260. številka.
Ljubljana, v torek 13. novembra
XVI. leto, 1883.
Izhaja vsak dan «-i^er, izimii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstrij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., ra pol letu s gld., za četrt leta 4 gld., % ji>d«n mesec l gld. 10 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeklen mesec 1 gld  10 kr. Za pošiljanje na dom računa se p
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina ziuUa. Za oznanila plafinje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole franki rat i.   -  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Ljnbljani v Frana Kolmaaa hifti .Gledališka stolba". Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuauila, t. j.       administrativne Btvari.
K položaju na Primorskem.
Pod tem naslovom priobčila je „A^ramer Ztg." izviren dopis iz Trsta z dne 9. t. m., ki je vreden, da ga poslovenjenega podamo našim čitateljem. Dopis sldve:
„Narodnostni boj v Avstriji jo osobito boj mej Nemci in Slovani. Njegov prvi in glavni uzrok je v Nemcev „a priori" podstavku, da so v duševnem in kulturnem oziru uadredjeuo pleme, da jim tedaj pristaja politična in narodna nadvlada nad Slovani po pravu in naravi. S tega stališča morajo Nemci stremljenje Slovanov po narodnej in pohtičnej ravnopravnosti smatrati posezanjem v svoje pravice ter čutiti se zatirane, ako prevladuje tendenca: slovanskim narodnostim biti pravičnim. Druga posledica tega mnenja je tudi ta, da Nemci javljajo, ka obstane Avstrija le tako dolgo, dokler se ohrani in čuva gospodujoči položaj Nemcev. Z drugimi besedami : Slovane germanizovati in tlačiti je hvalevredno podjetje, ki ne le da popolnem ugaja avstrij -skej državnej misli, temveč jedino daje tej državi pravico do obstanka; ako se ugovarja, da Avstrija tega svojega poklica spoznati neče, potern sme si vsak nemšk možak utakniti plavico za gumb.
Znamenito pa je, da imajo vse te teorije o nemškej omiki, nravi, umeteljnosti in vedi le tako dolgo veljavo, dokler sa nanašajo na. Slovane, zlasti pa na Slovane v Avstriji. Kjer kol' drugod pa so Nemci z drugim vladajočim elementom prišli v dotiko, neso se držali teh teorij, temveč vsekdar nasprotno dokazali, da jih je izredno lahko in hitro razuarodovati, ker nemajo daiu, biti voditelji. Taku bilo je v Alzasiji in Loreni, tako bilo je na Oger-skem in je če dan danes, kajti ondu sleče Nem< c s kmetsko suknjo skoro brez izjeme tudi svojo narodnost; to potrjuje se naposled tudi ondukaj, kjer je Nemec italijanskej večini nasproti.
Neredko, osobito v fakcijoznih časopisib, nahajamo frazo, da je okrepčanje nemškega elementa v T«stu uajboljAe jamstvo in najtrdnejši jez za Avstrijo proti državi sovražnim spletkam irredentovcev. Kako malo se pa ta trditev ujema z dejanskimi razmerami, vidi se iz tega, da se nemški naseljenci v Trstu, Dalmaciji in povsod, kjer koli je Italijanov večina, navadno poitalijančijo že v drugem rodu Veliko število pranemških imen v Ultra-Italijanih na Primorskem je v tej zadevi zgovorno spričevalo, in afrn; Oberdankova oprošča nas vsacega komentara.
Ni naša naloga, na tem mestu razlagati uzroke, zakaj Nemci Slovanom nasproti uporabljajo drugače merilo, nego n. pr. nasproti Italijanom. Naš namen je bil, konstatovati, da misel, ka so Nemci posebno sposobni za jez proti ultra - italijanskim poželjeojem in zahtevam, je popolnem napačna. Zlasti ni nobenega uzroka, smatrati Slovane za to ulogo manj sposobnimi, kajti njih želje in smotri spadajo ravno tako v okvir avstrijske državne ideje, kakor oni Nemcev.
Misliti bi se smelo, da bi v takem razmerji vlada hi lik o pogodila pravo pot; a vender obstoji še pogubni sistem, v čegar varstvu se še vedno ugodno razvijajo domoljubi a la Oberdank, vzlic Taaffejevi vladi in avtonomni večiui državne zbornice. Pač se snujejo v Trstu za jedno pest Nemcev šole celo ob državne stroške, dočim se ne zdi vredno 26.000 Tržaškim Slovencem podati le jedno samo ljudsko šolo. In vkljub temu pospeševanju nemškega elementa: katera iz obeli strank rase in se krepi, nemška i/«e se sme sploh govoriti o takej) ali irre-dentovskaV Objektiven opazovalec mora odločno od govoriti: poslednja. Mej tem torej, ko se Slovani zanemarjajo in eksotični nemški element vedno bolj gine, množi se od leta do leta stranka irredentovcev, iegar vrhovni smoter je, da se izvede do najskraj-
nejih posledic u a ro d n o - i t a li j a n s k i program. Močen protiavstrijsk faktor v Trstu zasluži največje pozornosti: to so skoro 16 000 duš broječi Italijani, ki so italijanski podaniki, iz kojili izhaja najnevarnejša, Avstriji sovražna propaganda; oni so tako rekoč kristalizacijsko jedro vedno množeče se irre-dentovske stranke, nekak kvas, ki vzburja in v neprestanem gibanji vzdržuje domače italijansko prebivalstvo. Ti tuji in domači irredeutovci imajo svoj organ v tukajšnjem „lndipendente", kateri se v tem Času zasleduje zaradi deseternih zločinov in prestopkov, kakor veleizdajstva, sovražnega bujskaoja proti cesarju in ostavi itd. Javna je tajnost, da ima Tržaški magistrat v „Independentekl svoje verno glasilo in da še sedaj uredniki tega lista občujejo z uglednimi člani magistrata od ncjtta fe-delissima". Merodajni krogi znali so že dolgo za to početje, in vender so še le sedaj, ko je   ta  škandal dosegel  že svoj  vrhunec, spoznali
za    potrebno,   ustavljati    se   mu..... Obče
pa je znano, kako da ravnajo ravno ti krogi s slovansko narodnostjo, in ne trdimo preveč, ako pravimo, da bi deželni namestnik, vzprejemajoč povelja od onstran Adrije, ne mogel se bolj rezko ustavljati opravičenim zahtevam tukajšnjih Slovanov, kakor to stori Depretis.
V takšnem položaji stvarij na Primorskem se ni čuditi, ako zav/imajo irredentovci jako ugledne postojanke, iz katerih bi se morali s svojimi pokrovitelji vred prej izgnati, p:e!no bi se dale razmere sploh na boljše obrniti. Od centralne vlade pa terja dolžnost, da vender jedenkrat upotrebi podporo, katero jej Že po (naravi ponuja primorsko Slovanstvo proti nasprotniku, kateri jej utegne kdaj postati jako nevaren, s tem, da uradn.m potom skrbi za to, da se polovični in četrt-irredentovci iztrebijo iz uradov in lol, dokler je še sploh čas za to.
.LISTEK.
Dubrovski.
(Povest A. S. P u Sk i n a, poslovenil J. P.) Osmo poglavje. (Dalje.)
„Dobro,  dobro!"   rekel   je   Kirila Petrovič. „Njemu  ni  treba niti spoštovanja   niti prijaznosti. Njegovo delo je paziti na Sašo in učiti ga grama tike, geografije . . . prevedi mu to."
Marija Kirilovna zmehčala ie v svojem prevodu surove izraze očetove in Kirila Petrovič odpustil je svojega Francoza v prizidek, kjer je bila zanj odločena soba.
Marička se ni zmenila za mladega moža. Vzgojena v aristokratičnih predsodkih bil je učitelj za njo nekak sluga ali rokodelec, a sluga ali rokodelec pri njej ni bil popolen človek. Ona ni zapazila ut»su, katerega je napravila na Deforgea, niti njegove osupuenosti, niti njegovega trepetanja, niti njegovega spremenjenega glasu. Potem ga je nekaj dni) zaporedoma v:dela dosti pogostem, pa ga ni smatrala za vrednega, da bi se kaj menila zanj. Na nek nepričakovan način dobila je o njem popolen nov pojem.
Na dvoru pri Kirili Petroviči imeli so navadno I nekaj medvedov, ki so otpravljali glavno zabavo Pokrovskemu vlastelinu. V prvej mladosti pripelja-vali so slednji dan mlade medvedčke v obednico, kjer1 se je Kirila Petrovič po cele ure igra! ž njimi, dražeč jih z markami in psički. Ko so vzrastii, priklenili so jih na verigo, in tako so čakali prave gonje. Včusih so jih peljali pod okno gospodske hiše, in zavalili so proti njim vinski sodček, nasajen z žeblji; medved ga je povohal, potem se ga pa lahko dotakni! in obodel si je cape; razsrdivši se sunil ga je silnejši in silnejša je bila bolečina. Na to se je silno razjaril, in z rjovenjem zaganjal se je v sodček, dokler neso odvzeli ubogej živali tega predmeta prazne beanosti. Včasih so pa upregli dva medveda v voz, in z lepo ali grdo posadili so nanj goste ter pustili ju skakati, kakor se jima je poljubilo. Največja zabava Kirile Petroviča bila je sledeča.
Gladnega medveda zaprli so v prazno sobo, privezavsi ga z vrvjo za železen obroč, zabit v steno. Vrv je bila skoraj tako dolga kakor soba, tako da je samo nasproti ležeči kot bil varen pred napadi grozovite zveri. Pripeljali so navadno kakega novinca k durim te sobe, nepričakovano pahuili ga k
medvedu, zaprli vrata in pustili nesrečno Jrtvo samo s kosmatim puščav nikom. Ubogi gost je z taztrgauo suknjo in opraskanimu rokama hitro poiskil varni kot, pa moral je včasih po cele tri ure stati, stiskajoč se k steni in gledati, kako razdražena zver kaka dva koraka proč od njega skače, speoja se na zadnji nogi, tuli, rjove in sili proti njemu. Nekaj dnij po učiteljevem prihodu domisli se Trojekurov nanj. in tskleoil je pogostiti ga v medvedovej sobi. Poklical ga je neko jutro, peljal ga v temni hodnik; pri tej priči so se odprle neke stranske duri — dva slugi pahnila sta Francoza notri in zpprla s ključem. Ko se je učitelj zavedel, zagledal je priklenjenega medvedu; zver je zat'ela tuliti, od daleč vohajoč svojega gosta, na mah postavila se je na zadnji nogi in sla iiHtij . . . Francoz se ni prestrašil, ni zbežal in ni čakal napada. Medved K6 mu je pii-bližal ; Deforge izvlekel je iz žepa majhen samokres, pritisnil ga je zveri na uho in ustrelil. Medved se je zvalil na tla. Vsi so pribežali, odprl; so duri — Kirila Petrovič je ust.opil Čudeč se, da se je tako končala njegova šala.
Kiiia Petrovifi hotel je vsekako zvedeti, kako se je to zgodilo. Je li kdo prej povedal Def< rgeu o šali, njemu pripravljeuej, ali zakaj je imel nabasan
Kdor je pošteno udan starodavnej državi Habs-buržanov, mora živo obžalovati sedanje politično stanje na Primorskem ter iskreno želeti, da se vender jedenkrat uvidi preteča nevarnost ter državi podpora išče v onem elementu, kateri je jedino poklican, ob Adriji na straži stati. Slovanstvu ob Adriji naj se podele naravne pravice in ono bode trden nasip, ob kateri bodo brezuspešno piuskali še tako razburjeni valovi italijanskega morja."
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Lj ubijan j 13. novembra.
Včeraj je imela avstrijska delegacija plenarno sejo, v katerej je razpravljala ter brez debate vzprejela ordinarij in ekstraordmarij vojskinega bud-geta, prvega v znesku 93,088.748 gold. Danes se izrote ogerskej delegaciji nucije avstrijske delegacije o vseh vladinih predlogah. Ako se oba nuucijska odseka zjedinita o nekaterih diferencah v mornar-stvenem bud.jt.iu, bode zadnja meritorična seja že lahko jutri, ter se v četrtek zasedanje delegacij že zaključi.
V Uovdnici na CcMkeai vršila se je včeraj volitev v državni zbor, v kateri je zmagal kandidat M'adočehov, dr. Ed Gregr, z 286 glasi proti kandidatu državnopravnega kluba, Ton ne r-ju, ki je dobil samo 187 glasov. Druga dva kandidata češkega centralnega volilnega odbora, stavbeni svetnik Hlavka in posestnik Schulz, pa sta prodrla.
Obravnave o imenovanji hrvatskega bana se vedno še nadaljujejo. V nedeljo je bila pri ministru Bedekoviću na Dunaji konferenca, katere sta se udeležila Tisza in baron F i lipo vic; po njej je bil Tisza pri cesarji v avdijenco vzprejet Sklenilo se ni še nič določnega. Včeraj so se oger-ski ministri vrnili v Budimpešto.
VmaiiJ^ -Irzave.
Francuikl kabinet Ferry-jev je v zadnji seji kamore zopet dognal važen uspeh, ker se je predložena postava o občinah vzprejela s 440 glasi proti 6Gim, tedaj z nečuveno večino. Radikalci so stavili zadnje upanje na to glasovanje, pa jim je spodletelo kakor pri Tonkingskem vprašanji. — „Armee Frane/iise", najvažnejši iz francoskih vo jaških časopisov, glasilo generala Gallifet-a, pri občuje z uaslovom „Prihodnja vojna (1. 188—.)w sen-zaČen članek, v katerem opisuje, kako boste Francija in Rusija združeni napali Nemčijo ter na vzhodu in zapadu porazili nemško vojsko Havarija, Virtenberg in Badeu se spomnijo lepih časov Rhenske zveze ter odpadejo od Prusije. Avstrija podpira sicer Nemčijo, pa mora odnehati zaradi ustanka v ogerskej polovici. Mir se sklene s temi uveti: 1. Nemčija vrne Franciji Alzasijo in Lorensko; 2. Rusiji mora odstopiti KOoigsbcrg in vzhodno Piusijo do Pregla; nemška zveza se zopet osnuje na podlagi, katero je imela pred I. 18GG.
Skoro vsi šnanjalti lisli se bavijo s potovanjem licniskcg-a prestolonaslednika. OHcijozni listi se trudijo zmanjševati njega pomen, liberalni in republikanski časniki uvidevajo v njem samo mejna-rodno udvornost, konservativni io karlistovski pa svaritev republiki od strani monarhij. — Generalni pobočnik Loe prinesel je v nedeljo v Madrid pismo
cesarja Viljelma, v katerem se opravičuje, da zavoljo visoke starosti ne more sam vrniti obiska, torej pošilja svojega sina mesto sebe. — Cesarjevič se bode podal v četrtek na pot, skozi Monakovo v Genuo. od on dot pa po morji v Barcelono, kjer ga bodo vzprejeli španjski dostojanstveniki z isto s;jaj-nostjo, kakor kroDanega vladarja. Cesarjevič se namerava 14 dnij v Madridu muditi; obiskal bode Escu-rial ter Aranjuez, Toledo in druga andaluzijska mesta. Po vsem svetu se obhaja štiristoletnica jutlier-ovega rojstva. Posebno slovesno se je to v nedeljo godilo vEislebenu in drugih nemških mestih, pa tudi na Angleškem in Španjskem. V London je prispel slavit Martina Luther-a Bero-inski dvorni propovednik dr. Sto' c k er, znani vodja protižidovske stranke. Ljubo vzprejetemu odkazal mu je lord m-yor Londonski prostor za njegovo pre davanje v mestnej hiši Mansion-house. Pri tej priliki pokazali so zopet jedenkrat zidovi svojo moč. Boječi se, da ne bi Stocker jim škodoval, zaganjali so se z vso silo v lordmayorja toliko časa, da je le-ta res preklical svoje dovoljenje, dano Stockerju za predavanje v Mansion-house, češ, da Stocker ozna-nuje sovraštvo proti Židom in torej prvi oblastnik angleške C ty ne more dopuščati hujskanja v mestnej hiši.
Dopisi.
Iz Rudolfovega h. nov. [Izv. dop.] (K slovenskemu uradovanju.)   Ker se dandanes kljubu Pražakovirn naredbam naši uradniki — mali in veliki — še večinoma in vedno protivijo slovenskemu uradovanju ter še  vedno  uradujejo  namški in le nemški, treba je vender javno omeniti tistih uradnikov, ki hočejo opravičenim željam slovenskega občinstva ustrezati. Zato nuj omenimo danes, da slavno c. kr. državno pravdništvo Novomeško (g. Grdešič in dr. Ferjančič) sestavlja zatožne  spise v slov. jeziku, da se kazenske obravnave pred c. kr. okrožnim sodiščem vrše slovenski in da se tudi sodbe izdajajo v slovenskem jeziku.   Predsednik sodišča in drž. pravdnik poslužujeta se v svojih govorih slov. jezika; naši advokatje pa  le rajši  govore   nemški,  kar je jako čudno slikati pri slovenskej obravnavi. Pa vsaj upamo, da se bode tudi našega inestica vender jedenkrat usmilil kak naroden advokat in se tu naselil. — Tako pošteno postopa okrožno sodišče v Ru-dolfovem; njemu podložni okrajni sodniki pa uradu
■z občine Borovniške 12. novembra. [Izv. dop.] Dmes imata naša učitelja in šolski otroci počitnice. To veselje bo trpelo tja do petka, ker do takrat, mislijo, bo tudi bolezni konec. So pa že spet kakšne ošpice ali koze, boste dejali. Kaj še! Nič ošpic, nič koz; druga je ta bolezen. Mraz je pritisnil, pa drv ni, da bi šolske peči kurili, zato so šolo zaprli z* pet (berite „petB) dnij. „Pa drv ni, v Borovniški občini jih ni V Pa pet dnij jih bodo iskali? I saj se ne vozite po morji, da pet dnij ne boste prišli na suho, da bi se ogenj nakresal!" Tako se čudite vi, dragi bralci, in dražiti nas hočete. Ne mojte ne, se smejati! Drv ni za šolo, pa pet dnij jih bomo iskali: tako je in nič drugače. Kaj vas skrbi naša šola, če nas samih nič ne skrbi ? Mislite, če je naš župan drvar, da je drvar za našo šolo; ali pa da bo predsednik krajuega šolskega sveta iz svojega žepa dajal za drva šoli, ki nema prav nič kredita, kaj tako vi marnjateV Ta predsednik ni tak bedak kot je bil njegov prednik, ki je stotine založil v šolo, pa zdaj še šole prodati ne sme! Ti zdanji krajni šolski „svetovalci" rajši dajo počituice, kakor da bi skrbeli za drva, in Bicer kar cel teden vkup. In kaj vi, dragi bralci, mislite, da bo učitelj iz svoje kuhinje les dajal, ali pa kakšnega šolskega prijatelja poprosil, naj se sole usmili, da se pouk ne pretrga? To pač ni učiteljeva dolžnost, vsaj pri nas ne! Sploh mi se imamo, kakor mi hočemo. Kadar se v jeseni drugodi že šolski pouk prične, takrat mi začnemo šolo beliti in peči popravljati, potlej so pa v pest smejemo, da smo jih v Ljubljani že spet opeharili za jeden teden ali pa dva. Pa tako blizu Ljubljane in Vrhnike; to znamo, be he! Zdaj smo jih pa spet za — pet, ne he! Drva, pomagajte nam!
Oče, ki plačuje šolske doklade, pa skoraj ne ve, za kaj.
Domače stvari.
— (t Josip Novak), dekan v Kočevji umrl je preteklo nedeljo za vodenico. Pokojnik bil je jako simpatičen in duhovit mož. Ne le, da je zavzemal tako odlično mesto mej duhovenstvom, zanimal bo je jako živo za naše in sploh za slo-jejo v ogromnej večini še vedno nemški in sestav vansko slovstvo. Že kot dijak poskušal se je v Ijajo in zapisujejo tožbe le nemški; mej temi sod- j pesništvu in še v Vodnikovem albumu je par nje-niki pa so žalibog tudi taki, ki vedno naglašujejo,' govih pesnij. Ko je pa uvidel, da njegovi pesniški kako so narodni, pri vsej tej narodnosti svojej pa proizvodi nemajo zaželjenega uspeha, imel je ener-veuder uradujejo le nemški. Čast takim psevdo-na-; gije dovolj, da se ni več, ali vsaj ne tako vztrajno rodnjakom! Wir kennen unsere Pappenheimer! Go-| pečal s pesništvom. Zadnji njegov pesniški proizvod spode rodoljube iz raznih dolenjskih krajev, kjer prišel je tiskan na svetlo za slavnostnih dnij. Prav imajo sedež okrajna sodišča, pa prosimo, naj nazna-^ srčno obžalujemo prerano smrt tega značajnega in nijo v dopisih „Slov. Narodu," kateri sodniki še [ uavdušauega Slovana. Bodi blag in trajen spomin vedno trdovratno nemškutarijo v c. kr. uradih.   Po [ poštenej duši!
delih jih bomo spoznali; mi bodemo se pa vsaj je-j — (Umrl) je danes zjutraj gospod Fran denkrat prepričali, koliko je vredno rodoljubje in Skaberne, gimnazijalni profesor v Kranji, po tista narodnost na konci jezika nekaterih naših tako- j dolgej mučnej bolezni. Pokojnik bil je vedno odločen zvanih narodnih sodnikov! ! in dosleden narodnjak in po svojem mirnem in po-
samokres v žepu V Poslal je po Maričko. M a neka je prišla in prevajala očetova vprašanja.
„.Iaz nesem ničesar slišal o medvedu", odgovoril je Deforge: „pa vedno nosim pri sebi samokres, ker nesem vajen trpeti razžaltenja, za katero ne bi mogel, po mojem poklicu, tirjati zadostenja".
Marička ga je gledala s strmenjem, in prevela je njegove besede Kirili Petroviču. Kirila Petrovič ni ničesar odgovoril; ukazal je ven vleči medveda in odreti mu kožo ; potem je pa, obrnivši se k svojim ljudem, rekel: ., kak korenjak je! ni se ga ustrašil, za Boga svetega, nič se ga ni UBtrašilu. Od tega trenutka priljubil se mu je Deforge, in ni ga mislil več skušati. Ta slučaj napravil je silen utis na Marijo Kirilovno. Njena domišljija bila je razburjena: videla je mrtvega medveda in Deforgea stoječega zraven njega in mirno razgo-varjajočega se ž njo. Videla je, da hrabrost in ponosno sa mol j ulije nesta lastni samo jednemu stanu, in začela je spoštovati mladega učitelja; vsako uro ga je bolj čislala. Mej njima nastale so nekake razmere. Marička imela je lep glas in velike muzikalne sposobnosti; Deforge se je ponudil poučevati jo.   Zdaj čitatelju ne bo težko uganiti, da se je
Marička zaljubila vanj, če tudi sama še tega ni priznavala.
Deveto poglavje.
Zvečer pred praznikom začeli bo se shajati gostje; nekateri ustavili so se v gospodskoj hiši in prizidkih, drugi pri oskrbniku, tretji pri duhovniku, četrti pri premožnejših kometih; staje bile so napolnjene s potnimi konji, skeduji in dvori pa z raznimi vozovi. Ob desetih zjutraj zvonilo je k maši, in vsi so drli k novej zidanej cerkvi, katero je dal sezidati Kirila Petrovič in jO olepšal slednje leto s svojimi darovi. Zbralo se je toliko pobožnih molilcev, da prosti kmetje neso našli prostora v cerkvi, in so stali v lopi in ograji okrog cerkve. Maša se še ni začela. Čakali so Kirilo Petroviča. On se je pripeljal s šestimi konji, in veličastno je šel na njemu odločeno mesto, spremljevan po Mariji Kirilovni. Pogledi moških in ženskih uprli so se v njo — prvi so občudovali njeno krasoto, druge pa pazljivo ogledovale njeno obleko. Začela bo je maša; domači pevci peli so ua koru, Kirila Petrovič pel je ž njimi, molil, ne ozirajoč se niti na desno niti na levo, in s ponosno ponižnostjo priklonil Be do tal, ko je dija-kon glasno omenil slavitelja te hiše bolje.
Maša bo je končala.   Kirila Petrovič je šel prvi h križu.  Vsi drugi šli so v vrsti za njim, so-sedje stopili so k njemu s spoštovanjem,  dame bo pa obstopile Maričko. Kirila Petrovič je, prišedši iz cerkve, vse povabil na obed, na to Be je pa usel na voz in podal se domov.   Vsi so se odpeljali za njim.  Sobe so se polnile z gosti;  vsak trenutek ustopili so novi obrazi in le s težavo mogli so prodreti do gospodarja. Dame usedle so se spodobno v polukrogu, bile bo oblečene v starošegna, ponošena in draga oblačila, vsa v biserih in briljantin; možki so bo rinili okrog kavjara in vodke,  in glasno raz-govarjali se o raznih stvareh.   V sobani pogrinjali so mizo za osemdeset ljudij; sluge  begali bo sem ter tja, razstavljali steklenice in gladili prte. Nazadnje je upravnik objavil: jedi so prinesene — in Kirila Petrovič uael se je prvi za mizo, za njim so Be dvignile dame in prevzetno zasele svoja mesti, pi-zeč  nekoliko  na  staro a ;   gospice bo se stisnile vkupe, kakor preplašena čeda koz, in usele so se jedna poleg druge; njim nasproti useli bo se moški; na konci mize Bedel ie učitelj poleg malega Šaše. (Dalje prih.)
steneni   značaji   povsod   priljubljen.    Lahka mu zemljica!
— („Sokolov" odbor) je v sinočnjej svojej seji jednoglasno sklenil, da se diuštvo „Sokol" udeleži slavnost.i otvorjenja narodnega gledališča v Pragi dne 18. t. m. po deputaciji treh članov odbornikov 8 stai ost o na čelu, a le tedaj, če se bodo tudi po deputacijah dali zastopati mestni odbor Ljubljanski, „Matica Slovenska", „Dramatično društvo" in „Narodna Čitalu'ca".
— (Za otvori en je narodnega gledališča v P ragi j delajo se, kakor je soditi po poročilih čeških listov, velikanske priprave. Deputacije oglasile so se ue le od vseh stranij „širn^ch vlasti 8eskychB, temveč tudi iz ostilih slovanskih dežel, tako da bode dne 18 t. m. pobratimstvo slovanskih narodov slavilo v „zlatej materi Pragi" prave triumfe. — Nadejamo se, da bodo tudi naša društva in koi-poracije odposlale svoje deputacije, vsaj imamo mi 8 severnimi svojimi brati Čehi jednake težnje, >n vsaj so nam oni podali uže tolikokrat in tako lepih dokazov o pravej pnsrčnej bratovskej ljubezni. Slovenski narod tedaj pri tej vel.kej slavnosti vsega češkega naroda ne more in ne sme ostati neza-stopan!
— (Sumljivo priznanje.) V „Kmetskern Prijatelji" nek —m—, čegar ime je se ve da težko uganiti, hvali onega poslanca, ki je v kranjskem deželnem zboru iznašel „kranjski narod" in izrekel, da je isti sit političnih prepirov, katere je, kakor to vsi vemo, prouzročila nemškutarska stranka.
— (Beseda s plesom in bazarom), katero je na Martinovo uedeljo priredila vrla Š šenska Čitalnica v Kozlerjevej zimskej pivarni, privabila je toliko gostov, da so bili prostori natlačeno polni Razen članov Šišenske Čitalnice bilo je tudi mnogo Ljubljanske gospode. Zabava bila je prav vesela in vse se je vršilo v najlepšem redu. Ples trajal je do 4 ure zjutraj in v jako bogatem „bazaru" bilo je oblo prometa.   Ker je pevovodja g. F. Stegnar
vlak še pred mostom, bila bi nastala grozna nesreča, ker bi bila veČina prestrašenih potovalcev po-skakala iz vagonov.
— (Pod vodo) so že od zidnjega petka vse deti in tudi stekleni cvetličnjak vrtarja Korzike v novo sezidanem poslopji na Vrtačah. Požarna straža je s svojim parnim strojem preteklo soboto sedemkrat iztrombala vodo iz kletij. Delalci nasuli so v cvetltfnjaku par črevljev visoko s prstjo. Vsled tega zvišana so tla toliko, da toplovodne cevi ne bodo več za rabo in bode treba novih. Kar se je v soboto popravilo s parnim strojem, pokvaril je zopet dež v noči od sobote na nedeljo in kleti so zopet polne vode. Vse nezgode so nasledki Korzikove sa-moglavosti, kajti sosedje so mu že, predno je pričel zidati, odgovarjali, naj na tem prostoru ne dela kletij. A on se ni menil za dobrohotne svete in zidalo se je, kakor je on hotel. Zdaj pa ima sredi poslopja vrelec, ki poslopju gotovo ni v basen. Stavbena družba kranjska sme biti vesela, da se je znebila tega prostora.
— (Za Št. Kocijančiče v spomenik) nabranih je po zadnjem izkazu v „Soči" 244 gold. 50 kr.
— (Medved) se je prikazal v Borovniških gozden, v lovskej pravici Bistriškega g. Gale-ta. V nedeljo, ko je zapal sneg, se mu je prišlo na sled: za lovce pač najlepša novica. Včeraj so šli za njim domaČi lovci in več Ljubljančanov. Kako in kaj, nam še ni znano. „Sreče" ne voščimo uobene.
— (V občnem zboru akademičnega društva „Slovenije" na Dunaji) voljen bil je g. Mat. Murko, stud. phil., za predsednika; v odbor gg. Fr. Dole ne c, stud. jur., podpredsednik; Hen. Turna, stud. jur., tajnik; Ant. Mah kov ec, stud. jur., knjižničar; Drag. Triller, stud. jur., And. Dom in k ud, stud. jur., odbornika; Fr. Pre vec, stud. jur., dr. Bleivveis-Trsteniški, stud. med., namestnika. V Bredo v 14. dan listopada ima „Slovenija"  izredni   občni   zbor s sledečim dnev-
poro ubogih družin   iu  posameznih  ubogih, katere podpira le takrat, kadar jim starost ali nepremagljiva sramežljivost zapira pot si iskati potrebne pomoči, podpirala je pretečeno leto 110 družin in posamičnih osob, imela je 1907 gl. 19 kr. dohodkov, stroškov pa 1715 gld. 22 kr.,  tako da je ostalo  v blagajnici 191 gld. 97 kr.   Konferenca sv. Jakoba pod vodstvom g. prosta dra. Jarca podpirala je prošlo leto 114 udov, od katerih jih je 14 umrlo.  Skupni dohodki znašali  so pretečeno leto 1181 gld. 74 kr , stroški pa 850 gld. 40 kr., torej  ostane v blagajnici 331 gld. 34  kr.   Deško zavetišče družbe sv. Vincencija, kateremu je načelnik tudi kanonik gosp. dr. Gogala,  ustanovilo se je I. 1876 in je v teku teh let marsikateremu dečku pripomoglo, da je dospel do zaželjenega namena.   Starišem,  ki  so v veliki  revščini  in   ne  morejo  skrbeti  za odgojo svojih  otrok, je velika pomoč in tolažba, ako se vzprejmo otroci   v   varno zavetišče,   kjer dobivajo kosilo,  južino,  šolsko  pripravo in nekaj oblačila. Glavna dobrota pa, katero dečki v zavetišči uživajo, obstoji v tem, da se   napeljujejo redno iu uspešno obiskovati šolo, skrbno ponavljati  vaje  in pravila, i /.delu vat i naloge in popravljene lepo in pravilno prepisovati.   Pretečeno leto je bilo dvanajst dečkov v zavetišči,  kateri   so vsi   z dobrim  uspehom zvršili šolsko leto.  Dosedaj ni bilo mogoče večjega števila sprejemati, ker je manjkalo denarja in prostora, ali odslej, ko je opravičeno upanje, da dobi družba ranj-kega g. duhovnika Je rine ustanovo za zavetišče, namreč hišo na Cojzovi cesti, bode se število učencev v zavetišči jako zdatno pomnožilo in se storilo še dokaj koristnega mladosti v prid. Dohodki zavetišča znašali so 533 gld. 27 kr , stroški pa 500 gld. 13 kr, tako da je ostalo 33 gld. 11 kr. Iiičuti opravilnega sveta družbe znaša 118 gold. 89 kr. dohodkov, stroškov pa 99 gold. 30 kr.   Glavnica znaša 550 gold. Za posamične oddelke družbe sv. Vinceuca nabralo Be je v kupe lausko leto dobrovoljnih doneskov 11.500 gld. 47 kr. Konečuo pohvalil je g. stolni
nevarno obolel,  prevzel je vodstvo g. Vojteh V a -' 111111 redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Imenovanje čast• prost Zupan dobrodelno delovanje  odbornikov dru-
lenta, kateremu gre torej  topla  zahvala,   da sta . ne8a (,aua-  3- Izročitev trakov možki in  mešani  zbor  mogla  nastopiti  iu  zvršila obilnej udeležbi uljudno vabi svojo nalogo častno iu v občno odobravanje. Gospića Zor-ova deklamovala je po g. Jesenku zlo ženo pesen „Narodu" z dobrim naglasom in pravim občutkom.  Nadejamo se,   da  nam bode še prilika, videti nadarjeno in  spretno deklamovalko na odru in v njej pozdravljamo novo moč   Burka „Eno uro doktor" predstavljala se je vseskozi hvalevredno in vzbudila je mnogo smeha in veselosti. V prvej vrsti gre pohvala gosp. P. Kaj zel u in gos piči Rodetovej, za njima pa gospej in gospodu Gutniku, gospici Zorove]   in   g. Petriču.   —   Po   besedi   pričela se je   kupčija   v   bazi.ru,   katero   so   prevzele vrle Šišenske  pevke in  žrtvovale  ples   društveni blagajni  na  korist.   Prodajale so marljivo do polu noči, potem ho pa zgubile tudi one  v goste vrste plesalcev, a zdaj pa zdaj bo se vračale in zapele še marsikatero narodno pesen. — Veselice Šišenske Čitalnice postale so po svojem  bogatem sporedu in dobrem in točnem izvajanji nekaka posebnost, ker se jih udeležuje vedno mnogo občinstva iz mesta, in ker so skrbno in spretno osnovane.   Opravičena je tedaj želja,   da bi pristopilo društvu  tudi nekoliko p. n. gostov kot podporni člani. Saj je donesek v ta namen le neznaten,  samo  1. gold. 50 kr. na leto. Vzdržavanje društva stane mnogo stroškov, društvo pa je vse podpore vredno.
— (Pri poštnem vlaku) skočil je včeraj popoludne mej Lazami in Zalogom vagon prvega razreda iz tiru. Ker spredaj na lokomotivi kljubu silnemu kričanju potovalcev tega neso zapazili, drdral je vagon sredi mej drugimi vsaj jeden kilometer daleč z groznim ropotom in rezal s svojimi kolesi globoke brazde v železnično progo, tako da je kamenje letelo okrog, kakor bi padala toča. Ko bo ustavili vlak, bila so sprednja kolesa že vsa zdrobljena in vagou sam močno poškodovan. V tem vagonu vozil se je knez VVindiscbgratz. K sreči se ni njemu niti drugim potovalcem nič zalega zgodilo. V strahu pa so bili velikem, zlasti, ker so se bližali že mostu.   Ko bi se ne bilo posrečilo ustaviti
4. Slučajnosti. K odbor.
— (Lit. zab. društvo „Triglav") ima svoje tretje redno zborovanje v petek dne IG. t. m. v gostilni ,,Zum Berjackel", Sackstrasse, in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Kritika predavanja g. Čulka. 3. Sklep o Prešir-novi slavnosti. 4. Slučajnosti. Gosti dobro došli!
— (Družba  sv.  Vincencija)  imela je zadnjo  uedeljo  svoj  občni  zbor  v poslopji deške sirotišnice  „Cillegium Mariauum",  ki je bil dobro obiskan.   Otvoril je zborovanje neumorno delujoči glavni predseduik kanonik g. dr. Gogala z lepim slovenskim govorom, v katerem je slikal sedemletno delovanje in uspehe družbe za deške ..rote iu za resnično uboge, za katere je v prvej vrsti vsikdar deloval kauonik dr. Gogala. Obširnemu poročilu povzamemo, da je bilo v deškej sirotišnici pretečeno leto 60 gojencev, mej  temi je bilo sedem ustanov-Ijencev deželnega odbora,  17 jih je plačevalo mali zuesek od 2 do 8 gld,  2G   pa jih  je vzdrževala družba sv. Vinceucija, ki je v ta namen plačala v jednem  letu nad   1000 gld.   Dečki obiskovali so javne šole in skoraj vsi so rešili srečno svojo nalogo ;  14 jih je dovršilo z odliko, vsi so ustopili v višji razred razen štirih, ki so zaostali nekoliko zaradi bolezni,  nekoliko zaradi poznega ustopa v za vod.   Zaslužena zahvala gre tudi gosp. o. Angeliku Hribarju,  ki je brezplačno dečke v petji poučeval. Gospod dekan Kerč izročil je g. prof. Marnu obligacijo za 1000 gld. z namenom,  da se z obrestmi podpirajo ubogi gimnazijski dijaki; 18. nov. 1882.1 je pa g. prof. Marn namesto obligacije sirotišnici v polnej svoti 1000 gld. podaril za isti namen, ter je nad 200 gld. sam  pridejal.   Dohodkov  je bilo pretečeno leto za deško sirotišnico 10 268 gld. 42 kr., mej   katerimi je   bilo  samo   darov dobrotnikov znesku 8051 gld. 50 kr.   Stroški   pa  80 narastli jednaki dohodkom. Dolg na hiši, kjer je deška sirotišnica,  ki je znašal   pretečeno leto J9.263 gld 72 kr., se je za 4000 gld. zmanjšal in znaša še 15.263 gld. 72 kr. Konferenca sv. Nikolaja za pod-
žbe sv. Vinceuca, sosebno predsednika dr. (i ogole, in zborovanje je bilo končano.
Ustanovljenje zadruge pekovskih mojstrov
vršilo se je v nedeljo ob 10. uri v magistratnej dvorani.   Povabljeni so bili k shodu pekovski mojstri, medičarji in sladčičarji, mej slednjimi posebno mnogo žensk. Od strani obrtniške gospodske bila sta navzočna gosp. župan G r a s se 11 i in mestni komisar gosp. J. T o me c.   Zupan Grasselli pozdravi skupščino s sledečim  ogovorom:   „Gospoda  moja!   Mnogo let glasile so ae že opravičene pritožbe, da se obrtnikom slabo godi, da je od leta do leta njih stanje slabše. Mnogo se je preiskavalo po uzrokih slabega stanja, iz srede obrtnikov pa so se  ponavljali glasovi,  da je uzrok pešanju obrtnije obrtna postava I dne 20. decembra 1859. 1., s katero je bila proglašena obrtna svoboda.   S to postavo ustreglo se je takrat v Avstriji terjatvi, katera se je po vsem svetu glasila, in to menda tem raji, ker drugih svoboščin ni bilo upati. Ta postava je bila tedaj skozi dvajset let v veljavi, do letošnjega leta. A mej tem časom so se zmirom ponavljale iz obrtniških krogov, iz obrtniških društev pritožbe, kako ta postava vso obrt škoduje, da ue velja več,  kar se je prejšnja leta opravičeno trdilo:   „dns Ilandvverk bat einen goldenen Boden".   Že prejšnja leta so se vlade in zakoniti zastopi bavili z vprušanjem,  kako ustreči želji obrtnikov; a še le sedanji vladi se je posrečilo premeniti iste  določbe obrtne postave,   katere bo bile najpotrebneje, da so se premenile. Premenilo se je pa le to, kar so obrtniški krogi želeli, po izvest jih,  katera bo došla vladi od obrtnih društev; tedaj je upati, da bode postava obrtnikom ugajula, kar se v<di že iz tega, da so obrtniki novo postavo z velikim veseljem pozdravljali. S to postavo je sedanja vlada pokazala,  da skrbi za vse stanove, da ue prezira nobenega, temveč podpira vsacega. Postava sama na sebi pa je mrtva, treba jej duha, ki jo oživlja in ta je položen v vaše roke po ustanovitvi zadrug, ki se imajo ustanoviti za jednako in
podobne obrti. V iste imajo stopiti ne samo lastniki obrta, Dego tudi njih pomočniki. Zadruge neso nič novega, kajti bile so že v starih časih in zlasti so se snovale v srednjem veku, kateri je bil jako ugoden za razvitek meščanskega življenja, ko so bila mesta v boji z drugimi stanovi. Ustanova zadruge je zdaj začasna in njen glavni posel je napraviti si pravila, katera se potem predložijo vladi v potrjenje. Po nalogu obrtne gosposke priporočam vam, da se izvoli odbor sedmerih udov. Misli, ali bi se vzprejeli v zadrugo pekovskih mojstrov i njim podobni obrti, utegnejo različne biti, jaz bi vam priporočal vzprejeti je, kajti zadruga bila bi mnogo-stevilneja in bila bi ložje svojemu poslu kos, ložje bi delita podpore. Jaz končujem z gorko željo, da bi se upi, kateri so se gojili o novej postavi, v polnej meri izpolnili in naj bi bil božji blagoslov nad obrtnim stanom." (Dobro! Dobro!)
Pekovski mojster g. Foderl nasvetuje, da se ustanovi za peke posebna zadruga,  kajti oni imajo največ delavcev; ko bi se pa družili s sladčičarji bi prišli v nevarnost,  da so v zadrugi v manjšini.
Gospod župan Grasselli   odgovori,  da se bode predložila vladi želja pekovskih mojstrov v po trjenje, da pa se volitve udeleže le pekovski mojstri.
Načelnikom zadruge izvoljen je bil per accla-mationem g. Alojzij Jenko, kateri zavzame takoj mesto predsednika. Namestnikom je bil izvoljen g. J. Foderl; v odbor pa gg.: Ivan Potočnik, Ivan Žagar, Ivan Pirnat, Josip Čad in Jos p Bon čar. Sklene se odposlati dopis mestnemu magistratu, da opozori vse branjevce, ki peko kruh pa nemajo pravice za to, da nehajo s peko, ako pa to nadaljujejo, naj jih kaznuje mestni magistrat v smislu §. 182 obrtne postave s kaznijo od 5 do 200 gold.
Potem se zborovanje sklene.
Zemlj. obč. avstr. 4,/j°/0 zlati zast. listi . Prior, oDlig. Elieabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditno srečke......100 gld.
Rudolfov« srečke  .... 10 „
Akcije anglo avstr. banke .   .    120 „ Trainmway-drtišt. velj.  170 gld. a. v.
119 gld. 96 103   „ —
Pojasnilo.
Ker Be mi očita v hrvatskem leposlovnem listu „Vieucu", da sem  v Miklošičevem živo to -"p i s u podal nepopolen  zapisnik njegovih spisov, dolžan sem pojasniti to stvar.
V ponatisu mojega v letošnjem „Letopisu Matice Slovenske" priobčenega životopisa M klo-šičevega seje pripetila tiskarjem jako neljuba pomota: vsebino 48. strani so natisnili Da stran 53. še jedenkrat, vsled česar so za 53. stran odlo ('eno vsebino izpustili. Ker jaz s tem ponatisom nesem imel nič opraviti, ne zadeva me torej nobena kiivda.
V Letopisu „Matice Slovenske" je natisnen \es zapisnik Miklošičevih spisov, in da je moj zapisnik najpopolnejši, kar so nam |ih do /daj podali Miklošičevi iivotopisci slovanski in nemški, da, celo popolen, potrdil mi je sum g. dr. vitez Miklošič.
V Ljubljani, 12. novembra 1883.
Anton Trstenjak.
Meteorologiftno poročilo.
a *	Čas opazovanja	Stanje barometra V   lil lil.	leni-peratura	Vetrovi	Nebo	Al o kritni \ irnn,
> c c ->\ —<	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	782 04 mm. 728*92 m< 727-H4 mm.	— 8'4'C + 3 2 c + 4-l'C	brozv. bi. azil. si. szh.	obl. obl. dež.	2 50iuin. ilcfcja.
Srednja temperatura -f- 1'4°, z* S'O* pod nurumlouj.
XD\^-ajs kis, bo:	L'	g».		
diif 13 novembra t. i				
(Igvtmo I*'legf*ll6nij poro.il	<t. i			
1 i.pirna mita  ... ....	7b	gld.	65	
°rebrna re'it* ....                 . .	79	-	45	
/ i.ita renta ...       .... .	9*	*	BO	n
f>' 0 marčna renta......                              . .		a	20	
Akcija narodne bank-- .                   . .		■	—	9
Kreditne ukt.ijc......                                 . .	272	v	20	t
	21	n	05	n
	—	a	—	rt
Nnpot.      . . .........	9	n	62	»
		n	73	n
	9	n	40	n
4U,'„ dtžavno srečke iz 1. 1854   200 gU\.	119	i	50	n
Državne srećke iz 1. 1864.         100 gld.	170	n	50	n
4"0 avstr. zlata ve..ta. davka prosta. .	98	i	80	
Ogrska zlata lenta *>°/0......	190	n	2"»	
a ni n           »»#       * -	86	n	M	n
	8.')	H	05	n
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. .	104	a	—	i)
Dunavu reg. irečkfl 5°/0    .   .   10.) gld.	116		2>	
Slika pesnika S. Gregorčiča
dobiva se na fin in močen papir tiskana v Narod-nej tiskarni". — Cena 20 kr., po pošti 25 kr.
9^ © ©
nt a rili  mernikov   lepega letošnjega
brinja
Potrtim srcem javljamo podpisani vsem bo rudnikom, prijateljem in znancem prezalostno vest o smrti predrazega nam soproga, oziroma očeta, gospoda
FRANA SKABERNE-ta,
c. kr. gimnazijskega profesorja,
ki je danes ob 5Vi« "r' dopoludne po dolgej in mučnoj bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 38. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo jutri 14. t. m. ob 4. uri popoludne.
Sv. maše za dušo preblazega ranjcega se bodo brale v tukajSnjej farne] cerkvi.
Dragi pokojnik bodi priporočen blagemu spominu.
V* Kranj i, 13. novembra 1883.
Viktorija Skabeme, roj. Rudolf,
soproga.
Fran, Viktor, Pavi in Marija.
otroci.
(733)
isa,
lepa, prostorna, z 2 nadstropjema, ležeča na Jegeuienh blizu kolodvora in farno cerkve, z opravljeno prodttjal-nlco, pripravna za trgoven uli pa za poletno bi vanje gospode, prodaja ae prostovoljno. Poleg hiše je vrl in dva hleva. Zraven pa tudi BettiJjMt n za 6 mernikov pose t ve. Proda ae ali hiša z zemlj iščem vred, ali pa tudi vsako posebej. — Ponudbe, vzprejema -A_iitorx Hccman. posestnik, DoMlovlče prt Leftcuh. (702—3)
St. 2586.
Iskavni list.
(732—2)
Alojzij Majer, cigan, blizu 25 let star, srednje postave, temne barve, s kratko, Črno, polno brado, je sumljiv hudodelstva umora.
Isti se navadno po svetu klati s tridesetletno ciganko Marijo Breščak in je vedno oborožen.
Naprosi se istega zasledovati, ako mogoče prijeti in ga oddati najbližnji sodni ji ali žan-darmerijski postaji in sploh vsak sled istega naznaniti dotičnim oblastni jam.
C. kr. okrajna sodnija v Kamniku,
vil. dan novembra 188.'$.
je za kupiti pri (723-3)
Alojziju Domicelj-u v Zagorji pri Št. Petru.
Najnovejša iznajdba.
Ure, kažoče datum, idoče na sidro (glej podobo), pri kojih se vsak dan datum sam naravna, s čudovitim kazalisčem, ki se še celo po nodl aveti, a pristnimi zlatimi številkami. Te nove, v Trieborgu pri Genfu v najnovejši Čas izumljene ure imajo ploščnato steklo, v ognji pozlačen okvir, lepo graviran, koleaiščo je medno z jeklenim gonilom.
Razpošiljajo so te ure, oskrbljene ■ verlžloo in prlpadki, za poakuinjo po 2 gld. 90 kr., dvanajsto-rica za 30 gld. — Za točni tek, mesečno svetlobo kaza-lišča pridejana je vaakej uri pismena, garancija.
Raz ven tega so v zalogi Genfake remontoir-ure po 25 do 76 gld., kakor tudi vsake druge baze nov« in ■taronemike ure v tisočerih izvodili.
Za 15 kr. v markah pošilja bo album s 300 uzorci zastonj.
Dovoljujejo se tudi plačila na obroke.
Naslov: (687—7)
Uhren-Allianz aus Genf, Hafnersteig 3, Wien.
v I ^jnl>l j*ini
je izšel in ae dobiva l\trgenjeva roman: 3iTO"V. Preložil M. Malovrh. Ml. 8°, 32 pOI. Cena 70 kr.
Xn znižano ceno
se morejo še dobiti Blodeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, Bpisal dr. Riba.
— Životopisje, spisal liajč Boz. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Macrilavelli, 8pis:il dr. Itibič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. VoSnjak. — Gegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec.   Velja ....   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.   Velja........25 kr.
III. zvezek, ki obseg« : Prvi poljub, novela, spisal /. Skalec. — Na črni zemlji, novela, apiaal J. Skalee. Velja................15 k r.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor CherbuUez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal 11. Jfevidre, poslovenit Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal K. Laboulatje, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vseh 5 zvezkov naj se priloži 8e 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke 5 kr., za „Novu pa 10 kr.
© a -
n O
3 I
a -: SL
ca B
5N £
rZ B a
h rt
W (Ji
7T n
o -i
v- — B
7t
- b
m- is ■» O
=-   a. m
C      o' —
ffi a
3
B
C.
Najbolje ter najceneje naročajo Ne "^Hl
priznano dobre ročne mlatil niče, slamoreznice, vinske tlačilnice ter vsi drugi kmetijski stroji
za točno plačilo in tudi na obroke
v najatarejaej tukajšnje! ter po vsem Kranjskem najbolj poznatej zalogi
pri A. Debevc-u v Ljubljani,
Marije Terer.iJ«* «»si« Nt. lo. prilličiio.
508—40)
ALOJZIJ-a KUNST-a
Židovske ulice št. 4,    I^.iUUL.TANA,    Židovske ulice št. 4, ^
(prej Sohltnlk & Kuna t). (701—3)
storjenih čevljev za gospe, gospode in otroke, |
lastnega izdelka, vsakemu na ogled in izbero.
Naročila vsaklue vrste ilTBJafa se tofrio in najceneje. Mere se .skrbno h ia ti i j o in  /a/iuuneinijejo. — Poštnini naročilom blagovoli .se pri dejal i čevelj aa uKorec.
I/datelj in odgotorni urednik Makuo Ar|inič*.
LaHtmna iu tisk „Narodno Tiiskurue".
H