132
Teržiška dolina.
Visokov na skalo
Verh Čičovce *) grem,
V  dolino se zalo Teržiško ozrem;
Ne morem se zderžati
Veselo zaukati,
Na kraji
Ko v raji
To pesmico začnem:
Teržiška dolina
Velika res ni,
Je vendar edina
Gorenske strani 5
Obdana je z gorami,
Previdena z vodami,
Zavetna
Prijetna
Je, kadar zeleni.
Na sredi Teržiea Je sveti Andrej, Verh zal'ga pa griča Svet, Jožef; poglej! Od tod se vidi doli Po tergu in okoli,
V  planine Ravnine
Čez Bistrico naprej.
Tam hudega Grada
Ozidje reži,
Ga burja napada
Vse križem leži;
Na levem pa brežiču
Svet' Juri na konjiču
S krepostjo
Serčnostjo
K tlam lintvorna tisi,
'Z Bohinja sem gleda
Mogočni Triglav,
Krog njega je čreda
Gora in dobrav;
Za herbtom Kokovnica
Je Štoržceva ženica;
Tu dobje
Germovje,
Tam Kamnjek gologlav.
Košuta Koroško
In Krajnsko meji,
Ljubelj se pa možko
Francozom smeji:
Pod njim so jo skupili,
Ne bodo pozabili
Ne bitve
Moritve
In kje Ljubelj stoji.
Ko sonce priseje Cee berčevi Rot, Vse blazno ogreje Kar pride nasprot'; Begunšica  kraljica Je Stolova družica,
V  škerlatu In zlatu
Oznani nam izhod.
Ve, kaj se godilo Prihodnji bo čas: Bo dež, bo snežilo, Vedro ali mraz. Nje pratika ne laže, Resnično vse le kaže; Je skrita Zavita, Ni dalječ dež od nas.
v
JZ Sent-Anske doline
v
Sumi Mošenik,
Skoz vinke pečine
Brez dolgih spodtik;
On goni stope, mline,
Valjavke in fužine,
Usnarjev,
Kosarjev
Nevtrudni pomočnik.
Na desni iz Rotov Ven Bistrica vre, Studence vseh kotov Med potjo požre. Na oglu pod Teržičom Se združi z Mošenikom; Zdaj ročna In močna
V  naročje Save gre.
Mogočno na Brežcah Grad Neuhaus stermi,
V  Balosu na Blekah Po taktu gromi; Razlega se rožljanje Tolčenje in klepanje. Vse giblje
Se ziblje
Malik od skal bobni!
K' bandera na barkah
Me kože bliše;
Visoko na strehah
Vseh farb se suše.
Tam platna spet vihrajo,
Se z vetercom igrajo,
So bele,
Višnjele
Kar odri jih derže.
Kot led so studenci,
Iz hribov teko;
Po kletih u senci
Je vince sladko.
Kar zdravo je, vse dela;
Približa se nedelja,
Se vpeha,
Vse neha:
Ker delo je težko.
Tihotno postane Sabotni večer, Kar nič se ne gane, Ne stresa se čer. Samo voda šumenje Se sliši in veršenje. Ni duha Ne sluha Rožljanja več nikjer.
Vojteh Kurnik.
*) Čičovca je skalnata klop v naročji Kokovnice.