IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 11. — Poštni predal št. 115. — Naroč-tiina na mesec 4 Din, četrt leta 12 Din, pol leta 24 in na leto «W Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din. Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 115, Ljubljana 1. LAS1LO jugoslovanske narodne stranke Leto I. V Ljubljani, dne 9. junija 1934 Štev. 15. Željno vas čakajo bratovska srca... Pokažimo se vredne zaupanja njih, ki prihajajo v znamenju svobode, pravice in enakosti! Dobrodošli, dragi bratje! iskreno pozdravljeni, vrli narodni borci, «a bratskih slovenskih tleh! Jugoslovanska narodna stranka stopa v Sloveniji prvič na javni oder pred oči ljudstva samega, da po svojih pravih voditeljih, iskrenih narodnih predstavnikih položi javen obračun o svojem enoletnem delu za blagor kralja, domovine in naroda. Kratka je po časovnem poteku ta doba, toda veliki »o uspehi, ki jih more z zadovoljstvom in globokim notranjim zadoščenjem pokazati svetu. Vse njeno delo je prepleteno s svetlimi vezmi iskrene ljubezni, skrbnosti in požrtvovalnosti, ki so morale spričo narodne zavednosti in hotenja po izboljšanju sedanjega težkega stanja roditi take sadove, kakor jih je bilo pričakovati z naše strani in kakršni so porazno osupnili naše nasprot-nike. Je pa še drug velik namen naših prvih shodov v obmejni, vseskozi narodno zavedni Sloveniji. Nič čudnega in le človeško je, da je marsikomu globoko klonila trudna glava pod pezo morečih, mračnih skrbi, ki jih neizprosno diktira sedanja orjaška borba za obstanek. Dolžnost in kot zakon sveta na-loga Jugoslovanske narodne stranke je, da stopi s svojimi izbranimi voditelji in ustanovitelji med ljudske množice na našem zdravem podeželju in posluša z naj toplejšim bratskim srcem vse bedne tožbe, vroče želje in najtišje misli, ki jih izražajo z globoko vero in upravičenim zaupanjem v njeno delo in pomoč jasne, poštene oči in resnicoljubna usta našega preprostega kmeta in našega malega človeka vobče. Nove tolažbe moramo vliti tem naj pridne j- SVETISLAV HODJERA predsednik Jugoslovanske narodne stranke in narodni poslanec. šim in največ trpečim sinovom velikega jugoslo-1 izpolnjujmo svojo dolžnost in jih privedimo k vanskega naroda, novega potrdila njene gioboke j luči resnice in pravega spoznanja,^ v svojo sredo, vere in zaupanja v lepšo bodočnost ter zmago ker smo to doižni kralju, domovini in sebi. pravičnosti smo dolžni dati široki deželi, ki je j V narodni siogi in edinosti naj spregovori na Večen temelj vsega državnega skupnega živije-jUeueijskih shodih naša vas svojo odkrito, iskre-uja, naše državne sile in moči, oni deželi in one- no in pošteno besedo. mu zdravemu, kremenitemu ljudstvu, ki je bilo Čeprav nimajo naši prvi shodi v bistvu nobe-od pamtiveka do današnjih dni vedno najzvestejši branilec domovine v njenih najtežjih borbah, preizkušnjah in nevarnostih. Pokret Jugoslovanske narodne stranke v Sloveniji je še mlad, precej mlajši, kakor pa šteje živih dni v ostalih pokrajinah države. Komaj dobrega četrt leta beležimo, odkar so zadihale ttaše prve strankine organizacije ob Savi, Dravi •n Muri ter njihovih neštetih bistrih posestrimah od Triglava do Sotle; petnajst tednov šele prihaja slovenska tiskana beseda Jugoslovanske narodne stranke, naša »Edinost«, v naše vasi, trge in mesta, da napaja verna srca z blagodejno roso iz močnega vira čiste resnice in medsebojne sloge ter bratske ljubezni. Toda tudi sadovi te kratke dobe so nam najzgovornejši, prepričevalni dokaz, tl« smo na pravi poti, da nas je klical na površje Političnega življenja in udejstvovunja narod sam * onim silnim, vse ostalo preglušujočini klicem, ki 8e mu ne more upreti in ga ne sme preslišati noben pravi, zvesti sin svoje domovine in svojega ttaroda. Na vsej prostrani zemlji od južnih macedon-»kih planin ob zasanjanem Vardarju pa tja gori ffc Jnovne občinske volitve, ki so'vitvah strokovne komisije, ki je Mr -prinesle združeni opoziciji veliko preiskala dele ure, ki je bila na- ska vlada hoče na vsak način biti 'zmago. .Rezultat ponovnih voli-: mescena v stroju, je bila ura na Konferenca male antante je morala biti z ozirom na zatezanje ženevske razorožitvene konference ponovno odgodena in se bo pričela najbrže šele 29. junija v Bukarešti. Na tej konferenci bodo razpravljale članice male antante med drugimi tudi o priznanju sovjetske Rusije in o vposta-vitvi normalnih stikov z njo. Madžari so temeljito pogoreli s svojo zlohotno pritožbo zaradi obmejnih incidentov na madžar-sko-jugoslovanski državni meji, ki so jo vložili na Društvo narodov. Svet Društva narodov je pred dnevi na svoji seji pritožbo gladko zavrnil in napotil Madžarsko na direktna diplomatska pogajanja z Jugosavijo. Naša država je dobila na ta način pred svetom polno zadoščenje. Madžari pa so za novo veliko blamažo bogatejši. Bolgarska vlada je proti make-donstvujočim pričela izvajati politiko trde roke. V Čustendilu, Banskem in v Gornji Džumaji, kjer so znana središča vsega makedonskega gibanja, so oblasti izvedle mnogoštevilne aretacije ma-kedonstvujočih in njihovih voditeljev, kolikor se niso seveda pravočasno umaknili. Nova bolgar- v vseh obmejnih pokrajinah, zla- (<-v je bil naslednji: sti napram Jugoslaviji, popoln go-' V Šenčurju je prejela opozi-spodar poiožaja, kar se izraža eijska »ista g. Umnika 352 giasov, predvsem že v novi upravni ure-!lista vladne JNS z nosilcem g. ditvi države. Vsa središča make- Merom pa !e 182. Volilnih upravičencev je bilo v tej občini 782. V Trbojah pa je prejela opozicijska kandidatna lista g. Bur- donskega gibanja so sedaj dodeljena neposredno sofijski in filipo-pelski oblasti. Trdi se, da se vla- i da nikakor ne misli zadovoljiti le gerja 385 giasov, dočim je odnesla iz občinske volilne borbe lista vladne JNS z nosilcem g. Bohinjcem komaj 176 glasov. z razpustitvijo makedonskih revolucionarnih organizacij, s čimer seveda nikakor ne bi bilo rešeno makedonsko vprašanje, temveč namerava v sporazumu z Beogradom storiti neke druge ukrepe proti makedonstvujučim. V tem — Eksplozija peklenskega stroja v brzovlaku. V torek opoldne ob 12.24 je na železniški postaji v Za pogledu je zlasti aktiven notranji grebu eksplodiral peklenski stroj minister Midlev. Grški listi izra- v stranišču kurznega voza Pariz-žajo bojazen, da se bo vsa akcija Strasbourg-Monakovo - Jesenice-makedonstvujučih sedaj, ko bo Beograd, ki se je nahajal v sesta-njihovo udejstvovanje napram Sofiji in Jugoslaviji onemogočeno, podvojila in osredotočila napram Grčiji. Nemška oborožitev dobiva vedno konkretnejše in nevarnejše oblike. Kakor doznava »Daily Express« od svojega bivšega, pred dnevi od nemških oblasti izgnanega dopisnika Steewensa, se je Nemčija oborožila v največji meri- in se vse devize nemške Na- vita 12 ur pred eksplozijo, tako da je sklepati, da je bil peklenski stroj postavljen v voz pred prihodom vlaka v Jugoslavijo. — Občinski uslužbenci iz vse države bodo imeli v nedeljo 10. junija v Beogradu v tamkajšnjem hotelu »Imperial« velik shod o katerem bo razpravljala narodna skupščina že na sedanjem zasedanju. Občinski uslužbenci iz Slovenije bodo odpotovali v prestolnico s posebnim vlakom. — Za povzdigo domačega gospodarstva je izdala Narodna odbrana v Ljubljani lične stenske tablice z geslom »Kupuj domače blago — Svoji k svojim!« Tablice bodo nedvomno kmalu preplavile vse naše javne lokale, obrate in rodne banke uporabljajo izključ- nos ti«! IPcravriaite sadistka rcsročmncs l »Edinost« je odvisna le od naročnine in je brez točnega plačevanja naročnine njeno izhajanje nemogoče. Nemudoma nakažite naročnino po čekovni položnici na naš čekovni račun: »E d i n o s t«, glasiio jugoslovanske narodne stranke, Ljubljana, številka čekovnega računa: 12.042. Če položnice iz kakršnegakoli vzroka niste prejeli, se obrnite na našo upravo. Pridobivajte med prijatelji in znanci nove naročnike »Edi- Liprava »EDINOSTI«. izložbe, saj nam mora vsem postati jasno, da je le na ta način mogoč za našo domačo proizvodnjo nekak zasilen izhod iz krize. Tablice se prodajajo po 30 Din. — Pevski zbor naših »Trboveljskih slavčkov« je doživel zopet novo častno priznanje. Povabljen je namreč k sodelovanju na velikem mednarodnem kongresu za mladinsko glasbeno vzgojo, ki bo prihodnjo jesen v Pragi. Enake časti so bili deležni le se kaki štirje najboljši mladinski pevski zbori na svetu. — Ljubljansko pevsko društvo »Slavec« je bilo ob priliki svoje 50-letnice odlikovano od Nj. Vel. kralja z redom sv. Save III. stop. — Kakšen bo letošnji pridelek pšenice? Po cenitvi strokovnjakov bo znašala letošnja letina pšenice v naši državi okrog 19 milijonov meterskih stotov, kar popolnoma zadostuje za kritje domače potrebe in je bo ostalo nekaj tudi za izvoz, za katerega imamo tudi še na razpolago nad 2 milijona meterskih stotov lanskega pšeničnega pridelka. — Šolski pouk na obrtno-nada-ljevalnih šolah v Sloveniji. V letu 1933/34 smo imeli na 77 obrtno-nadaljevalnih šolah v Dravski banovini 5466 vajencev(k). Od teh je imelo nedeljski pouk samo 23 šol s 1392 učenci, t. j. 26.47%, brez nedeljskega pouka pa je bilo 54 šol s 4074 vajenci in vajenkami, — Tujski promet v Ljubljani je lani spričo mnogih, dobro organiziranih velikih javnih prireditev zelo narasel in je obiskalo našo slovensko metropolo okrog 86.000 tujcev, ki so dali Ljubljani najmanj 15 milijonov Din prometa. — Dnevi slovanskih narodnih plesov se bodo imenovale velike prireditve, ki jih pripravlja za letošnjo jesen v Ljubljani poseben odbor. Ob tej prilki se pričakuje izredno močan dotok udeležencev tudi iz vseh ostalih slovanskih držav. — Tretješolec med hajduki. Z valjevske gimnazije je pobegnil pred dnevi Radenko Dikič, dijak tretjega razreda in brez sledu izginil. Svojcem je poslal več pisem, v katerih sporoča, da je ušel med hajduke v planine, ker ie hoče nekega dne krvavo maščevati nad nekaterimi profesorji, ki so mu dali v šoli slabe rede. Kljub vsej pomoči oblasti in orožniških patrulj dečka doslej še niso mogli izslediti. *di\oj Peterlin-Petruška: 15 ii matušfci Rusiji Vojvoda Stevo je stanoval na očetovem posestvu večinoma skozi redko šumo, kjer najdeš dovolj za- vetja pred opoldansko vročino. Ne vem, ali ste kedaj občutili vso prelest, ves čar pohajkovanja po samotnih neznanih krajih!* Kamor daleč ti seže pogled, nikjer žive duše. Hodiš in hodiš; zunaj mesta. Grem tja, ker ga pa slučajno ne najdem ! nj te strah, ker dobro veš, da si na pravi poti, a nekaj v ' J—~ ■’ :/l“ neizrekljivo čudovitega, prijetnega je prevzelo vse tvoje telo, tvoj notranji jaz. In kako mehak, kako dober postaneš. In tedaj čutiš najbolj, da si košček te tihe samotne prirode tudi ti sam. Noč je že prižgala na nebu zvezde, ko pridem do hišice na samem. Visok, snažno oblečen Črnogorec mi pride na lajanje psa naproti. Povem mu, kdo sem in kam sem namenjen ter ga prosim prenočišča. Pelje me v sobo in mi da piti mleka. Razgovoriva se. Je precej načitan in opravlja službo dijakona pri bližnji pravoslavni cerkvici. — Pa vi morate vendar kaj večerjati! Veliko sam nimam, ali nekaj se bo pa že našlo. Kaj, ali jeste žabja jajca? — Začuden ga pogledam. »Žabja jajca!? Nisem jih še jedel. Kakšna pa so?« — Prav taka kakor kurja in tudi tako okusna so. Čakajte, vam jih prinesem pokazati. — Prinese jih v peharju: res so taka ko kurja, samo malo manjša. »Kaj, to so žabja jajca?« — Da, — pravi dijakon — tukaj okoli je vse polno žab, vi jim menda pravite kornjače ali želve, pa jim i pobiramo jajca. Pripravljajo se tako, kakor kurja in 1 prepričan sem, da vam bodo teknila. | In res, čez četrt ure sem jedel iz žabjih jajc jed, doma, prenočujem na posestvu, zjutraj pa pride Stevo, ki se je ponoči vrnil, sam k meni, da me pozdravi. Povem mu, kako in kaj. Radevolje ponovi obljubo, ki mi jo je dal v poštnem vozu. Čez tri dni bo v Cetinju in tedaj uredi s prijatelji mojo stvar kar najbolje. Naj bom le čisto brez skrbi, vse se bo gladko izteklo. Pogosti me in spremi po bližnjici na cesto: — Torej, srečno pot, pa na svidenje v Cetinju! — Saj se mi vendar nikamor ne mudi, čemu naj bi potem dirjal? Nog pa tudi nisem ukradel! In opoldanska senca se mi tudi prileže. Naenkrat postanem tako radoveden. Vsako drevo, vsak grm in sleherno bilko bi si rad natanko ogledal in spoznal. In vsakega možkega in vsako žensko, ki mi pride nasproti ustavim in sprašujem o tem in onem. Saj v teh krajih tukaj ob Zeti živi slavnoznani rod Bjelopavličev. Bili so junaki, da malo takih in ti jih lahko poslušaš leto in dan, pa ti še ne povedo vsega. Noč me dohiti v Danilovem gradu. To mestece ima s svojimi hišicami sredi zelenja nekaj prikupljivega na sebi. Spim pred gostilno na tleh skupaj z drugimi domačini, ker vlada ob tem času v od solnca razgretih zaprtih prostorih neprenesljiva vročina in sopara. Drugo jutro ne grem po glavni cesti proti Podgorici, temveč po bližnjici naravnost proti Cetinju. Pot se vzpenja s hriba na hrib, vendar ne prestrmo in vodi ki je bila vsaj tako, če ne še bolj okusna, kakor katerakoli iz kurjih jajc. Sicer sem bil pa tudi od dolgega pota lačen kot volk. Takoj po večerji pa me je prevzel spanec. Zleknil sem se po pripravljeni postelji in čez minuto že spal kot ubit. Drugo jutro po mojem prihodu v Cetinje grem v hotei vprašat po vojvodi Stevu. Povedo mi, da se je že sinoči pripeljal, toda še ni vstal. »Pridi ob desetih, pa ga boš dobil na nogah!« mi pravi postaven Črnogorec v krasni narodni noši, ki opravlja v hotelu hkrati posel vratarja, hišnika, sobarice, postreščka in kočijaža. Pohajkujem po mestu, ogledam si samostan in grobove knežje rodbine, kupim na trgu — pazarju kruhu in hrušk ter se okoli desete ure vrnem v hotel. Vojvoda me že čaka. — Ali ste na mestnem načelstvu že prijavljeni? — me medpotoma vpraša. »Seveda, takoj prvi dan, ko sem prišel iz Kotora!« — Zdaj greva na ministrstvo poiskat Šavliča, pa se bomo skupaj pomenili, kako in kaj. — Šavlič nama pride naproti in se mi smehlja: — O, že od ponedeljka vem, da ste se vrnili. Prav ste naredili, čisto prav. Zovi mi tajnika Martinoviča! — zapove slugi. Pride mlad fante, po obrazu star dvajset, dvaindvajset let. — Vidiš, — mu pravi — to-le je tisti Slovenec, o katerem smo se že razgovarjali. Rad bi šel v Rusijo, treba mu bo napraviti potni list. Dalje prihodnjič. laduja: Kouaorcij »Edinosti«. Odgovarja /,a izdajatelja in uredništvo Radivoj Peterlin-Petruška t Ljubljani, Gosposvetska c. st. 13. — Tiska tiskarna »Slovenija« t Ljubljani — predstavnik A. Kolman, Masarykora 14/1 V.