i r^f'&o. i
o.a
?»šiniB» pbian» v g.toviai.
Naročnina
ratša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posameznästev. 1 Din
UREDN1ŠTV0~~UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
Stev. rač. poštne hrsn. 12.549
iihais vsako nedeljo
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, »saka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15"/0 draijl. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA » Murski Soboti.
Hokopisl se ne vratalo
III. LETO
Murska Sobota, 30. septembra 1934.
ŠTEV. 40
Uova zunanja politika Italije.
Zdi se, da stojimo pred velikim političnim preobratom v Evropi. V Ženevi se zadnje čase menda vršijo pogajanja, ki bi naj približale Francijo in Italijo. Znano je, da že dolgo časa ne obstojajo med njima prijateljski odnošaji. Italija grmi, odkar je tam prišel fašizem na oblast, na Francijo, da jo je ta pri sklepanju mirovnih pogodb ogoljufala ; zato se je zvezala z njeno poraženo nasprotnico Nemčijo in se postavila na čelo onega pokreta, ki se pod geslom revizije bori proti francoskemu vplivu v Evropi. Oo nedavnega časa smo imeli tako v Evropi dva tabora: re-vizionistični in protirevizionistični, na eni strani Nemčijo z Italijo, na drugi pa Francijo z Malo antanto. Klici po reviziji mirovnih pogodb so se med tem polegli ; vprašanje je, če za vedno. Nemčija se gotovo reviziji ni odrekla, kako je z Italijo ?
Če sledimo italijanski politiki od njenega ujedinjenja do danes, vidimo, da Italija stalno okleva med Francijo in Nemčijo. Prva pelje Italijo proti evropski celini in v Podonav-je, druga pa na Sredozemsko morje. Politiko širjenja po Sredozemskem morju je Italija vodila skoro ves čas pred svetovno vojno. Kot odgovor na to, da ji je Francija zaprla pot v afriško deželo Tunis, se je Italija pred dobrimi 50 leti zvezala z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Ko je pa v svetovni vojni zaslutila, da je Donavska monarhija zapisana smrti, je takoj stare zaveznike zapustila ter prestopila na francosko stran. Po vojni se je pa predvsem fasištična Italija zopet z vso silo vrgla na Sredozemsko morje ter svojim množicam obljubljala ustanovitev rimskega cesarstva. Zato se je Italija po vojni zopet približala Nemčiji in ostala ž njo še do nedavna v čvrstem zavežništvu, saj je Mussolini še o Veliki noči na sestanku fasištičnega parlamenta izjavil, da nosijo zgodovinski cilji Italije dve imeni : Azijo in Afriko. Vzhod in jug sta glavni točki, kamor se mora obrniti italijanska sila, kajti na severu ni nič več narediti in ravno tako ne na zapadu. — Tako je ostalo prijateljstvo z Nemčijo do prav poslednjih dni glavna karta italijanske politike proti Franciji, s katero je hotela pobiti francosko vodstvo v Evropi.
Toda po desetih letih te politike je fašizem uvidel, da je ta sistem popolnoma zgrešen. Mussolini je moral spoznati, da so besede o rimskem cesarstvu sicer prav lepa gesla za opa-janje fašističnih množic, da pa nimajo nobene praktične vrednosti. V Sredo-zemju se ne dajo več premakniti postojanke. Angleške in francoske trdnjave Gibraltar, Malta in Bizerta so orehi, za katere so fašistični zobje preslabi. In ko je Italija imela svoje oči uprte na Sredozemsko morje, se je na severu dvignil Nemec, da raztrga zadnje ostanke nekdanje Avstrije. Tedaj se je Italija šele zdramila iz svojih sanjarij. Nevarnost na Brennerju je vsem postala vidna. Italija in Nemčija sta se lahko sporazumeli na mnogih poljih evropske politike, bili sta lahko istih nazorov v vprašanju razorožitve in revizije. Toda sličnost interesov je bila bolj zunanja kot notranja, bolj navidezna kot resnična. Kajti, če h sporno jabolko med Francijo in ltaiijó Sredozemje, leži sporna točka med Italijo in Nemčijo v Podonavju, kamor tudi gospodarsko obe državi silita.
Torej Sredozemje in Podonavje, to sta glavni točki, med katerima mora izbirati fašistična politika, — prijateljstvo z Nemčijo ali prijateljstvo s Francijo. Ne ene, ne druge ne ljubijo v Italiji, kjer posegajo po teh prijateljstvih po potrebi. Do danes je bila Nemčija, ali naj bo jutri Francija.
Govor, ki ga je imel Mussolini pri otvoritvi vzhodnega velesejma v mestu Bariju, moremo smatrati za uvcd za ta veliki preobrat v zunanji politiki Italije. „Ne damo se učiti od ljudi", so grozeče zvenele njegove besede proti Nemčiji, „ki so bili še barbari, ko je Rim imel že Cezarja in Virgila", ter nam povejo, da je konec
nemško-italijanski ljubezni. Bojazen pred priključitvijo Avstrije k Nemčiji, je ono strašilo, ki je danes dovedlo Rim do tega preobrata. Anschluss, tako mislijo v Rimu, bi takoj porušil ravnovesje v Evropi, ustavil gospodarsko širjenje Italije v Srednjo Evropo in na Balkanu ter razbil italijansko stavbo v Podonavju. Italija bi po izvršenem „Anschlussu" kmalu zdrknila s položaja velesile na položaj države druge vrste in radi tega se z vsemi sredstvi zavzema za izključitev nemškega vpliva iz Avstrije, čeprav se je radi tega morala spreti z Nemčijo.
Ker se pa v Italiji ne čutijo dovolj močne proti nemškemu pritisku, si iščejo zaveznika še v Franciji. Zdi se, da bi hoteli imeti francosko zavezništvo prav po ceni, če ne zastonj, ker nič ni bilo slišati, da bi fašisti opustili svoje zahteve po Tunisu, Korziki in Niči. Še vedno obstoja med njima vprašanje pomorske enakosti, ki je svoj čas že resno ogražalo mir v Evropi. Slednjič so pa dali v Parizu Rimu dovolj jasno razumeti, da je predpogoj vsakega sporazuma ureditev razmerja s francoskimi zaveznicami, Malo antanto, predvsem z Jugoslavijo.
Zaradi tega se kaže novo pri-bljževanje Italije k Franciji le kot začasna zamenjava njene zunanje politike, ker upa fašizem doseči večje in lažje uspehe. Takoj bi pa Italija iz-premenila svojo politiko, ko bi se s Hitlerjem mogla sporazumeti na tak način, da bi Nemčija nosila le bremena in obveze, Italija pa žela le koristi.
Ugodnost na brzovlaklh.
Da se potujočemu občinstvu omogoči lažje potovanje na brzih vlakih, je generalno ravnateljstvo drž. železnic ukinilo od 1. novembra t. 1. dalje določbo, po katerih je bilo treba doslej pri potovanju na brzih vlakih plačati voznino za najmanj 50 km. Od 1. novembra dalje bodo potniki lahko tudi na progah izpod 50 km potovali po tisti ceni, ki predstavlja dejansko prepotovano relacijo.
Domače \?esči
—	Krajevni Šolski odbor v Murski Soboti. Na seji Krajevnega šolskega odbora, ki se je vršila 10. sept. se je votiralo za stvarne šolske potrebščine za proračunsko leto 1935/36. znesek Din. 82.050. Ker je v letošnjem letu močno naraslo število otrok, je Krajevni šolski odbor zaprosil pristojno oblast za otvoritev še ene vzporednice, tako da bi imela šola poleg temeljnih razredov še sedem paralelk.
—	Iz zadnjega ljudskega štetja. Zadnje ljudsko štetje je izkazalo v
Murski Soboti 3571 prebivalcev, od katerih je izjavilo 29, da je njih materin jezik madžarski 1
—	Nesreča. Dne 15. septembra je komaj 4 letna Kovač Terezija iz Bo-rejc padla z voza ter si zlomila levo nogo. Zdravi se v tukajšnjem kirurškem oddelku javne bolnice. Starši, polagajte večjo skrb na Vaše otroke 1
—	Tombola. Letošnja tombola Sokolskega društva Murska Sobota, ki bo prihodnjo nedeljo (7. okt. 1934) obeta biti še večja, kot vse doseda-
nje. Poleg prve tombole 2000 Din, druge 1500 Din, tretje 500 Din. smo imeli priliko ogledati tudi ostale tombole in krasne dobitke v vrednosti nad 15 000 Din ter smo se prepričali, da so vsi dobitki lepi in praktični. Naj omenimo med drugim samo električni kuhalnik, lestenec, servis itd. Tablice, ki stanejo komad 3 Din, dobite v trgovinah v M. Soboti in pri vseh Sokolskih četah.
—	V Mlajtincih. Skoro iz vseh naših bližnjih krajev prihajajo poročila o slabi letini. Mi se ravno ne moremo pritoževati. Žitarice so res nekoliko slabše obrodile kakor lansko leto, ali te bodo izpopolnili jesenski pridelki, zlasti ajda in proso. Vse to nas zelo veseli. Malo lažje bi pač dihal kmečki sten, če bi se tudi cene pridelkom vsaj nekoliko zvišale.
—	Sokol v Beltincih. Kakor smo že poročali v Murski Krajini, je imel Sokol v Beltincih svojo prvo tombolo 16. septembra. Čeprav sta bili dve sosednji vasi zaprti radi bolezni, in so se v štirih bližnjih vaseh vršile druge prireditve, je bilo zanimanje za tombolo precej veliko. Ob pol 3. uri je zatrobil rog in klical ljudi. Kolo, drva, moka in sladkor se je razdelilo na več srečnih. Materijalni uspeh je bil precej lep. Prav hvaležni smo po-setnikom, še posebej pa darovalcem v Ljubljani, Ljutomeru, Murski Soboti, Beltincih in okolici ter izrekamo vsem bratsko hvalo.
—	Sv. Jurij. Zaznali smo za premestitev našega hvalevrednega kan-torja in šolskega upravitelja g. Cerny Viktorja. Šolski upravitelj je bil po prevratu prvi slovenski učitelj v naši vasi. Z velikim trudom je spravil poslopje, ki je bilo od vojaštva zelo pokvarjeno, zopet v red. Ko je pričel službovati v Sv. Juriju, je našel na šoli samo štiri stare klopi. S pomočjo Krajevnega šolskega odbora je izpopolnil inventar. Ustanovil je razna društva in vodil cerkveno in narodno petje. Ako je v knjigah primanjkovalo pesmic, »je kar svoje zaokrožil" in jih razdelil med mladino. V vseh 15 letih osvobojenja je bil vaščanom dober svetovalec; zato mu želijo na novem službenem mestu obilo sreče.
—	Brezovci. Naša Sokolska četa priredi v nedeljo, dne 30 septembra 1934 v prostorih br. Domjana svojo vsakoletno „Trgatveno veselico". Začetek ob 14. uri ; vstopnino 2 — Din. Vabimo vse prijàtelje, da posetijo našo agilno četo.
*rn	I Za del° 118 po,iu ~ nosite aumiievo obutev - pomate
UmeiOVaiCI POXOrSyam pri delu, zdravju in iepu. Bata§ M Sobota.
—	Bodonci. V nedeljo, dne 30. sept. bo pri nas velika svečanost za našo gasilsko četo in celo faro. Blagoslovljena bo nova brizgalna. Obveščeni smo, da se udeleži svečanosti veliko
gasilskih čet in tudi zupna uprava. Bodončari bomo znali ceniti naklonjenost ter se že vnaprej vsem poset-nikom zahvaljujemo. Tudi prebivalstvo prosimo, da se udeleži proslave.
Inšpekcija gasilskih čet. Zadnjo nedeljo je izvršil redno inšpekcijo okoliških gasil, čet župni inšpektor g. Bako. Četa Gor. Lendava, Vidonci in Trdkova so vsaka posamezno izvedle nekaj redovnih vaj, nato vaje z bri-zgalno na mestu in napad na fingiran požar. Pokazalo se je izredna discipliniranost čet.
—	Naše vrle gospodinje perejo perilo vedno le z Zlatorog-ovim milom ali pa z Zlatorog-ovim terpen-tinovim milom; volnene in svilene stvari pa z Zlatorog-ovimi luskami, ker dobro vedo, da ima obilna, gosta in nežno bela pena Zlatorog-ovih izdelkov izredno čistilno moč. Dobroto Zlatorog ovih izdelkov naše pridne gospodinje dobro poznajo in zato trdijo vsevprek: „Le Zlatorog milo da belo perilo 1" Zahtevajte pri svojem trgovcu vedno izrecno le Zlatorog-ovo milo !
—	Streljačka družina v G. Lendavi je v nedeljo izvedla lepo posrečeno nagradno streljanje, člani so se polno-itevilno udeležili tekmovanja tako, da je nastala zanimiva bitka za prve tri nagrade. Kakor je bilo že vnaprej pričakovati, sta zasedla prvi mesti orožnika in sicer g. Hrvatski in g. Sagadin, komandir stanice.
—	Iz Francije. Iz Chateau de Cher du Prat pres Gueret Creuse v Franciji, pošiljamo srčne pozdrave naši ljubi domovini, našemu nar. poslancu g. Benko Josipu, vsem znancem ter vsem prekmurskim dekletom in fantom: Parti Irma, Parti Hinko z ženo Ano, Mencigar Vilma, Bence Ana in Šadl Alojzija iz Pertoče; Bokan Justina od Sv. Jurija in Fujs Matija iz Otovec.
—	Gospodinjski tečaj v Pertoči. V ponedeljek 24. t. m. je pričel tukaj potujoči gospodinjski tečaj kr. banske uprave, ki bo trajal 3 mesece in, za katerega vlada prečejšnje zanimanje. Dekleta, ne zamudite ugodne prilike in se priglasite!
—	Dol. Lendava. K poročilu o blagoslovitvi cerkve v D. Lendavi dodajamo: Ko so bili cerkveni obredi končani, je imel g. škof dr. Popp prav lep nagovor v srbohrvaščini. Po končanem cerkvenem slavju je bil banket, a za tem pa ljudska veselica. Blagoslovitvi nove evang. cerkve sta prisostvovala kot častna gosta tudi gg. narodna poslanca: Benko Josip in Hajdinjak. Cerkveno petje je vodil g. Adler. Lepa proslava je napravila na vse navzoče globok vtis.
—	Ob avstrijski meji. Še vedno skušajo posamezni hitlerjevci pobegniti v našo državo, vendar pa naši
obmejni organi vsakega zavrnejo in jim ne puste prekoračiti meje. Po-edinci, ki skušajo pobegniti v našo državo, nimajo nič opraviti s politiko, pač pa so to brezposelni delavci, ki
bi radi pod pretvezo političnega begunstva, prišli v begunsko taborišče in se tako na najlažji način rešili za nekaj časa vseh skrbi, ki jim jih povzroča brezposelnost.
—	Strog pregled pri prehodu čez mejo. Odkar je avstrijska meja zastražena od Heimwerovcev, je tudi pregled pri prekoračenju meje strožji. Kdor gre z obmejno legitimacijo v Avstrijo, mu tudi najmanjšo prtlago strogo preiščejo.
—	Treba je večjega zanimanja za našo knjigo. Koncem jeseni vsakega leta razpošljejo naše knjižne družbe na tisoče zabavnih in poučnih knjig med naš narod. Kahor pa kaže statistika Vodnikove družbe, Kmetijske matice in dr., je najmanj naročnikev omenjenih družb ravno v naši krajini. Res, da je stiska za denar ravno v Prekmurju posebno velika, vendar pa najde Človek v premožnejših slovenskih hišah ob meji razne nemške koledarje avstrijskih knjižnih družb, katere kupujejo naši ljudje v Avstriji. Vsebina teh koledarjev je jako revna in sestoji največ iz hvaiisanja zmag za časa rajne cesarske monarhije. Koledarji imajo tudi pregled važnejših dogodkov v drugih državah. Dasi je naša država neposreden avstrijski sosed, vendar nas odpravijo te koledarji s par vrsticami, med tem, ko n. pr. Albaniji in raznim neevropskim, malim državam posvečajo veliko večjo pozornost. In še kar pišejo koledarji o naši državi je tendenčno, pregrevajo naša, že zdavnaj pozabljena plemenska nesoglasja pred 6. januarjem. Zadnji čas je, da naši obmejni prebivalci opuste to neprebavno robo in se na-roče na knjige naših knjižnih družb, ki niso nič dražje od nemških, po vsebini in pestrosti pa jih daleč prekašajo. Sicer pa : v slovensko hišo — slovensko knjigo.
IZ TCASE BAT70VIT7E
—	Truplo neznanega samomorilca. V okolici Celja so našli kosci v grmovju truplo neznanega moškega. Na sencih so opazili rano od strela. Pri neznancu so našli brovning in nekaj gotovine. Ker je obraz že popolnoma razpadel, ni bilo mogoče ugotoviti identitete.
—	Vinko Ropotar doma iz Za-vodni pri Celju, se je igral s papir-natnim topičem nekdanjega skladišča tovarne Pyrota. Topič pa je ekslodi-ral in razmesaril dečku vso roko. Zdravi se v celjski bolnici.
—	Neurje v Tržiču. Medtem, ko so pri nas najlepši jesenski dnevi, se je v Tržiču prejšnji torek utrgal oblak. Iz hribov so prihrumele vode v taki množini, da so napolnile struge poto» kom in drle celo na pokopališče, kjer
so porušile zidovje in razdejale grobove. Neurje je povzročilo v mestu in okolici občutno škodo.
—	Tudi Ferijalni savez ima ju. bilej. Dne 23. sept. ob 9. uri je pričel jubilejni kongres ferljalnega saveza. Na kongresu so sodelovali zastopnik Nj. Vel. kralja kapetan Petrovič, zastopnik ministra prosvete Pribislav Zarič, zastopnik ministra notranjih zadev in bana Dravske banovine inšpektor Franc ter zastopniki raznih društev. Po pozdravnem govoru je sledilo poročilo o delovanju upravnega in nadzorstvenega odbora. Ob sklepu pa je bila volitev nove uprave.
Zloglasni vlomilec Tone Anžur je pred kratkim pobegnil iz ljubljanskega zapora. Klatil se je po ljubljanski okolici in bil pravi strah prebivalstva. Končno so ga orožniki izsledili in obkolili njegov brlog. Interesantna je bila njegova smrt. Ko je hotel uteči, se je nasadil na orožnikov bajonet in je kmalu nato izkrvavel. Takšna je navadno smrt individijev, ki se nočejo poprijeti poštenega dela.
—	Dirka kola jahačev in voza
čev dne 23. 9. na Cvenu, je dobro uspela. Občinstva je bilo precej. V 1. dirki je zmagala Pera, Rajha M. (Ljutomer), v 2. Friks, Kerica Franca (Boreči), v 3. Nanica, Slaviča Marka (Klju-čarovci), v 4. (galopski) Lecka, Vau-patiča Jakoba (Lukavcl), v 5. (dvo-prežni) Zarja—Pera, Vaupotiča Jakoba in Rajter Mirka,
—	Opereto »Poljska kri" bo vpri-zoril dram. odsek Sokola, dne 29. t. m. zvečer, 30. pop., 6. X. zvečer in 7. X. pop. Opozarjamo vse interesente ob progi Ljutomer-Murska Sobota, da se bo predstava v nedeljo, dne 7. X. pričela ob pol 4. uri pop. Vstopnice lahko naročč pismeno pri Francu Repiču v Ljutomeru.
IZ DRUGIH BfìnOVIN
Čakovec uvršen med mesta.
Minolo nedeljo je stopil v veljavo zakon o mestnih občinah, po katerem je tudi čakovec proglašen za mesto. Zjutraj je bila budnica, a ob 10. uri svečana služba božja na prostem. Narod, ki je napolnil velik trg pred mestnim načelstvom, je prav pobožno molil. Ob 11. uri je bila svečana seja mestnega zastopa, katero je otvoril načelnik Milan Wöthig. V svojem govoru je v kratkem orisal zgodovino Čakovca od onega časa, ko je bil še srednjeveška trdnjava. Po slavni seji je bil banket, na katerem je bilo izrečenih mnogo zdravic. Narodna slav-nost je trajala globoko v noč.
Ubita strupena kača. Sarajevski ribič Franc Čadak je ubil v bližini Sarajeva 72 centimetrov dolgo kačo, katero je izročil pokrajinskemu muzeju. To je bila ena izmed največjih strupenih kač, ki je bila ubita v tej okolici.
Proslava 10 letnice ustanove Jadranske straže v Sarajevu. Ob
priliki proslave 10 letnice ustanove Judranske straže je bila razvita rastava, za katero je poklonil Nj. Vis. prestolonaslednik z zlatom spleteno vrvico. Ob tej priliki je bila po mestu izvršena povorka, na čelu jI predsednik mestnega odbora Dr. Tartaglija. General Popovič, ki je zastopal Nj. Vi-sikost, je pričvrstil na zastavo piavo vrvico z državnim grbom in napisom : Peter.
Iz Zagreba poročajo, da je bila pretekla nedelja zelo lepa in sončna. Meščani so zleteli na Sleme, ki jim je najljubša zletna tura, mnogo pa se jih je podalo na Savo. Kopalo se jih je še nekaj sto, a izgleda, da so to poslednji kopalci. Lani, na ta dan, so bile v Dravski in Savski banovini katastrofalne poplave, ki so povzročile nekaj miljonov škode.
Mladinski list.
Našim staršem, vsaj po večini, ni znano, da izhaja za naše učence osnovnih šol poseben mladinski list: „Naš rod", ki vsplošno ne služi kot šolsko čtivo, marveč je namenjen otroku doma, izven šole, kot zasebno čtivo. Gg. učiteljem je teško siliti otroke, da prinesejo mesečni prispevek Din 1 50 za „Naš rod", in vedno ne pridejo do zaželenega uspeha, ker jih ovirajo pri tem starši, če bi starši prav spoznali vrednost tega mladinskega lista, bi raje otroku odtrgali kje drugje kot ravno pri duševni hrani „Naš rod" daje mladini zdravo in sočno hrano. Nudi ji toliko zabave in prirodnega hrepenenja, da se otrok ogiblje slabe družbe in uporablja prosti čas za čitanje. To je silno važno ravno tu v Prekmurju, kjer nimamo obširnih knjižnic.
Podpirajte starši mladinski list: „Naš rod" I
Javna borza dela - ekspozitura v IMi Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu. Iščejo delo moški : 24 hlapcev in poljedeljskih delavcev, 1 vrtnar, 2 kovača, 1 klepar, 3 strojni ključavničarji, 9 mizarjev, 1 vrvar, 3 krojači,
2	čevljarja, 1 mlinar, 2 peka, 7 zidarjev, 1 slikar, 2 tesarja, 1 knjigovodja, 4 trgov, pomočniki, 6 težakov.
3	uradniki, skupaj 73 moških delavcev. 2 polj. delavki, 1 šivilja, 10 služkinj, skupaj 13 ženskih delavk. Delo je na razpolago : 1 hlapcu, 1 birušu, 2 kravarjema, 1 ekonomu, 1 kleparju za galant, delo, 2 služkinjama.
Interesenti naj se prijavijo pri podpisani Ekspozituri vsak dan ob določenih uradnih urah.
niiiSS
Naročajte in oglašajte v „MURSKI KRAJINI"!
UHWMI^^
Dne 30. sept. TRB9TVEH9 9ESELIG9 v gostilni Savel v Gernelavcih.
Priznanje in zahvala srezkega odbora društva Rdečega križa.
Sreski odbor društva Rdečega
za v Murski Soboti izreka gdč,
toiek Mileni, Dittrich Mariki, Koželj ii in Gregore Herti za njihovo potovalno nabiranje prispevkov najsrčnejšo zahvalo.
Obenem se tudi zahvaljuje vsem rovalcem, ki so s svojimi sicer :omnimi prispevki podprli delovanje ajšnjega Rdečega križa ter obenem lazali, da znajo ceniti humanitarno o, ki ga izvršuje Rdeči križ.
Podietia.
Vsako podjetje je del narodnega spodarstva. Razvoj podjetja je od-en od tega, kdo ga vodi in kako. jno in skrbno vodstvo podjetja pri-la brezdvomno obilo dobičkov, ki haja v korist ne samo lastniku, iveč v isti ali še večji meri celo-pnemu narodu.
Tudi v Murski Soboti imamo djetja, ki so se po vojnem času lanovila in razveseljivo razvila. Naj
omenimo obe tovarni perila in tovarno mesnih izdelkov, katera so nastala z umnim gospodarstvom. Ako ne bi bilo prvih dveh, bi bilo perilo pri nas mnogo dražje, a delavke bi bile brezposelne. Če ne bi bila tovarna mesnih izdelkov tako izpopolnjena, bi ne biia zmožna izvažati v London mesečno 2000 svinj, kar prihaja v prav veliki meri v korist domačim svinje-rejcem in je razen tega še povod, da imajo danes svinje pri nas večjo ceno nego v Austriji. Kaj bi kmetovalci s svinjami, ako ne bi tovarna nudila možnost iste izyažati v London? Iz tega je razvidno, da je vsako pod jetje tesno zvezano s celokupnim narodnim gospodarstvom inda je dolžnost vsacega poedinca slična podjetja ceniti in čuvati kot svojo last. In vendar najdemo med kmetovalci in inteligenco osebe, ki omalovažujejo domača podjetja in spodjedajo tla. To so žalostni pojavi, ki izhajajo od ne-prevdarnih in hudobnih oseb. Nikar omalovaževati podjetja, iz katerega črpamo korist !
f^flZGLeD PO S^ETU
Na Španskem je zadnje dni po-aj skrajno napet. Nezadovoljneži se oborožili. Pričakovati je vsak izbruha velikih nemirov. Vlada je »glasila obsedno stanje.
V	Nemčiji je radi izjav držav-flga škofa protestantske cerkve na-
ilo silno vretje med pastorji, ki ostro »varjajo njegovim izvajanjem.
V	Avstriji se zadnje čase opaža fečana aktivnost komunistov, solnih demokratov in tudi nacijonal-
socijalistov. Radi tega se tudi ivno množijo aretacije sumljivcev.
Madžarska je nedavno tega do-ela v Ženevi velik polom v svoji izijonistični politiki. Njen predlog tadevi manjšin je bil z veliko ve-glasov zavrnjen.	s
Sporazum med Rusijo in Jamsko. Japonski zunanji minister in tki posianik v Tokijusta se spora-mela o višini odkupne vsote, kate-bo plačala država Mandžukuo za bdnokitajsko železnico. Odkupna ita znaša 120 milijonov jenov.
Japonsko je te dni zadela silna lastrofa. Silen vihar, imenovan taj-je razdejal več velikih mest. Na če in tisoče je mrtvih in na sto-če ljudi je brez strehe. Samo ri-klh ladij pogrešajo več kot 3000.
Pravoslavni škof proti Bat'i. ivoslavni škof dr. Nikolaj je ostro topil proti Bat'i. ker da uničuje vse imače čevljarje. Ti naši mali ljudje, dejal škof, so zaslužni državljani e države. Oni so se mučili in boža časa vse svetovne vojne nič inj ko drugi naši ljudje. In ko so vrnili po vojni domov, niso niti itili, da jih doma zopet čaka boj življenje in smrt — to zaradi Bat'e. kdo je Bat'a ? Koliko ran je dobil lojni ? Na kateri fronti je bil ? Nihče ne ve o njem in njegovih žrtvah, sedaj odpira trgovino za trgovino kjer jo odpre, povsod je nekaj na-i malih ljudi ob kruh. Ne potrebu-iio mi Bat'e, ker je imel naš narod li pred Bat'o boljšo in bolj zdravo lutev, kakor pa je daje Bat'a.
GASILSTVO:
Gasilstvo. Gospod Vladimir Andraševic, starešina gasilske zveze, je izjavil, da bo v začetku prihodnjega meseca v Zagrebu otvorjen tečaj za gasilske inšpektorje. V oktobru bo tudi v Zagrebu seja gasilske zveze, kateri bo prisostvoval minister za telesno vzgojo. Sklepalo se bo o izplačilu 6 o/o odtegljaja zavarovalnih premij vseh zavarovalnih društev, kar bi gasilstvo močno okrepilo.
Gasilski četi v Šalovclh je bila potom sreskega načelstva poslana iz dvorne pisarne še posebna zahvala za odposlane rodoljubne in vdanostne telegrame Nj. Veličanstvu kralju.
V nedeljo, dne 30. t. m. ob 14. uri, se bo vršila blagoslovitev briz-galne bodonske gasilske čete. Župna uprava, ki bo tudi sama zastopana, poziva vse bližnje gasilske čete, da se svečanosti udeleže.
V	Združenih državah severne Amerike so velike stavke ponehale. V splošnem pa lahko rečemo, da se je politična temperatura sveta zadnje čase dokaj zboljšala, računati pa moramo vedno na presenečenja.
V	rudniku pri Wrexhamu na Angleškem je 22. septembra nastala eksplozija, ki je zahtevala 200 človeških žrtev. Pri eksploziji so se vneli plini, ki so preprečili vsako pomoč zasutim rudarjem. Katastrofa je bila ena največjih v zadnjem stoletju na Angleškem.
Poroka v Angleški kraljevski rodbini. Angleški princ Jurij, ki se je pred kratkim zaročil z grško prince-zinjo Marino v našem lepem Bohinju, se poroči dne 22. novembra v west-minsterski opatiji na Angleškem.
Industrijalec avtomobilov. Poznani industrijalec avtomobilov Ford, vpostavlja lastno jekleno tovarno, ki bo stala 12,750.000 Dolarjev. S tem hoče osvojiti vso avtomobilsko industrijo. Ko bo Ford izvršil jekleno tovarno, bo lahko izdeloval dnevno 3000 avtomobilov
Bogata Amerika. Pred kratkim so pripeljali iz San Frančiška v Denver za 2000 miljonov dolarjev zlata. Ameriški mogotci smatrajo, da je zlato v Denveru varnejše.
Šolstvo v Moskvi. Letos se je vpisalo v osnovne šole v Moskvi 69.000 učencev. V vseh osnovnih šolah v Moskvi pa je danes 470.000
učencev.
Ropar Lindberghovega otroka v rokah pravice. Ameriška policija je aretirala enega izmed ugrabiteljev Lindberghovega otroka. Lindbergh je naš poznani prvi prekooceanski letalec. Ugrabitelj se imenujp Richard Hauptmann in je nemški državljan. Tova rišev, ki so pomagali pri ugrabitvi, ni dosedaj še izdal.
sk. mura : sk. Ptuj 4:3 (3:1).
V nedeljo se je v Ptuju odigrala težko pričakovana tekma med SK. Muro in SK. Ptujom, ki je končala z zasluženo zmago naše enajstorice. S to zmago si je SK. Mura pridobila dve dragoceni točki in ima sedaj najlepše šanse na prvo mesto drugega razreda in mogoče tudi za vstop v podsavezno ligo.
Začetni udarec so imeli Ptujčani in so prve tri minute nevarno pritisnili na Murina vrata. Toda nato so pričeli naši z naporednimi napadi in že v peti in osmi minuti so Ptujčani zgrešili roko v kazenskem prostoru. Sodnik ni žvižgal in na protest se je izgovarjal, da sta na streljeni roki. V deseti minuti lep napad naših, ki je končal s Turkovim strelom v mreži: 1 :0 za SK. Muro. V naslednji minuti dobro izdelan napad SK. Ptuja, toda naši branilci so bili na mestu. Nato so se vrstili zaporedni napadi naših in 20. minuti je vratar Ptuja komaj utegnil poriniti Debelakovo bombo čez prečko v korner. Korner strelja Schiller precizno pred vrata in Türk z glavo poviša na 2:0 za SK. Muro. Naši so z izrednim elanom napadali dalje in že v 25. minuti je Kardoš po lepi kombinaciji povišal na 3:0. Mu-raši so po naskoku nekoliko popustili in v 36. minuti so Ptujčani zabili prvi gol. V 39. minuti faul v kazenskem prostoru in sodnik da enajstmetrovko, ki jo pa Kos ubrani. Z rezultatom 3 :1 za SK. Muro se je končal prvi polčas.
Že v prvi minuti drugega polčasa lepa kombinacija naših, ki se konča v kornerju. Korner strelja zopet Shhiller in Türk z glavo poviša na 4:1. Še kakih 15 minut so stalno napadali naši, nato pa so se radi blezur Čag-rana, Horvata in Novaka potegnili v obrambo. In odslej naprej je postala tekma zelo ostra. Fauli so se vrstili za fauli, tako da je moral sodnik neprestano prekinjati igro. Naši so pričeli z zavlačevalno taktiko. V 22. minuti so Ptujčani znižali aa 4:2, kar je povzročilo še ostrejši in divji tempo, kajti Ptujčani so hoteli na vsak način izenačiti. Toda naša obramba
je bila kljub blezuram na mestu in je sigurno čistila. Šele v 42. minuti si je desna zveza Ptujčanov z roko pomagala do znižanja na 4:3. Sodnik je sicer žvižgal, vendar ko je videl, da je žoga obtičala v mreži, prisodil
gol, čeprav je dotični igralec priznal,
da si je pomaga) z roko. Kmalu nato konec z rezultatom 4:3 za SK. Muro.
Sodnik g. Kopič iz Maribora je bil sicer dober in objektiven, le v presojanju rok je grešil v škodo SK. Mure.
V Murski Soboti pa se namesto napovedane prvenstvene odigrala prijateljska tekma med SK. Dravoin SK. Panonijo, ki se je končala z zasluženo zmago SK. Drave 2:1 (1:0).
Zelo lepo športno geslo je pokazala SK. Drava s tem, da je zaklicala na igrišču trikratni zdravo SK. Muri, ko je izvedela za njeno zmago v Ptuju.
Prihodnjo nedeljo se bo prvenstveno tekmovanje nadaljevalo. V Murski Soboti se bosta srečala oba domača rivala S. K. Panonija in S. K. M u r a.	—ki.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
RASPUTIN
Režija : Adolf Trotz. V gl. vi. : Conrad Veidt in Karl L. Diehl.
I
Predstave se vrSIJo:
v nedeljo, dne 30, Septem, ob >/z4 uri popoldne in zvečer ob V29 uri-
i
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke dr. Vesnika bo
Ine 6. oktobra 1934
ob pol 10. uri na licu mesta v Bokrači na podstavi že odobrenih dražbenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: Zemljišče Bokrači vi. št. 26. pare: štev. 136 njiva meri: 3554 sež. cenilna vrednost : 10662 Din, najmanjši ponudek. 10662 Din.
Spcsko sodišče v Murski Soboti.
odd. IV. dne 21/9. 1934.
Iz delovanja Združbe trgovcev v TTCurski S°boti. Navodila za izvoz jabolk.
Združenje sadnih izvozničarjav in trgovcev je prejelo od Privilegirane izvozne družbe v Beogradu navodila za znižani izvoz jabolk v Nemčijo v posebni okrožnici, ki se glasi:
Izvoz jabolk je svoboden in navezan samo na predpisani kontrolni pregled, če so jabolka v originalnih zabojih, je do nadaljnega omogočen uvoz v Nemčijo z uvozno carino po RM 7 za 100 kg netto. Z nemške strani pa je na splošno prepovedan uvoz jabolk v razsutem stanju z malo, izjem-
HEDEL30, DHE 7.
■BiiHiittiiiHiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
X. 1934
3.- DIN.
TOMBOLA SOHOLSHEEfl DRUŠTVA.
— 2.000.« DIN.
lllHHIHUUlllllllBlllliniltlHHIBIIIMnHIIIWHIHBHHIHIHHHimilHIWIlWIBHIIlim
no količino v korist jugoslovanskih izvoznikov. Pakirana jabolka se do nadaljnega lahko izvažajo v Nemčijo skozi vse glavne obmejne postaje. Nepakirana jabolka se lahko uvažajo samo skozi nemške obmejne carinarnice Salzburg in BodenbacH, katerim morajo biti od Prizada predhodno prijavljeni jugoslovanski izvozniki, ki so upravičeni za izvoz jabolk v zasutem stanju. Na nemški meji je obvezen pregled vsake pošiljke jabolk iz Jugoslavije, ker je strogo prepovedan uvoz jabolk z uimi San Jose. Od 10. septembra dalje pa mora imeti tudi vsaka pošiljka iz Jugoslavije fi-topatološko izpričevalo jugoslovanskih pristojnih oblasti.
Prizad se je odločil, da uvede za olajšanje in pospeševanje izvoza jabolk v Nemčijo izvozne premije. Pravico na izvozno premijo imajo jugoslovanski izvozničarji, člani Združenja sadnih eksporterjev in trgovcev, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: a) da imajo obrtni list 'za trgovino s sadjem, b) da njihova tvrdka obstoja najmanj 2 leti in c) da so se v teku obstoja dejansko bavili z izvozom.
Prizad priznava od danes do nadaljnega izvozne premije: a) Din 60.— za vsakih 100 kg netto pakiranih jabolk, b) Din 25.— za vsakih 100 kg nepakiranih jabolk. Premija je vezana na uporabo Prizadove tiskani-ce za nemško carinsko potrdilo.
Vsak izvoznik, ki izpoljnjuje pogoje kakor zgoraj in, ki želi biti deležen ugodnosti pri izvozu jabolk, mora prijaviti pisarni Združenja sadnih eksporterjev in trgovcev v Mariboru količino, ki jo namerava izvoziti, ko naroči vagon in predno prične favoriti blago.
Sresitf Mijsba razstava v M. Soboti.
Navodila za razstavljalce.
Sadna razstava.
Jabolka se bodo razstavila v amerikanskih zabojih v teži 20 kg. Vsi posestniki, ki nameravajo razstaviti jabolka, naj ista dostavijo v tej količini za okoliš določenim poverjenikom.
Prejemnik bo jabolka stehtal in prevzel, jabolka se bodo plačala po razstavi po najvišji dnevni ceni. Razstavijo se sledeče sorte : 1) Zlata par-mena, Gold reneta, 2) Kanadka, 3) Mošancika zimska in letna, 4) Londonski peping, 5) Perlreneta, 6) Bau-manova reneta, 7) Bobovec, 8) Ananas, 9) Jonatan, 10) Porenjski krivo-pecelj, 11) Batulj. Manj vredna in sladka jabolka se ne bodo razstavila.
Jabolka morajo biti 1) obrana, 2) sortirana po velikosti, 3) nečrviva in neflekasta in seveda tudi neob-tolčena, ter morajo biti posebno odbrana za razstavo.
Množina :
Od vsake sorte, ki se namerava razstaviti v zabojih je potrebno a) 20 kg jabolk, b) v slučaju, da posestniki ne razpolagajo s to množino, naj se razstavijo tudi vzorci posameznih sort od 8-10 plodov lepih, posebno od-
branih enake velikosti. Ti vzorci se ne bodo plačali.
Poverjeniki bodo zbrali sadje iz svojega okoliša od posameznih posestnikov, ki nameravajo sadje razstaviti V ta namen dobijo od razstavnega odbora potrebne zaboje. Najprimernejši so zaboji od 50—100 kg. Ako poverjeniki dobijo zaboje v neposredni bližini, naj jih nabavijo tam, razstavni odbor jim povrne stroške za nabavo, sicer pa jih naj naročijo pri razstavnemu odboru v Murski Soboti. Paziti je, da stroški ne bodo previsoki.
Pakovanje :
Na vrhu zaboja, naj bo pri vsaki sorti večji listič (cedulja), kjer naj bo napisano ime in naslov razstav-ljalca ter sorta. Za slučaj, da sorta ni znana, naj se napiše: neznana sorta, ker se bo ista ugotovila tu. Zaboje je tako razdeliti, da se posamezne sorte in posestniki ne bodo pomešali.
Kako pakujem?
Stene in dno zaboja je obložiti s papirjem, slamo ali senom, da se jabolka pri prevozu ne bodo obtolkla. Jabolka je napolniti do vrha in vrh dobro založiti. Za slučaj, da zaboj ne bi bil poln, naj se s slamo dobro praznino izpolni. Vse sadje se bo pred razstavo prepakovalo v ameri-kanske zaboje na kmet. šoli v Ra-kičanu.
Jabolka naj se pošljejo do 5. oktobra na kmet. šolo Rakičan po možnosti s priložnostnim vozom, ki gre v Mursko Soboto, seveda mora biti voznik zanesljiv.
Posebno je paziti pri nakladanju, vožnji in razkladanju.
Razstavijo naj se tudi hruške, kutine, toda samo po 8 -10 komadov.
Orehi, lešniki in kostanji naj se razstavijo po 1 do 2 kg.
Navodila za vinarski odsek.
Na razstavo so pripuščeni vsi proizvodi vinske trte (namizno vino, vino v steklenicah, konjak) ; tropinov-ka, slivovka i. t. d. ter stroji in orodje vinarstva in kletarstva, sredstva za pokončevanje trtnih škodljivcev in sodarski izdelki.
Od vsake sorte vina se razstavi po tri 7 dcliterske steklenice, od žganih pijač pa po eno tako steklenico. Steklenice preskrbi eventuelno razstavni odbor. Kdor nima takih steklenic, naj pošlje vino v drugih posodah (pintnih glažih) in se bo vino tu pretočilo. Vino namenjeno za razstavo, mora biti čisto in brez napak. Na steklenicah mora biti zaznamovana vrsta vina, letnica itd. Sleklenice se po razstavi vrnejo.
Razstavi se lahko tudi grozdje in sicer po 1 kg, seveda samo cepljenih vrst.
*
V vsaki občini so posebni razstavni odseki, ki imajo nalogo zbirati materijal za razstavo. Razstavljale! naj izročijo tem vso za razstavo namenjeno blago. Ves materijal mora biti zbran do 2. oktobra. 3. oktobra bo že namreč začel tovorni avto zbirati in prevažati razstavni materijal v M. Soboto. Natančen razpored je na občinah oziroma iolskih vodstvih.
čržne cene:
Živina.
Ptujski živinski sejem 18. sept.
Prignanih je bilo 90 konj, 64 volov,
10	bikov, 121 krav in 45 telic. Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče : voli Din 3-4, biki 2-50 do 3 50, krave 2-3 50, telice 3 4, konji so se prodajali po kakovosti in sicer od Din 600-3200 za komad.
Svinjski sejem 19. sept. Prignanih je bilo 199 svinj in 124 prascev. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bile sledeče; debele Din 6-7, pršu-tarji 5-6, plemene so se prodajale od Din 200-600 za komad, prasci stari 6-12 tednov so stali Din 75 do 200 komad.
Mariborski svinjski sejem 21. sept. Pripeljanih je bilo 321 svinj, katerih cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 6 tednov stari, komad Din 50 do 60, 7—9 tednov 80-100, 3-4 mesece 150 - 200, 5 7 mesecev 250-300, 8—9 mesecev 350-400, 1 leto stari 600-680, 1 kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 8-9 50 Din.
Žitni trg.
Novi Sad. Pšenica : bač. okol., Novi Sad Din 112-114, bač. okol. Sombor 108—110, sred. in gor. bač. 112—114, bač. ladja Tisa 120-122, bačka ladja Begej 119 -121, slav. in gor. banatska 108-110, srem. 109do 111, juž. ban. 106-108, bač. in srem. ladja Dunav 118-120. Moka-, bač.in ban. Og in Ogg Din 187-50-207 50,
11	167-50-187-50, V 147 50-167 50, VI 122 50-142 50, VII 107 50-112 50, VIII 105-110. Koruza : bač. 90-92, bač. okol. Sombor 91-93, ban. 85 87, srem. par. Indija 90—92, bač. ladja Dunav, Tisa, Sava in Begej 92-94.
ZAHVALA.
Štejem si v dolžnost, da se javno zahvaljujem g. poslancu Benko Josipu, da se je požrtvovalno zavzel zame ter dosegel, da sem zopet nameščen.
Čepregi Karel, pom. strojar, s/s. Vojvoda Putnik.
E. 1893/32 18
Draibeni oklic
Dne 9. novembra 1934 ob 1/2 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin polovico do hiše in zemljišča.
Zemljiška knjiga RogaŠovci 1/2 vi. št. 295.
Cenilna vrednost; 37850 Din.
Najmanjši ponudek: 25233 D.33p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresho sodišče v M. Soboti,
dne 7./9. 1934.
J. 483/34-7
Draibeni oklic
Dne 8. novembra 1934 ob 1/2IO. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, njiv itd.
Zemljiška knjiga Gor. Slaveči »/2vl. št. 178, 192. Cenilna vrednost: 5603 Din. Vrednost pritikline : 616 Din. Najmanjši ponudek : 3735 D. 75 p.
Pravice, katere bi ne pripušči dražbe, je oglasiti pri sodišču najp zneje pri dražbenem naroku pred z četkom dražbe, sicer bi se jih moglo več uveljavljati glede nepi
mičnine v škodo zdražiteija, ki
ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na drs beni oklic, ki je nabit na uradni dei sodišča.
Sresho sodišče u M. Sobo
dne 11.9/. 1934.
J. 780/34-
Draibeni okli
Dne 26. oktobra 1934 ob 1/1 uri bo pri podpisanem sodišču v so št. 18 dražba nepremičnin hiše, nj travnikov itd.
Zemljiška knjiga Selo 7/144 vi. : 70, 7/96 vi. št. 88,97; 1/12 št. 94, 1/6 vi. št. 240, 404, 611, 3/i vi. št. 641.
Cenilna vrednost : 7129 D. 52 p.
Vrednost pritikline : 300 Din.
Najmanjši ponudek : 4757 Din.
Pravice, katere bi ne pripušča dražbe, je oglasiti pri sodišču na pozneje pri dražbenem naroku prt začetkom dražbe, sicer bi se jih I moglo več uveljavljati glede nepr mičnine v škodo zdražiteija, ki ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na drai beni oklic, ki je nabit na uradni d< ski sodišča.
Sresiio sodišče v M. Sobot
dne 11./9. 1934.
J. 359/34-
Draibeni oklii
Dne 30. oktobra 1934 ob 1/2 1 uri bo pri podpisanem sodišču v sol št. 18 dražba nepremičnin hiše, njH travnikov.
Zemljiška knjiga Cankova vi. š 257, 164.
Cenilna vrednost: 279 118 D. 501
Najmanjši ponudek: 186.079 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščal dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prei začetkom dražbe, sicer bi se jih nt moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki j< ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na drafj beni oklic, ki je nabit na uradni d» ski sodišča.
Srcsbo sodišče v M. Soboti
dne 12/9. 1934.
J 749/34-1
Drazbeni oklic
Dne 13. novembra 1934 ob 1/2Ö uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše, gospi poslopja in drugo zemljišče.
Zemljiška knjiga Krašči 1/14 vL št. 42.
Cenilna vrednost: 6024 D. 78p, Vrednost pritikline : 350 71 D
Najmanjši ponudek: 4016 80 D
Pravice, katere bi ne pripuščal« dražbe, je oglasiti pri sodišču najpoo zneje pri dražbenem naroku pred z» četkom dražbe, sicer bi se jih nc moglo več uveljavljati glede nepre^ mičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draibeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodišče v H. Soboti,
dne 12/9. 1934.