajni mehanizem In vsak j j prinese odprt dežnik nazaj.
* Novo ministrstvo. »Ko i Vo'kseeitung« p še:   AU bi ne potrebno ustanoviti novo ministr: za reprežisrUas: L je, ki bi maralo pr stvovati vsem prireditvam in w cam, da bi mogli ostali ministri moteni   delati?   Ta   šef zabavnog* oddelka  bi moral zastopati drža vlado pri vseh odkritjih spomenikov, pri blagoalovljenju novih mosto* kolodvorov in drugih javnih zg, sprejemati bi moral inoze^sk-darje in ameriške milijcnarje i. t. Zsto pa bi se  mcralo oatalim j strem odločna naro'iti, d* v s*) skrbneje izie)ju;tj:> z.kon*; aa I
da bi bilo to na vse atfSSI koris
— Ako bi novi m nist^r pri vceei1 in slavnost h zastopal tudi cert;žk ceearja,   bi   temu   bil > vladanje dolgočasno.
* Rothschildi dobrotniki delavcev. Prvi* s* hUAi sei^j
bo se milijonarji 11 jthachiidi aavi velikodušno za d^Uvcn.   Baroni A fonz, Gustav in Eimuad R.th^c so   pr šsi   nedavno   k frarjci*k' trgovinskemu ministru Tr.,u ii Uu mu naznanili,  da  nameravajo dar vati 10 mi!'jonoY frankov za napr cenih stanovanj za  par ške StlSI Iz te svote se kupi zem^išče t-r zgrade cena. praktična delavska novanja.   Na la način ae sevtda cialno vprašanje najhitreje reši.
' Plače turskih ministrov. Na  Turškem   je   mmistrsia mu ne samo visoka čast, temuč tuli vir bogastva.    Veliki  vezir  ia v minister  imata  po  265 000 K let e plače.  Najbolje piačant turški di jaustvenik je minister voist m r rice, ki ima letnih 336 000 K EUj ima sedanji roornaricni minister prihranjenih okoli  50 milijonov, pa si jih ni toliko prihranil od p temuč vsled »spretne man;pu!ac-Minister zunanjih cad^v ima 176 0« fiaančni  minister   156 000 K manjšj plačj ima rudarski minr namreč samo 111 200 K. Ali je p čudno, da za častnike in n žp urad nike ne ostane n*č v blagajni.
* Zakaj se v Ameriki ločujejo zakoni. HmiSMBMi k
v   St. Louisu je  navedla pro4sf>di nekoliko  dokazov iz  najnovejše si stike, zakaj se v Ameriki ločujejo zak Henrik Kopti se hoče locm, Lcr njej žena noče ž  njim  govoriti. Cest po pet dni ne odpre ust. ToroCila se pred euim letom. — Gospa Sw lius hoče biti zopet prosta, ker ji t mož, da bi jo najrajši videl 90 mi pod najglobokejšim peklenskim 1\ a njo store take grožnje „ner\
— Gospod Kamer je vos nesivc« n si  je  njegova   žena  nekega due obedu  v  navzočnosti   gostov sap cigareto. V Ćikagu se et£a ločiti milijonar, ker se njegova žena noč« čiti od — Žganja, a v pijanosti ga merja kakor navadui drvar. <• Marx noče več prenašati Ijubezi svojega moža. Ako je namreč aol bre volje, ima   čudno   navado, du žgečka po vratu z ostjo trojega kega ISMMpi noža. — Zelo uesrc\ je tudi žena, koje mož noče spati odprtem oknu, dočim je ilm^i ženi p mož neznosen, ker hoče  imeti  \ e dve volneni odeji, kar njej provzi „fizičue bolečine-. Takih iu podob vzrokov   za  ločitev je  vloženih v mesec na stotine pri ameriških sodi?
* Točno plačevanje delcev,  trgovcev itd. je jako valu to zahteva  ne samo  ljubezen do njega, temveč tudi pravičnost.   Oe n Čuni niso poravnani, kot se mnogok n zgodi ubogim duinarjem, tedaj u;i omeni sledeči dogodek:  Plačajte vu? dolgove! Jezuit Dulac je imel pridig
MT Dalje v prilogi. WQ
O ljubezni do bližnjega pred množico ,bo\jŠih" ljudi, med katerimi je bilo mnogo prav elegantnih dam in gospodov. Naenkrat pravi govornik raz lece: „ Mogoče pričakujete, da vas bom sedaj, ko sem toliko časa govoril o ljubezni do bližnjega, prosil za kak milodar za dobre namene. Nikakor ne. Imam zelo preprosto prošnjo do vas: Plačajte točno vaše Ševljarje, krojače in modistinje!u Zelo bo bili zadeti vsi ti fini gospodje in gospe, katerih revni rokodelci so že dolgo zaman Čakali za plačo. P. Dnlac je konial svoj govor s sledečimi besedami: „ Svoje račune ne plačati, moji gospodje in gospe, je toliko kot krasti".
* Električni stroj za tna-žonjs črevljev je ravnokar ima šel Amerikanac Zimmermann. To bo huda konkurenca cvetoli obrti sna-iileev cravljev po velikih mestih. Aparat obstoji iz velike oble, ki se vsaki dve minuti zavrti. Na obli je Šest sedežev. Pri svojem obračanju se obla šestkrat ustavi za 20 sekund, in v tem času se erevlji osnažijo in počrnijo. Kdor si hoče dati črevlje osnažiti, stopi na oblo ter sede na enega teh sedežev. Ko se je potem obla prisukala do postaje 1., spusti se na črevlje med odmorom prva vrsta krtač, ki črevlje osnažijo. Na postaji dve pride na vrsto neko snažilno sredstvo, na postaji tri se ta stvar zopet odrgne; na postaji štiri se na-mažejo črevlji z vcščilom in na postaji pet se voščilo nadrgne, da se usnje sveti. Z novim strojem je mogoče na ta način osnažiti 1800 parov črevljev, a za postrežbo pri stroju zadostujeta dva človeka.
* Nemški prestolonaslednik v zadregi. Ko je nedavno nemški prestolonaslednik zvečer jez dil k ponočnim vojaikim vajam, skočila je pred njega iz voza elegantna mlada dama z malim otrokom v naročju, se vrgla na kolena ter spisano prošnjo prestolonasledniku moleč glasno ihtela. Prestolo naslednik je ustavil konja, sprejel pismo ter vprašal damo, česa želi. Dama je povedala, da je neka visoka ostba z dvora oče njenemu otroku, da pa bo ne briga za otroka, vsled česar prcsi princa za posredovanje. Prestolonaslednik je obljubil, da bo dal zadevo preiskati.
* Glumači. V nekem angleškem
mestu so na semnju prijeli in zaprli štiri potepuhe, ki so kradli ljudem denar iz žepov. Ko je prišel drugo jutro k njim jetniški paznik, je našel četverico igrati karte. Z osornim gla som je pristopil k mežu, ki je imel karte v rokah ter jih zahteval. Toda v istem trenotku bo karte izginile, in dasi je paznik potepuhe natanko pre .skal ter prevrgel vso celico, kart ni dobil. To se je ponavljalo štiri dni. Peti dan so enega potepuhov izpustili, in tedaj ga je nadzornik prijazno vprašal, kako so napravili vselej, da so karte izginile. Tat je uganko izdal. Vsakikrat, ko je prišel paznik k njim v celico, mu je eden tatov karte spretno vtaknil v žep. Potem je seveda zaman iskal. Ko je paznik končno odhajal, vzeli so mu karte nazaj.
' Bolezen raka. Dne 8. i m.
se je vršil v Londonu pod predsedstvom princa vvaleškega kongres za preiskavanje bolezni raka. Sir Wil liam H u sch je razlagal napredek, ki se je dosegel zadnji čas pri preiska-vanju rak-rane ter je izjavil: Rak-rana je razširjena med eivilisovanim in necivilizovanim svetom; potemtakem ni civilizacija kriva, da je nastala ta bolezen. Rak-rana se pojavlja pri ljudeh, živalih, da, celo pri morskih ribah. Ta bolezen se loti vsakega živega bitja v gotovi dobi življenja. Bolezen ni nalezljiva ter se ne more prenašati. Ras -vija [se lahko opetovano ter je ne provzroča eden parazit. Dosedaj se ni opazilo, da bi radij vplival na to bolezen ter da bi jo mogel ozdraviti.
* Smrt španskega generala. I« Madrida poročalo: V blaz-niči v Garabanohelu pri Madridu je umrl general Toral, ki je leta 1898. pcdpisal pogodbo, po kateri se je Santjago na Kubi predal Amerikancem. Ko se je general Toral povrnil z bojišča, so ga v Madridu postavili pred vojno sodišče na odgovor; vsled tega je Toral zblaznil.
Telefonska in brzojavna poročila.
Pozdrav Sokolom.
Rogatec 16 julija. Svojoj slovenskoj braći pozdravljaju današnju slavu Srbi u Rogatcu: Iz Srbije: Paja Mihajlović, drž. savetnik; Mihajlo G j urić, trgovac; Ilija Ilić, trgovac. Iz Bosne in Hercegovine: Ali beg Pa-sić, Asan beg Šahbegović, Spiro beg, M. Joković, Mica Todoro, Mica Todorović, Ko- ■
sta Popović, Iz Slavonija: Nikola Ižić, knjigovodja; Štovan Živković, posodnik; Gjorgje Đekić, arhivar. Iz Ugarske: Post. Sverx)zar Teodorović , Jovan Andrič, ShaniSić, trgovac; Pera Pelnajot, trgovac j Branislav Obrano vic, Dimitrij Ilić, trgovac; Gjuro Jovano-vić; Teca, veleposednik; Štovan Lekić, profesor. Iz Bugarske: A. Š Pinkas. Iz Bosne: Milan Ciko ta, trgovac.
StryJ 16. julija. Serdecznyj prvvit bratnim Sokolom w den narodnoho swiata! Starszyna stryjskaho Ruskoho Sokolu.
Trst 16. julija. V italijanskem telovadnem društvu je policija izvršila hišno preiskavo tor našla dve bombi. Več oseb je bilo aretiranih.
Dunaj 16. julija. Ministrski predsednik Kor bor je bil danes v Ischlu v posebni avdijenci pri cesarju in je imel potem dolg pogovor s finančnim ministrom. Gre se za sestavo in odobrenje proračuna za leto 1905.
Opava 16. julija. Tukajšnji nemški naerjonalci so priredili protestni shod zaradi utra-kviziranja obeh šlezijskih učiteljišč in so po shodu demonstrirali pred vladnim poslopjem.
Solun 16. julija. Vlada pravi, da se je bati novih dina mi t-nih atentatov. Vsled tega je vse mesto že od včeraj zjutraj vojaško zastraženo Policija je aretovaia več uglednih Bolgarov. Turki groze, da vprizore med Bolgari pravo klanje, če bi se zgodil še kak dinamitni atentat.
Rusko-japonska vojna.
London 16. julija. O položaju pri Port Arturju še vedno ni nikakih zanesljivih poročil. Danes prijavljajo nekateri listi brzojavko, da je japonsko brodovje včeraj zopet bombardiralo Port Ar t ur, a uradno ta vest še ni potrjena.
Petrograd 16. julija. Danes zjutraj je izšlo uradno naznanilo, da so Japonci zasedli In-kau in da so Rusi brezboja zapustili Njučvang.
London 16. julija. Rusi so brez boja zapustili Njučvang in v pristanu naha-jočo so malo vojno ladjo „Sivuč" potopili.
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
Popolno nejasnost glede uspeha letošnje letine karakteriznjejo najbolje kurzi, ki se razmeroma v tako velikih skokih dan za dnevom spreminjajo, da nas le to docela opravičuje k trditvi, da je z nakupom čakati, dokler se cene ne stabilizirajo. V prvi polovici tedna je prevladovalo mnenje, da je letina kolikovostno daleč pod cenitvijo in ta „daleč" je imel v podvojenem pesimističnem naziranjn jako dobrega zaveznika. V drugi polovici tedna še-le pričelo se je razmišljati, da letina — pšenična in ržena — kolikovostno končno vendar ne more biti tako slaba, ako se kakovost nadmerno hvali, če že nič drugega, mora vsaj dobra kakovost kolikor toliko kompenzirati manjšo množino. Poleg tega pa so pričele prihajati tudi iz inozemstva in tndi iz naših Žitnic poročila, da letina tndi po množini ni tako slaba, kakor se je v zadnjih dneh trdilo — in to je dviga-joČo se smer tendence hipoma obrnilo v nasprotno stran in — ni dvoma, da bodo poročila o letini toliko bolj ugodneja, kolikor večje množine bodo omlatene. Dočim se je pa konzum vzpriče rastočih cen omejil na nabavo najpotrebnejšega blaga, rezerviran je sedaj tembolj, češ, da bodo cene Čimdalje ugodneje za nakup. Naše mnenje je, da ne bomo imeli tistih visokih cen, kakor nam jih je hotela tendenca v prvi polovici tedna vcepiti, nasprotno pa se imamo nadejati posebno nizkih cen, kajti kolikortoliko bo letina na množini gotovo trpela, posebno bi ne bilo pričakovati nizkih pšeničnih cen, ako bi sedanja suša provzročila ovsa in koruzi kakor tudi gomoljastim poljskim pridelkom škodo, kar se bo seveda zgodilo, če le ne bo dežja.
Pšenica se je v teku tedna že za 10/i* vin. za točno blago podražila, vendar pa v zadnjih par dneh že do polovice poviška zopet odnehala. Ta poust bo menda producente in špeku-
lante končno primora!, da bodo prišli e starimi zalogami, ki so prav hipoma izginile zopet enkrat na dan. — Novo blago prihaja prav pomalo na trg, utegne pa ga priti še v drugem tednu. Oktober-kun je fluktuiral med 9°*/0« in 9*%7 in notiral včeraj 90,/os aveier pa zopet 910/14.
Ri se zanemarja, vzlic temu pa je tudi kun rži poskušal dvigati se vzporedno s pšenico, notira pa včeraj enako kurzu pred tednom: 6 74/7*.
Koruza preti z največjimi po-viški, kar je kolikortoliko opravičeno v dejstvi, da je rastlina še na polju, in da jo ovira v normalnem razvoju — suša. Izključno na račun suše se drve kurzi neprestano kvišku; avgust -kaza se je povzpel od 5 42/4S n* 5 4d/«o> maJ 1905  od 571/7,  na 5 *8/89, popoldan
5 9%i efektivno blago se je le malo napelo.
Oves tudi trpi po suši, odtod neraz-merno veliki skoki oktober knrza. Pretekli teden smo beležili kurz 6 24/i5 — v tekočem tednu smo imeli že kurz
6 66/a7> ki je pa včeraj notiral le še
°    /61 •
Nadejati se je, da bo blagodejen dež skoraj odstranil strah, ki vlada glede letine v koruzi in ovsu.
Sladkor. Vsled poviŠkov surovine je dvignila osrednja pisarna cene za rafinado 11. t. m. za 1 krono pri 100 kg. Nove ponudbe za oktober 1904 do septembra 1905 dobimo šele začetkom septembra t. 1.
Kava. Točna Santos-kava notira za 2 kroni pri 100 kg višje. Nova roba pride koncem avgusta ali začetkom septembra v Trst. Ponudbe za novo blago so pa danes Še visoke ter bi bilo umestno z nakupom počakati, da bo blago v Trstu.
R i ž. Mlini so domalega razprodani, vsled česar so dvignili svoje zahteve do 1 krone pri 100 kg.
Olje se polagoma dviga.
Špirit notira nespremenjeno.
Petrolej notira nespremenjeno. Štrajk v Borislavu na cene ni imel vpliva, ker vlada splošno malenkostna poraba.
Poslano/
V današnji »Edinosti« preludira nekdo prihodu slovanskih gostov na način, ki ga ne moremo odobravati. Podpisano društvo se z vso vsebino tega »Edinoetnega« dopisa ne iden-tifikuje in ga smatra osobito sedaj, neposredno pred velikim narodnim slavljem, vsaj — neumestnim ter izjavlja, da ta dopis ne izhaja iz sokolskih vrst. Predvsem pa zavračamo napade na naše trianstve, ki je — nasprotno mnenju nepoučenega »speotatorja« — baš oh tej priliki dejanski pokazalo in hoče še pokazati, da se vrlo zaveda narodnih dolžnosti.
Odbor telovadnega društva „Sokol" v Postojni, dne 15. ju
lija 1904.
Dr. Frano Piki,
t. č. starosta.
Emil pl. Garzarolli,
t. č. podstarosta
Vlad. Valenčak,
_ t. C. tajnik.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Zavarovalne vesti.
fc4
vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaji.
I., Wi|>plinger»trasiio £t. 30.
VIL četrtletju 1904 je bilo vloženih 3718 zavarovalnih ponndb z zavarovalno svoto okroglo K 6,314.000—, izmej katerih je bilo izdanih 3460 polic za zavarovalno svoto K 4,494.000—.
Od pričetka leta je bilo 7269 zavarovan jskih ponudb s kapitalom K 10,967.000 v obravnavi. Od 1. januvarja t. 1. ie je polic v znesku nad 9,083.000 izgotovilo.
V II. četrtletju zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi kapitalne obresti znašale so okroglo K 1,'<60.000. — Zapadla plačila pa K 667.000.
V I. semestru t. 1. vpisalo se je na premijah, pristojbinah in obrestnih prejemkih K 2,562.000 — na zapadlih plačilih K 1,269.000. — Od obstanka zavoda se je izplačalo K 65,071.000. 2012
Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema
Generalno zastopstvo za Kranjsko: v Ljubljani, Soteska et. 10.
Za prebivalce mest, uradnike I. t. d.
Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebavljenje trajno in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 8—10
itovsafl«) vsekdar še-le zrnata vimo iekmrmmrjm M*iccoiijm v Mjjuhljami mm MMmmmJsmi cesti In zavračajte izdelke, ki obsegajo le neznatne množine železa In nimajo zatorej nikakršne zdravilne vrednosti. Zunanja naročila po 0 povzetju. 1264—8
„Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
DobiT* M povaod. 671—19
2sb9v^bi i avW)| L| l^naflQ0f|HSO ei*
Rogaški „Styria-vrelec"
zdravilna voda proti
želodčnim oteklinam In krču Zawttto Bright-ovlm vnetjem oblstl ptlHrtćao kataru v goltancu In jabolku kataru v želodcu in črevesu diatezl vodne kisline jggM sladkorni griži
jjngjM ggaji zaprtju bolečinam na jetrih.
si prihranite si doma b
Mnogo denarja
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške obleke itd, itd. Pobarva se brez truda v par minutah, nepeh je nepričakovano lep in ne Btane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago 171*0%."* Poskn-sni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake barve a 70 h (črno in višnjevo tegetthof-blao) 10 h~več). Poskusni zavitki so za-atonj, ker se za to založenih 20 h pri na-knpu originalnega lončka odšteje.
3031-28
„F L (I \(
podjetje  barvil  za blago
Dunaj, VI., Wallgaase 34.
Edino, od profesorjev in zdravnikov preizkušeno in priporočeno, kisline prosto čistilo za zobe je dr. «1. €J. Poppa, c. in kr. dvornega zobozdravnika na Dunaju VIII «, pristni
Anatherin |
astma in zobna voda proti vsem ustnim in zobnim bolečinam le v gori vpodob-ljeni steklenici a K 2 80, 2 — in 1'—.
Creme za zobe v lončkih brez Škodljivega mila, a 60 vin. ohrani usta, zobe in zobno meso res vedno lepo, zdravo, brez duha in bolečin. II 2966—18
„Anatherin" pasta za zobe v steklenici K 1*40, v zavoju 70 vin. Tra-tek za zobe K 126. Plomba za zobe K 2'—. Jlllo Iz zellse 60 vin.
L. LUSER-jev obliž za turiste.
Priznano najboljše sredstvo proti kur-805       lim očesom, žuljem Itd. 17
Glavna zaloga:
L. SCHWENK-ova lekarna
Dunaj-Meidllngr.
|lawjn-|gs!
Dobiva ae v vseh lekarnah.
Proti zobobolu in gnilobi zob
Izborno deluje dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
katera ntrdl dlesno in odstranjuje neprijetno sapo lz ust*
f steklenlea z navodom 1 14.
Melusine zobni prašek
m sUatlJIea SO vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto. - Edina zaloga. ==
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medlo, mil, medlolnalnlh vin, Specijalitet, najfinejših parfumov, klrnrglonih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna MilanaLeusteka i Ljubljani. Resljeva cista št. 1
p t leg novozgrajenega Fran Jožeiovega
j ubil, mostu. 38—28
Zahvala.
Podpisani dovoljuje si izreči povodom končanja poljudnih predavanj tem potom javno zahvalo tako v imenu bralnega druS-Btva v Dol. Logatcu" kakor tndi v imenu vseh udeležnikov teh predavanj vsem onim
B. n. gg. predavateljem, ki ao pohiteli v ol. Logatec. Iskreno se zahvaljujemo imenoma rektorju te ljudske univerze, p. n. g. dr. Ravniharju, trdno ae nadeje da se bode ideja teh javnih predavanj ponesla tudi v najodalnejBi kraj naSe krasne domovine. To je edino prava pot, da zašije našemu ukaželjnemu ljudstvu doba bolj So bodočnosti, doba du&evne samostojnosti
Za „bralno društvo v Dol. Logatcu"
ram t. Č. predsednik.
Darila.
OpravniStvn naSega lista to poslali: Za družbo av. Cirila In Metoda: Ooap.
dr. Rud. Repil, okrož. zdravnik v St. Vida pri Zatičini 22 kron, nabrano v veseli družbi  povodom domače slavnosti. — Dva zajtrkovalca pri „Auru" 2 K i motto: . Cudnov aajtrkni denar Družbi pride prav kot dar4*. — Skupaj 24 kron. — Živeti!
Za Prešernov apomanik: Castito učiteljstvo radovlji&kega okraja zbrano na Jesenicah 10 kron. — Živeli!
Za Vago v apomanik: Ooap. V. Pol ak iz Tržiča 10 kron. — Srčna hvala in živeli i i
Slovenoi In Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila lr Metoda I
T
Umrli so v Ljubljani:
Dne IS. julija: Ivana Vincencija Gorjanc, usmiljena sestra, 35 let, Badeckega ceata št. 11, jetika.
Dne 13. julija: Marija Drexler, vlako-vodjeva hči, 20 mesecev, Prisojne ulice It. 7, črevesni katar.
Dne 14. julija: Helena Germ, učiteljeva bči 7 mes., Poljanska cesta St. 52, Meningitis basil. — Ivana Kindlhofer, uradnega sluge hči, 4 mes., Marije Terez. cesta It. 11, driska. — Marija Leve, zidarjeva hči, 5 mes.. Poljanska cesta St. 58, črevesni katar. — Helena Lam pel, sluge hči, 3 in pol mesecev, Jenkove ulice št. 8, gastro auteritis acuta. — Oton Petsche, gostilničarjev sin, 32 mesecev, Dunajska cesta št. 29, Ecclampsie.
V deželni bolnici: Dne 10. julija:  Lucija Zavrfnik, dnina-
rica, 69 let, Carcinoma ventriculi.  — Pavla
Kliš, kotlarjeva hči, 16 let. jetika.
Dne 12. julija: Ana Polovšek, skladiščar-
jeva žena, 36 let, Meningitis chron.
Dne 14. julija : Ivan Bepin, delavčev sin,
18 mesecev, Scrophulosis.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka'1 v Ljubljani.
Oradni kurzi dunaj. borze 16. julija 1904.
Efaloabenl papirji.
4 "2° o majeva renta    .   . . 4 2    srebrna renta   .  . , 4°/0 avstr. kronska renta . 4°/0    i.    zlata n 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0     a    zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske IVt% posojilo mesta Spljet
4V/i ». Zader
4,/»°/o bos.-herc. Zel. pos. 1902 4°/o češka dež. banka k. o. .
i%     ,.....*0. .
4VtVo zst. pisma gal. d. hip. b. 41/1°/o peSt. kom. k. o. z
10°/0 pr.....
4Vj°/o zast. pisma Innerst, hr. 41/,7o   „     „  o Trske cen.
dež. hr......
*Vt*/o z- P"*- o?1- frP- ban-4V«°/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
*'/>'/• obl. češko ind. banke 4°/0 prior. Trat-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel. . . . 3°/o „ iuž. žel. kup. Vi Vi 4,/,°/o avst. pos. za žel. p. o. .
Srečke. Srečke od 1. 1854 ....
h 1» 1860 Vi • • • n   m 1864 ....
tizske......
zem. kred. I. emisije
ogr. hip. banke . . srbske a trs. 100 —
turske......
srečke  .  . .
Basilika
Kreditne M ...
InomoSke        „ .  . .
Krakovske        „ .   . .
Ljubljanske      „ .  . .
Avst. rud. križa „ •  . .
Ogr.    „     h    h •  . .
Rudolfove        „ ...
SalcburSke       „ .  . .
Dunajske kom. „ .  . .
Delni e«.
Južne železnice . . . , Državne železnice .... Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ . > 2ivno8tenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Prasko žel. indr. dr. . , .
EUma-Muranvi.....
Tr bo vijake prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe . .
Valut«
C. kr. cekin......
20 franki ...*...
20 marke.......
Sovereigna.......
Marke........
Laski bankovci.....
Rub^ji........
Dolarji........
fj D«n&*	BUgo
99-451	9965
99 46	99*65
89-35	9955
U8 75	11&95
97 16	S7 36
118 75	11896
100-—	100*75
100-25	10125
! loo-—	ion- -
j 100-80	10180
f9 60	100—
99 60	99*90
101-70	102*15
106-45	107*46
101-—	loa.—
1 100-50	101 —
100--	100 70
1 100*-	101-
9975	100-
98d()	
99-	100—
303 26	306 25
10125	10170
182-	184—
256 -	261 —
162-	164—
! 298 —	308—
290 -	300—
266 —	274—
90 -	eno
127 75	128 75
20-90	2190
462 —	472*—
78—	82 60
78—	81-80
M-	70 —
63 25	55 25
29—	30—
68—	72-
75—	79 60
606-	616 -
8126	82 25
638 60	639 60
16-20 —	1636—
6 9 75	640 75
760 50	76150
249—	250—
i 608—	6 tO —
489 —	430 —
2223 -	2233 —
	494—
308 —	310*—
490 —	494 —
162—	155 50
11 34	11*38
19-	1903
23 91	23.54
2^91	23 99
11730	11760
9196	a>ift
263-	253 76
1 4-84	6-
50 kg K 9*20
Žitna cene v Budimpešti.
Dne 16. julija 1904. Trriulu.
Pšenica za oktober . . Rž „ oktober 1904 . Koruza „  avgust .   . .
„ maj .... „ oktober . . .
E rek U v.
višje.
Oves
50
50
50 60
11 11 11
II II
«83 671 601 667
Heteorologično poročilo.
faite« nad norlea l,.>ri.  ffrvdnjl amAni tladfe BM 0 m ta
Julij 1	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	E II	Vetrovi	Nebo
15	9. zv.	740 3	218	brezvetr.	jasno
16 ■	7. zj. 2. pop.	7415 740 3	181 295	al. jsahod ar. jug	jasno jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 215\ DonnaJa: 19 8«. Mokrina v 14 arah: 0 0 mm.
Anton Relchel javlja v lastnem imenn in v imenu rodovin Marolt in Zupančič vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsegarnogočuemu do-padlo, njenega iskreno ljubljenega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda
Andreja Reichel
c. kr. dež. deske ravnatelja v p.
danes ponoči ob *, al. uri po kratkem, težkem trpljenju, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče poklicati v bolj Se življenje.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 17. julija ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 11.
Sv. zadušne maše se bodo bIu-žile v mestni farni cerkvi pri Sv. Jakobu. 2024
Dragega pokojnika priporočamo pobožni molitvi in spominu.
V Ljubljani, 16. julija 1904.
Pogrebni zavod Fr. Doberletov.
4 pari čevljev samo 5 K.
Vsled nakupa velikih množin oddajam prav ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z dobro zbitimi, močnimi  podplati   najnovejše oblike, dalje par moSkih in par ženskih modnih čevljev s passpoilom, elegantni in lahki, za poletje Vsi 4- pari za 5 K Za naročitev zadošča dolgost. Po povzetju razpošilja 2011
KRAKOV, št. 321
Brez rizika, ker neugajajoče rad zamenjam pa tudi denar vrnem.
V vročsm letnem fesu
se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša
osvežujoča in namizna pijača
posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi,
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
Ta upliva  osveževalno  in oživljajoče, vzbuja slast do jedij. pospešuje prebav-ljenje.   Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. 6—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Pilili ii
za pisarno  ali skladišče se
1578 3    oddajo s 1. avgustom
na Mestnem trgu št. 25
- v pritličju. ————
Dobro ohranjene
salon-citre
(tvrdke Jobst)
se po nizki ceni prodajo.
Ogleda se jih lahko do konca tega meseca v trgovini F. Čudna, Prešernove ulice v Ljubljani. 2023—1
imnazijski abiitsfijeiti
išče začasne službe.
Kot gospodinja
k starejšemu gospodu ali dami želi priti
gospodična.
^ZZLZZZ   Dobro ravnanje je pogoj. Zi\\\\\\\\\\\Z
Ponudbe   pod    Gospodinja" na
upravništvo „Slov. Naroda". 2083—1
iS siiiii
se išče za
2019—1
Informacije daje tvrdka Tonnies.
Učenca
ne pod 14 let starega, zmožnega obeh jezikov in z dobro šolsko izobrazbo sprejme v trgovino z mešanim blagom 2013—1
Šmartno pri Litiji.
Trgovski pomočnik
25 let star, izurjen v trgovini z meš. blagom, slovenskega in nemškega jezika zmožen, želi svojo dosedanjo službo v teku 6 tednov premeniti. 1930—3 Ponudbe naj se pošljejo pod fIC. 25 M." poštno čakališče, Vipava.
Učenca
ki je vajen risanja, sprejme
Anton Černe
graver 2005—1
Sv. Petra cesta štev. 6.
isa
Jlovem mestu naprodaj. : ■
Ista se nahaja na najodličnejšem prostoru glavnega trga ravno nasproti mestne hiše, je enonadstropna, ima lepo stanovanje in dvoje prodajalnic. Proda se pod ugodnimi pogoji. — Več pove lastnik FERDINAND TOMAŽIČ, c.kr. višji poštni kontrolor v Ljubljani, ali pa I. KRAJEC v Novem mestu. 1868-3
Denar za ranžiranje.
Jako ugodni pogoji; osobito za častnike, državne uradnike, deželne, občinske, železniške in hranilniake uradnike, učitelje itd Neznatni mesečni obroki, prav nizke obresti. Nikakršnih predizdatkov. Hitra rešitev in takojšne predplace na račun. Najvišja obre menite v obrestnih dohodkov, depozitov itd. Natančna vprašanja v nemškem jeziku z znamko za odgovor pod „Sekretar 173" na anončno ekspedicijo M. Duke« Nachf., Dunaj I, Wollzeile 9. 1848-3
PRODAJAM m
čisto masi iz same slanine kg 72 kr.
I. svežo slanino iz hrbta    kg 74 kr.
II. svežo slanino iz strani kg 66 kr.
Josip Rlchtei?
TTrstćLrio dovelleii*-
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulicešt 6 aa*
priporoča In namešča le boljše
službe iskajoče vsake vrste
za LJubljano In drugod. Potni na tukaj. — Natanenefe v/ pisarni. — Vestna In  I4.0llk.0r možno hitra postrežba zagotovjena.
4 pari čevljev za 5 K.
Ker sem pri nekem konkurzu nakupil ogromno število čevljev, jih bodem prodajal Se kratek čas po čudovito nizkih cenah in sicer: 1 par moških in 1 par ženskih usnj. čevljev na trakove, dobro podkovanih, daljo 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev, vsi 4 pari so močni in narejeni po najnovejšem kroju, za zimski čas gorko podvlečeni; velikost po cm.
Vsi A pari stanejo samo 5 kron. —
Denar naj se pošlje po nakaznici ali pa plača po povzetju. — Zamena dovoljena, tudi se denar brez pomisleka vrne.
Razpošiljalnica čevljev 2017
A. G-elb, Krakov, št. 40/4.
Prva ljubljanska parna pekarna
naznanja, da sta gg. Vojteh PoschI in Josip Rottig izstopila iz tovarne in nista več opravičena do nikake, tovarno zadevajoče funkcije. ~
2021
J. J. Kantz.
Katarina Auer naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
AVGUSTA AUER
zasebnika in posestnika
kateri je dne 15. julija ob 3 412. dopoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgo trajajoči, hudi bolezni v G5. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo dne 17. julija popoldne ob 4/24. uri iz hiše, Stari trg št. 5 na pokopališče k Sv. Krištofu.
Sv. maše za dušo rajnika se bodo brale v več cerkvah.
Dragi rajnik se priporoča v pobožno molitev in blag
spomin.
V LJUBLJANI, dne 15. julija 1904.
Pouudbe upravništvu Naroda" pod (IV. Z".
(Slovenskega 2018—1
_WUBLHUESKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXIX (1904).
Izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot as rr.esv zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 h, Četrt
lets 2 K 30 h, Za vse neavstrijske dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Nirodna Tiskarna" v Ljubljani, j
iz boljše rodbine se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. 1995—1
Rudolf Rutner, Vrhnika.
Učenec
poštenih staršev, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom
J. Šket v Ilir. Bistrici.
Nekaj eto hlebov
tilzitskega sira
izvrstne kakovosti odda 2010—1
Delniška mlekarna Praga—Nusle.
Stavbišče
nasproti krakovske kapelice, na vogalu, s 251etno prostostjo davka, kakor tudi kamenje je naprodaj.
Načrt se lahko  ogleda v brivnici g. A. Derganc, Franca Jožefa cesta
St. I (Malic). 1998-1
železninske stroke, vešč slovenskega in nemškega jezika, z lepo ročno pisavo, vojaščine prest, se sprejme.
Ponudbe   na   upravništvo „Slov. Naroda" pod MZvestM. 1864 -3
Sprejmem takoj dobro izvežbanega
i
Plača po dogovoru. 1973-3 urar v Idriji.
Nova hiša
v Ljubljani, zidana v slogu vile, v kateri se nahaja staroznana gostilna s senčnatim vrtom in hlevom, oddaljena le 2 minuti od kolodvora, se iz proste roke proda. 1976 -2
Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
p
Hi . Joss&Lovvenstein
c. in kr. dvorna dobavitelja    > a
na Gorenjskem z eno verjo in eno manjšo sobo se išče za G—8 tednov.
Ponndbe z zadnjo   ceno upravništvu, „Slov. Naroda"   pod šifro   „Sofort 5".
Vila (grad)
Kaiserhof, 3/, ure od Celja, na dveh okrajnih cestah, nanovo zidana, z 10 sobami, 2 kuhinjami, gospodarskim posl »pjem, sredi med '23 orali najboljših njiv 'posebno pripravnih za nasajanje hmelja), travnikov in gozda, daje na prodaj lastnica
A. Vogrinz v Celju, Lopata.
Naprodaj le kupcem naravnost. Natančnejša pojasnila ravnotam.        1^45—2
ii
sprejme takoj
glavna agentura Hamburg-Amerika-Linie
Dunajska cesta 31.
Ponudnik mora biti slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika vešč in ne izpod 30 let star. Kavcija par sto kron se zahteva. Prednost imajo taki, ki so službovali pri političnih ohlastvih, zlasti pri okrajnih glavarstvih.
RenVktant mora biti povoljnega značaja, zanesljiva oseba brez dvomljive preteklosti.
Plača s stanovanjem poleg pisarne vred povoljna.
Ponudbe se sprejemajo   do konca
tega meseca. 2020
Ia praška gnjat.....kg    88 kr.
„ suh praski carre* ali v vrata „ 80 „ „ suha podtrebušina  .  .  .   „     M n
„    „   Blanina.....„     6s .,
,, praške salame, Kral. salame „ 70-80 „ „mastenice(Pre8swar8t)dobre,,     50 „
„ mast od slanine...... 64-68
Proti povzetju pošilja firma L A D. URBAN HM
eksportni sušilec, Praga—Žižkov.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih 237—26
VOZOV«
Ključavničarja
za žeblje in 1969-;;
žičarja "WL
(Stiftenschlosser und Drahtzieher)
sprejme tovarna na Štajerskem.
Ponudbe z navedbo dosedanjega I službovanja in starosti na upravništvo „Slov. Naroda" pod nEisenwerk".
Stanovanje
j v I. nadstropju z 2 sobama, kuhinjo, j jedilno shrambo ter z vso pritiklino, takoj ali pa s 1. avgustom odda v podaljšanih Škofjih ulicah poleg novo pehotne vojašnice.
Naslov pove upravništvo „Sluv. Narodau. i9bl—2
4m%
38»
Slovenci in Slovenke
1874 5
v prid družbe
sv. Cirila in Metoda
ki je najboljše sedanjih kakovosti.
Hiša naprodaj.
Hiša št. 67 na Glancah, ki
obstoji iz 8 stanovanj, drvarnic in vri | SO proda iz proste ruke. lhi.i itirth na najemninah letnih 93a K. 1994—1 Natančnejši pogoji se izvedo pri lastnici g. narednikovi Elizabeti Sampl v vojašnici peh. polka kralj Belgijcev št. i*7.
Zgodovinska povest
21
|ske
Pofl 111
ii
• JL,
(ponatis iz „Slov. Naroda**)
IflT je izšla! ~W
Ta povest je,  izhajaje v „Slov. j Narodu-, vzbudila mnogo pozornosti in živo zanimanje po vsej ilo/.eli ter smo jo  morali  na  mnogostransko izrecno zahtevo izdati v posebni knjigi.
Dobi se edino-le pri
L. Sctivventnerju v Ljubljani.
Iztis po K 1-60, po pošti K I-80.
10
^6971
JQ
W. Megerle
costi vse emajle in lak. g«azur.
^ Dunaj-Floridsdorf
e. in kr. dvorna tovarna za lake
Zaloga pri Bratih  Eberl, trgovina z bar-" v Ljubljani. 1850 -3
fcaftSS' Aneeljnovo milo
na Jesenicah blizu kolodvora in nove velike ceste iz Save na kolodvor, prostor je pripraven za trgovino ali gostilno. 1893-6 Naslov pove uprav. „Slov. Naroda".
Tri mizarske
pomočnike
a stavbno  delo   in mehko pohištvo sprejme takoj za stalno   1993 1
Ivan Hardegg, mizar v Trbižu.
JVf ar zeljsko (belo) milo*
■ znamko
972—95
•   -. : ■
sta najbolj koristni stediini mili
za hišno rabo!---------------
Dobivate Ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
v Slomškovih ulicah št. 13 z dvoriščem in velikim vrtom, se ceno proda.
Pojasnila ravnotam, poslopje na dvorišču. 1995—1
eida. S
»let. K
Kraljevstvo Sa§ko. Techntkum Mittweida.
Ravnateljstvo: prof. A. IIol Vi^Je tehui.ško n<niš«>e  ca elektroteli. nlko in strojuo tehniko.
Elektrotehniški iu etrojui laboratoriji. 36. šolsko leto: 3610 gojencev. Tovarniške učne delavnice. Programe itd. pošilja brezplačno tajništvo.
V najem se odda s 1. oktobrom 1.1.
hiša z gostilno
gospodarskim poslopjem, z ledenico in z lepim sadnim vrtom. Jako pripravno za kakega mesarja, ker več ur naokoli ni razen enega, nobenega mesarja več. V bližini sta 2 tovarni, kolodvor, letovišče itd. — Več se izve pri upravništvu Slov. Naroda". 1841—3
£ 519 I 35 je nova 1.
BisM O S «11 t.rrmifiRtei
skova glazura po-barve za pleskanje in odznotraj, za notranje stene, fasade, kuhinje, kopalne, pralne i d bolniške sobe, za klavce •. mlekarne, leseno in železno konstrukti. . secesijske vrtne in kuhinjske meblje. RJVALIN je plesk bodočnosti.
prekaša polepoti in stanovit
Štev. 23.599.
1933-2
oa
00
1^ Pijte
Eiauerjev
iajztSra ejši vseh likerjev.
^^^^^^^^^
Naprodaj
v Ljubljani lepa nova hiša, 20 let davka prosta, z lepimi stano-iji in prostori za izvrševanje gostilničarskega, mesarskega in sekarskega obrta.
Pri biši,  ki se nahaja v bližini like tovarne, je tudi dvorišče in proden vrt za zelenjavo iu s sadnim drevjem.   Kupcu je na razpolago tudi gestiBnššfeai   koncesija s torej ;ebno ugodna prilika za gostilničarje i mesarje.
Vprašanja ua upravništvo rSlov. ftaroda" sub Jl°. I." 1933—1
Razpis.
Na dan obletnice poroke Njene c. in kr. Visokosti gospe nadvoj-vodinje Marije Valerije razdeliti je med petero ubogih vdo/ ljubljanskih 400 kron.
Prošnje za podelitev teh podpor je vložiti do 28. t. m. pri mestnem magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani
dne 9. julija 1904.
Vse strmi nad dobroto teh že črez 1000 prodanih  poljskih kukal.
Mesto K 40 le K 12. Vclefino akromatsko dvojnato poljsko kukalo, najnovejše, preizkušene konstrukcije s 6 objektivi, model „Zeus* za potovanje, gledališče, 144 mm, s kompasom, usnjatim tokom, jermenom in vrvico. Cena 12 K. Priložnostna cena.
Daljnogled
se nosi pripravno v žepu in se lahko pritrdi na vsako palico kaže na vež ur oddaljenosti K 2"— franko K 2 40.  Čudežni  mikroskop z  inpo, poveča vsak predmet 400 krat, 2 K.
Najboljši ameriški stroj za striženje las
iz najboljšega jekla s 3 grebeni ki se pre-t, denejo za * 3 vrste
striženja, po ceni in higienskih prednostih preseže vse dosedanje izdelke. Vsakomur nenado-ttiestl iv. Cena kompL stroju K 5.50, najfin. kakovosti K 7—, za brado K 650. Za striženje konj in psov po K 5'50, brzi varnostni samobrilni apsrat v eleg. kovinski kaset- K 4. Razpošiljanje proti povzetju. Ceniki gratis, če se sklicujete na ta liet.
M. RUMOBAKIN. Dunaj IX I,
Lichtensteinstrasse 23.    1691 - 5
Triumph-štediina ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakoršni izpeljavi. Že 30 )et so najbolje priznana Pri-anana tudi kot najboljši in naj 'nežnejši iz^elefc.  Največja prihranitev riva.   Specijaliteta: Sledilna ognjišča za hoteie, gostilne, restavracije, kavarne i. dr.  Cenik! in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani ^uamki. 543—41
Tovarna za sledilna ognjišča „Triumph"
S. Gohl8e>»midt kUi
-TTeis    IS,    3-c:cx.;s AT-std^sic.
Avstrij ski
izdelek!
Novost!
Kleinosclieg
Mi sec
]| napravljen iz francoskih vin s
priporoča za blagovoljni poizkus
ANTON STACUL
v Ljubljani.
Za novembarski termin
se odda
1979-2
prostor trgovine
Več pove M. Jemec, špecerijska trgovina, Tržaška cesta 8, Ljubljana.
Pariški svetovna razstava 1900.
£4U BENTlfBlM Đl]D0CTEUR PIEBBE
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod. 972—30
Dr. Friderika Lengiel-a
rezov
lil.
Že sarn rastlinski Bok, kateri teče iz breze, ako se navita njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejse lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajede a in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1*50. 895—8
Dr. Friderika Lenglel-a
Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja
lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Po&tna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X.
Očividno ceno!
500 nakitnih predmetov samo 3 K 80 h.
Prekrasna pozlačena 36-urna precizna ura na sidro z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta garantira, moderna svilnata kravata za gospode, 3 najfinejši žepni robci, prstan za gospode z imit. žlahtnim kamnom, ustnik za 8modke iz jantarja, eleg. broža za dame (novost), krasno žepno toaletno zrcalo, usnjata denarcica, žepni nož s pripravo, par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse z double-zlata s patent, zaklepom, mičen album s 36 slikami, najlepšimi na svetu, 5 predmetov za šalo v veselje mladim in starim, zelo koristen podstavek za pisma , 20 dopisovalnih predmetov, in še 400 drugih različnih v hiši nepogrešljivih predmetov, skupaj z uro vred, ki je sama vredna tega denarja, stane samo 3 K 80 h — 3*23 mark. Razpošilja proti povzetju ali če se denar naprej pošlje razpošiljalnica 2000
8. Urbach, Krakov št. 54 P.
NB. Če bi ne ugajalo, vrnem denar.
8 14mesečno sodno in l1 aletno notarsko prakso, zmožen slovenščine, nemščine in italijanščine ter stenograf želi mesta v notarski pisarni na Primorskem, eventualno tudi na Kranjskem.
ANTON CARLI 1947-2 not. kand.
Dunaj IX.,   Pramergasse   19, II,   I, 7.
Esenc
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic
za okna in prodajalnice
G. Skrbic
Zagreb, Ilica 40
priporoča 467—14
svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
1
prve, neprekosljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žganja, vseh špi-ntuoz in jesiha pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen. 709—19 Zanesljivi specialni recepti. Ceniki In prospekti gratis in franko.
Karel Filip Pollak
tovarna za esence v Pmgl.
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
Čudovita novost!
325 komadov za 1 gld. 95 kr.
Krasna ura z jako lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija. Velikolepa Laterna   magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen kolije iz orient-biserov, patentni zaklep, najmoderneji nakit za dame, 1 fin usnjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke. 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in srajčnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletno zrcalo, belg steklo i v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še j 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje | v hiši.   Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti poštnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica
S> Kohane, Krakov
postno predalo ***.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 1999
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in mrličev, od izmetkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival.
Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh
Janglefoot".
Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—16D
Glavna zaloga za Kranjsko :
Edmund Kavčič
= v Ljubljani. =
Glasovir
dobro ohranjen, se proda. — Pismena vprašanja na I. G., Matenjavas
nt. 45, p. Slavina, Notranjsko.
Učenec
iz dobre hiše, kateri bi imel veselje do manufakturne trgovine, se takoj sprejme.
Wč se izve pri tvrdki J. Keber v Ljubljani. i96i—3
Prodajalko1
za manufakturno trgovino sprejme takoj
A. Bole v Postojni.
HitapfB
sprejme takoj 1974-2
Leopold Martelanc
Barkovlje  štev. 300  pri Trstu.
I >ijj
se sprejmejo v boljšo družino pod zmernimi pogoji na stanovanje in hrano
v Ljubljani, Glavni trg št. 25,1. nad. tr.
1949-3
Mesečna soba
poljubno tudi s hrano za 2 gospoda se takoj odda 1927—3
na Glavnem trgu štev. 25,
II. nadstropje«
na račun, z majhno kavcijo, za prav dobro idočo gostilno se išče.
Dopisi na upravništvo „81ov. Nar." ped ^Ehrlich'1. 197V—2
Senzacionalna iznajdba. Novo patentirano.
„Isotect".
Preobrat v HliknrMkl MiroUI. Odstranjenje grob, 8ol.tarja in vsake vlažnosti na zidu. Higienski, razkužujuCi plesk za kovine, varstvo pruti rji in dostopu zraka, tudi plesk za ladje. PosuSi se takoj, tudi pod vodo in ne obsega kislin.
ZE^ojaLsz^ila,: 2002
„ISOTECT", gener. zastopstvo
Gradec, VI-, Jakominigasse št. 20. Mnoiro priznanj! Prospekti irnitis in franko!
ZaMlopnlhi c«e laeeju. TP>L
Svojim  cenjenim   odjemaleem in sploh  gospodom   trgovcem   na deželi 1 pošljemo na željo do 100 komadov
reklamnih papirnatih vrečic
za vsebino '/t kg
Komanditna družba
Dečman & Co.
tovarna papirnatih vrečic v £jubljani. 2013
Izvrstne pralne moči.
Ceno, ker izdatno.
mm
• mm\\\\"
#: ■
Pazite na oblastveno zavarovani vtisk „MOME CHUISTO".
Naprodaj v vsaki konsumni zalogi aH pri isakem večjem trgovcu.
TVORNICA AP0L0N0VIH SVEČ in MILA na DUNAJU, VII.
1857—3
0598
Miče
na Dolenjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice.
Toplice 38° C. Kopalna in pitna zdravljenja s posebnim učinkom pri protlnu, trganju, Ischias, nevralgljl, kotnih in ženskih boleznih. Veliki kopalni basi nI. oddeljene kopeli in mahovnate kopeli. Udobno opravljene sobe za tujce, igralne in družabne »obe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobre in cene restavracije. Setoas od 1. maja du 1. skissrs. Prospekte in pojasnila daje 1185 6 kopalleko mai»a-Awlt^l|s*+vr«».
Mm \m?\\ mm ib^h i mm t\Bm\mmmm is^im^
VELIKO IZBIRO IN ZALOGO
OMAR ZA LED, STROJEV ZA LED IN SLADOLED, OMAR ZA JEDILA, JEDILNIH POKROVK, KUHINJSKEGA  ORODJA ITD.
najnovejših vrst in po najnižjih cenah priporočajo
- ERNEST HAMMER8CHMIDTA nasledniki -
MADILE, WUTSCHER & KO.
- Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6. -
1989-3
«ši€ll&šiailGšf*l
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov
fl&     M tj ■1     1     i I
I m
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, pročast. duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavodov in Sol, krčmarjem in ka-varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno izdelane
stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo
njače itd. itd. 1913—27
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno liksno ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbera stolov, naslonjačev in gu-galnikov iz trstovine.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko.
Naročavalcem na debelo se dovoli znaten popust.
S tem vljudno javljam, da sem osnoval tukaj
Vsled dolgoletnih izkušenj v tej stroki lahko izdelujem
dobro vzhajajoče in trpežne drože.
Gospode trgovce, pekarje in mokarje vabim, naj poizkusijo ta
domači izdelek
in potrebne drože naročajo pri meni.
Z odličnim spoštovanjem
Prva ljubljanska izdelovaluica drož
ŽIGA WOLKENFEL D
»08-1 v Spodnji Šiški.
sokolsko slavnost
so došle belo-modro pasaste obleke za lawn-tennis iz čiste ovčje volne po
Največja izbira veletinih moških oblek iz modnega blaga kakor tudi najnovejše damske konfekcije.
Z veleapoštovanjem
2015
»Angleško skladišče oblek" v Ljubljani
na Mestnem trgu štev. 5.
Okoli 20 polovnjakov
belega vina
p vod«
Alojzij Kranjc
posestnik 1918—4
Radna pri Sevnici.
Kdor želi dobiti pošteno kapljo, obrni se na gornji naslov.
8t. 66
m
■■tmm
m
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v Cjttbljani
Sv. Petra cesta štev. 2
Filijalka: Resljeva eeata Mev. 7
priporoča:
Najboljše nrejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov, bi ljetni c, crnila Itd.
Dimnik, Avstrijska zgodovina za lJudMkr iole.
\astenske table za (rnh-eevo mruiilro.
kolike knjig« zn ljudske sole.
molitvenike v raznih vezeh. Tiskovine za gospođe odvetnike in c. kr. notarje. laJpe slovenskih llteeatov. Razno galanter. blago itd.
Nizke cene, točna in solidna postrežba.
JOSIP STUPICA
Jermen ar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
m> • Cene nizke. ■ e>
m
c
L
m
M
o
»
o
o
N L
Najboljši kosmetiški predmeti so:
A A
A
"idd miio po 60 h
cream po l K
za olepšanje polti in telesa.
Tita ustna vod«
lud zobni prašek
po I K, za gojitev zob in ust.
Vrlo lasna voda lllu lasna pomada
po I K, za ohranitev in rast las.
Ti izdelki „Aidaa, ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik v lij ubijani.
Nadomestke za „Atdo" zavračajte.
Jv. Seunig |
trgovec z usnjem na drobno in dobolo 30
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prdsto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacoga duha
po zmsafsattsjf Ih cenah:
t kg. HO h, ve« a »O h, pri
nakupa večje množine Se ceneje.
ffOVO! Patentirano Jfovo!
nepremocljivo mazilo
za počpnenje rujavih čevljev, usnja itd.
Razglas.
1004
Okrajni cestni odbor v Mokronogu naznanja, da se vrzi za 18. maji zapovedana, a potem preklicana
zniževalna dražba zgradbe novega železnega mostu čez potok Mirno v Pljavcah pri Mokronogu
nepreklicno v četrtek, 21. t. m. ob 7212« uri dop,
v gostilni A. Tratarja v Mokronogu.
Delo je proračunjeno na 5441 K, od katere svote se vplača pri dražbi l0°/# vadij. Troškovnik in načrt sta v mokronoftki občinski pisarni na vpogled razgrnjena.
Okrajni cestni odbor v Mokronogu
dne 15. julija 1094.
Franc Zupančl6, načelnik
.... J^umberško, belgijsko in šle^ijsko platno ....
v vseh širinah 1889—12
namani prti, serviete, brisalke, šepni robci, sifoni in pavolnato blago............. Švicarske vezenine.
Sg«.'JU 3<ar opreme nevest
*        " hotele in restavracije......
po izvirnih tvorni^ih cenah.
Jjborno blago/ Velika izbera/
v Ljubljani, Sv- ^stra cesta 5/. 8.
Specialna .... .. .. trgovina
Ces. Kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka
£&7e4 im w
veijaven od dne i. junija 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PKOGA ČEZ TRBI2- Ob 12. uri 24 m ponoči ose | viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen J ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal i Aussee, Solnograd, Cez K'^in-Reiflinjj v Stevr, v Line, na Dima; vi a Amstetten. — Ot 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzerm fešte, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Eeifling v Line, I dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko cet Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobci vlaK v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste. Monakovo, Ljubno, čez Selztha* V   Solnograd, Lend-Gastein,   Zeli ob   jezeru, Inomost, Bregenc, Carin, Genevo, Par i čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove va Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Duna; čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomo*: Monakovo (LJubljana-Monakovo direktni voz i. in II. razreda). — PROGA V NOVO MEST. IN V KOČEVJE. Osobni vlaki  Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, StraSo, Toplice Kočevje, ob 1. ari 5 m popoldne: isto tako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni ivlak ? Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 8 m zve čer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. un 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, (Monakovo-Ljubijana direktni voz I. in H, razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr, Aussee, Lju^r. Celovec, Beljak.   —   Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlovo vare, Heb, Marijine vare. Prago vPraga-Ldnc Ljubljana direktni voz I. in H. razr.),   Plzen, Budejevice, Solnograd Line, Stevr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Eiabi Celovec, Šmohor, Pontabel.   —   Ob 4.uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja. Ljubna Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob B 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej.  — Ob 8. un 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja,  Lipskega, Prage, Franzensfeste,  Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda.   —   Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija d; 18. septembra ob nedeljah in praznikih. —  PROGA IZ   NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 mi-poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob ne deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob 6. uri 19 m zvč. 0t 9. uri 65 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda je označec po 8rednjeevropeJ8kem času ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne8 v Ljubljani ▼ izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke ljubljanskega Zvona - in vse one knjige, katere so Izšle v aložbl „Narodne Tiskarne-. — Te knjige so:
Josipa Jurćlća a brani spisi, zvezek I. do XI., broširan k 60 kr., elegantno vezan a 1 gld.
Poaamezne številke »ljubljanskega Zvona44 po 40 kr.
Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan k 3 gld.
Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr.
Zamikovl zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr.
Dr. Neveiekdo: ,4000'. Povest, broft. a 50 kr.
A. Aškerc: Izlet v Carigrad, broš. a 20 kr.
Tcrgenjev: Otoi ln sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — Štiri novela, broS. a 20 kr. Beneš-T#tbizsky:   Blodno duie.
Roman, broširan a 70 kr.
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat  nominis nmbra: Časnikarstvo  tn nafti   časniki, broširano
a 40 kr.
Jeli nek: Ukrajinsko dumo. Povest,
broširana k 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan k 15 kr.
— Razno pripovedko,   broširane a 40 kr.
— Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet:   Undlna. Povest,  broš. k
20 kr.
A. Trstenjak:  Slovensko gleda-
lis6e, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, broš. k 15 kr.
— Gregorčičevim kritikom, broš. k 30 kr.
Avstrijski patrijot: „Partelwesen dor Slaven4', broširano a 5o kr.
Po znlisnl coni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, priliko In reki. Prej
50 kr., sedaj samo 30 Um*.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige. ""ftUl
M8n§ten8$t<m*
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih bclezcih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo ssstonj in poštnine prosto razpošilja j't'h. $t*hwanen-Apotlielae
Frankfurt ti. H. 541—21
Izvršna Ros\opf-«emontoarka 5 K.
Pristna patentna Roskopf ura s plombo 11 K, srebrna 8 K 50 h, dvojnat godair 15 K 60 h. zlato plakir. reinontoarfca z dvojnatim okrov-ccm 9 K, srebrni dvojnati pokrovi, sidro 14 K; verižica, zlato plak 4 do 6 K, dvojn. oklepne veriž. z obeskom 7 do 12 K. salonska ura s termometrom, 65 cm Sir., 30 cm f dolgim, natacč. regul. Sve-tovnoznana prtcizijska ura 8 K z vremensko hišico 6 K 50 h, dobre budilke 4 K, z vtasbo, igr. 2 kom. 11 K 50 h Ilustr. ceniki zastonj. 1691—5
m. RU^DBAK6NS Dunaj IX I,
Lichtenstelnstrasse 23.
■"r-ST        leta- 1S63. se
Bergerjevo medicinsko
kotraiiovo milo
ki   ga priporočajo   odlični zdravniki,      skoro   ▼ vseh
evropskih državah z odličnim uepehom uporablja proti
vsake vrste Izpuščajem
proti kroničnim llšajcm in paraz. izpuščajem, ti al j e
i roti rdočici n:i noau, ozeblinam,   potenju uug, luaa.iuam . glavi in v bradi. Uerf/rrjrt*) kotrmiovn milo ima v 4ii •dMOffeOV le9nOffa kotrann iu se razltnuio bi-:   od   -v3eh drutsib mil,   ki  so  nahajajo v trgovini.
:*GzrimrfJivih pol-»tih   boteumOh se na ineato ko-tzsACveg* miia * uspehom uporablja
Beigerkvo kotanovo tropino milo.
Ko: biuijt kotranoro milo za odpravljanje
nesnage s polti,
(postajem  na   polti in Rlavi pri otrocih, kakor l   Lj  kel   uouudkriljivo  kozmetično   milu  zti utnicat\J* iti  kojttiiijG zo *'8uk<lanJQ rabo služi
Binpajeio glicerinovo-kotranovo miio,
.   atereru jo 3j odšt glicerina in ki je fino parfuuiovano
wć£& kcsis,da V2xlze vrsta i navodilom uporabi 70 v.
, .htevajta po lekarnah in zadevnih tr--uvinah izključno lierfffrjecit kotranova » in parite na poleg stoječo varstveno
in na predstojeći flrmin podj.is O. 11*41 A Co. v~.iki etiketi. Odlikovan 8 častno diplomo na Dunaja .ti z rLito svetinjo  na svet. razstavi v Parizu 1900.
le. ki kotranovega duha no marajo ali era ne mo-■ prenašati, izdelujemo iz brezbarvnega ačiščeuega ko-iinfuiiofllfl tnil.t, ki jih prodajamo  pod omame-Llelhlca aritrttzolnu milu (heUt kotranoi/a mila) a vrsta go : Antrnzohio milo po 5 in tO otlotot. :~olno bcruksnvo tti>lo. Antvazi.lito i repi. milo. :-,  jvepteHomlcin« milo,  ttntraz.  glicer. toa-milo. Antrazolna mila so se vsled zdravniške pre-a i osebno Obnesla proti izpuščajem iu nečistosti j>olti. Vs:*k kos stane 60 vin.
tfaprodaj ▼ lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razpošiijalnica :
G. Hell & Ccmp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
V fiijttbjftn« se dobiva v lekarnah: »lUiiii L^iiHt^k, M. 3IardetM*lil»-£j*e, J. M»yr, €i. PI«?e©Ii, U. pl. Tri&la6ezy in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 630—18
peci;
ustanovljena 188 8. t
Založnik avstrijskih zveze     : - g|X državnih
c. kr.
uradnikov
Ii
lojisjVecaj
jubljana,
Trnovo, Opekarska cesta, Veliki slradon 9.
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in si. občinstvu svojo veliko zalogo najtrpežnejših in fclcer od najmodernejših : prešanih in poljub-DO barvanih do najpripro-
stejSih
prstenih peStj
r&zličnih vzorcev kakor: renaissance, barok, gotske 'secesion itd., kaKor tudištedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvež-ban. 9Li9-l»i
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuje Iu pro^faji*
vse vrste rent, zastavnih pis^ j, prjjoritet, komunalnih obligacij, Brečk, deftnf, valut, novcev in devia.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 1,000.000-—
ZaaMJava ii »uksaptuia Daji pradujat m nsutstM papirja
izžrebane vrednostne papirje in Zdsro-aonaje sredice) proti
vnovčuje zapale kupona. k-orzni laBg-va/tol.
Vinkuluje in devinltuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eastontpt iu laka«w> iu«ial«.   ~%J% ff.jf*   Borana  uarorila. ~WJ%
Podružnica v SPLJETU.
«3^> Denarne vloa;e m prejema
v tekočem računu au na viožne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vlozeai denar obrestuje od
dne vloge do ine v zdi ga. 39-80
Promet s čeki In nakaznicami.
Hiša
za letoviščarje
blizu kolodvora Lesce—Bled na Go-renjskeu), se da za poletno sezono v najem. Hiša je popolnoma nanovo prirejena, s Štirimi sobami in kuhinjo ter mrzlo kletjo za shrambo jedil, vse elegantno urejeno z vso opravo. Zraven hiše je tudi hladen vrt z vrtno uto, blizu pa gozd za izprehajanje.
Naslov  pove  upravništvo „Slov. Naroda". 1964—2
Brezskrbno
^odovinsko srečo jamci rprevažna  knjiga o pre-Iobilem b!agos!ovu z otroki. *Z več kot tisoč zahvalni-, ^cami po&ilja diskretno za^ \$?0 h v avstr. znamkah gospa A. Kaupa,
Barliu, SVV.220, l.ui.iv;ii-itr 60-
Ima. pisarna za prodajanje zemljišč
Iv. N. Plautz
Ljubljana, Rimska cesta 24
priporoča za Dakup
kmetska posestva, mestne hiše, stavbne parcele
in posebno ceno
Del Cottova in Škofijska stavbišča. 1777_4
od tiskarja, Ce se kupite m:>j aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska: vizitnice, adresne karte, avize, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd. Aparat ima več" tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vao opremo:
65 črkami fl. —"70 90 „ —-85
127     „       u I-20
140   „     „ i-eo
211     ..       ..      2- —
233 Črk fl 304   „ „
408 H m ««o n
809   .. ..
2- 40
3- — 3-60 O- — 6-—
J. LEVVINSON, tovarna StampilJ in gumijevih tip, graverska dela. ^Uihhti^^ 7
Zu»topnlls.l se iMeeJo. TVeuareJoee mu %xa«nte nazaj.
»vafte
cenovnik o vsakovrstnih Btampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z  vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni
jn    ODESA na Ruskem,
1,1         Puškinskaja 16.
On ovni k S zastonj. 76—28
Ljudevit Borovnik
puškar   v   Horavljah (Ferlaen) na l4oeosl4.ein
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših Bistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare sami »kresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvišuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 28
Pozor.
1900
„Grami Prix".
Najvišje odlikovanje.
Smger-jevi šivalni stroji. ^Pi
Oriainsl Singer šivalni stroji s° vz°rni v konstrukciji m im« Orjginsl Singer šiv&lni stroji s° n«tq«w za obrt in domačo rabo.
Original  SlngSr ŠiVaini SfrOji s° naJbolJ razširjeni v tovarniških obratoviSčm. Original  SingOr ŠiVaini StrOJi 80 neprekosljivi glede trpežnostl in zmožnosU.
Original  SsngBr ŠlValm StrOJI  so Posebno pripravni za moderno umetno vezenje
Brezplačni poučni kurzi za vse domače šivanje in za moderno umetno vezenje. Svila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porabo.
Singer Co. šivalni stroji, deln. družba
Ljubljana, Sv. Petra eesta štev. 6. 365-12
Prvi izdelovalec knhanih likerjev na   Kranjskem   priporoča svojo
„Planinsko rtio"
/ Vor Gobrauoh
milijone d&rn in gospodov upodablja „Feoolin
Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „M^eeoiim" najboljše lepotilo za polt, lase in zobe I Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo takoj aristokratsko finest in obliko po uporabi „Fenolima". ttWee-nlim** je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi guba in vraske na obrazu, ogrel, mozolcl, rdečica nosu itd. po uporabi tWee<ilima* brez sledu izginejo. — „Feeolim" je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plešivost in glavine bolezni. „Feeolim" je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „-Feealin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bodete popolnoma zadovoljni s „Feeolinom". — Cena za 1 komad K 1*—, 3 komadi K 2*50, 6 komadov K 4-—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h. od 3 komadov naprej 60 h. — Po poštnem povzetju 40 h več. — Razpošilja glavno skladišče M* ST eitla9 Diutaf VI., Mariahilferstrasse št. 45.
\ailulje se dobiva tutll v mnozih drotiajerljali, parfuuierljali in lekarnah.
1465-5
katera likerja sta kot izvrstna pri-poznana na kemičnem pivskaževa-liscn za Kranjsko v Ljubljani in kuhana pod financ, nadzorstvom.
Peter Aleš
Ljubljana, Tržaška c. 24.
Jlnton flškerc 281
Zlatorog.
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal Bedaj Aškerc, in to popolnoma drugače, nego je bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškera se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona „Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice čisto novo, svojo epsko pesnitev; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slo v en a k i „Zlatorog".
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
in velja broširan 1 K 60 h, po pošti l K 70 h.
obra kuharica
JG   iZŠld minka lTaaičewa j® IZŠlcl
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 55 h.
Obsega na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega
jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih kpjigah nenavadne opreme, in konefno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 282—62
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
■
ovo štedilno milo
z znamko Jelen".
uno je SM*"" zajamčeno cisto ~^MI in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082-19
Ustje (Cesto)
Juri Schicht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Dobiva se povsod! Ustje (Češko)
1  potrebščine za plc5Karjc, slikarje, la^irai-jc
1 in pczlatarje
2 AIV^   f»«r»i^|»»»»*<»>fca   ■/V\A" 5 1363—2
I HenHk Wibbey izdelovalec barv in lakov j      jt Ljubljani, &xr. Petra cesta St. 2.
HI4
■ ■
Ostični zavod
CM
co
Ljubljana
Jurčičev trg št. 3.
Stanje hran. ?Iog 3L marca 190!
K5.628.04I-18
Kmetska
lezervni zaklad 1. januarja 191
K 82.838-41
i posojilnica ljubljanske okolice
?K registrovana zadruga z neomejeno zavezo
?5x # novi lastni hiši
na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0
lirez odbitku rcw<nesa davka.  1tatcre$tt plačuje noiojilnlca sama za vložnike«
Posojila po 5°|a in p© 5 % %>,
Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let ali pa v krajšem času po dogovoru.
URADNE TJILX]: raz'in nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoldne in od 3.—4. ure popoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.408.
905--IG
\M SOHiMDLER, Dunaj II!/,., Erdbergstr. 12
.....
- fig Mž*
•ji¥u>v,---a
\' ... -i
V 1 1
'T "i
pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskoInice za seno, mlatilnice, vitle, trijerje, čistilnice za žito, luščtlnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, mline za go-lanje, kotle za kuhanje klaje, sesalke za vodnjake in gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi itd.
od sedaj po zopet izdatno
1781-a  znižanih cenah
ravno tako vse priprava za kletarstvo, medene pipe, sesatke za vino, gumijeva in konopljene cevi, gumijeva ploče, stroji za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavede in penečih v:n, m'in za dišave, kavo itd., stroji za izdelovanja klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, stebersne tehtnice namizne tehtnice, decimalne tehtnica, železno pohišivo, železne blagajne, šivalne stroja vseh sestav, orodje in stroji vsa<e vrste za kiju čavničarje, kovače, kleparje, sediarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih
■■       tudi na obroke! ==z
Ceniki z vc6 kot 400 slikami brezplačno in poštnine prosto.
Dopisuje bo tudi v slovenskem jeziku. Prekupci in ageutje zaželjeni.
Piše naj se naravnost:
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni  stroji po najnižji eenft.
Blrlble m v to stroko spadajoča popravila izvrftajo prav dobro Iti eenoi
^neumatlk mm ft«ft. 4-S O.
^AAAAniiAAAAAAAiAAAAAAAAAM
A. KUNST
-v- Ljubljana
Židovske vilice -4.
Velika zaloga obuva!
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izboro.
Vsakersna naročila »zvrtajejo se to-Čdo in po nizki ceni. Vso mere so J shranjujejo in ^aznamenujejo. Pri 4 ^nnatijih naročilih blagovoli naj ee <\ czorer vp(mlati.
Ign. Fiischng-a vdove
Ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reichiva hiša)
priporoča svojo bngaLo zalogo
* sledilnih ognjidc
J  najprtprostejšlh kakor tudi najfinejših,
£ z žoiwv medjo ali mesingom m(»ntira-* nih za obklado > uečnicami ali kahlaini
n n n % n n n
M
x *
ji
91 %
n n n n
J Popravljanja hitro in po ceni. Vtianjs J Z naročila rc hitre ;zvrs^ m
**%%%*n**%H%***n%n%nx%%*K*n*
A. KRACZMER &
Ljubljana Sv. Pitta cesta 6.
priporoča
popolno zalogu
kratkih
mignonoir in pittil
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah. Preigrani klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju;
Br. Stingl, c. kr.
dvorna zalaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se podlaganje z usnjem strokovnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
RE
Milil 1
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana 30 Špitalske ulice štev. 5.|
IVAN SGMNDLEP,, Dunaj lll/i„ Erdbergstr.I2.1
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
Novo!
Jmeril^anj^e avtomatične .. 5amoba$alnc pajl^e na $ibre
5i5tcm Bro^ninS«
-Istotako imam veliko zalogo __
pušk in revolverjev
= najnovejših sistemov po najnižjih cenah.___
Se vljudno priporoča Ff^^VI^    SEVC^I K.
4-29 puškar, Židovske ulice 7.
Zopet znižane cene!!
Is Ljubljane v New-York
Prosta hrana že v Bremenu j
Brzuparuiki:
Kaiser fdktli II. Kronpriaz Wilhelm ,
Kaiser filMfli der Grosse y
(najveCji in najhitrejši ^ parniki)
Poaobno pa opoz irjain na to, da se zaradi znižanja parobrodnih oen pri meni mrmW "^HB poviSaj > cene ameriAkih železnic 1KS Vb
TnTfnnii = Ljubljana a= MUul   Kolodvorske ulice 35
: nasproti «tari „TiSlerjevi" gostilni !
5
31
IIIMIIUII LI J J i I I i I i i I
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tl4
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
"\7" JLij-U-Toljani:
fi Anton Stacul in Brata Eberl.
q V Škofji Loki: Matevž Žigon; v Kranju Fr. Dolcnz; Q v Postojni: C. Plkcl. 82-i-b
žace vije najboljše čistilo nasvetu!
ki daje Čevljem temno-črn blesk in ohranjuje usnje Btanovitno.
F^5^£*^I^wrf4-'°ŠČilna mast za svetle čevlje, ki se po njej
■ Wl llvlvlili &   ■bhbbh Iepo8vetijoiu8njekon8ervira.
mmu p _        ... (crnu lonr-llnu ihuhI) nala&č za
^fi^^nBfillfflTM JMlgTin kozje (Kid) usnje, chevreau-, gamsovo-,
■ ■■w"WM*«a   hhhbi gagrin-usnje inBox-Calf. Usnje postane
nepremoCljivo, mehko in voljno, se tudi v mokroti ne od-18—5:9 barva, obleka se ne maže, Čevlji se pa fino, Crno bleščijo.
Štefan Fernolendt
c. kr. priv. tovarna (ustanovljena 1832)
$9» C. kr. dvor dobavitelj. Bunaj, I. Schulerstrasse 21. Na razstavah: v Parizu „Zlata svetinja", v Londonu ,,Grand Prix".
d eni zoezda *
CImIiiiakmam I Hitra in varna vožd j a CiniLUCrpCn   z moderno opravlje-
^ClU Ucrl^
nimi novimi brzoparniki te solidne
P^ilodclpbia
družbe pri pošteni in snažni postrežbi. NatanCen zanesljiv pouk >n veljavne listke po
^^\ Mm\ Za železnice
in barKc
dobite v 978-9
kolodvorskih ulicah St. 41
— od Južnega kolodvora na desno. ——
Za zastopstvo „RDEČE Z VE ZDEu
Ivan Nep. Resman.
AVGUST REPIC
sodar 30 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(xr Trnovem) izdeluje,   prodaja in popravlja vsakovrstna
po BHjnlmJlH ffimh.
Prodaja stare vinske sode.
m m
1^35-1
PODKRAJSEK
FRIZER  ZA  DAME IN GOSPODE =====
NA SV. PETRA  CESTI ST. 35 V LJUBLJANI
PRIPOROČA P. N. DAMAM ZA UMIVANJE GLAV, GOJITEV IN POSPEŠEVANJE RASTI LAS SVOJ V LJUBLJANI EDINI ELEKTRIČNI, ZDRAVNIŠKO ODOBRENI GORKOZRAČNI IN MRZLOZRAČNI
SUŠILNI APARAT.
APARAT SUŠI BREZ NADLEŽNE VROČINE IN NE PROVZROČUJE SKRČENJA LAS. DALJE IZVRŠUJEM VSAKOVRSTNE FRIZURE IN IZDELUJEM LASTNOROČNO LASNA DELA IZ IZ-a a 2 a PADLIH IN ODREZANIH LAS. it it it it
ODDELEK ZA DAME S POSEBNIM VHODOM.
Stanje hranilnih vlog:
jg  18 milijonov kron.
Rezervni zaklad: nad 550.000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu zraven rotovža
£ sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopolu £ die in jih obrestuje po 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti £ vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti £ plačnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vla-2 gateljem.
£ Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezerv-£ nega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem £ svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. £ Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, $ da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar £ maloletnih otrok in varovancev.
m Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom c. kr. poštne hranilnice.
S Posoja se na zemljišča po 4: t% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo  obresti in to
£ odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala.  Na ta način se ves
£ dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati
JTi na leto 6% izposojenega kapitala. 223—7
£ Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in £ sicer po 4Vt% do 5°/0.
mm
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik  glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaja na drobno In debelo.
<3?5=    ««*iiikl  breiplMBO. c^fD
z zlato medaljo
razstavi v Parizu j£
1. 1904.
Dragotin Puc
tapetnik in preprogar
Dunajska cesta št 18
izvršuje vsa tapetniška dela ter ima V zalogi >se v to stroko gpadajoee predmete lastnega izdelka.
Vodja ljubljanr ke podružnica pohištva prve kranjske mizarske
zadruge v St. Vidu nad Ljubljano.
imm.
1
89
m
a?
39 na
•a
71*3
*3
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
S* i* I*
J. ZALAZNIK
Jilijalke:
Glavni trg 6
ID
Sv. Petra cesta 26
ge 8
i*
S
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna nosoda
po najnižjih cenah.
Gorica«   ffiSfififii sžssSBž: 9 molel „Sttdbahn"
na Telovadnem trga, poleg ljudskega vrta. Hotel prvega reda. V hotelu in dependacci nad 7o sob in salonov. Lastna električna razsvetljava. Električni avtomobll-omnlbus k vsem brzovlakom in po potrebi. Velik park, pretežno z eksotičnimi rastlinami. Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. .......... V hotelu je obsežna knjižnica...........
^11
Vsekdar najnovejše prave
GRAMOFONE
in s»M«»5&<^«i v veliki Izberi se d)bijo
le pri zastopniku Nemške deln. družbe za gramofone
RUDOLFU WEBER '
urarju
Ljubljana, Stari trg 16.
S 1. avgustom 1904 se preselim na Diiti;tiNko  o«»sto Ht. SO
(Hribarjeva palača nasproti kavarno „Evropa").
Prodajam....
BI .. ,.....
obroke  .. ..
.. Zamenjavam
...... stare
......plošče
1716-9
Naznanilo.
Podpisani vljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem vsled po* deljene koncesije pričel izvrševati
z dne i. julija 1.1.
dimnikarsko obrt.
Z ozirom na to si dovoljujem gg. hišnim posestnikom se priporočati za naročila, ki jih bodem v vsakem oziru točno in zanesljivo izvrševal.
V Ljubljani, dne 13. julija 1904.
Z odličnim spoštovanjem 1985—1
JOSIP VRHOVEC
koncesijoniran dimnikarski mojster za stolno mesto Ljubljana Sv. Petra cesta št. 50.
Leopold Bogel in sin
stavbna in galanterijska kleparja, oblastv. koDces. vodovodna instalaterja
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 16
se priporočata p. n. občinstvu za
agag»
jgSjgl vsa v te Btroke spadajoča dela.
ttftUnnfr
Vodovodne instalacijske naprave vseh vrst.
Vpeljave v hiše, priklopljenje na že obstoječe vodovode, prenaredbe in potrebna popravila.
Napravljanje klosetov in kopalnih uredb od preproste do najfinejše izvršitve
pod jamstvom strokovno dobrega, solidnega dela. Proračuni na zahtevanje zastonj.
1997-1
HHHttUHKHHUHUHHKHHHHUUKHUUKKHn
n n n n n n n n
Avgust Žabkar
v tjubljani, Dunajska] cesta
868-17
strojna in ključavničarska^delavnica
se priporoČu^slavneinu občinstvu in precastiti dnhovŠčini|v^izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih ln žaganih naprav, napravo turbin po naj no vej dih konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa in sicer: grobne križe« kotle, peel, vrtne klopi, ml/r% stebre9 trombe za vodo Itd.
Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in Štedilnike raznih velikosti.
Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. \%
—- K
Načrti ln proračuui mo iia zahtevanje nit raxpohi|ru, 4—+ ▼ho i>n po primernih tovuruiHkih cuuuli.
KKXXXXXKXKXXXXXXXXXXXXXXXXXKX
m • V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod ■ m
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
xr LJubljani, Židovsko ulico štev. 8
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od pol 9. do 11. ure dopoldne ter od pol 5. do 6. ure popoldne s polnimi
13o 4t"|» od »to       1942 2
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, kterega za vložnike
društvo samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
St. 8472.
Izpraznjena je služba provizoričnega
deželnega živinozdravnika v Ribnici.
S to službo je združen letni užitek 800 K iz deželnega zaklada, na-daljne dohodke pa bo imel dotični organ od nadzorovanja sejmov in ogledovanja živine, katero se mu bode poverilo. Istotako je od občin okraja ribniškega pričakovati letni prispevek 400 K.
Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti
do dne 10. avgusta 1904
podpisanemu deželnemu odboru
19^7—2
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dne 4. julija 1904.
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
trgovina z mešanim blagom
v zvezi z gostilno
se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d.
Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda".
1482-17
ff
ANDROPOGON
(IznajđilcIJ P. Herrmann, Zgornja Polskava)
je najboljše, VBa pričakovanja prekaša-Jjoče sredstvo za rast las, katero ni 0 nikako eleparstvo, ampak skozi leta z • j nenavadnimi vspehi izkušena in zajam-• cena neškodljiva tekočina, UI zabrani Izpadanje las In odstrani prali aje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 WL.
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga In razpošiljate v v IJ ubijani pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V zalogi imata tuđi gg. V. pl. On-koezv, A. Hane, E. Sark. v 1 J ubijani in g. A. Kant v 14 rt* n)u. Dobiva se tudi v JVoveni me »tu v
lekarni pri „Anareljii". p [Preprodajalci popust. 12—24
Veliki požar
j!f zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Sraekalovimi brizgalnicami
nove sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno ?
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903v Pragi bila je naša tvornica R. A. Smekal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- in motorje ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih
in sicer: brizgaln
brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
7-16
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric?, sesalk in gospodarskih strojev.
*Ms *#• *
Venci ^trakovi
J. S. Benedikt, Ljubljana.
Optični zavod
FR. P. ZAJEC
, Ljubljana, Stari trg 26
priporoča veliko zalogo vsa-kovrsmn ocal, naočnikov, daljnogledov ter vseh opti-
čnih predmetov.
Popravila in po-štn<~ naročitve, se izvrše točno cen6 in takoj
Josip Reich
parna t+-
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna. 30 Cene nizke«
i
i
i
>co
mmam
cd
O)
o>
i
CD
Spredaj ravna oblika,
n o tišči nn želodec, priporoča v največji izberi
Alojzij Persche
v Ljubljani Pred škofijo *t. 21.
**¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥***¥*¥****
1
1
I I I
i
I I
I
I <
J
I i
i
liano
Isti 1842.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
Električni  obrat. Sr4—
Brata Eberl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. ii e. kr. prit. jtiž. 2»lu,
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Ah lovu čopičev za  pleskarje, slikarja In zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanja šotnih tal pod
imenom „Rapldol '*. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I > I I I I I
i
I I I I
\
I I I I I I
♦ +
♦
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega = blaga =
se opozarja na tvrdko
HUGO IHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
____-i
t
Nestrupene barve za pleskanje.
Varstvo proti zastrupi j en ju s svincem.
itliopone
je edino nadomestilo za strupene, škodljive svinčene barve; delavce varuje nesrečnih svinčenih bolezni, delodajalca pa ohranjuje vesele in zdrave delavce. Pleska se ž njim lepo in stanovitno, kakor z vsako svinčeno barvo. „Lithopone'* je cenej! kakor vse druge barve za pleskanje in je naprodaj v vsaki poljubni barvi. Specialiteti: nivo      f Briickengran)   f  smleto kar
«*■ llflaschlneiirot)   \   za pleskanje.
^^ZZH^ZZI^ZZZmz: Barve za železniško industrijo. ZZ^IZ^^ZZZZ^Z^^:
V. znamka       Dobiva se v vseh trgovinah z barvami v monarhiji.
Zahtevajte izključno le sodce z vpisano varstveno 1576—8 znamko in pečatom firme.
V. znamka
Cithopone- in kem. tov.: Jfasern pri Salcburgu.
Pisarna: Dunaj. I., Wa 11 tierNtrajne Nt. 11
Specialna obrt za gradbe iz betona, želez, betona in monirske gradbe
SPECIALNA IZVRŠITEV stropov in streh, varnih pred ognjem, zvokom, potresom In glivami, brez vporabe zalaznih opor.
ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHUPPLER o o
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. Dalje   8t0pnlce, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   vftrlet mostove, vodna in
kanalizacijska naprave, 235—26   čistilna naprava za kap-nlco,   utrjevanja klati
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
LJUBLJANA
proti talni vodi, prosto stoječe masivna stana, cementna   dala vsake
vrste
NACRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Sedaj
gld. 60.
Zelo znižane vozne cene v
Ameriko.
Preje
gld. 105.
Ravno istu vožnja in postrežoa
kakor preje
Iz Ljubljane v Novi-York samo 60 gld,
s prosto dobro hrano
v Hamburgu
v dežele: Pennsjivanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, C?iliiornija i. t. u toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano naj
boljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie.
Kdor je odiočen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282
Jr. Scunig, Cjttbljana, Dunajska cesta št. 3!
Magic Weawer
pletenin in tkanin, perila in sukna.
je čudežni aparat za krpanje
i Silno brzo,
enakomerno.
Sfrj
Ta aparat je čndovit pripomoček za krpanje nogavic in vseh drugih tkanih predmetov, n. pr. spodnjih kril, namiznih prtov, serviet, rjuh, Jagrovoga poni.k, obleki itd. itd., in se s tem čudežnim aparatom da vsak predmet
silno Mmm—M-.+m i enakomepno popraviti, kakor bi bil nanovo tkan, kar lahko izkažem s tisoči pisem, ki so naročniki v njih izrekli svoje priznanje. 2003—2
Majhen izvod nezahtevanih svedočb:
G. J. Grossl, soproga strojnika, Pulj:
Jaz krpam pletenine, tkanine in belo perilo, da celo sukneno blago že krpam in vse se mi je posrečilo popolnoma dobro. Ker krpanje z Vašim aparatom varuje oči, ni nikakor dolgočasno, ker lepo, enakomerno in močno dela, da, izgleda kakor vtkano, ga bom povsod najboljše priporočala.
Ernestina Gurtler, Trst:
Moje hčerke (11 let) največje veselje je Vaš aparat za krpanje. Delanje na njem je res dovršeno in za mlade deklice celo
poučno. _
Mest. dekl. šola Margarathen, Dunaj.
Prosim pošljite mi še 40 aparatov za krpanje. Jožef Egenthaler, nalučitelj.
Popoln čudežni aparat za krpanje stane z lahko umljivirr navodilom s podobami gld. 2-50.
Edino zastopstvo za vse Kranjsko in Ljubljano ima
Nem. deki mešć. šola, Praga-Smihov.
Prosim pošljite mi za sedaj 30 svojih dobrih aparatov za krpanje. Ppam, da jih bom kmalu lahko naročil se kaj več, ker aparati imaio nedvomno mnog«* pred-nosti in praktične vrednosti.
Z velespošto vanj eni
A. Schubert, lj.
Dekliška šola Gaudenzdorf, Dunaj.
P šojam se Vara javljati, da ie slavni krajni Šolski svet odobril uvedbo aparatov za krpanje, poslanih nam na i in v oceno, in izvolite poslati še 80 svojih aparatov z računom vred na naslov slav. kraj nega šol. sveta v Gandaaidm tu
Mat Koren, ravnatelj.
Ernest Sark,
Stari trg st. 1.
UJZ
Razpis.
1980 2
U zgradbo vodovoda za mestno občino Kamnik
potrebna dela in dobave se bodo oddale po javni dražbi.
Tozadevne pismene ponudbe za vsa dela z napovedbo posameznih ali 5kupnih cen je vložiti do I- avgusta t« I. do 6. ure zvečer pri podpisanem
jnpanstvu.
Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene ter imeti napis: „Ponudba z* prevzetje zgradbe vodovoda v Kamniku", katerim mora biti dodana izrecna izjava ponudnika, da isti pripozna stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim
brezpogojno ukloni.
Ponudbam je priložiti 5% vadij za po ponudniku preračunjeno stavbeno ?voto v gotovini, ali pa pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Odbor mestne občine si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visočino ponujene cene, ter, Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponuđeno razpravo.
Načrti, proračun mer in stavbeni pogoji so na ogled pri podpisanem županstvu, oziroma se isti dobe, če se prej plača za nje 6 K.
Županstvo mestne občine v Kamniku
dne 12. jnlija 1904. L. S. Josip Močnik! župan.
Po visoki kralj. deže~nx vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo čista aUkaUdlco-iniuriatlgka
Apatovačka kiselica
ni samo najboljša in najzdravejša ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna vodLa #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astme, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih in zrnatih jeter, gorečice in raznih ženskih bolezni.
gaf Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
„Upravitelstvo vrelca Apatovačke kiselice"
Zagreb, Ilica št. 17. 437-44
Dobiva se po vseh  iekarnah,  drogerijah, restavracijah in gostilnah.
Gostilničarji!  proč z ledom!
Patent! Lahko oskrbovanje, največja prihranitev dela, naj-'®**V nižji stroški nabave in 19322
PP*" česar še ni bilo ^Pi
6—8 dni svežo ptvo iz soda
——= t>j?e^ 1 e cl     ~ ~
tahi!
z mojo
Z
v
i a   £10 r
Ki    . . . n
1
(Bierhahn u. Stecher),
Praktična iznajdba. Za vsakega gostilničarja neutrpljivo!
Cantlido Colli
Inomost.
xclaten zaslužek!
Kaj je in kaj obsega
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. £^ ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knji
za vse
#
vstrijsko
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo:
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja.
Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-63 V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geografičnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, število prebivalstva, obče valni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13- — 1| 2v.   VI. PRIM. I. DALM.   . K 6.60
Z v. NL SP. AVSTRIJSKO „ 14.60 ji Zv. VII. TIR. I. PREDARL.. „ 12.— Zv. III. G.AVST. I. SLCB. „ 1180 I Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32.— Zv. IV. ŠTAJERSKO . . „ 10.— Zv. IX. MOR. I. &LEZIJA „ 25.— Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8 —  || Zv.   X. CAL. I. BUKOV.   . „ 27.—
Naroča se v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horlg. 5.
kakor tudi v vsaki knjigotržnici tukaj in v inozemstvu.
P-
FR. P. ZAJEC
urar
jO Ljubljana
lJ Stari trg št. 28.
Nikolnasta remonte ar ura od gld. i-tto. Srebrna cilinder rem. ara od gld. 4*—. Ceniki zaatonj in franko. *W
I Mil
uri
i
Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg št.
Važno!   se* Važno!
gospodinje, trgovce in Mmfii
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoitrafirne ttuun&t*-in potrebščine) klrurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konJnlAH. — Zaloga svežih iitl-iternltillt votl In solij za kopel.
Oblaslv. konces. oddaja strupov,
2Eam živinorejce
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvo|na sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija *<-
Anton Kane
j Ljubljana, Šelenburgove ulice 3
raji!4.t      Hig ui' ,4J i-u .t*.
Blaž Jesenlo
Iijubljana, Stari trg U. Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn, in najmodernejših
slamnikov.
Nulliliio IiIhjco, nizke eene.
		Hf. '..-1-4 ■	
			
	M.r----------	■f ■"iBIBIl-*"'	
pri poro c«
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
svojo  veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in
plaščev za gospe,
nepre- 30 močljivih
havelokov
i. t« d.
Oblaka po meri se po najnovejših uzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
I
i\ I
I
O
Q
D. SERAVALLI
Cjubljana x SlomSkove nlice Stev. 19 x £]ubl]ana
Izilelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se Č. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih  cevi. 250—26
Cevi lz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize lz mozaika In cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita za svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
* Delo okusno in solidno z garancijo. *
Cene po dogovora nizke.   Postrežba točna.
C. k. privr. zavarovalna družba. C.kr. priv. zavarov. družba za življenje.
»Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 6,000.000.
Dražba zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, strele in parne aii plinevt razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled raienja, podiranja poslopij in proti Škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti pozarrim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škedam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti Škodam vsled slučajnega nbitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti Škodam, nastalim pri prevažanjn po suhem in po vodi;
e) proti Škodam vsled tatinikega vlcma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov ;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamitvena zavarovanja obrtnih podjetij, občm, lekarnarjev, hiSnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Z
2.100 OP
,, 33,<::::o
135.CC3 ooo „ 1950.030
Vplačana delniška glavnica:
Eezervni fond.....
Stanje zavarovanih svot . Letni dohodki na premijah
Bražca zavaruje na čio teško življenje po rajraznovrstnejših kombinacijah, kakor
a) ta slnčaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti i.a njega zaostale ali kako drugo določeno oaebo;
b) za slnčaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir s priznanjem dosmrtne rente ob na^ onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preikrbljenje za ■tarost, zavarovanje otroških dot, plač' pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
di zavarovanje dosmrtnih rent, za preikrbo vdov in vzgajninikih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
la daje radovoijno
Naiančneja pojasni
Qe&.@ralai saatcp v Ljubljani
Sodnijske ulice štev. 6.
Vodja generalnega zastopa: Jos. prosettC.
11
i5f
■58KC
-m
•m
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. VcliSli.** zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone^ spalne ln Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
načelnik.
95-28
Čujte in strmite Amerikanci!
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo
1.64.
Cena LJubljana — Buks samo 5 gl. 3 kr.
„A11' right Patner!-4 Ako hitiš na Buks, tam se bos vozil
1155-16
zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUiS
kaizerja (za vso Švico)
IVAN BIHEU
evljev
1», dam«, otrok« £a*tnike.
Gamaše, galoše. SiMh hlap.
Nizke
obuval
25S6
D. H. Pollak * Co., Dunaj.
48
1930—3
i
Mal položi dtkT, Domu ua altar I
Slovenci, pozor!
Vec za slovenski narod vnetih trgovcev razpečava razne baze blago, katerega dobiček naklonijo prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Misel, da bi zamogli to družbo izdatneje podpirati, me je dovedla do tega, da sam prevzel
založništvo šampanjca
= v korist družbi SV. CIRILA in METODA.
ms
Cenjeni gg. gostilničarji, kavaruarji in sploh častito občinstvo, ki se rado ohlaja z dobrim, penečim šampanjcem, naj blagovolijo upoštevati m«Je založništvo ter naj vztra jajo na principialnem stališču, da ne mine banket, ženi-tovanje ali kak;* druga veselica, kjer bi se ne penil v domačo svrho namenjen šampanjec z znamko =
,,Šampanjec v korist družbi sv. Cirila in Metoda'4. Edini in glavni založnik
Uroš 3(ersnik, Cjubljana
jvtarije Terezije cesta 12, U. nst.
Ee-s
fesa
JU
Tovarna za kruh in pecivo
priporoča
KANTZ v Ljubljani
pravi rženi kruh, mešan in črn.
Sočnost in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
f*Sg~ Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu Je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vin. Naročila z dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 16353
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 ,6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic.
£3
5*S
'i
Higieniški transportni vozovi za kruh in pecivo.
tS*3
co
co
CO
>co
I ~l
Ne prezrite!
Kdor želi biti postrežen z dobrim,^pristnim blagom'Jpo solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo, vsakomur znano tvrdko 4.9-28
Franc čuden
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe Prvih tovarn za ure ,Union' v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina z voznimi kolesi in šivalnimi stroji
Cjubljana, Prešernove ulice
nasproti frančiškanskega samostana. Filialka: Glavni trg, nasproti rotovža.
Posebno se priporočajo pristne, osebno v Švici nakupljene žepne ure in vsakovrstne stenske (pende I) ure
z donečim bitjem v krasno izrezljanih omaricah.
Največja zaloga briljantov, na katere se si. občinstvo posebno opozarja, zlasti glede izbere, ker so v zalogi od gl. 25 do Črez tisoč gld., vdelani v različnih oblikah (faconah), torej lahko vsakdo izbere kaj primernega.
EV  „Cene niso pretirane", H
Nadalje se priporoča bogata zaloga pravega ali china-srebra vsakovrstna namizna oprava (Besteck), garniture v krasnih skrinjicah in drage, iz china-srebra najmodernejše izdelane vsakovrstne stvari.
Jako primerna in porabljiva splošna darila.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
* *
m *
*
* m m
*
isa«
I*
m
Nijniji zitoga navadah i* oajflnajslb
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M.Pakič
w Ljubljani.
lazaala aantiikoa n Milja s pifzeljen.
J   -a®c»-    -=ar®o-    -cagjca-    —=xg>o-    -cj@)o- |
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočala
svojo bogato zalogo
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
Krasno izbero
I^onfcl^eijc
za dame m deklice
kakor tudi
blago
vsakovrstne preproge
i. t. <a.. p r 1 p o ro ra
ta Schustsr
Ljubljana
Špitalske ulice štev. 7.
. XXXXXX<XXXXX>J<XXXXXXXX
< Solidno blago, v  Nizke cene.
x>ooo<xxxxxxxxx>o<xxxxxxxxxx:
Veliko zalogo |
rokavic ZŠZ
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Persche
Ljubljana Pred škofijo St. 21.
i
'Z mn 09ubj» poj
3||)|0S UBA|
BOOJOđuđ 30
=| ueqz| a |=
ui qeuo6ej msfeAOufeu a
ni ojpai[p
I
i
-k «^
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pri po znano izvrsten l*or*tlu«id m eeaiesl v vedno jedn&komerm, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določeno pred-dpiso gled^ tl&kovne in odporno trdote dale« uHrfkrlljujoel dobroti, kakor
tudi svojo priznano izvrstno apno.
Priporočilu In spričevala
rasnih ar ado v in naj bi o vit o j Sih tvrdk so na razpolage.
1139-13
3,
Centralni urad: Dunaj« I., ltta>ximlUaxif3tx*i»ss
FR. P. ZAJEC
tU     ttt     ttt     t*4     ttt_ttt
URAR, TR60VEC Z ZLATNINO IN SREBRNINO TER OPTIČNI ZAVOD.
1933—3
Naznanjam slav. občinstvu v mesta in na deželi, da sem svojo prodaj alnico
preselil ^^^^ na Stari trg 26
(tik svoje prejšnja prodajalnice it. 28).
V novi prodajalnici, katero sem elegantno opremil in založil z vsakovrstnim in najboljšim blagom, mi bo mogoče cenjene odjemalce v va&kem oziru zadovoljiti. Jamčim za dobro blago, solidne
cene in točno postrežbo. Vsakovrstna popraviia se najhitreje in ceno —- izvrše (z dežele z obratno pošto). —
Največja zaloga,
za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in
Copičev
mizarje.
I oLav/ pristnih angleških, za L—cirvvj v, vozove.
Emajlne prevlake,
pristne, v posodicah po •/•• V*, Vi in 1 kg.
Jantarjeve glazure
MpAfjp     Edino  trpežno in pVJUvJi   najlepše mazilo za trda in mehke p5de.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pčde; najcenejše in najboljše.
D Ck n i H n I a pripravnega za vsa-naJJlUUIcJ, kovrstne prevlake
Dri innlina za barvanje narav-Dl UllUlUlct nega lesa i pohištva.
najboljša in najcenejša tvrdka
za naroćeianje ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, 5S»*i Oljnatih barv v tubah
dr. Schonielda.
Firn^7^ Prireienesa iz lanenega II llw^a 0ija. pristen, kranjHki
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gi rt C d    alabastrskega in I pod, štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega Fasadnih barv ™ apno
Poru oiiKSK kemičnih,prste-D d I V j ^ U11.1 \t mn j rudninakih
K. I ej a za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
8
najnovejših.
645 - 41
Olj© j3r»oti i3r«£ilaix.
ADOLF HAUPTMANN
.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA. M nežev, lakov in steklarskega kleja.
ja^^a^1^^^i^M^a^l^a^aa\>a\wa^>ja^ja^<tt> aSl
l n lit ti o« IJ •-■■«» 1. 1*39.
Resnično
velikansko \
Kupuj pa „le v steklenicah"!
Iv. Fabiana nasl. Anton Korbar. F. Gro8chel. Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječminek. Leopold Jeran.
V IJublJanl pri iroeipodlh:
Ant. Kane, drog Alojzij Lilleg.    A. Sušnik
Mihael Kastuer Edmund Kavčič Henrik Kenda. J 'sip Kordin Anton Krisper. Peter Lasenik.
A. Mehle. P. Mencinger. Josip Marink. J. Perdan. Vaso Petričič.
M. E. Supan. A. Sarabon. , Viktor Schiffer. M> Spreitzer. Anton Stacul.
Ferd. Terdiaa Uradniško koi aamno društv
Kari Planinšek. Fran Stupica.
Bled: Pavel Homann, Oton W61fling.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiiler, B. Schvreiger, Anton Zurc.
Draga : P. S. Turk.
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Josip Se-petavec.
Kamnik: E Hayek,J.Klemen-čič, J. Koschitr, Fr. Šubelj.
Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Loy, Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat. Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Krako: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan] Majdič, Kari Šavnik, lekarnar ,pri sv. Trojici1, J Krenner, R. & E Ross.
Litija:   Lebinger & Berg-mann. ! Lož: F. Kovač.
Mirna: Josip Schuller. , Mokronog: J Errath, B. SbiL ,.pri škofu', Peter Screl.
Novo mesto: Kussel&Kon čan, A.Pauser, F.PIeterskj.
Polhov gradeč : J. A. Leben. i
Postojina: Anton Ditrich, G. Pikel.
Radeče:   Ivan Haller, J. Trepečnik, I. občno rade-| ško konsumno društvo.
Radovljica: L Fiiraager 1
Homann, Oton Hoinanr bodrailca   Ivan Levstik Šiška: J. C Juvančič. Skofja loka:   E. Bunl>
M Zigon. 90J -
Travnik: G Baru 1 Trebnje; Jakob 1'etrov*"
Ivan Zernatto. Tržič: Frid Raitharek Velike Lašče: Ferdinandi
M Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Frai I
Kobal
Vrhnika: Davorin Setiiu* Zagorje:   R  F. Mihelčič.
Iv. Miiiler sen. Žužemberk: Jak. Dereani
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavšar.
Lastnina in tiak „Narodne nakarne*.
997^0602
02921103
31