Izhaja vsako drugo in cetrto sredo meseca; velja d poStnino vred in v Gorici s poSilja-njern na dom *a DRUZTVBN1KE „ So«e": za vse leto.     .    .    .    •    .    .    2 gl.
za. po! let*      ......I   „
za cetrt leta......— 50 kr.
za NEDBLZTVEMKK:
za «e leto......2 %*¦ SOkr.
jra pol let* .......    *   » 30 ,.
« &trt lets......— » 10 „
Posametni list! se  dobHaju po 10 kr. pri knjisftfjU C. Sochtr-ju v Corici.
Soča.
Organ siovenskega politicoega druztva goriskega za brambo Hi
Oznanila ae prijemajo   in   placuje aa ia m-
vadno tristopno vrsto:
8 kr. ce se tiska 1 krat 7 » » » » 2 krat 6    »    »   *     „   3 krat
za veSe pismenke po pr03toru in  vsakrat za
kolck 50 kr.
Rokopisi se ne vraciyo, dopisi naj se bla-govoljno frankujejo.
VredniSlvo in opravniftvo je v htsi St. 255 Contrada della Croce Ilk preture.               .
Narocnina in dopisi naj se blagovoljno po§i-ljajo pod naslovom: Viktor Doleno v Gorici.
pravie.
St 15.
V    Gorici S. Novembra  1871.
I.
Iz Ljulbjana t). noveuibra 1H71 ( telegram ) Dr/.avni puslaaci krauj*kega zbora no jmjdejo v drzavni zbor. Edina grot /f burn in Svetec *i* gla-bovala. za drzsvni zbor. ZiviU Kranjski  poslauci!
Deielni zbor goriski.
6. seja dne 12. oktobra.  Ni poslanwv
gg. knozo-nad^kofa, dr. Abrama, Doljak-i, d.ra Lairica, Pagli ruzn-ja, PoSlay-a, dr.a Zigon-n. Zapisnikar jc poslaiuv Wink or.
Ih'/.eini g!a\nr naznaui i/.id dim-iplm »rne ra\-invi! proti dozolnoum tajiiiku «Ir.u Abramu vsini /borovoga sklopa v puprvj<nji sen /. dostavkom, da jo bjnik, ko so inn jo na/nanila ndbornva ra/todha, zahteval n'«j m- ga iicmiiiloiiia jii hroz-pog.-,jno i/p»Mi iz slu/ho in daje odbor udposcd njog.tvn *prt'jrl.
Itoljo na/nant ^la\urf «la j«' dr. LavrK' ua/aj \ztd svoj prodlog, da |«i >« kot protipostawn i/n'ki'l ndborov >kbpf po katoivtu s»? ima dnpi-savatt \kidiiini  o|i!;4<tniyiin   >amu   v   ilalijanAt'nj
/daj. If«*r** |)<f«!:i(i''»'   Ka^aiii'l   sli'di'vo mWi-
l,,,3:H,IJ,,:.
„ \ tdkMriH'rn p«t-b<pjt ^t;«n; dt^an*' v (itin'ri
sii m'kati^r.i   vchka   stariovdiij:!   doloina   liiianuni
strwi pnpii>oir». d«dom:i fintu«*»nii iirailntkotu v
i»aj.-m daiK*. in >ir»»r stannji?   v I. ?iad<trnp;i   10
riuaiu-nih   fekaiaiikov  v 7   \dudt   ii»   « uiaiijAih,
pa  (tjili prostorndt   sid>a!i;   ijiiyn   rcdtjo,   Vfiik"
kitS.iiijtt /. navadri:m   in   h-'W/mn   «»g«tjis**eni,   pa
!ep*», wliki) dvi«rar.o.
V II. nads'.ntpji »lr«nfij
Za  l» v« Ha ;h  -n  «    sn:nj>i    >*»bir   rn«»   kuhiitji
sluiaa   sltr.imb.iiuj,   |m*S« s*i   kltt,   d^rvarjii«o,   i'ii
koujak  ui   ld»»v /a   kcicvtiiiM,   d\a   Vila   in   lrpt<
pr^-^torn** •tvori*t**». in kali'r* j> liapeljana   v«»da,
za \si* !¦» plauijir  t*>H ^l   !«'Jn<- isa^'m'rim'.
v Pri drugoiu glasovanji dobista baron Prelis ' in Cepno vsak 7 glasov. Seja prcnelin zdaj dalj uasa. Prelis pregovarja knj xivahno posainnc jjosiancc, poselmo pa p. Fagaiiel-a, naj volijo Corne-ta; loda pri uzji volitvi zmaga vcndar Prelis sain z 8 glasovi; (lonie jo dohil satuili 0.
\a to so jainc voliti en doxolni odbornik in njogov namostnik; volijo ju posl-inci, izvoljeni v veddnom ra/n»du ktnockili oliAin. Izvoli so s (», ^lasovi, U) \i\ tMioglasno, dr. Abram za odbornika. Naiut'stnika pa je livbalu 5 krat voliti, kajti se le pri ozji vohivi je Kinagal poslaiu'c Kaganel s 1. glasuvi.
Zdaj /apu.sli puslaut'c Kaganol zbornico in stojn iiotor jr. Ooljak,
I'ri volil'.i dni/i»ga odljnrnikovi'ga nainest-niki, kaU'ivfja /birajo poslanci, i/.v«dj«ni v razrwhi vt'ldidi pnscstnikov, izvoli so poslanoo dr. Mauro-vii'h z dwma g'asovama; Winklor ji» dohil unoga.
0 4.ti toirki diuivnega nsda polrdi xbop prod-log ndiiorov, da so imajo prmlati vsi dozclni vrti ua grion gnriikoga j?i'ada, pa no pod conilom. Iluliron donar w porabi, kotlar so bo kupovala kinctija za tukaJMio Umrtijsko solo.
Puroouvaloo. dr. Vu'yr bore na to oilborovn poroodii zastraii puvi.vinja plao dczolniin nrad-nikom in prodiaga, naj vi^oki zbor sklone: I. „ l'uvi*:ijt» so ph<V: 1. di-zolnoinii raounarju od 1*200 na lolnb tf 100 gl.; L. rauiinai'skoniu oli-I'ijalni ml lotnih n'ljO na 800 gl.; o. raonnar-ski'iiiu asisltMiln od 500 na 700 gl.; \. pisar-iii'-nomo slro/aju od 5.'»0 na Alii) gl; II. Dezol-
J'8»;.j.
UAk
[hlim j!,im;;o tuds v II. iiad^-ts i'ii!-   >tr.s/i'3   Np'gM\<»   >tan«»\;i:»j' ,»• U'tndi   !!«> gl.  id»t.«ji i/ -* >-Kn!tt'-«. d* n.tfLWf :u  an-<    h
finautMii in^poktor. \ ni tajnik bo didiival, kakor do zdaj 1200 gl. 1[k.Un>. plarc; duvuliju st; mu pa «i Idni povi^Ui i po iOuot /aevtisis I. jaiitiarjcm i805. H. Osebni ' pnklad ^0t> gl so povis«. dozolntniu donarni-;<Vju na 400 'gl. Inko, da hi dobival 1000 gl. J Idno plaro in 400 gl. priklada. IV. Dovoli so np^t h«»!n>ar, ostdun prdvlad -Ou gi. pisarinrnonm vodji in rnak pukiad  pi>arn:nirn»n asi>tiintu,
,.,b
k«»m->ar
i   kit. n.
k'thitij.-.
\,-d.. ha
do  hi»*»  g!. /i
?r
riikt*
>tu!n'.anj   b:
itui-K«<\.>:;M   Ht^novatijo 3»dto.b  7 •Ip.g.t   f;;ijfii:)iij    OltO   gj.  in   /.<
j.'?. «* t::-¦   !»m]» mnrsn**.   r.i^:«i-ki iiS   ^'.   /ra\m   sl.ij.o-% k:i(«Sf !*: p;..v .*-hk-> -gust   .p.-d.di:.n  li;,>t;i!iil. >>d:ir.«(t\ti    /.i\r/r»di  nad
iNmnVxabr (»pa/i, da \slod odpovvdi dozol-
noga  tajn-ka dr. Abram-a,  pado dniga prcdlogova
Jurka,  4i i kab'i-t: <ul>lopi on v odborovom imonu.
Ko -41 janjf ta zaib'\a  r.izpiavljati,  predlaga
P'iHui.it  Ooltiir, naj •••» povrno pororilo dcz. od-
|m»iii. <ia  pripr.'t\i i-nolin-n prrdlog   potltdnili po-
vi^knv  in «la  ga v dnij^i >t'*gi  pn-dlozi, nn d torn
p» iloli   piiinomo   nagr.idt;   tistini
ii inorajo   vcm'jo   dobi   opravljali,
*o pridruzi,   no v odborovcrn, ainpak
menu   tomu   ppcdlogn,   ki   obvolja z
Mj.T
Mi«h *2|S g. /ra\m sl.ii.o- pa naj «.db«ii* \:'tija m tc:!;;:.'':*!* >Sf,i>n;k».% k:i(«Sf !»: p;..v .t-bkv ;- madnikotn, kal z.i  .(2:nb ."«Ml gl k;o drngnst .p.-d.di:.n ii;,>tund.           I"
'\\'.u-il ,<- jTi ?:iktm    g''«;>>d:ir«<t\ti   /.i\r/rndt nad   v
•I IHMt   gl   VJ'ikf
"Kj i    g--t'«\o j!:il»t   g'^p^daisUn,: in za U»           IV <* iboiosotn picdl gu, o  kalcruin poroca
»Uuin«» p"i!p:> ni \a i\>ut*-\eiii predycdiiiJlvu , Pajer, dy\oli zbur, naj sc vpcljo v dezelni palaoi sledet-r v; r.">>aii;i» d» \i.». \Iadi1:                            Ipin-Aa ,s\orava;   da s« pa potrosi   v ta nani.cn,
Ah us- Hi:>h \!atla za  U» skrbcli,   da m- bo J kar jo nar   manj   mogotrc.   drz.oo so   ncobbodnc s postopjom ^ttrr- d-ig.uto   za napr»-j    ludjii  g»p«- ¦ puliobo pftdanlo, kak« r z-hy"                                            I         Na to boro poslancc Goriup   porouih finan-
\iadtn za>^ pn:k«''Igovor!, da pn-dlczi snlt*rpe-. caoga   otlseka   o   prcudarkili   provincjalnoga   in latrijo v-adi, katrra U* / nju po pu^tav.'di ravnala. j de/elnepa /.aloga za I. 1872.
Ker ni zado>ti   poslanrcv, in   bi   so   mogli I         D-diodki  dcxclncga   zaloga   so   prcudarjeni
razpravljali vladni prcdlogi zaslran novega dezol-1 na I Oil 7 gl.f slroski pa na 9l.il 7 gl.; da se nega voldnika, prestopt s^ k drugej tocki dnev-f pokrije promanjkijoj 7-i f>8 i gl. so bo tirjala 15 nega reda, namrcc k volitvi   ilr/avnih poslancev. j odslolna doklada k izravnim davkom  brez   vojs-
Pri prvi volitvi dobi grof Strassoldo izmed 15 oddanih glasov 10 glasov, (-erne 5, grof Coronini 4, Goriup 1, Abram I, bar. Pretis 7. Tedaj je izvoljcn z vecino glasov cdini Strassoldo.
Poslanee bar. Pretis opazi, da kolikor bi ga caslil mandat drzavnega poslanca, bi ga vendar ne raogel sprejeti in prosi tedaj, naj bi se na-nj veS ne oziralo.
knih prikladov.
Doticni prcdlogi se sprejmcjo brez ngovora tudi v zadnjem branjt.
Poslanee Doljak poroca tudi v imenu (i-nancnega odseka o preudarku glavnega zaloga za uboge za I. 1872, ki se potrdi z dohodki 18,4.12 gl. in se stroski 15973 gl.; denarnieni ostanek 2439 gl. se ima naloziti na obresti.
Isti poslanee bcro odsckovo poroeilo o preudarku dezclno-ob^inskega zaloga, katercga dohodki znasajo 1803 gl., stroski 1805 gl. in donarniom ostanek 88 gl. Teh 88 gl. Ireba naloziti na obresti.
Po prcdlogu Onancnega odseka, v kojega imenu porooa i^andussi, polrdita so brez ngovora raounska skb-pa pravinoijalnogn zaloga /.w leti 1800 in 1870.
0 pclieiji uckalcrili zupanstev gradiseanskega polit. okraja, da bi se vpcljala davs^ina na vsak panj lujib cebel, poroea namosto porooevalca grola Slrasjolda, kateri jo bil zo rned volilvijo dvorano zapuslil, poslanee Del Turro in prodlaga, naj visoki zbor potrdi iz C» todk sestavljen naort postavo, po katoroni naj bi se ustanovila za gra-disoanski okraj davscina 3 novcov na dan za vsak panj tujib cebel.
0 U:in predmclu so vnnmo ppooej zivahen razgovor, o kalerem nam pa pposlor no pripuSoa obsirnoga porooila. Poslanee Gorjup govori proti naorlu postavo in prodlaga preslop na dnovni pod. Toiim ugovarjala IloUori in Del Torre.
Poslanoo Pa/er si pridrzuje v specjalni do-bali slavili predion da bo ta poslava voljavna za eelo dczolo.
(liH'jupov prcdiog se zavrze z vecino glasov. Ko je pri gpceijalni razpravi poslanee Pajer pro-klieal svoj napovednni predlog, nasvetuje Doljak, naj se raztcgne poslava tudi na okraj guriSke okolice.
Z ozironi na io, da ni obvcljal prcstop na dnovni red, predlaga Gcrnc, naj bo ta postava voljavna tudi za polit. okraj sezanski.
Naslanjajc se na enak razlog, predlaga sled-njic Gorjup: naj bo vcljala la poslava za vso dozelo.
Ta prcdiog se sprejmc z vecino glasov. Pri glasovanji o pasamnih paragrafib, odpa-do.sta dva in polrjcna poslava se glasi takole: §. 1. Obcinc se pooblastujcjo, da nalozijo in tir-jajo o<l dolienoga poscslnika davscino treli novcov na dan za vsak panj cebel, katere so pri-noscjo zaoasno iz druzib okrajev dezele, ali iz tujib dozel v doliuno obuino na prosto paso po-miadansko, |)oletno ali jesensko.— §. 2, Ta davscina se una placali, kedar so priiicsejo panji v oboinsku- okrozjc— g. 3. .Samo panji, kateri so stalno v obcini in so Jaslnina dolicnib obeinarjev, $* prosli vsakorsne davscino.
Dr Maiirocich poroca v imenu peticijske-ga odseka o posnji ob^in Doberdoba in Opa-cjcscla za donarno ponioc iz dezelncga zaloga in prodlaga: Naj so pooblasli dczclni odbor, da placa onicnjcniina obcinama znesck do 600 gld. s ta-kinii pridrzki, kakorsne bo spoznal za potrebne, da se porabi denar za narncn, za kateri je pode-Ijena pmnoc.
Poslanee Dollori popisuje revscino tamkaj-snjih prcbivalccv in priporoca, naj dovoli zbor ponioc v zncscku do 1000 gl. Ta predlog se sprcjinc brez ugovora.
Daljc poroca Maurovich o pclieiji tukajsuje c. k. kmctijske druzbc, da bi so ustanovili stiri dezclni stipendiji za take mladence, kateri bi se hoteli izobraziti na kakem visem kmetij&kem uci-lisci, da bi se jih potcm lohko poklicalo kot u-citelje na kmelijsko solo v Gorici.
Z ozirom na sedanje fmancne zadrege de-zelnega zaloga, predlaga odsek, naj se za zdaj ta peticija zavrze. Predlog obvelja.
Isti poslanee  poroca o peticiji ob^ine Opa-
da bi se ji odpustil dolg 2000 gld. fa znesek je bila obcina dobila leta 1808 iz cesarskega posojila 5000 gl. za revne obcino in se irna povpniti v 20 letih brez obresli.
Po odsekovem prediogu se prosnja zavrza.
Zadnjic predlaga d.r" Maurovich y imenu peticijskega odseka, naj se dovoli dijaski ustano-vilvi „Freitisch" v Gradecu 50 gl. pomoci. Ob-valj».
h te dobrodelne uztanovitve se placuje jevnim dijakom tehniskih visih sol v Gradecu vsakdanje kosilo.
S tern je sklenjen dnevni red in koncano seja ob 4 XJ% uri popold. Glavar napove prihodnjo, to je, zadnjo sejoza 14. okt." ob 11 prcdpoldne.
Iz Gorice 7 novembra 1871 (konee). Da priderno zopot na dnevni red naj onicnimo, da jo po sprejetem predlogn zarad Abrama, via-dni zastopnik, g. Bar. Recbach poprijol bcsedo. Opiraje se na dotiem § dezelne ustavc pravi, da za veljavno Sklepanje o volilnem redu morujo biti nazoco vsaj tri celrtnine, (16 poslancev) ker pa jib je samo 15, bilo bi vse, kar bi se o tern pred-motu sklenilo, neveljavno; tony prosi glavarja, naj bi to tocko za dunes odstranil. Tcmu se uihee ne vstavlja. Gorjup pa nasvetuje, da se pristopi k 2. tocki dnevnega reda. Pajer se vjenia z Go-rjitpotn, pa dostavi, da ima ostati volilna postava na dnevnem redu iu da se ima v pretrcs vzcti ka-kor hitro bi bilo zadostuo Stevilo poslancev v zbor-nici.
Gorjnp nini.i nie soper to, samo da se ne pretvze kaka drnga tocka zarad voiilnc postavc. Tako so priSli na dnevni rod razni pvevdarki, ko-necni racuni in peticije; natanuncji popis vsib raz-prav prinasamo nadem bralcem v sporoeilu.
12. t. m. je bila 6. seja. Zacela sc je vze zopot z volilnem rcdom; a ker vLc zopet ni za-dosti poslancev nazocih, sc mora volilin red tudi (lanes odstaviti, Na vrsto pride 2, toeka: volitev dveb drtavnih poslanc.v in potcm trctja: volitev enega odbornika namesto odstoplega dr. Lavric-a. Sejo pa pricne glavar s tem, da naznani, kar je odbor glede Abrama sklenih izreklose mil je gra-janjo, na kar se je snaeajui Abrain tajnistvu od-povedal z opombo, da naj bode to ,, v zadoste-ujo ra2alenim poslancem. "
Kako so je Abrain zagovarjnl.jo bilo vze v prcd zadnji „Soclu nataneno popisauo. Le tonajdo-stavimo, da je pri vsi ti reei vladala strast in ma-Seevalna misel in da je goep. Abram kot znaeajen moz prav storil, da je takemaodbornbrbet pokazal.
Karakteristieno je tudi, da glavar, kakor se slisi, ni hotel podpisati dotienega dekrcta (bolje Verweisa) in da gaje moral podpisati g. i'ajor sam.
Italijani so raenda zadovoljnf, da so sc znc-bili Slovenca; a mi smo se bolj zndovoljni, da jira je Slovenec pokazal, kako se znacajno posto-pa in kako mi Slovenci ne prodajamo narodnosti za materijalne dobicke.
. Kedar pa to izrcccino, ne mislimo one dvojke, kateri je Dnnaj pa dez\ odbor „ Mekka " svojega poiiticnega romarstva; — hogme! le sc kaj tacih poslancev, pa bomo gotovo dobili Slovenijo — v kaki zvezdi. — A ne da bi misliii na kako tako zvezdo, kokorsno dobijo tisti poslauci, ki ijudstvo tako izvrstno zastopajo, da so So celo nnuistri a la Giskra i njimi zadovoljni. — Ker pa danas ni nad namen ne o zvczdah ne o ministrih pisati, dvzimo se dobrib in slabib poslancev in pojditno zopet v sejo. — Pastimo Abrama in poglcjino si od blizo volitve v drzavni zbor.
Pri tej volitvi je bilo nazocih zopet saniili 15 poslancev, to je vsi italjanski, pa 4 Klovcnci s tem vazlockom, da je namesto Polaj-a, kateri je rati prostor naredil, Faganel v zbor prisel.— Zakaj se je to zgodilo, povemo kasneje. — Kv sc je v prvo glasovalo, je dobil sum grof Strassoldo rcuinu, De-pretis.7, Cerne pa samo 5! glasov.- A Deprotis se zahvalujc za izkazano nin zanpanje, pa pravi, da mu nt mogoce sprejeti poelanstva i:a Duuaj ter prosi, da bi se kdo drngi iz% olil. Seja sc pre-trze, da se poslanei lehkc med sabo dogovarjajo; pa ko zopet pride do glasovanja za druzega po~ slanca, dobita Depretis in Ccrne oba enako stevi-lo (7) glasov. -- Zarad tega |e bila oza volitev, pri katerih je dobil Depretis 8, Cerne pa le 0 glasov. — (ToUlccv je ostalo isamrec samo H, ker je Strassoldo roed sejo odselj. — Tedaj sta bila voljena Strassoldo in Depretis, dva Italijana na Dnnaj in •— Cerne, kateri ni dozdaj se nikoli pro-pal, je ostal na snhem. — Vbogi Cerne! snulil se nam je tako, da nas je jeza popala in da bi bill v tistem hipn raztrgali v sveti j?zi ouih G nbeznih poslaacev, da ga niso priSli volil. Pa kaj »e bi se nam smilil: tako poirt in raznenadeu je sedel na starem mestu svojega starega parla-meiitarizma. — Bogme, to je pac uchvaleinost j nekaten pravijo, da je se kaj ve6 — besedolom. --Pa od katere strani;— tega ne smemo povedati.—-Samo toliko lahko povemo, da ko smo v svoji sveti jezi enemn 6 ubezencev ocitali, zakaj da niso
prisii storiti svoje, starodavne dolznosti, nas je tft-zavinil z besedami: n Pa kaj menite. da bi ga bill mi volili ? se motife go3podine. Xani je ljubse, ce gresta dva Itrdijaca na Danaj." — Hudir jlh raz-nroi te dekk'.rante ali Sacane, kakor jiin pravijo.— Po tem tak(¦'» so se Italijani tudi motiii. Oai so naiuree mlsliii, da bodoSlorence s tem kaznovali, da Tolijo dva Italijana na Dnnaj; pa so jim t-streglr. — A le za maio easa; so ?2e m >rah kaj zavobaii, ker imajo dobre nose; kajti ttt 43 nr so boIjSo zadeli. — Ko je bila kon&iha v >!itw diiavnlh poslancev je prisla na vrsto volitev od* boruika namesto Dr. Lavriea.
I&vbljen je Ml, ker in  hotel dr. Lavric zarad tmmto ve6 stopitt v odbor, dr. Abram. Mi castitamo Abramn,   pa tndi nasemu narodu, ker je Abrain v ¦ odboru moi na.avojem .mestu.—Veseli nas tndi,.da.: je bil Abram za  zgnbljeno  tajni§ko  ala2fn>  tako f 'fiastitljivo odSkodovan, pokazait so s tem S«ieani, da j znajo biti hvale/.n«. —   Na«e mneuje pa je   zmi> i rom bilo, da aa sluilia tajtrika ne atrinja a p«»«*!an- ( stvom, kakor sploh ne ielimo nikakurinih uraduikuv v xnstopih Ijndsiva in tedaj   niuumo   nzroka g»«»- ¦ ziti se uez Italijanu, samo nacin   je   IA   nekoliko ; nedostojen, skoro bi rekli vmazan; pa t*» nas ma- . nj   briga, ker srantbta Skandata pade   zmerom  na tiiitega, ki ga je nzrok, v tem slin;ajt na  italtjan- i ske poslance. —
Vse drugo, kar ^e je v *i. wrji tibruvuavalo, je inanjsc vaznosti in v spnroeilti natanC'twt popisauo. — Tiikaj le se pitstavimo, da se je %. Depretis na vso moii trndil, da bi 8pra\ii naniest»si>be g. Cerne-ta na Dnnaj; piisebno je obdelaval g. Fa-gancla, kateri pa mu jo nekda prav ll.-gmatii-i»t» povedal, da je dru/ega innenja, iu d i ne u»'»rc , dati svoj glas mozu, kateri je toliko let ua Dmuj hodil, pa za narod niP storil.
Po seji se je po eelem mestu govorilo, da so itnlijanski poslanei pobrali svoja kopita. in da ' ne pridejo vec v del. zbor; r ivno v isteni easn pa se je tudi slisalo, da sta se oba dixavna poslaocM, Dejiretis in 6'trassoldo odpovedala dtjrz. puskmstvu. Obe vesti ste bill skoro nevrjidni: posebno pa prva. — Vganjavalo se je povsod, zakaj to, y.akai ; ouo. —
Imcli smo zelo Itaiijane na saiuu, da so p»~ razmncni t. centralist'! iu da bocejo tutli oni nti^a-jati llobenwariovcm ministcrstvn. -¦•
Zarad tega sc je telegrafalo na vse .strain, da p-.'dejo vsaj vsi slovcnski poslamti k zadnji seji, ki je bila v soboto 14. oktobra.
A Italijani so rueuda, kar sc tii-o prve ve-sti le ii.ito napravili; monia pa so tudi res misiili l novo volitev derz. poslancev uemogoro storiti :a ko ho videli in zvodli, da so va\ slovenski poslanei * zopet prisli v Gorico, in da bi se bili v kljub njibovi ncnazocnosti po.slanci ua Dsinaj volili, so vendar prisli k zadnji seji 14. oktobra iu bili so vsi tako dobre voljo, da je bila za; nja seja najbnlj gladka in da se je obravuavanje razuib stvari tako leho vrsilo, kakor pri nobeni prejsnji seji ne.
Treba je omeniti, da so bili vsi nasi poslanei v dez. bisi; a da nasib 0 dcklarantov ni bilo k seji, ko so zvedeli, da so vsi Italijani nazm"'i. Zadnja seja se je tedaj zaecia z ozuaiiilorn gla-varjcviiu, da sta se v poprejsnji s>\ji izvoljena drzavna poslauca Depretis in JStrassoldo odpove- ; dala i u da je treba drnga dva izvoliti.                  '
Zdaj so Italijani pravo zadeli, volili so   nam ; Oenieta,  od svoje strani pa glavarja, gmta   t*-#r*»-nini-ja. — Kakor smo \ze popivi   rekli,   Italijan; so nas s to volitvijo prav za prav kazuovab.
Gospod CiM'iie,    kateri  jo   volitev,   kakor si lahko vsak misli. z ve^eljem sprejtl, zahvalil se je Italijanom za skazano mu zaupanje in dostavi, (la ee niorda dozdaj ui prav tako po.stopa.', kakor  bi bili nj ego vi voiilei zeleli, se bo pa zanaprej trudil, • da si pridobi   njiii zudovoljuost. -  ¦ IVi/.nal h> tedaj ; g. Cerne sam, da ni prav postopal. k;vr se" pa «>b-: ljub tiee, smo jtb vze \eekr.it slisali   iu   .s^   ii-ido menda vresuieile, ee so.  Italijanom namen:une. Ste razumeli vi kraski voiilei!
Bilo je na dnevnem redu se vee pio^enj. katere so se skoro vse ugoduo resile,   kakt.r   je   jm> sporoeilu razvidljivo. - - V ti zadnji seji pa je vla-dni komisar odogovarjal ua tri interpelieiie.— Xa g. Doljakovo zarad mitnic na eestab  pred niestom je miuisterstvo brez vsacega razloga mlgovorilo, «la ima mesto pravico pobirati eestniuu za mestui tlak. j Kako kriviena je ta razsodba brez   ra/Iogov! je v obee znano in ker v dan-isrijem lbut  po>eben ye- ; stavek to krivico ra/jasnuje,   nu'emo ua torn mestu rec ponavljati. ~- N'a iuterpelacijo l)r Lavriea. i zastrau narodnostuc postavc je g. liecbach od besc- > de do besede tako le odgovoril;
„ Na interpelacijo vastivrcdncga poslauca dr.' Lavrica in dinzbnikov, zarad prcdlogc narodne po- : stave v Gorici dovoljeno   mi je   izgovoriti,  da je j cesko narodno postavo vlada ulozila   za   obsirnim zeljain v tenia obziru storjeuim nstrcvi. — Enake ielje se do   sedaj v Gorici niso ra/.odele,  zatorej vlada ni spoznala za prilozno, enako  prcdlago  v gotiskeni  de2elnemn zborn vloziti, in prihrautti si mora duljno zapoeetje o tej zadevi. *r—.
Iz tega odgovora se razvidi, da mioisterstvo ni vedclo za nasc zelje iu potrehc. — Oemu smo tedaj  imeli po?lanca na Dmiaji?  In slisalo se ie
eeld, da se je gosp. Cerne z ministerstvom sprave pogovarjal. Pa saj je tudi polif. drufctvo „ Soea" prosilo slovenske poslance, da naj posljejo izmed sebe deputacijo, ali pa vsaj kako promemorijo na novo miuisterstvo, da bode zvedelo nase zelje in potrebe, in g. dr. Lavrie je se cel6 povabil vse poslance k pogovoru zarad te reLi; a nekteri so se prwmehovali njegovim nasvelom glede deputa-cije in promemorije. —• Zdaj pa Imajo odgovor.—
Staia resnica je, da kdor ui6 ne vprasa, nic n§ vdobi; tedaj moramo biti bolj marljivi in brez strabtt zahtevati, kar nam gie, in ee bomo nestr-pljivi v nasih tirjatvab, se nam bo inorala pravica zgoditi. —
Glede lanske Lavrieeve iuterpelacije zarad posloi enjenja sol je dal g, Rechbacli slodeSi odgovor; „X seji goriskega dez. zbora od due" 24. av-gusta 1*70. izrekli so dr. Lavrie in drufcniki zah-tevanje do ulade, ali bi ne bila nagnjena vse tako napraviti, da bi se vsi ueni premeti na gori^kih srednjib §<>lab v slovenskern jeziktt pred.stavljali, potem ali bi bila voljua napraviti v Ljubljani slo-vensko vsenrilisee. - Izgovorii je minister tn nk in bogoslovje o tem z dekretutn 14. uvgttsta U 1. st. Xx'MK Klodeee:
Mojo rcsniibno prizadetjc je, predpise Ciena XIX. posJave od 21. deeetnbra JKG*7M zadevajoe sploiiiie pravice derzavljanov djiiiujkn-teljuvtio Zf»-gotovitt tudi v de^elab, kjer u;fja s.'ovenski jezik kot de/.eiui jezik.         Za vreiuiecuje tega namena
potrebro je nvkterib pre.lpogoje\. Med te Htejetu poseiiuo izdatnituUi volitvi* Kp'.^ohnilt ttvileljcv, kakor se ji? do seilaj po kUiihu ji preprrealo; v tem ob/.iru prieakujeiu prtnl ^?,im drugiiu djausko krep-kega pxlpir.mja od dez. ^olskvga svetovalstva v (loitei.
K sklepa omeujun, da se je to dei. solske-mn svi-tovaUtvu naznaniln, da izpolui uamene gn-spoda miiHhtra.       *'
To ti je odpovor v hh>\en^keui K^i^Ut kaj ne? Cu 1 >m eu iiti se je, da si glavaralvu ne pie* skerbi vsaj eneua spi.sobne^a prestavljav^a, vsaj dandanas s- vsak vbog; kr.uoareek skerbi za to, da so njegova piwita iay.au>!j»\a iu v dol>rem jeziktt pwana in da ».» prejemuik lie sineja, kedar jib odjwr K:»j si moramo mi dr/.a>ljaui ml tako zanikeiuega gSa\aistva misliti? Oc bi ga boteli posm-muti, piiteui In dtv.ava dobro staia in te/.ko lii bilo inogiM'i; kako gbivarstvn /.dr/,avati, kajti zaostab bi du\ki iu se tnartnkaj druxega. •» N-.ij diija tedaj di>ber i/giiul, tisti ki j.'. na i*eiu!   »
Kar ne pa tiee b.jjtva tega odgovora, moramo pred vsim oJizdovati, da je iolMki svet jako nepravieuu fiestavljen, to smo vze veeKrat v na^em listu dukazavati. Xiiuamo tedaj mi Slovenei n-pati. da s«r nam bo praviea godda, dokler se >oi-ski svet kaj ne predtngari.
S;eer pa motamo trditi, da imamo titi Slo-vener zad"sti tdoveuskili ueiteijev, ki lahko precej v sloveuskem je/.iku prcdavajo in da tedaj od te strani uif ue ovira o.lprtve i'dnvenske realgiiuuazijtjt v Gorier, ee le miuisterstvo Vi zavka>,»', t\* pa Ita-lijar.i ae moraj; dobiti ttenib moei xa sv«j<* real-giiiin;izij v tega uisnto iai krivi. antoak edtoo tbta visoka koittira, s kateio se wsaki dan bahajo in sirolio — u>tij.\ Istina je da Itabjani uimaj.'«vo"ph prof rsuijev 'toliko, da bt lahko napravili ital. para-leluo grmnazij.* v Gori<'» in da h- samo /.trad tepa zadtzaiia usuova paaU-hsdi realci»ii;a?jj * Goriei, A knviea vchka j t>>. da m«a.tnio ttti Slovenei z.uM'l Itaiijanov tip. t. n e tk:U^ da • ¦-; i i!mI ij » p^-trebnili v.. u:U m n, UaUu* b-*du /t.pet tsa p=.»;>'tM'>i dra/je n\ sI.Imv ..J ii i«i!ip kak^r ??.' j*- t-» p;'t knn*-tij-*kt ><Ai pokazal*.
No r.\l >j pa« aj aas it ii:jaul se enki-it p^zvajo. da uaj Sv4 vdatno iijili»vi kui'in ! V f»«;ui m na <»oii<\em sploh je iu italrj n.ske knlune. to iuui kaze v.-iiktlauja j*ku-i:j* k.ijlr \s": g.»;,.>Vt l.ihtoiii, ra.'.ua la-kateiib ?i:n za:h ;'.;lv;«ka! .v, ^e >.! d»ro j.ti-voriti iu I'.^iti v ifa^-jan^'-mi s.«* v.ni'-yy. Gori-»k:i zgudoviua nt itahjan^ka, kijii ua G«.<rtski:m so od naj^avrjotti 4»<b r«:e:n;4a!3 Siovaai. iu ko m» na;*i piaiedje | risb v te kraje «» \m n;.>.i Siovaue, di>kaz tenu! s-> -!< van-ska imena s<h ki".jtv: hri-bov. vod. mes'a s.iiufjrj: tti .j na fui'iai;s^em je poluo slovansk.'a imen in tipns gorifkib furlanov zve ieneu ka/.e. da >o ti ijudje imeli Siovanske ]»ra-dede.
Tudi nam «e;taj» Itaiijau;, da mi ^loteuci iiimamo zgtidoviue; imamoj», pa zab¦.stuo. St«>letja s>) bili Slovenci v borbi s Fu:!.-i5ici. in <U so »vojrt uaroihiost vkijub napadom od vsih strani ohrauili, je toliko eastitljev^i. Kar se pa ttee slovenskega. jezika. je znano, da so korotanski vojvudje ueiu-skemu cesarju po slovousko prisegavalt, da so se saiiii eesarjevi priuei slovei.s'eiue tteili in da je i-mela sloveuseina v srcduieui veku tako eastitljivo mesto, da se ie se celo na furlanskem dvoru pri po-sebnib slovesno>tih slorcnsko govorili. Vse to pise Vodnik iu ce Italijani Vodniku ne verujejo, ker je bil Slovenec, naj si pa preskerbijo ncmskega zgodoviuarja Ankershofeu iu eitali bodo tndi v njem vse to iu se kaj vee, iz eesar se bodo lahko podueili glede Slorencev. Pa nase filisteratvo in odpadnistvo ue briga zgodovina in ne zmeni se za dokaze, kateri zabtevajo nekoliko ucenja; nje-mu zadostujejo   fraze, kakor   na priliko:   „soln-
ce je naše", nzemlja je naša", kakor dabilisolnce v Dajem vzeli. Mi j>a jih prav radi pustimo, da delajo solneno' politiko/ kar se pa zemlje tiče, se bomo pa Se pred zmenili, kakor bomo le še eno ped naše zemlje in le najmanjšo pravico odstopili, in če se Lahi sklicavajo na Italijanstvo, se bomo mi sklicavali ua Slavjanstvo, katero je ogromnejši in ima lepšo prihodnost od italijaustva, katero pomeni stari vkužen iu propadu se bližajoči svet.
Z«* danes le toliko; v poznejih številkah bomo to red bolj temeljito razpravljali. — Toliko še dostavimo, da naj se Italijani rajši brigajo, kako bo«lo dobili zadosti učiteljev in če ne morejo dru-Lači, naj Slovence prosijo, da jim jih posodijo, ker zadnji jih imajo toliko in dobrih. da še zitnacjc dežele z njim« preskerbnjejo. — Mi-niftterstvo pa prosimo, da nam bode pravično in lii nam takoj preskrbi narodne sreduo šole, ker od »aLe nlram ni nobene ovite.    -
Tudi imamo */e zadosti učnih pripomočkov. dok.iz temu Ljubljanske srednje šole. — Nji* jezik je tako ho^af, d;« sedajo v njunu \sv uč;iiosti pisati, in da to nt k\:iv.iu, so n.mi poi»»k izvrstne prestave raznih nemških,  latinskih  italijanskih   iu
rirtutb klasikov...... Na*s »itatiljd ne bodo  zamerili,
(i.i >uu> ui» preveč i>U pseduota oudalili, pa potrt b-iju se turni zdi. da ua-t* ifni^atu ui druge lilistre kakknkrat a<l ab*mumt» p.:p-.djc*mo.
Ku», nam k»»nie kritičnega pivliesuiuiuja letošnjih spj deklinah n*h'.h :
UUur -kt*n»' /adnJM »vj«» > piiiiipruiui pi\.»-r»ui. I'«»vd4ijal jf »*.iin •>! in v/uj»*»imi.^, /.bi.uiiU> vmj v luuMij.Uuth ii-i.-4'h \kljub r.t/.|'»t-u \ političnih »zirih, k.is»'ii >" it.u.i\ti.( prik.ii'.>1:! * u-Uv-«••!!! /i\lj"*nji. 'bdi m suatcrijaln*' jotivbr pravi <¦ naj hod** tuli \ prih-iliij" *«•>-; ,L,'ori4»'tf.i v.h»r«t tako *» \t«-giM- p;iii do p.'>r,tyutuU tudi v ;u»i.ili)ih «it.iii'U. I'.»lj" j- p<"-il /.i /.ui|..ti*j'-v pnliolpj**. »l"kb'i h» -' *'¦''«'•! ti.i ¦.i-tu^iti ¦;"•'¦:". .1 .«- Ut-tihnt '/»r*'Mj«'tiiiu pivd-^hii-hlm >'.<-!u iu n\*iw .»• %<.\ii'>kUta"iii na<v«*,uja, katvii tujih* »dim*i s dviam T'';i.» >ni't tudi mi pi.-pM'.uii, di ]•- p2';l-''d»i'ki *!•»! v ^H2i'<k«'!ii iboiu * fitijam p«*-nff a 5.». ftnj»* A j,. ^'..*j..d «:!.t\ai .-.t mi j;.i m "j -N«l p-»-ul. !»<•;'. kakor .-»ju v.»* r»'kh. ^lo.r.j1; »¦ ^' psi-tuj«'. da -«¦ m kak» *!ui.k" \¦•/.". k-.jN ijtli\.\i bi i!»-it.il wnt j«ta-
*!.'-•»  b:ti.   f"4..i   |-l   ;»•   lsl»>.    «'••   j"    v    kMtlpljih
n«.']-5.iVt'-U" tu v-"». k.tr j.- >-b<vi;-k", ih*t.v«*m .*!ian!i'\ i'i:di >ino picptiiiui. 4a -»¦ i;»« b-li.. ."polnil.« tak*« hitto ...'Sj- #.-p. i;liv;u|i j.r3.'ii»; m"i.tlu<'K<i p<>-uvuiurnja, k«»' *«-!iiM. »lii l'..tlijiti;. ti«« bfd-» h«ti-li pri/iMr.i umu \\-UU |'f.i»>'f bi",'. kit"iih n«* JH"i«mo r.\tlU iti i.mij.ita •¦<¦ I.«.r h.iii-d i a .«3 Lu<uh u.--Mirjo M^t^pituM-t |'-Um i  i;- /: pii-in«.
K;«:t*«':i-* :••' iijMi.titiM y„th\.ihti ii.i-iiu .^'.'.im «»!!n**atm ^lan^m. knf»»n so t'" ;ii r:t-4 in pravi«**' n.i^-^.i Kw>4i s tem, %U >••. A^t-li w.u >;»>-¦• pti-tt»«-.^.i:;j" :4-.\»% :i.t«i kii\»>'«•' v«li:;^* p.-t.tM« ii •- t.-:n. <U v- v ?.i. .r« ?!i.v.-n.*k*» ?t«A».iri!i »a t.ik«' Itultj.iiio ftUmiAli vklju!» lau>-k»-mit pn.t«1*!;! in v-Ih^-.u }>VG|**>KStAfL s\,.j„ kijt¦;.•,! •« ia\h»p].a>:"-t ia-*»»{a Uii!'-^.t j<-^ika, IVn: mi i^ufl; iwi"d jim l»-i.- v-li...(hv.ib«;/.a ia ::j,h in;.^ K-1-* - /latim; »ilUiu« iMj-i-.tiij. \ <"c--i"Vi!,i -!'.\":.»!v.Li i;i .-!''V.»u-sl-^ ut^U, ., T.i'h'» •~:i^sit-» •¦• — bf.rili itj*i fW*.t!j.* m jM-.«* ps-air.- j;* ,-; u;--« :i^».hi«.:^---«. ?s na; bii^-r l«d"pra«ih m-: l»-\! :¦;»«'*:. p-i-mn. K-i -!U*» w- .bi|ii!-,:s, iHsJH,. f,*:, u-^'!;":^!.!-:;'.:: ts;k-:;'»¦< •:« v.yuu «;.!* ? —.!.!.:*.. \ K' ^> CM-. di -¦i .-.i.u ,:* 4.4 *I ^' v. ;,.»¦., :, -'„4:;..' -•¦ %¦¦ ¦!;.:*¦. ?•¦ •fcM.k.»rj* b^!. * k/.'.-j .•« d.br-. -r ':•/-,:. H itt lir.«.p. \\'.ak*..-r .p t;; y..'i--j. :«; d'4*l.'r. .Ji i- |»« :-%•»-;.*ih;: pr-pri.-j!ij-i |--?-pV. -:-mj---!". - >kb:,:;:. d;i v .¦.ti-ij" .-; >:.i;i ;.-i :i s*/- jT;-i"j» \^- ¦ :i'.;..-ri--- 4-/ ;K:4i. .:ti . :. \. A- r-,-1, -.-.,:'; v, l»ii i'-v.»v.* t>Hl-i.i;,     ¦ ! d; -.% o.-hi j 'd.?:   pi •
;•¦ Uk«» 4Ji*ului4,dd n; bit- |»rfj-.-Ki pi-*!»?.'j      1'j«'-
u'!-r«4j' riaiilav <>\hi 0-kiar.t»*oj\ ^. i'..:,ij-a. d. ;»• -*'l 4-mu ii.i !*;*;>..!¦• ;:: :.»v. j' b;! i/p*M,::ij'-: ••a Ht 4 v *ii-r:.j» i. Z'Uj -. 'ivhko i'..-ki»i,ijiTj» ¦-!•¦:• |'•»•!:» m \ -j. ?.-•:;! ;*¦ - \;<:l: p-» ijuu lih. "- K4d.tr j* bil ^ R{--a;.-! \ zb-ru po:rch»ii j<* >el ».;i n-tvi. k- j- k<.;..-.sl -»'j- :.v. j.. jm:>.U; p*t^r dni^-jnu tu tak« > • - u>nli i.;;«i \xli  d*-
kiATrntje    «1,4 .«<«  Ii* 'pt.   V   tlu  .Mll)i   >-j|    ffij"    nb-l
^ .hujiim p:«-!: ij- ,.i-:i. l.J,.- y Ki taktik; nekolik«, uštupn&t p,i \'i.Ih-'« s»* j* »-iM^tn i,'o\orilo da tO $'.<ti»ttci tak« privid:.« iu pr.»\ihi^ tavuali, d* l.M-lj^i r:ivi m,.j#. _ za *,, taktik ¦• j*k>- p«..-,.bno za-brata g- J'aga,'in;/:/:-j;;. katoi j.» v zadnji fc^-ij ukiMniK>cQ<»iv^tt.>pal. «1« j«»^-dru^ znane „ .š'č.111«' * pr*?ko>iI.   —
S tt-ru :>ki<Hn<.QA važn«» pivh»-ov,iuji' in >ve.-t >mo si, da miio ?v..jjm citatom v?tr«\irii, da vu< jim t živih barvah narisati stanje liane narodne reči
Zdaj pa se ^ obrnemo do na^-ga, naroda ii mu priporočamo, da v'cčigkd veliki nevarnosti katera mu preti od vsili strani, zvest ostane srojiit pravim prijateljem in voditeljem, kakor smo im jih v uažih člankih pokazali in da se «»> pusti premotiti in slepariti od hinavskih samopridnežev. katerim je narod le lestvica do svojih šamopridnih it vmazanih namenov iu namer. —
NaSim zvestim poslancem pa na srce pologamo da narodu tudi za naprej tako služijo, kakor dozda.'
in da solidarno postopajo z naSimi brati na Krauj-skem, kajti fie smo poprej dvoinili nad kranjskimi voditelji, nas je pa zadnja adresa dez. zbora Kranj-skega prepridala, da imajo kranjski Slovenci srce za nas in da Tidijo tudi oni edino reSitevnaSeganaroda v zedinjenju vsih slovenskih pokrajin v euo samo kionovino. —
Adresa del zbora Kranjskega naj postane slo-venska deklaracija ker ta odloeno tirja zedinjono Slovenijo, ktera mora biti nas paladium proti ptu-jim napadom.
In ce tudi no bodo morda Se dolgo vslisane nase prosuje, nase zelje, pokaziuio pa vendar svetu, da smo ediui, in da uas veze bratovska ?ez, katero ne zamors preseSi nobeno minlsterstvo, nobena niofi. V edinosti je moc!
Iz goriikih gop**-,, 1871. Veliko nam je ze .,Hocatt povedala o zadnjem zasedanji naSoga dozel-nega zbora, a veliko jo se povedali. Med refirai, ki sii \redm» javno kritiku, je /.a nas lnibovce po-wdinn jiumonljiv vladni o«lgovor na intoipiHacijo po-slaru'ii I)oljak;i in tovarfiev zarad pobiranja llakov-niui! na koroski wnti in na SoeiniMii nioslu po kri-Mcnciii iKiriini.
Vlada }v pi» I'i's. koniisarju izreklu, da g.vriJiko nii>tnu zupanst\o pravicno tlakovnino pobira. ker inu jo una to dovolilo in kor se ji» i. vlado pogodi-lo. d.i >nif tlakovnino ua ivs.   luitnicab na meji ma-
Stlli'l
skupno pnhiranje dovolila. iu  vlada  po  (akeiu - «c-
, okro/j.i pobirati.
TiMlaj. k"i j»k vkuli j'* to pobiranji* piavicuo, zmutljint.
lies uismn mislili. da kaj euaeoga doziviiuo; in wndar j«' trnnn vladnoinu odgovoru nek gori.ski pn-laiii^. „ilMln-ti- klu-al. (I'a kdo ve, alt iz ]>reprl-•Miija V |
/.iip'iiiuiili Hiiosipa. da se za pravieno npozna-\.», !••• mitni vbog linb'ivt'c, ki pn koroski tvsti st» v t'tiilanijipidj.'. v d.Ujuvi ', t m^ t-azen dveh eos. uiitniu tudi d\akraf za mestiii tlak pla^ivati, biw. da bi se bil d'dtkiiil; za pr.tviciio, <•<• nas „ brii','• svoje \iu«> \ lirib« i/,v,i/:i. 'mj tudi nn'slm^.t tlaka no do-takn-, |».i \t>nd.»r nunii dvakrat tlakovnino iu ees, mitiiitio  ndiajlati iu u praxieiio,
i«,Mi-ANk«,g:i"g«i/.da v /.iilo/,iiii'n go/diii'^.i iiiailii derva |"dj'', v ni.'>tn in* piidi'. in vrndar llako\niuo plauati
Holt nas, da v A\>triji vladajo se taki pvln-f|d. IVi«-:iki»vati urnz.'ga nimamo, kakor da en 'an aii drugi vtegm* iiii>.»tiiein>i zuputHvu na misel l-i.tl, da bo )i,i mituirab priMujliiuo od d'lv.ml) pro-
Vrsila se je pa ta predstava kljubu te^kim nalor gam predstavljajoeih osob tako dobro, da zamorem z veseljem eestitati dramaticuemn druStvu, da si je pridobilo <iolgo zazelene pripomocke — ktori so dobii igralci. Gospica Jamnikova, ktera je tudi lansko leto igrala milo heerko, mlinarjevo Miinico, je tako lepo izvrSila svbj nalog, daizrekamo srcno 2eljo,naj nam Se mnogokrat napravi veselje s6 syojim nastopom. Gospod Jclognik (Konrad) izvr-sil je svoj nalog prav dobro, posebno v prizoru ua pokopalisei se je izvrstno vedel. Tudi g. §u-fitersifi (inlinar) se je potrudil, da je dobro napl'a-vil, le nekoliko pretnalo jeCnega se je kazal, pre-malo je' pokaSljcval. Spluh vsi gospodje i gospo-dieue, med zadnjimi posebno gospodifiiia Podkraj-sekova, so se prav dobro vedle.
Dekoracija pri tej predstavi je bila pad nekoliko pomanjkljiva in nekorektna, svfino bi fceleli, da bi se posebno na to pazilo. Tudi snegat kterega so pri tej predstavi vsako leto narediii v pokopa-liSCnem prizoru, je manjkalo. — Lobko pavzklik-nom vsira voditeljeni dramatiSnega droitva srfien ,./Jvili"z:injib tiud, kajti vse ka2e, da se res trn-dijo, da bi apraviii nil ado drufitvo v slavno ime! Zivcli! —
TukajSno politicno druStvo „ Slovcnija " imolo je dunes svoj obcni zbor v citalui^ni dvorani. Program iiuel je edino locko : yRazimwn o nedanjcm polititnem yoloXaji Avstrije". XazoC'ib jc bilo 250 clanov, mod ktcrimi so bili gospodje dr, Costa, dr. lUewei*, dcfcelnl gin-\ar dr. liaslag, de2. poslauci Alwnilc, Horak, dr. Po'ilukm; Snpan i drugi.
Prcdsednik, za nad narod velozaslu2eui gosp. dr. Illciweis, govoril je prvi tor djal v svojem go-vohi: « Preavitli nas vladar vkuaal jo vCiniti mir med narodi in ministerstvo llolienwartovo se je zvlasti ubrnilo na Ijubljcne \um brute, ktori so bore z nami za nafia prava, Severoslovano, Ccbo; Uteri so po cesarjeveiu reskriptu 12, kimovca 1.1. osnov.'ili fedcrutivno uslavo, btorn smo ludi mipoz-dravili radostno. Nt-kovi pregovor pravi: wKjor so postavi   ccrkev,  (am si prizida  hvb Imdobni  dub
..........svoj zagretl (zakristijo)." Havno tako jo tudi pri
liribovei! I »«w» Minisier Jdilicnwart poslavljal jo fodorativuo di/.nvo, a nasi vragovi nemski so postuvili bi^neu-sta i Andrassvja, da bi podrli pogodbo, da bi pii-dobili z razposlanimi agouti v svojo podporo razna dnisiva, da bi potem z rcvolucijo na Dunaji vpiti mogli. Gospodal eas strabu je ininil, poruvnauje jc vstavljeno, kajti to mora tako  biti; zdi so mi,
........................................,........ t.....kakor da bi vse to slo po fcelezuiei, po ktori pride
¦t»ruv i»dduiV pustik,"ka!««r..'s»» wlaj "tirja"oil 'tis- i poravnanjo  do  kako  postajo na ktoroj so krifii:
•¦   * •.............; n Muiiic Herran, 10 Minuicn AufoutliaU ' (Gospodje,
10 miuut postauka!) Jaz sem pre pri can, da so V kratkein uasu zopet poprime nit pogajanja i do z vcuo siio izpcdje. Gospodat predi'zuctn so toiaj stavili na dncvni red sledcei prcdiog:
a.  ako „Slovenija" soglasuje zadreso kranjskega de/elnega zbora;
b.  zelio, da bi se v pogajauji   uadaljcvalo;
c.    iz;eei ceskim vodiicljem i zboru ceskcga kraljestva prisrcno zabvalo za juuaSko zagovarja-nje narodnib pravici za vstanovo osnovnib dlankov.
*/. izreei  zahvalo   ministcrstvu Hobenwarto-vcinu za posleuo njcgovo prizadovanje. i            Vse to se je z gromovitimi zivijoklici pozdra-
vilo.
Na to prosil jc dr. Costa bcucde, i je zago-i va:jal s  krepkimi' bcscdami   stalisce   pogajanja i 1 ozirajc se v svojem govoru na dogodkc preteklih let, med drugiin djal:
„ Leta 1800. vojskovali   smo se, morali smo
muogo inilijoiiov plaeati Pnisiji, vendar vse  to ni
I bilo nid v priiucri s prejetjein   velikoucmca, sak-
sonskega ])cust:i. On jo v zvezi z Madjarom Audra-
.sijein podri    fitcber iiagodbc,    kterega  so   slavni
voditelji   ccski z   nesebieuiin    prizadevanjem po-
; stavili; usuunii ulanki, ktcrc jc izdclala trideseto-
! rica ccskega dez. zbora, so   za   avitrijsko  dr2avo
\ tako   primcrno  sestavljeni,  i   s toliko pazljivostjo
: prevdarjeni, da more vsaki postcni   dlovek i njimi
j sogbisiti.   Oponiiiim »c,   da je  ceski  knez, castit
i ka'rdinal Svarccnbcrg   predlagal: „Naj se tridese-
'\ torici izrcee p.ipoznanje i zahvala za izvrstno so-
1 stavljcnjc osnovnib claukoY. "
Gospoda  mojal jaz  mislim,  da te razmere j ne bodo dolgo pri nas ostalc i da bode avstrijska j drzava eez clegantno osobico Beusta  in muskula-! turnu Andrassyjevo prestopila zopet k pogajanja. |           Potem se je sprejela slcdeea resolucija:
I          1.   „SIorenija"   pritrdujc   adresi   dezelnega
zbora kranjskega i pripcznava, da se vsim naro-dom i dczelam praviena svobodna vstava more iz-delati lo po naeelib eeskib osnovnih elankov(fun-damcntalarlikcl).
2.  „ Slovcnija " ccstita slavnemu narodu ee-skcnui iu ceskim narodnim voditeljem, ki neprc-makijivo branijo svoje, ter s tern vsih narodov piavico. Trikratno ,, Slava!"
3. „ Slovcnija *' ob2aluje, da se jo raztrgala nit pogajanja, prepricana pa je, da se kmalu zopet priene poravuava.
4.  „ Slovcnija " izreka 2eljo, da bi vsi fede-ralistje vzajemno i solidaruo delovali, da bi se zopet urno poprijelo obravnavanja.
5.    Zaklice  trikralno .„ Slavo "   ministcrstvu
uaj
Jib. ki so t«'h ppislm-ov po.-lti/jijfjii. Vlada privoli, pa IkhIu'iki vn t'lio » piavicno u plaeovanje ¦»t«'.i-i.
l'»> tnn na4-inu znamo/. rasunia tudi docakati, *i nn».-mi i«•¦•{ji% spi-t oglas'ijo, in potvko: Na^i iuiarji imaj«» j«-li in pij;t«'o uapravljiuie. za tisio, I »> v ni'^to iMUtfiij»-ni, da no bodo tedaj na skodi,: >*Mia mituicib <»;! (M'be primema pristojbina j j»f"diira: in tako dalj«' v>ake idiretuiji; po vrsti.           | .......                                                         !
Iz gorenjega Krasa 1. novombra Iz. dop.       j
Za3i'>t«-:i j"  poj»l«Ml   p«»  na-t-m   zaucinarjenoiii |
kr.ijn. Nr ".'im«» da ]•' >Y•¦' sain na sebi pust, pn\ek- j
.-iijfj«. nj»-v(«»\u pu ••¦>!»';) tinlipn'bivab'i njegovi.   (Jovo-
•r tj»- <» ti.ipivdku v Vhib nbzirib ali pri nas
li- - j   /.ill!'"/"   -b'dU   «'   V.-'»l   t'-lll.
>"-.?' •¦ i pri iu* v tako icviicin stanu. da s«* in >:.j rl'Ai'k taVmu zaiiitn.irjanju r^ euditi pri -iajuMi t.-l:kib -olskib <nf!.«lih.
Tn'tkt\ -i: ti \k\arj.i •>•'• ,>«do kak diihitren, w maiaj" d»-rt zmij", kak»r ?¦«• ti sam izrazi, W ni hj»&i\,i i-.1-. S.ij -*..ki j*» lfM*«-n:i ml n«rkvf ,.Wa.^ kfiin-hi"j.' ;«1> tijr..-h*«m di«» S.'Smb', hb' i-t ja eonfessiuns-!•-." !.<M-i !«»^ika. kaj u*   d,t!
Tain \i"t p<idti«'"\a kak.t dru^'a pasavt, kf'j.s ')>• \:<ia.i im»'Uov.iua biti piava ucVnka Marko-=>',»¦ f!im<d'^ij»'. I," »am pa tarn najd»>mo ka-.'¦it'-Jjf. ki ziid-'fltuji*jo >v»jcniu imklicu, St* ti se ! /, «d,rdn» Limi i viadnimi 'rmni provee pe-tak«» pri ¦«rrtrt:jih staivj^ib  restokrat noje^oljo
P..hli
vzrtKri
i/.iCo\.ujaj.i {.-.• vwikrat na»i ••krajui Polski »v..-i..vairi. da d'<bn« w\t> dosti >tanojo i da pri-klad»- at da\kih kmeta preveo tiscijo. Vse n*. Ali dra.iii jf"!-I"niji', &• ji» drugdi* ^tibro tr<d>ri, v tej zad-vi y* j" g«»tovo.
.Sola je umika. Kolikorvwa oiuika toliko manja | .-.uioVm?*!, t'.diko manja potreba zundarmov i enakiii i ^.rgaunv.                     *                                                      j
llobrib  ueiteljev nam dajte.   To   zamorete pa ¦ lo za dobre denatje udobiti;   aij vsak   re,  da   se navadni'i   le   za   dober  denar dobro i terdno mikno vkupi,
Kjo dmgde je treba strogo varcnim biti nam, pa tudi vladi, ne pa v takih slueajih, ktori nam, ako so dobro porabijo, stoteren sad porode, i ti so ravno sole.
V Ljubljani 1. listopado. (-Sek.-) Danes pred-stavljala se je v tukajsnem dezelnem gledalisci zaloigra 9 Miinar i njegova bei. * Taigraje sploh vie znanu kot izvrstno delo HaupabovOj ktero je od   bescde  do  besedo   poslovenil  Pr. MalavaSi&
Hohenwartovemn, ktero je pogumno postopalo po federalisticnih naceiih.
Iz Prage 1. Iistopada 1871. {Izv. dopis). Kar se je poslednje dni godilo na Danaji, smelo bi m reci, Avstrija je propadla svojej osodi. — Vze smo skoro imeli zagotovljeno boljio pvihodnjost Slovani, ter se postavili na sveje noge, kar vrag Andras-sija i njegovega pritepenega pobratinm privlece, ter nam razdere lepe sanje, a Hohenwailu vniei vse trudapolno delo, — i tako se zopet sprava raz-bije.
Pomere so se v kratkih dneh tako zasukale, da bodo sovraznifci nasi s pomnozeno silo nas oni-fiiti skusa!i.vBije se vze z nova boj.
Nam G'eho-Slovanom blisei bodocnost nasa zopet naproti v podobl „sablje", kajti za Ueiko je zopet imenovan za deL. glavarja glasoviti general Roller,
Mi avstrij8ki Slovani smo hoteli samostalnoat i bodocnost Avstrijo, toda Bismarkovi prijatelji cesarja saroega iftasajo pregovoriti, da podpile, uaj bi bili kmalo vsi zdruzeni z Nemci.
V oflglcd tega poviatili smo se nazaj k o~ poziciji ter zopet zajemamo svojo staro bojno polje, ter razpostavljamo, kakor zvesta narodna vojna, svoja krdela na vsa mesta, kjer bode sto-ril vsak svojo dolznost. —
Biez krvi ccmo zmagati ali zmaga naSa bode sijajna. — Drzavno pravna opozieija je bila dozdaj veS ali manje razkosana, ne cdina, brez vsakc zveze. To v prihodnje ne sme vec* bili, za to naj skrbe nasi mirodni mozje. Ona mora stvariti jedno falango i njeni generali morajo hiti zdruzeni v jednem Stabu, — borba Slovanov bode skupna v celej monarhiji v prihodnje tndi unkraj Litave. — •
Vccinu ceSkih listov posebno zdaj vabi Poljake, naj bi vendar enkrat spoznali, da so Slovani, kajti dokazov imajo premnogo, da dnnajska klika nijro* za nje 16ka. 1 res je upati, da se bodo posebno s debt sporazumcli, ter solidarno sknpno post op ali. Zdrnzeni zavstrijskimi Slovani, poprijaznjeni z Rusi to je edina njihova bodocnost.
Le Madiari imajo nalog podknrjevati Seiiva-njo Neiueev na Slovane, •— kar se jim dovolj ne zdi o zatiranji donia, — ko mcju tern prepast ineju njimi i sosednimi narodi postaja vsaki den vecji, neprijateljstvo i smrtno sovraStvo raste od due do due, a oni igrajo le o svojej bododnosti. Kar so nam te dni nepoktieani storili, ne zabimo kmalo.
30. niiuul. mes. iiapravili so mestjani, .student^ deputacije raznoterih drtiftev, dez. poslanci i mestni odbor, Dr. Biegerjn pri njcgovem pri-hodn iz Mateea na tnkajsnjem kolodvorn sijajeu sprejem. — Ko se prikazc na peronu v kolodvorn pozdravi ga 5OO0namnozica zgromovito „Slava"f moznarji iz bljiznega hriba v%\%kovn zagrmijo in pozdravljajo buditelja i boritelja ceskega m'jroda. Ginjen vsled nepricakovanega sprejema se zahvali v navdusenem govora nazocim. — Pri vsakem I stavkn je ljndstvo klicalo „SIava" „Na zdar!" a| „ Pereat" Benstu i Andrassiju t — Hoce se potem v jednej privafnej kociji odpeljatr, toda v tem hipn studeuti izprezejo konje, ter vleeejo kouijo vsi odkriti, i pevaje „ Naprej ", — potem „ Hej Slovani " i „ Kje dom je moj", — do njegovega sta-novanja v pasarskej ailci, kjer biva tndi otec naroda — Patacky.
S tresoeim glasom se zahvali tu Dr. Bicger obeinstvn za sprejem, reksi :Zahvalim se Vam, dra-gi moji, iskreno za nenavadno east, kojo zaraore sploh clovek—cloveku iskazati. — Kar sem mogel, sem storil za slavo naroda i z menoj moji prijatelji. —
Akoravno smo vsled iutrig neznaeajnega tdo-veka izgubili bitvo, vendar premagani nijsmo. Bo-dite prepricani, da tndi v prihodnje ostanem veren sin naroda, ter zvest svojemu geslu. „ Ne dejme sel" do zadnje kaplje krvi! Vsi klicejo: ?,Ke v-dajmosef" ter tndi priseSejo. §e enkrat se zahva-Ijevaje i pozdravljaje pri oknu pokaze, ravno tako star! dr. Palacky.
Ljndstvo jima §e enkrat zakiice gromoviti „SIava" i grofn Hohenwartu, a „ Pereat "Beust,— ter se od tod obrne v Perdrnandsko nlieo pevaje „Hej Slovani",— i mar§ „Herbst Beust"pocud-nem taktn. Pred tiskarno Dav. Hnha, vrednika „ Tagesbothe " se napravi macja godba. — Od tod se sprevod pomika mimo policijne hise na Malo strano; — kar skoei, kakor na znamenje, 30 poll-cajev oborozenih z nataknjenimi bodaki na ljndstvo, z klicem: Auseinander! llazpode je ter vlo-v6 30 oseb, meju njimi 3 zurnaliste. -~ Kar je v tem trenutkn i pozneje pocenjala policija, to ne wore nikdo imenovati: postavno. Take surovosti nij brio se za casa obleznega stana pod generalom Kollerjem. — Mnogo je bib v gnjeci raujenih, kajti policaji so s batom tolkli, ter z bodali su-vali na ljud, tndi pisatelj tega dopisa je bil nekaj stekml, i ze je stegoval roko polieaj po njem,kar potegne v neko bliznjo staeuno. — C. k. komisar Pavek sam je bil v tem beganji pritisnjem k zidn, ter ves pomeekan i potoleen, ker je bil v eivilnej obleki. On sam je policaje spodbujal; tekal od jed-nega kraja, do - drnzega, kakor besen, lovil ljudi, kndal krog sebe, ter vsacega policaja ra-dovedno vprakl;   „Haben sie   sehon   etnige er-
(wischt?!" — Mislimo si, da bi bila sprava s 6e-1 hi gotova, ter ovi dobiii svoje pravice, kako bi se bile hltniie te dn§e narodnim vpljivnim mo2em. Bratalnosti polrciJ3ke godile so se ravno take, kofc po Ljnbljani za6asa janSke — velike do-godbe. — Vojaki so ta v kasarnah vsaki dan pri-pravljeni; denes je „Fasala" cela tnkajina posad-ka patrone i topnidarji kroglje. — Take raamere so tedaj nastaletu! Ti pa slavni narod! Bodi vedno znacajent Stoj? Bojnjsena postavcej poti! Putrpi vse trpljivo! Takrat nij se priila tvoja ura! Ko-necuo vendar — zmagai! —
Poiitifrii razgled.
Danes \4 dni je bil se Hohemvart na kr-inilu, nadejali se je bila. da bode zmagal vkljub Beustovim in Androssy-evim zaprekam. Hekli smo zadnjic, da je llohenwart v ozki zvezi s Uehi in da ue padejo ceski Fundamentalm elanki, pade tudi Hohemvart. Nadalje smo tudi n-k!i, da iije ministorstvo zavarovano s cesarsko besedo, \tano ceskeniu narodu in da tedaj skoro r.i nio-goce, da bi padlo.
Varili se nisni'», kar se tuie .solidarnosti Ceiiov in llohcnwarta, a kar se tice signrnosti Hohenwartovega ministerslva smo zaiibo^ slabo raunnili, ker je Njegovn Velicanstvo za ilobro spoznalo, odloeili se za Beuslovo in Andrassy-nvo politiko. Andrassy je slulil v pripoznanji veskdi iundamentalnili chuikov nevarnnst za ogersko dezclo, boljse reecno, nndvlado Madjarov nad dru-gimi v Ogcrski ziveeirni narodi, ker to je gotovo, da ce bi premagala prava (bdoralisticna itaeula v nasi polovici Avstrijc, bi to imelo vpljiv tndi na drngo Ogcrsko polovico in koncc bi bilo Ma-djarskc oholosti in viadozolnosti za zmerom. I*a oe Andrassy rnisli, da je s torn vzt; ztnaga), so inoeno moti. lirvalje ne bodo zarad toga nie iiianj tirj;ili in tudi drugo noinadjarsko narndnnsti nc j bodo vcb Irpcle iMadjarskega jarnia.                      j
Ce jo nam Slovanom ostudtia itt nuprelr-pljiva ncmska nadviada, ktera inia vendar svojo iiislot'/ciie in kullurne inomente, koliko bolj nam mora bili ostudna tnadjarska liegomonija, katcra nimu nobenega taccga momcnla. To je vzc v na-ravi, da ee ze morain biti hlapce, sem rajse hlapcc omikancga gospodarja, kakor pa kacega na pol divjaka. Andrassy tisti liberaleo in puntar Ida 1848. jc sel v svoji slepi bojazni tako da-iec, (h jc, kakor easopisi pravijo v ininistcrskem svetu za Gislajtanijo naravnost absolutizem na-sveloval. V ozki zvezi z Andrassy-em je Beust in vsa decernbcrska klika; katcra hoce na vsak naein Avstrijo zrtovali veliki Nemuiji ali Hismarku. Z eno besedo Beust in Andrassy sta toliko nasa rogovilila, da sla vrgla llohcnwarta.
Tako tnozko padlo pa ni se nuheno ministorstvo, kakor Holienwnrtovo, kajti pad tega ministcrstva ni naslcdek onemoglosti in ncztnoz-nosli, kakor je bilo pri vsib druzib doscdanjili ministerstvili, ampak naslcdek grde iutrigt* dveh slavoblepnili ni vladozelnih ministrov.
Hohemvart je padel, ampak njegove nairela so edino rasilna za Avstrijo, zarad crsar morajo zmagati, ee se hoce Avstrija ohraniti.
Zmaga deeembrislov je Pirus-ovo zmaga in zmagalci saini se ne upajo triumOrals kajti varili so se, ee so mislili, da bodo po f.ej zmagi tederalisli glave pobcsali. Bogine! danes so av-strijski Slovani bolj ponosni, bolj odlouni, kakor se nikoli.
Decembristi in Andrassy so Slovanom in vsim drugim fcderalistom le koristili; Avstrijski Slovani so zdaj tako cdini in tako resolutni, da jih nobena moo ne vstrasi; zmagati hocejo naj stane kar koli hoce in zmagali bodo eez dolgo ali kralko, ker pravica je veima in kdor se bori za pravico inia moe in pogum ter pri-pravljcn je na \sako zrtev. Z vezeljem in pono-soin smemo kazati nase brate Cehoslovane in zadovoljni inoramo biti tudi s postopanjem nasili kranjskih voditeljev, kateri so v imenu Slovcncev sklenili, postopati s Gehi ter z njimi zmagali ali pasti. Tudi mi goriski Slovene! hocemo nase kranjske brate posnemati in z njimi vse grenkostt, vse nevarnosti deliti, da so v nesreei vtrdi nasa vecna zveza. Ni treba da tukaj razkladamo, kaj se je zadnje dni godilo v Pragi in v Ljubljani; vse to nam popiseta v danasnjem listo 2 izvrstna
Na Dunaji pa vlada'neka zmesnjava, ker je tezko dobiti ministorstvo, katero bi se upalo vajete v roke vzeti. Decembristi sami so v taki zadregi, da ni eden njih moz se ne upa na krmilo stopiti. V takem polozaji seglo se je zopet po birokraticnem ministerstvu : Kellersperg je povabljen, da osnova novo ministorstvo, katero ima spravo po drugem kopitu posfiusiti. Med tem ko novo ministerstvo ni se sestavljeno niti po programu niti. po osebah. prejel je eeski zbor drugo eesarsko pismo, ki je prvemu (od 12.sep-tembra) skoro nasprotno. Ceski zbor je pismo nekako nejevoljno na znanje vzeljn izroeii od-boru, ki bode vdanes poroual, da Gehi ne ido v drzavni zbor. Geski iisti prinasajo v stric oba ce-sarska pisim, tako da je prav razvidno-protislo-yje. V prvem je namr»c reeeno. da hoce eesar zadovoljiti eeskim tirjatvaui in da se houe kro-nati pustili v Pragi,vv ilrugpm pa tirja S\ vuli-oanstvo, da pridejo Gehi brezpogojno v dri. zbor ker je sprava mogoea le na podlagi decembcrski.' ustavc. V ogerskem zboru s,i se stavile vie 5 interf.elacije, zakaj se Andrassy mesa v oisiajtan-ske zadeve, kar zua uevanio postati. Ogerski poslanee Moesonyi jc Andrassy-ja vprasal, ali m* niisli, da hi bilo rasu primsroo, zadovoljivue pred-loge ti narodnem in sedmrigra^kem vprasnnjista-vili. Tedaj so vzc a.w*U* zadrege tndi na Ogcr-skem.
Naj si v/.e boile, kakor koli hore, nad Slovani so morajo razbiti vse zapreke Andrassy-eve, Beustovc in morda Bismarkove. Nasa reu je tezavna, pa toliko slavnejii bode nasa zmaga
Bancs se sdisi, da je tudi Beust padel, in da slopi  Andrassy na njegovo mcslo.
(V Tominu) smo slisali, da jt^ voliko ^ospodov zHpanov kupito iz dvorne ti«kanw n;i Dunaji \ slovmiski jt-zik prcstavljtMin pr^tavo, naini'M;: drzav-Ijanski zak<Miik (All. burg, (itwtzburh) za. r>»i mA-dov. Teriitiutdi^yo za >odnijskf in politit/ue urad»» za r><) tioldov in ka/.ensko postavo za 10 soldov. Sa, tu j.< zdaj skoro zastonj. (»osp<Mljo kupito tedaj t«, knjige, so Vam potrebno \»ak dan. Preprtfali s<» bo-sto, da se da po slownskn bdiko uradovati, w jt< ulovoku mar za to.
Za vs« tri knjig«» stain* posmina ,"H> soMov.
Oxnaiiilo.
I          V Uiteuberku v Miklavih je na prodaj hi>u na
I part-, st.  1 IB, ki meri 1'6S] sc/njev, zidana. Ona j ima pri tteh 2 sul»i in   kuhinjo, 2 kleti, e:iu   za | vino a drugo za svpo. V prvem   nadstropji   ima S "2 sobi in predsohn,   in pod streho je senik   Hi-| sa je s korci pokrita in je v naj boijsem  stanu. \ Stain jf tudi zraven s kotr-i   krita pare, vst   1 1^1 j in berjae parr   >t   lli», kar ohsega 41. ; se/.nji'v, I Prodajo se tudi  njive in  vtnogradi pare. st. I 3i*)<i. | l^tlS,   ^<5 4«I,   4;i 14,   4 4t)l>,   potum  smo/t-ti t I drovljimi pare. it.   loiii. t2i50, in pasi -it. it»l7. Kdor /i:1i kupdi,   naj se    ugSast  v Gonr.i v BiiStelu, his. st. *2\)\. v   drugiMii   nadst opji,   ah pa   pri   vredni>tvu   „Soee". Kdor kupi,   p«'»   eem | kupi in ho prav /.adowdjeu
Karol Sochar
j      (M. Tarmon) v Gorici na Travniku
! priporora vsim   p. n. uriteljem   stari-
i .^ein in dijakom svojo  bogato   zalo^o
vsih solskili knji«r, kolikor se jih po-
trebujc na •i'iniii.iziji. realki, norraalki
in v vec-jih in inanjsib ljudskih Solah.
H o ii k ii r n.
vzajemno-zavarovalna praska banka
sprejme nekoliko POTOVALCEV s stalno  mese^ao placo i dobro proviztjo takoj v sluzbo. Polog se zahteya bodisi v hipoteki ali v gotovini. Vec o tem se izve pismeno ali nstmeno pri
glavnemu zastopu banke ?,Slavije" v Ljubljani.
Izclajatelj in odgvomi: vrediiik VIKTOB DOLEKC. — Tiskar SEITZ v Gorici.