tribuna Leto I. Šiev. 5 Cena 10 dfn LIST LJUBLJANSKIH STUDENTOV ZVEZE ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE V ponedejjek, 10. niarca »e je t Zagrebu pričel prvl kongres Zveae Šiudentov Jugosiavije. Udeležilo se ga jo 227 delegatov i* združenj ZŠJ reeh naših republik. Kongresu so prisastvo-vali član CK KPJ in predseduik Sreta zaznanost in kulturo vlade FLRJ Rodo-l]ul> Čolakorič, flan Politbiroja CK KPH Nikola Sekuli*', predsednik Sveta sa znanost iu kuHuro vlade LR Hrvat-sko Miloš Žanko, sekrctar CK Ljudske mladine Jugosiavije Milijan Neoriči«, rektor zagrebškega Vscueilišča dr. Fran Bošnjjakovič, predsediiik Odbora za visoke solc i>vi vladi LRH dr. Ivo Babič tcr sekrctarji Ccntralnih komi-fejev Lfudske uiladine vseh jugoslo-vanskih republik. Prav tako so se ude-ležili kongresa delegati nacionalnih Studeiifških unij Franeijc. Zapadne Nemčije in Avstrije ter ZDA. Govor Rodoljuba Čolakovaa Potem, ko je Milorad Pešič, predsed-nik Centralnega odbora ZŠJ, otvori! kousrres, ga j« r imenu CK KPJ ia ziezae vlade poz-dravil predsednik -eta za znanost in kulturo vlade 1LRJ Rodoljub Colakovič. V *a*ctku govora je tovariš Colakoriiž poudaril, da se kongres vrši naposredno po pi-smu CK KPJ partijskim organiza-cijam ua univerzah v naSi državi in da je v tem pismu bilo govora tudi o Zvezi šUidenior Jugoslavije. Govoreč o nalogah ZSJ je tovanš Čolakovi* naglasil, da je ena prvih nalog politifno vagojno delo. Dejal je: »Ne gre tu za trošenje fcasa ˇ ^rez-končntti diskusijali. Gre ia to, da naši študentjc dojamejo, razumejjo tudi fas, v katerem živitno, vso njegovo resuost in težino, pa, če hošete. tudi surovos*, da razuiroejo položaj naše države, smi-«el Ui ponven tega, kar v njjejj ustvar-jamo, njen položaj v svatu, njene med-narodne odnose, vse napore, ki jih uaše državno vodstvo vlaga, da v tein viharnem »bdobju ljudske zgodovin^ ohraaj našini narodom vse, kar so s tožkimi žrtvami izvojevali — sY»bodo, ncodvisnost in inožnost za izs;raditeT olftveških iti tnanstrcnih eloveških od-nos«v — soeializcm v uaši domovini. DaJje je tovariš'Čolakovič rekel, da j© treba pri študentih vzbuditi in ra*- ZVIŠANJE ŠOLNINE V AVSTRFJI Pred kratkin 90 imelj rekiorji vseh arstrijskih univerz in visokih šol k»n-fereneo, na kateri so sklenili predla-gtuii ittinis^rstvu sa šolstro zvišanje študijskiih in upitnih taks. Po tetn aklepu bi se šolnina in ixpitne takse por^rale ua petkratno dosedanjo rsoto. T« pomeni, da bi vsak avstrljski štu-dent morai r semesfcru pJafeti približ-no 500 šjlingov* Predvideno je, da tafts ni treba pta«a.ti študeniom % zelo dobri-mi študijskimi ugpehi. Ra«en tega va\ bi bila ukinjena dftlo^ba, po kaieri mo rajo inozemki študontje y Av8*r»ii pJa-čaii trikraten enesek šolnine in taks. OMEJEVANJE ŠTEVILA ŠTUDENTOV V ŠVICI V Švici aameravajo t ii«ukem seme-stm 1952 53 ure«ti nov na^in spreje-manja študentor aa univerze. Odločilno vlogo bo za sprcjem kandidaia igrala kraliteta maturHetnega spričevala, ra-zen tega pa bo vsaJkdo moral položiti še nekak ps|hol»ški iep»t, ki se oeenjuje po točkah. Ta sistoni bodo uajprej po-skusili na medicinski fakulteti. naio pa ga bodo rpeljali še na drugih fa-kultetah, lci so proobremenjcne *n morejo «ato sprejeti le omejeno »t©-v|lo ŠtndenfoT. RASNI PROBLEMI V JUŽNI AFRIKI Skupščina Južaoalriške naciouala« študentske unije, ki je sasedala pred kratkim, je sprejela resolucijo, g ka-tero obsoja p«skuseStii«!eat«nbonda, da razdvoji južnoafriško študente 1 ločitvi-jo t angleško govoreče Afrikaans in Neevropejce. rijaii gmisel odgovorno&ti za usodo na-še države ht naših narodov, vegajati jifa t pogumue ljudi, ki se ne bodo bali težar in ne bodo klonili po kakem neuspehn. Tovariš Colakovič je za.tem govoril o problemih kadrov. ki priideio s fa-kultet in poudaril, da je solidnost zna-nja teh kadrov na nezadostni višJni. Rekel je, da so trdifve, da je t« posle-dica nozadostnega učonja šUidentov, aetočrie. Ore bolj za ponianjkanje ai>-stema in discipliue pri delu kot za pomanjkanjo želje po ueenju in zna-nju. III. plenum CK KPJ je že pred drcma leioma opozoril na te napake, poudarjajoc, da razcepljenost predinc-tov, balast v programih in krut rcžim študija na eni strani pi-edstavljajo res-ao uevarnost za dvig nivoja pouka na univerzab, na drugi strani pa otežko-eaj<» študentoni solidno podkoranje v osnovnih stvareh v doloeenem roku. Potem, ko je naglasil, da j« bilo v preteklih dreh letih malo storjencga za raKbremenitev pr^ramov in za sproščenejši režim študija, je tov. C'o-lakovi« dejal. da bo v tem pogletlu treba delati mnogo hitreje. Pozval je Zveao, da v najtesnejšem sadelovanju 9 predstavniki univerz najhitreje naj-de pametn© rešitve mnflgih pcrefcih rprašanj pouka na unirerzah. »Pri nas imamo lia in faven univerz go»podo, ki razum« avtonomijo unirerze na ne-k*I'ko nenarad^n na6i'n, to je kot svo-jo pravieo, da na univerzi lahko delajo kar in kakor hočejo in jini zato ni trel>a nikomur lodgovarjaii. Želijo, da bi jira za važno delo, ki ga opravlja|o. ne bilo na noben nafin trol>a »dgovarjati pred skupnastjo. Toda tako kot nibče drugi v naši državi aiti oni niniaiafpTavice biti oav»boj«ni koutjMe^kn^nmil, ki ima zato, ker >-«fojim delom ustvarja sredstva^,ZA-liaše znanstvene ustanove, vso prafico, da v«, kaj se v njih dela.« •---""Na koncu se je tov. Colakavi« dotak-nil Še fkonomskcifa položaja šhidoulov in pri tem naglasil, da je t svetu nialo držar, ki dajeje UAiko štipendi]. kot j'h je do nodo osvežili atmosfcro, razeistili situacijo na univemah, deloraH vzgojuo na štu. dente in mnoge naufili, da je denar, kj ga nstvarjajo naši delavci, dragocen. P»tem, ko ie dcjal, da bomo « zgra-ditrijo študentskib naselij v univerzi-tetnih ceutrih nadaJjevali, oim bodo dovrgeni kjučni objekti petle«ke, je tov. C3oIakoYiJ* poudaril, da bo \\uh\ h svojih sredster podpiia razvoj kul-turnega in fizkulturoega življe-nia Ua-deiitor r mojah možnosti, ki danee se ni«o velike, toda ki rasiejo »benem ¦ goapodarsko močjo naže dršare. Naslednja todka dela kongresa je bi- 10 p^ro^ilo o dosedanjem delu in n«. loga.li Zreze šiud«n4or JugosJavije, ki ga je podal predsednik Zvese Nilorad Peši*. Poračilo predsednik« Zveze Milora-da Pešifa. D©s«t mesecev }e nunulo od Usta-novn© skupšeioe Zvese štndentov; ta tos je bil uporabljcn za izgradnjo nove organiiacii© — je rekel Peši« r sro-jem referatu. Sedaj imanio študeotske organizacije oa vseh fakultetah, pa-cdinih oddelkih in grupah (er tudi že izvoljene ©dbore. Pred kratkitn so se ? Beogradu in Zagrebu »pojili visoko-šolski in unirerzitetni odbori t po en odbor za imiveraiiotni conter. Poleg siudentskih združenj delujejo p» fa-kultetah raane organteacite za družbe-no aktivnost študentor. Pežič je zatem spregovoril 0 defor-nih izkušnjah Ljudske m!adine na uni-vf.risah pred ustannvitvijo ZŠJ in « ka- PPVA ŠTUDENTSKA RADIJ- SKA ODDAJNA POSTAJA NA SVETU Antioška univerza t Združeuih dr-žavah Amerike v državi Ohio je odprla svojo radjjsko oddajuo po.«ia.io. Postoja oddaja 13 ur tedcnsko. Vso opronio in telin^ne naprave postaje *« iwlela!i študentie saini. raktcri^ikah Statftia ZSJ, ki ga bo sprejel koogres. Govorcč o problemib študija ia po-uka na univerz^h je Pešič paudaril, du je potrebno; da študentska zdru-ženja delajo stalna med študenti ta 91-stematično preučevanje ucii© snovi. Združenja naj pomagajo univerzitet-nim oblastem pri iz-biri predavanj iu dviganju kvnhtete na višino sodobne znanosti. Zlasti zadoje čase se j« pri iiekaterik štiulentskili združeujih zapo. stavljal problem širiti razue »teorije«, da lahko vsak študent študira, kolikor msa hoče, a lmanio pojave po-vršnega ucenja, samo, da bi se dosogla zadoslna oecna, ne da bi ae prj tem doseglo solidno znanje predmcta. Na primer: v juniju pretekiega leta je bilo na beograjski univerzi prijavljcnih 23.1G5 izpitor, položenih 1© 46%. Na Pozdravna brzojavka Contralncmu komitetu KPJ in tovarišu Titu Dragi tovariži! Delegati vseh univerz in visokih šol, zbrani na I. kongresu ZŠJ, vam posiljamo prisrčne pozdrave in se zahvaljujemo za stalno skrb za življe-njske in delovne pogoje študentov. Obljubljamo vam, da bomo storili vse, kar moremo, da po-stanejo smernice, ki jih vsebuje pismo CK KPJ in ki se odrazajo tudi v resolucijah našega kongresa, stalna praksa naše organi-zacije. Zavedamo se, da je vzgoja inteligence, ki je trdno povezana e svojim ljudstvom — pogumnih in vztrajmih ljudi, ki jim je do-brobit naše socialistične skupnosti vedno nad vsem — težka in odgovorna naloga. Toda kot mnoge druge bomo v najožjem sodelovanju z na-simi profesorji tudi to nalogo uspešno izpolnili, crpajoč moci iiz revolucionarnih tradicij naših narodov in herojske preteklosti naših univerz. Zagreb, dne 11. III. 1952. Prvi kongres Zveze študentov Jugoslavije Nekaj pripomb k politični situaciji na univerzi Čuvanje pridobltev in boj za nadailjnji eocialistični razvoi ter težnje ljudstva zahtevajo, da v današajem procesu poglabljanja socialistične demokraciie one mogočamo vsako porajanje te ženj in obujanje želja po vrnitvi na staro . .. M. Marinko: Iz govora na za-eedanju Ljudske skupščine LRS. Z nekaterimi primeri bi poskusili pofcazati, kako na ljubljanskih viso-lcih š&lah onemogočamo porajanje te-ženj in želja po vrnitvi ma staro. Ze ob ustanavljanju Študenteke zve-ze sino ziasledili troje različnih mnenj [ o programu naie nove organizacije. j Po časovnem zaporedju smo lahko' uvrstili kot prvo ono mnenje, v kate- j rem &o se peodinci ločiii od glavnine ' in zavzeli sfališče, d>a naj ima Zve- ! za s svojimi organizacij^mi zgolj stro- ' koven značaj. Svoje stališče so uteme- -ljevali s prepro&tim pojasnilom. da ie | študentova osnovna naloga njegova ; strokovna izobrazba. Ta argument za-1 govornikov zgolj strokovne usmerje-1 nosti nas ne more zadovoljitj zaradi j tega kesr zlorablja dejstvo, ki jc danes | jasno veliki veciui naših visokošolcev. Nepreciznost stališoa zago\rornikov absolutae strokovnosd je razkrilo na-daljnj« razpravljanje o vsebini naše org^nizacije. TEŽAK POLOŽAJ ŠTUDENTOV V BELOIJI Zaradi težkega finančnega položaja« v katerem se naha}a velika večina; belgijskih študenfov, je bila v Liitli-chu konferenca, katere &o s« udeležili zastopniki študentov, univerzitetmh in državnih oblasti. Konferenca je poekusila rešibi težaven položaj in je sprejela v ta namen siedečo rosolu-cijo: 1. Študent je duševni delavec. Po-sebno v višjih semestrih se akiivno udeležuje zaanstveaih raziskovanj in s tem doprinaša k obogatitvi duhov-nih dobrin našega stoletja. 2. Koi tak ima študent \so pravico do neke vrste plače, ki bi seveda od-govarjala le življenjskemu mlnimumu. | 3. Priznanje študenta za duševnega | delavca ima za nuino po«ledicoj strogo omejitev pripusiitev k visoko- ¦ šolskemu študiju. V ta namen se naj uvedejo sprejemni izprtt pred državno komisijo. Edino merito moraj« biti umstveno sposbonosti, socialno stanje pa je neodtočujoče. 4. Vsak na tak način izbran študent ima pravico do plače. ki pa naj bo primerna socialnemu stanju. 5. Predvideno je bolniško zavarova-nje na izključno državne stroške. Uresničitev teh predlogov bi biio vsekakor pozdravifi, saj bi se na ta uačin Belgija približala naprednemu sistemu, ki zagotovi iivljenjski mi-niraum Študentu z dokladami « strani države. Zatem ko je na ustaoovnih zborih Združenj večina študentov že osvojita novi program in uvrstiia Zvezo šiu-dentov pod zastavo borcev sociajiznva, ljudskih množic, ki jih vodi KPJ, smo naleteli še na neko novo stališče: Štu-dentom orgi&nizacija sploh ni potrefc-na, ker se 5 formiranjem Zveze štu-dentov nič ne bo izpremenilo. O tem, kaj naj bi se izpremenilo, »o komen-tatorji tega. stališča vedeli pojasnJti le v obliki zelo splošnih fraz o potrebi demokratizacije. Njih agitacija je bila še najbolj konkretna v negaiivnem ocenjevamju dosedanjih metod vode. n)a študentskij^ organizacij. Ne glede na dej-stvo, da je slovenska buržoazija v 5a&ib, ki so minili, imela na Unive"i pe&tro število izraztto političnih štu-dentekih filial (od Jugoslavije, Zarje, Stražarjev, Ljotičevcev itd.), preko ka-terih je pcizkušala uveljaviti svoj vpliv, nam že zaporedje. v kalerem se je javijaia pri nas agitacija za apolitičnost. razkrije nje izvor. Naj-preje: zgolj strokovnost organiz-acij (pod okriljem takih organizacij bi se v dobi, ko buržoazi|a ni več na obla-sli. še lahko v kalnem ribarilo); zatetn: (ko se je večina študeiHov že opre-delila) pcpravek prvotnega mnenja: organizacija nam sploh ni potrebna. Nihče ne bi mogel jasneje obraz-lcžiti, komu je lahko v korist zgolj strokovnost. ki \e identična z apoliiič-nostjo, kakor je to pokaza) zgoraj opisani razvoj mnenj. Toda čeprav je večina aa naših vi-sokih šolah zavestno zavrniia tak^ malo^.eščanska mnenja. ne roorem« zanika!i vpliva (e niiselncsti niti v samem delu naše organizacije, niti t razpoloženju aa Univerzi. Vsekakoi je značilno, da Zveza še do danes niU formalno ni zajela vseh študeniov. prav iako pa nas ne more zadovolje-vati dosedanja aktivnost naše orgaoi-zacije. Sicer ue bi hoteli trditi. da reševa-aje študentovih ekoaomskih proble-mov, njegovih študijskih problemov, delo na mednarodnem povezovanju študentov in celo. kot smo videli, že samo vpostavljanje študentskih orga-nizacij. zbiranje članstva, ne bi mogli prišfeti k poHtičnemu delovanju, bi vendar hoteli opozoriti na dejstvo. da so omenjene smeri našega priza-devanja prevladovale. Z le tako vse-bino dela pa smo še vedno daleč od pravilnega pojntovanja in zalaganja za program, ki ga je sprejela večina š;u-dentov ob usJanovhvi nove organiza-cije. Prav tako je problematično za-htevati vidnejše uspehe na poedinih sektorjih do»edanjega prizadevanja. če puščamo še v naprej nerazčiščene o&novne poglede (ako na sektorjih. kjer smo delali. kakor na življ^nje na naših visokih šolah v splošnem smislu. Kaj torej ntanjka našim prizadeva-njem? Kje je čutiti vpliv malomeščan-ščine? Kje so viri farmalizma? Kje izviri malodušnosti in indiferentnosfi? Za od^ovor bomo postavili v ospred-je vpraSanje naše udeležbe v velikera prizadevanju ljudskih množic v borbi za sociaHzem. V nafiprotju od agita-torjev zgolj strokovnosli, apolitičnosti bomo zahtevali polUizacijo §4udenta. (nadaljvanje «wt 2. straui I. Konares Naša gospodarska politika v menzah in domovih Delo gospodarske komisije je bilo uspešno — Direkdja likvi-dirana — Imenovan je kuratorij — Kaj bo s eenami? Mnogi študentie kat po cesti ustav-Ijajo funkclonarje naše Zveze in za-btevajo poiasnil. ki se nanašajo na bivšo Direkcijo študentekih menz in domov, na cene v meazah in domovih, &a nove upravne cdbore in še mnogo, mnogo vprašanj, Teh nekaj misli o našem dosedanjem de!u >n uepehih tega edila nai paja«ni našo gospodar-sko politiko v menzah ln domovih vsem Studentom, ki ©o za ta vprašanja zainteresirani in naj obenem vzbudi zajdmanie za ta vprašanja tudl med ostalimi študenti. ki niso v nepoered-nem tftiku z menzami in domovJ. RezuhatJ Uela gospodarske komisije V času prehoda iz sietema štipendi-ranja v sJetem olroških doklad so na Tehniški vieoki šo>li izbraJi člane Go-opodarske komisije, ki je prevzela iialogo, da preveri gospodarnost po-^lovanja naših menz in domav ter poišče načine in ©redstva, da se po-cenita stanovanje in hran-a. Komisija ie 6voie delo ob velikl podpori MK KPS u&p-ešno izvedla ter v svojem poročilu z dme 4. decembra 1951 pred-lagaLa Svelu za prosvetti in kulturo vlade LRS nekatere bistvene izpre-membe v dosedam na splošno pa je bil slabo informira« o 6lanju v dcmovih in menzah. Potrebno ie bilo innago truda, da se ie Svet uveril, da <&o informacije in ugotovilve naše go-spodarske komieije precej točne in pcimanjkljive 1e v toliko, v kolikor »o člane gospodareke komi6ije posa-mezni upravniki napačno inforrairaH. Mnogi valijo krivdo ?a zavlačevanje likvidtacijc Direkcije izključno no Svet. Mislim, da je krlvda na obeh straneh. Točno ie, da Svet ni bil na-klonjen likvidaciji, res p>a ie tudi, da so bilf neki gosipodan&ki pomisleki, ki so 6varili pred ukinitviio. Poleg tega je treba vedeti, da je Direkcija bila ustanovljena z odilokom Predsed-sbvia vlade LRS in jo je le ono lahko likvidiraJo. Toda — pošteno poglejrao tudj driigo plat. Študentje emo v pre-teklih mceecih večkrat izkazall kol slabi go&podarjl- Ce n«im }e to iasno, mrrda razura&mo oklevanie nekaterih cdgovornih tovarišev. Kljub vsemu pa moramo vendar refi, da bi se dalo vprašanje likvidacije Direkcije reši(i z več odločnosti hitreje, če bi k sočka, ki ie v Statutu ni. Ta bi iz-tfledala takole: vse primanjkljaie kri-jej-o štiidentje sami. Ako bo ogromen ponien tega elavka jasen vsakerau čljnu upravnih odborov, potem bo v uaših domovih več gospodarskega gle-dania, kakor g.a je bilo doelej. Zani-mlvo je namreč. da vse naše menze ne dosegajo kapacilete. Niti eden iz-med upravmh odborov ni ematral za potrebno, da izvede agilacijo, da se vrnejo v naše mcnze oni tovariši, ki jedo po neštudenisklh menzah. V roku o&mih mesecev smo zaprli kar Ui menze (S-av&ka, Lipičeva ulica in Na-poleonov trg), ker niso dosegle kapa-cltete in &o bile pasivne. Naloga upravnih odborov je. ščititl na vsa-kem koraku koii&U študentov, izkliu-čiti vsako ozko eledsnje na stvar in piedvsem z vseml 6redstvi skušati iz-boljšati hrano v menzah, ker bo to najboljša agitacija. V domovih jetreba vedno znova in znova usmerjati Ijudi k štednji. Na vsak mačin je treba do-seči, da &e naše menze obdrže. ker imaino pri sedanji razporeditvi usluž-bencev možnosli, da nudimo ob polni zasedbi dobro in kvalitetno hrano. Upravni odbori naj tudi proučijo mož-noet!, da bi mogli domovi preko po-letja doseči razne dohodke. Ker bodo člani vsakega kolektiva morali kriti primanjkljaje iz evojih lastnih sredstev, bo smieel za štednjo prav gotovo postal realnejši, kot je bil prej, ko eo priraanjkijaje krile »5ub-vencije. Svoje obra(e vzdržujemo in Uipravljamo sami. Dovolite nai, da pufetimo preteklo«t ob slraTi. Direkcije ni več in se mi zdi, dia «€m o njcj že dovolj pisal. Sicer pa lahko v madaljnjem lahko uvidimo, da je bil predlog o ukinitvi Direkciie potreben in realen. Veekakor je najbolj porazno dej-tvo, da naše menze ne dosegajoevoje kaDacitete, čeprav imajo toliko oseb-ja, kolikor ga rabijo prl polni obreme-nitvi. To izredno povečuje režijske stroške na vsakega posameznika in ludi povzroča razne primankliaie. Te deficitc pa mnoge uprave, odkar ni več soibvencij. ekuš^ajo krit4 « sred- Zakaj cene mso znižane stvl. namenjenimi za hrano. Zanimivo je, da nobena raenza ne razpolaga s podatki o kalorifcni vredno&ti hrane. Verjelno bi mareikdo težko pojjledal fivojim abonentom v oči! Izhod iz po-ložala ie edino v tem, da v otastote-čih menzah dosežemo palno kapaci-teto. Poglejmo stanje v naših menzah v preteklih mesecih, ki ga podejamo nižje v posebni tabeli. Z ukinilvijo menz »n zmanjSanjem peisoaala smo dosegli meseino pol-milijonski pribranek. Personalne izdat-ke smo zmanjšali za 45 odsi«ikov. — Z ukinitvijo nekalerih roena smo do« ©ei?]j to, da bodo tri vb&loječe menu ˇ marcu Mfiedene. Prlmanjkljai 33 tieoč dinarjev, ki so ga menze izki« zaJe v jaoiuarju, bo ze!o težko krit iz obfitoj€čih srcdelev. Morda bo zapuščini. Direkclj« ge toiiko eredslevj d«a rešimo k> mučno cituacijo. Z o&-pi:5liivijo personiala emo ta prananj-kijai nekoKko omililj, vendar kaieji pracenti zaaedbe naših menz veJik< nevamost za gofepodar&ki obstoj sameznih obratav. Po^leiroo »i W> 8**-n\e bolj podTOboO: Pregted zasedbe naših nienz v preteklih mesecih Obrat Akad. Kotegij Kongresna menza Napoleonov Irg Lipičeva 500 700 300 500 Oktober 51 2. Ir. 251 478 — 502 — 230 — 339 447 375 160 247 November 51 z. k. v. 218 460 425 — 585 403 — 236 165 — 309 231 December 51 z. k. v. 181 435 397 — 528 356 — 215 - 254 159 174 Jatinar 52 z. k. v. 134 345 — 389 — 186 — 127 321 287 130 90 Februar 52 z. k. v. 86 252 222 — 299 193 — 152 88 zaprta Dom Ivana Mojzerja | 3001 54 121 97 | 61 236 180 | 45 210 152 | 35 228 194 j 7 132 106 Skupaj 2300 305 1670 1326 Procesf izrabe kapacifete lOOo/« - 72,5 0/« 57,e0/« Pofprečna iir. bapac. * o" 65,10/° z = zajtrk k — kosilo v = večerja 279 1826 1404 - 79 ,/• 61,/» 70,3 ,/• 226 1642 1238 - 71 % 54,/« 62,6 J, 160 1275 1020 - 55,/« 44,4,/» 49,8 ,/• 93 835 600 -460/»31,/»| 40,1 ,/¦ Kakor je iz tabele razvidno, šievilo abonenlov etalno padia, V februarju je biJo stanje v na5ih menzah narav-nost kataelTOlailiio in to kljub temu, da eta bili ukinieni menzi v Lipičevi ulici in na Naploeonovem trgu. Vee menze 60 imele 6labo hrano, kar spet povzroča niadaljnjl beg aboinentav. Za-radd tega zasleduiemo politiko skrče-nja števila menz ter združitev menz z domovi, za kar prav tako obsioje gaspodjairsiki razlogi. V marcu bo mo-goče izbolišaiti hrainos cen ne bo mo-goče znižati. Men^e nikakor ne more-jo računati na eubvencije e katei-ekoli ctr&iiil Rešigoče še nadalje ekrčiti. V domovih pa kljub temu, da emo nekalere dolžnoeii pre-1 vzeli študenlje sam\. cena sfanovanju I ne bo znižana. Moramo na-mreč 45 od-etotkov fonda plač odvaia4i v ©ocialr zavarovanje, kar nam do noveg-a let ni bilo Ireba. To vprašainje bo obrav-1 navala tudi komisija za eociafcc eko-nomska vprašanja na kongresu ZSJ v Zagiebu. Za zakliuček lahko ugotovim na-slednje: naš boj za goapodarsko oea-mcevojitev naših otoratov \e uspel. Od ZSj predilagana shema vodetev domov in raenz je osvojena. Na nas je sedaj, da pametno in premi^ljeao g&^pcdarimo s tero, kar imamo. Borie Mikoš Nekaj pripomb k politični situaciji na naši univerzi V B0JU PU0TI AP0LITIC NOSTI IN ZA PRAVILN0 P0JM0VANJE S0CIALISTIČNE DEMO-KRACIJE M0RAM0 POŽIVITI POUTIČNO PR0PAOANDN0 DELO NA UNIVERZI (Nadaljevanje s prve strani) To razumemo v imperativu, da morajo generacije bodočih socialisfičnih iz. obražencev organsko rasti z dnevnim razvojem borbe za socializem. Za vse io pa Je poirebna , Tribuno, ki bo morala predsfavljati, kar se vsebine našega dela tiče, v resnici to, kar nam pove njeno ime. Prav tako koi naša zdiuženja in klubi pa ludi seminavji, ki jih )e u&lanova o-predelila in ua- menila za metodo razpravljanja in na-ših samoslojnih nastopov, niso dožive. le z naše siiani uspešnejše poživifve. Ne bi pa zanikali, da se delo na semi-narjih vsaj delno že ni razvijalo v (ej smeri, le po našem mnenju še ne dovolj živo. V kolikor uspešnejše in bolj vs«. siransko bomo naše deto zagrabili. v loliko bolj bo izginjal iz naše univerze duh relativizma. ki se ga je nehote navzela preko ogronme količine po-dafkov, dejsfev in pojmov, velika ve-čina. Pri nekaterih se izražajo taki pogledi že v njih vzvišenem odnosu do naše družbene slvarnosti. Nedvomno nasfaja zaradi takib po-gledov pri nekaterih po diplomah kaj čudno protislovje med novopečenim specialislom, ki je poln zavesti svojje visoke »irokovne izobraženosti in nje-govim uveljavljanjem na novem, ne-posrednem in bol j zahtevnem položaju, kakor so to naše predavalnice. Nesporno Ježi del krivde za tako stanje tudi v preživelera. skoraj sred-nježolskem študijskem režimu in v študijskih načrtih, ki se sami tiščijo v najožjo specializacijo, ki dalje s svo-jo prenalrpanostjo zavzemajo absolut-no čas šludirajočega. Drugi del kriv-de pa zopet nosimo sami. Ob vsem tem se ne moremo cuditi kaj posebnemu pojmovanju poglablja> nja socialistične demokracije, ki mu je lahko priča vsakdo, ki bi se vsaj za nekaj časa zadržal med nami. To nerazumevanje ie našlo ideoto-ško podlago v zagovarjanju neke ab-solnfne demokracije. V naivni težnji mnogih. da gre za borbo mnenj, smo zašli do skrajne meje, paaekod do širokega loleriranja izstojpania onili poedincev, ki so ob tem novera po. javu zaključili: sedaj |e čas in prilikaf Pojavi, ki jih borop na kratko ozna. čili, nam povedo, da smo zašli uko dalef, da smo v okviru borbe mnenj tvpeli fudi odkrifo agitacijo prav (istih bednih o&fankov sil, ki so nekoč na nahi univerzi krojili svoje mnenje ia demokradio s konfidentstvom. 1 Zaradi lake (olerance se je lahko" na Tehniški visoki Soli uveljavljal nekdo z odkrito agitacijo (sicer v oz. kem krogu) za vatikansko Krekovo narodno izdajaistvo; se je na študij-ski konferenci juiisfov neka damlca z lažmi in potvarjanjem dejstev vrgla na ljudsko oblast; so na Medicinskl visoki šoli izsfopili nekateri s psevdo-revolucionarnimi frazami; je možno, da je vrsta poedincev. ki so privafno oboževalci zapada (uradno se zanima. jo le za slroko), poizkušala vsiljevafi vsej okolici prizmo teh svojih po-pledov itd. Vsi ti pojjavi na nasera domačem zemljišču kažejc, kako neživljenjska je misel zgolj sirokovnosli. kako naiv-no je tako pojmovanje poglabljanja demokracije, ki lahko posfane v konč-ni konsekvenci orožje proli demokra-dji, v pravem pomenu besede. Ti po-javi, čeprav jih ne bi želeli podcenje-vati, ali pa-zato, ker smo jih uporabili v našem razpravljanju, precenjevati, opozarjajo, kako je nujno, da z glob-ljim raz,umevanjem naše družbene pro-blematike, z našo udeležbo v njenein reševanju vsaj na Univerzi odprav-Ijamo naše slabosti. Vee (o pa po-stavlja pred nas nalogo poživitve po-litičnega propagandnega dela. -d Fizkulturno mrtvilo na naši univerzi in visokih šolah Fizkulturno gibanje med Študenti od leta do leta pojema in je sScoraj že popolnoma aamrlo. Spomnimo sc samo na prva leta po osvoboditvi, ko je vsak fakultetni ko-Bnite, celo večina aktivov imela svojega fiz-kukurnega referenta, in ne samo to, da so li tderenti bili, ampak imeli so vedno mnogo dela. Spomnimo se na pf. na smu-čarske tečaje predlanskim, ko je skoraj 10 % študentov šk> v semestralnih počit-nicah z& dva tedna smučat v naŠe planlne; tega ne smemo vzeti samo kot suho Šte-tilko ampak moramo pri tem pomisJiti, da >e s temi tečaji toliko in toliko študentov (skoraj vsi, ki so se želeli udeležiti teca-jev) pridobiJo tako mnogo strokovnega ananja smuČanja kot tudi razvedrila na soncu in snegu, sc navžilo naravnih kpot in nakopičilo novih moči za naporen Itudij. Vsako leto smo imeK prvenstva v odbojki; imeli smo medfakultetna srečanja v nogo-Bietu, streljanju, Šahu, celo manjsi oddelki so sestavljali nogometna in odbojkarska jnoltva in prirejali tekroe. V brlgadah je bila fizkukura in šp .tne igre važen sesta-vcn del brigadnega življenja. Planinsko drušfvo Univejrze je prirejah tečaje, J2lete. Skratka: skoraj vsak študent se je udejstvo-val v tej ali oni fizkulturni jpanogi. In danes? Danes imamoAŠK, dvedesetini košarkarjev, nekaj strclcev in ravno toliko smučarjev, ki se voajjo s tekmovanja na lekmovanje. Prvenstvo v odbojki? Kje pa! Medfakultetne tekme? Že dolgo ne večl Smtičarski tečaji morda? Še govora ni o »jih! Zdi se mi, ca je dan« Špoitna panoga, v kateri se študentje danes najbolj udej-stvujejo, postala športna stavs ... Dve vrsti vzrokov sta lahko za slabo sta-uje fizkulture na univerzi in visokih solah: Bezaintcrcsiranost študentov za fizkulturno gibanje ali ¦ pa pomanjkanje diuštev, slaba Todstva, pomanjkanje denarja (ki je vse-kakor zelo važna postavka v fizkulturi!) itd. Prvo gotovo ne drži. Študentje :n mla-tlina sploh bodo za telesno vzgojo in šport vedno zsintcresirani, dokler bo šport ob-stojal. Da so naJi študentje še prav posebno voljni in ždjni fizkulturncga udejstvovanja, dokazujejo stalna povpraševanja, kaj je s Zakaj telesna Tzgoja na univerzi ni množična — S športi se nkvarja le nekaj najboljših poedinecv — Problem številka 1: ob- |ekti — Zagrebška univcvrza je dobila za razvoj telcsne vzgoje subvoncijo v znesku pet milijonov dinarjeT to ali ono sportno panogo na univerzi in gotovo tudi veliko število študentov, vklju-čenih v druga fizkulturna društva. Trdimo torej lahko, da leži lcrivda za mrtviJo na drugi vrsti varokov. Te bi razčknil v tri tocke: 1. pomanjkanje objektov, 2. pomanjkanje denarja in 3. slaba vodstva. Pomanjkanje objektov je verjetno najbolj pereČe vprašanje, ki ga bo treba takoj re-šiti, če nocemo, da telesna vzgoja med študenti popolnoma zamre Takoj bi lahko zaceli s telovadbo, koSarko, odbojko itd. Če bi imcli Jtudentje na razpolago vsaj eno telovadnico. Vsaka srednja šola z nekaj sto dijiaki ima svojo telovadnico, pettisoč Študentov pa je ne more dobiti niti 2a nekaj ur dnevno! Morda tudi Akademski športni odbor ni storil vsega, da bi dobil primerne prostote ali vsaj zagotovil gosto-vanje v tujih telovadnicah. Vsekakor pa je nujno, da se tako Akademski športni odbor, kot odgovomi faktorji na Svetu za prosveto in kulturo zamislijo ob tem več kot percčem vprašanju. Pomanjkanje denarja je izmed vseh jugo-slovanskih univerz pereče mtnda edino pri nas v Ljuhijani. Kdo je t mu kriv, ne vem. Jasno je, da ni denarja 2a razmetavanje, posebno v današnji situaciji ne. Toda go-tovo je tudi, da daje naša ljudska oblast velike vsote za razvoj fakulture posebej še med šolsko mladino, . ki je gibanja in zdravja najbolj potrebna. Slučajno mi jc znano, da je Akademski Športni odbor mo-ral vse svojc tromesetno dc-lovanje usmeriti v to, da dobi nazaj 300.000 dinarjev, ki mu jih je dolgoval neki nas fizkulturni forum, ker je fizkulturno dclovanje brez dinarja v žepu nemogoče. Zagrebško vse-učilisče je dobilo za razvoj fizkukure iz državnega proračuna 3 (p-t) milijonov di- na elanek o Alpinisticnein odscku PDIJ hi odnosu PZS do njfga narjev. Res je, v Zagrebu je študentov prc-cej več, fjda tudi procentualno za naše raz-mete preračunana vsota je dovoJj visaka; nažim športtiikom se bo v^rjetno zdela astronomska... Na vsak način pa bo treba, da se Akademski Športni odbor pozanima na Svetu za prosveto in kulturo, Če so ali se obstojajo kakšne postav!'e v ta namen. Vendar pa pomanjkanje denarja ni glavni vztok za mrtvilo v fizkulturi na Jjubljan-skih visokih Šolah. Mnogo zaraujeoih pri-lik in neizkorisčenih možnosti ima na vesti Akademski Športni odbor, ki vodi fizkul-turno gibanje med Študenti. Z malo vec dobre volje, 2 živejšim delom jn 2 živo zainteresiranostjo za dvig fizkulture med vsetni študenti in ne samo nekaterimi vr-hunskimi tekmovalci, ki zastopajo naso univewo doma in y svetu, bi Akademski Športni odbor lahko storil mnogo več kot je. Njegova naloga bo v bodoče ne samo preskrbovati potne liste in skrbeti za veli-ka mednarodna tekmovanja, temveč zami-sliti Se nad stanjem fizkulture na univerzi in \lsokih šolah in takoj priČeti 2 resnim delom za zboljsanje tega stanja. Prvo je namrec vedno: množična fizkultura, pri-tegnitev čim vecjega števila ljudi. Iz teh potem rastejo tekmovalci, ki pa so !e konč-m posiedica intcnzivne telesne vzgoje množic. Če bomo zanemarjali telesno vzgo-jo širokih plasti, potem tudi tekmovalcev ne bomo imeli vcč; stari bodo žli. novih ne bo. Je Akademski športni odbor že kdaj pomislil, kako bo izgledala na pr. smucarska reprezemanca univerae čez par let, ko bodo danasnji J>asi« odšli v pokli-ce in službe? Stanje v fizkulturi na univerzi ni ravno razvesdjivo. Pričujoč kratck elanek je zato hotel SAtno opozoriti na nekatera naj-važnej-Ša vprasanja, ki klicejo po nujni režitvi. M. Na študentskih smučarskih tekmah v Chamonixu so se naši dobro odrezali V SKOKIH JE NAŠA EKIPA PREPR ICUIV0 ZMAGALA — TRIJE POKALT — P0GLAVJE O DISCIPLINI PI) Univerae nj bilo fl^tanovljcno tsled trcni v Plantaipkein drustvu Ljul). Ijan^ _ matiea, temvec itaradi potrcbc, 4a so ns tcritorijn mesta LjuM.jane »-etamtvi iVmu več i>laninskih dntštcv, kajti eno sanio dništvo z ve* deset-tisoe flani B6 more inicti. niti pravcga koiit;ikta z flanshom, niti ne more Tadrzevali laniiiHke z\pze d»l> lo p<» i>rir«>ililo km>) pfps-ni verer, kaforega (lobifka K-a iii sniolriio uporabilo in da je lco pa rlol>i|o tc/,ie, ka.i«i Uljiit) vcrkra(niin rcvizijam nje-arovo blaiiajiiigko poslovanj«? ni v sklailii t »an»diii l'ZS in zato jc razumljivo, da olj>l»ja pri PDU vevno poinanjkiin.jo •iciiiuja. Pri 17 podprett moratno in ina-teriiilno. vo-ndar l«ži f:J:niso bro»MC do-bre organizacije in tudi finanfnega blaii;(tsilo le fem že parkraf pojasnjcno tndi a slrani prcdsednika Plajiinske zvze SJoveuije. Iz tesra aakljufem«, da je stvar od-bora PI)U, da lx) dvi^nil sv«je druš-tvo •ia višjo raven in zato ne 1h) prisil,|cn iskali zat-Iombe pri Z\ei gudbenikov na pihala ali pa pri Društvn književ-uikov, kcif (o zlobno pripoininja pi^ec «»I> koiicii svojega flanka, kajli doiiro »n zavHln« flanufvo bo lahko dan slave jugoslovan-ske ekipe«. Dopoldan je naŠa štafeta v po-stavi Kalan—Gregorij—MarinkoviČ—No-vak z velikim naskokcm premagala vse ostale ekfpe in osvojfla drugi pokal. Pravočasno omogočimo počitniška potovanja študentov! Potovanja med poČiinicami za študente niso samo dragocen odmor in s tem spro-stitev in priprava za naporno dclo v na-skdnjem letu, ampak imajo še mnogo večjri pomen: z njimi se študentje strokovno iz-popolnjujcjo in si širijo obzorje, na zad-njcra mestu pa gotovo ni tudi telesnovzgoj-ni pomen počitniških taborjenj in potovanj. Pred vojno je za taka potovanja skrbel Fe-rialni Save,z, ki pa ni posloval živahno. Ker so taka potovanja za študente samo korist-na in ker bi večina študentov prav gotovo rada videla vsaj svojo oijo domovino in dr-žavo, bi bilo potrebno, da se ustanovi or-ganizr.cija, ki bi taka potovanja organizi-rala in olajsevala. Študent je praviloma brez denarja; poto-vanje pa'' je draga reč. Od skupnosti, ki nam že tako daje ogromne vsote denarja za šole in institute, študentje ne moremo za-httvati še več. Zato bi bila potrebna skraj-no dobra organizacija, ki bo študentom vseh jugoilovanskib republik omogočiJa tim ce-nejše prepotovnti vso FLRJ. V ta namen b; labko porabiii študcntske domove, ki so v vseh jugoslovanskih univerzitetnih mestih in so poleti večinoma prazni. V njih bi študentje našli poceni prenočišča. Kcr bo Popoldan so bili skoki in — tretji poka! Tudi tu so bili naši v absolutni prcmoči. Prvo raesto j» zasedel Dobrin, drugo Raz-borsek, četrto Urbanc in sedmo Gregorij Gregorij je prcjšnji dan skakal do 43 m in je bil kandidat za prvo mesto v nordij-ski kombinaciji in morda tudi v skokih vendar je za tekme slabo mazal in dosege^ \c 36 in 38 metrov. V nadaljnjem tekmovanju smo se u prvih mest pomaknili nekoliko nazaj, ven-dar je pJasman z ozirom na hudo konku-renco dober. Hanušova je v slalomu za-sedla 4, mesto, Bizjak 6., Dernič s poško-dovano nogo 10. in Hladnik 18. V žcn-skem veleslalomu je bila Mila Hanuš p?ta doČim smo v moškem smuku doživeji zope-i»to pesem - mazanje. Bizjak in Hladnik sta zasedia 11. in 12. mesto, če bi pa mazala kot italijanski vozači, bi bila boii spredaj. Z rczultati smo bili >si zadovoljn: iri so nas tudi druge ekipc z organizacij-skim odborom vred glcdale precej drugače. V začetku namreč na nas niso dosti ra-cunali. Zvečer ;e bila še slavnostna pojt-dina (k je trajala skoraj dve uri in so nam meTribune« razpisnje NAGRADNI NATEČAJ 2A 1. NAJBOLJŠO REP0RTA20 IZ ŽIVLJENJA LJUBUANSKIH ŠTU- DENTOV IN ZA m 2. NAJBOLJŠE POROČILO 0 POLITICNIH, ŠTUDIJSKIH ALI DRUGIH „ PROBLEMIH KAKŠNEGA ODDELKA OZIROMA FAKULTETE NateČaja »e lahko udeleži vsak redftn ali izre-den študent Ijubljanske Umverze, Vlsokih šol m Akademij. Reportaža naj obsega najvefc dve iin pol z dvojnim razmakom tipkani strani (približno 75 ttpkanih vsrstie), poročllo pa najvež dre % dvojnim razmakom tipkani strani. ROK ZA ODDAJO JE DO 9 APRILA 1952. NAJBOLŠI PRISPEVKI BODO POLEG OBIČAJNEGA HONORARJA NAGRAJENI Z LEPFMI KNJIŽNIMI NAGRADAMI. UREDNIŠTVO >TRIBUNE« RAZPIS nagradnega prvenstva v streljanju z zračno puško 1. Akademska strelska družina razpisuje prvenstro ekip in po^ame*-nikov ljjubljanske Univerze, VisokiJi šol in Akademij t streljanju i zračno puško. Tekniovanje bo ed 15. do 20. marea 1952 na Univerai, soba 90, vsak večer od 19 do 21.30 ure. 2. Tckmuje se 3X5 plus 5 strelov fa vseh treh položajev (stoje, kleče in leže). Čas streljanja je 20 minut 3. Na tekmovanju lahko sodeluje kot posameznik rsak študent(ka) Univerze, Visokih šol in Akad-emij v Ljubljani. Tekmujejo lahko redui in izredni slušatelji. 4. Ekipe sestavljajo najbojjši »trelci posaineznih fakultet. Rezultadi posameniiih tlanov ekipe se račuuajo tudi že kct reaultati med poedinci. Dolžnost Združenj ZŠJ je poskrbeti, da tudi strelci njihovih fakaltet prtja-vijo ekipe in posameznike, 5. Pripravljenih je v«č nagrad za ekipe in posamemiike. 6. Prijave sprejema Akademska strelska družima v svojih prosiorih na Poljaiiski cesti 4, pritličje le?o do 15. marca 1952. ŠTUDENTJE! ŠTUDENTKE! Sodelujte na tekmovanju r športnem streljanju! Treningi so vsak režer od 19. do 21.30 ure na Univerze, soba 90. Vse iaformacij© dobite v jmarni ASK vsak ponedeljek, sredo in peiek od 12. do 13. ur©. ODBOR AKADEMSKE STRELSKE DRUŽINE Uničevanje komarjev z radijskimi sprejemniki Zanimivi poizkusi ameriškega inženirja dr. Kahna Domaii radijski sprejemnik bo lahko po. stal uiink&vito orozje proti komarjevi nadm legi, h se bodo dali poskuft dr. Mortena C. Kahna prakticno rporabiti. Dr. Kabn, ki vodl oddelek za parazito-logijo pri Cornell Medical College v Netv Yorku, se trudi ze vec let, da bt odkrll znanstveno metodo za unicevanje komar-jev. Uganil je, da mu bo radto zaveznlk, ko je odkril, da komarj: oddajajo se nek drug zvok poleg znanega brencanja s krili. Še tec — dogttal je, da so zvoki samcev in samic razlikujejo in da samitji glas privabi svoje >slabse polovicez iz velikih daljav. Razhkovanje komarjevih navad je pru vedlo do nenavadnega nacina, i katerim se bo dalo iztrebiti ta mrces. Ucenjak je opa. zil, da hocejo samci prileteti do samic ctm blize je mogoce. To dognanje fe takoj uporabil. Kletke, v katerih so bile samice, je postavil razlicno dalec od samcev. Zvi. jaca je sijajno uspela; samci so v rojih le~ telt h kletkam. Da bi odkril »zakaj«. tega pojava, je ana. tomsko prehkal kotnar)e in reš videl, da 50 tipalnice samcev zelo, samic pa redko dlakave. Ž znanstveno bhtroumnostjo je sklepa!, da delujejo gosto porascene tipal-nice satncev kot sprejemniski mehanizem za zvocne tresljaje, ki jih oddajajo iatnlce. Ostalo je vprasanje, ali nastajajo ti tre. sljaji dmgače kot brencanje s krili. Dr. Kahn je postavll mikrofon v sobo, ki je bila za zvok neprodusno zaprta in polna komarjev. Zaprepascen je bil od hrupa, ki se je razlegal iz zvočnika. Po tem odkritju je nadaljeval poskus samo z eno samico v zaprti sobi. Ko je pricela brencati, je dr. Kahn pos'nel zvok na magnetojonski trak. V naslednjem je fcreizkusil svojo teorijo. Odprl }e v labora-toriju škatlo s komai fi samci, ki so priceli leteti brez cilja sem in tja, toda ko $e je zaslisal glas, posnet na magnetofonski trak, io se vst zagnalt prott zvocniku. Nenavaden red Medtem, ko se pri n&s pricne drugi se-mester prvega marca, se na Japonskem istega dne konca studijsko leto. Zacetek studijskega leta je prvega aprila. Prvi se-tnester traja do 15. julija, semestralne po-ihnice pa do 10. septembra, ko se pricno predavanja drugega semestra. Predavanja drugega semestra trajajo vso jesen in zimo do konca februaija. Vmes \e prosto med 25. decembrotn in 8. januarjem. Izpite opravljajo študenti v prvl polovtci oktobra ali koncem februarja. Podoben red rmajo tudi na frednjih in omovnih solah, kjer je solsko leto razde-Ijeno v tri dobe. Pouk se pricne 8. aprila in traja neprekinjeno do 20. julija. Slede boletne pocitntce in dijaki se spet zberejo v 'solah 1. septembra. Drugo obdobje $ol-(keg.t leta traja do 25. decembra. Zimske poiitntce so kratke in 8. januarja je spet zacetek pouka. Kako posianeš bogat Zgodilo se je res, tfprav je smesno, V vseh vecjib časopisih USA se je nekot po-javil oglas: *Kako lahko postanes bogat... posljite mi 10 dolarjev in znamko za od-govor.t. Ni minit niti dober mesec, ko je možak res postal bogat. Dešet dolarjev, to koncno niti ni taka zrtev, če utegnes izve* dett kako lahko obogatis. Okrog 100.000 dolarjev se je v dobrem mesecu nabralu v blagajni pametnjakovica, ki naj bi dajal na~ vodila za obogatitev. Prihajati so pricela ze pisma, ki so ga opozarjala, naj se podvi-za 2 odgovorom. Vsem je napisal v odgo-vor samo po en starek, in sicer: *Napra. vhe tako kot jaz.'€ OBVESTILO Medimrodni oddelck pri Zrezi študentov Jugoslavije obvošča študente iii študentke, da se snuje klub pri-jateljev francoskega jeaiika. Klub bo imcl nalogo gojiti francoskj jczik in scznanjati študcnte s problcmi iz irancoske književ-nosti i. dr. Konverza-cija bo v francoskom jeziku in bo pod stro-kovnira vodstvom lck-torice franeoskega jc-zika gospe Jcrasove. Datum ustanovnoga sostanka bo objavljjen v pribodnji številki »Tribune« in na oglas-aih doskah po fakul-tetah. AKADEMSKI ŠPORTNI KLUB P R I R E J A VSAKO NBOBLJO OB 20. URI PLES V K A Z I N I KOMRESfil TRG TRIBUNA, l'm IjuMjan^kih študentov. Izda- ja Zveea študentor Jugoslavije. Urojuje uredniški odbor. eanj: Miloš Mikeln. Naslot uredni&tva in uprave; Ljubljana, KoRgresni trg 11/1. Tekoti račun pri KB 601-90332-24. Cena iaroda 10 dinarjer, ietna naroeoina 120 dinarjer. Rokopisor ne vrafamo. — Ro tacij^ki Usk Tiskarn« Toneta TomS^a, Ljubljana. Profesorji za zakonske »odnose« Zgledu profesorjev za »zakonske odno. se«, k't deluje na univerzah v ZDA, je ne. davno sledil tudi Andre Maurois, ctan Academie Franqaise. Bral je namrec naj-prej v radiu, nalo pa se v knjigi izdal ^Kratek tečaj o zakonski freci*.. V tej knji. g'i prikazuje dva zakonca v mnogih. v ziv-Ijenju veikral nastopajocih situacijah. Na tetn primeru pokaze, kako se poroceni Ijudje ne smejo obnasati tn kako se da premostiti marsikatero tezavo. Največjt? zapreko za sreco v zakonu vidi Artdre Manrois v zahtetah obeh partnerjev. Te lahko dovedejo do trajnega tierazumevanja in prepirov, c~e (ih pravoiaino ne zadovo. Ijimo alt odstranimo, Jean Duche si je izbral drugo pot, da nazorno pokaze bralcem nešteto tistih ma-lih nevsetnosti, »zbodov z iglico^, ki ph porocen clovek dnevno prizadeja svojemu partnerju. Napisal je narnrec bnmoristicen roman z naslovom »On in ona^. Junak te-ga romana se tctko hitro navadi na svojo žerio, tako je zavzet s svojim delom, da koncno ne najde nit: toltko casa vec, da bt ji povedal, da jo Ijubi. Skmaj bi iz ko-medije naitala drama. Toda tct moderni za-konskt par je nasel uiinkovho sredstvo, da odstrani vse neprijelnoati in nevarnosti: Najtanjši papir na svetu V laboratorijih neke ameriske tovarne za elektricne naprave so izdelali papir, ki ve. Ija kot najtanjsi na svetu. Novi paptr je 15-krat tanjsi kot iasopuni papir ali 11'-krat tanjsi kot cloveski las. 5000 kosov te-ga papirja je debelo le 25 mm. Papir je iz istega materiald kot vsak drug papirt le tehnoloski proces je nekoliko drugaien. Uporablja se za izolacije. Milo iz kave Neki tovarnar iz .New Yorka je pred nedavnim zacel hdelovati milo iz kave. V ta namen kupufe »ajslabso vrsto kave po smesno nizkih cenah. Kaksen je tehnoloski proces se ni znano. Milo je odlicno in ne disi nttt po miltt niti po kavi. Poskuseje naddje h bolj proucil. Naj-nižfe ugldsen samlctn glas je najbolj učinm kovho privabljd samce. Toda, ieprav fe mocan zvočnik oddajal ob drugi priliki samcevo brencanje, niso priletele samice. Dr. Kahn misli, da to ni dostt pomembno za prakticno nadzorstvo nad komarji, ker ce so vsi iamci v nekem predelu iztreblje-ni, je malo verjelno, da bi samice legle ro~ dovitna jajceca. Drugo je odkritje, da se zenitvem klici razlicnih vrst komarjev loiU jo, kar seveda zabteva stevilne posnetke samicjib glasov. Toda dr. Kahn meni, det se bo dala tudi ta tezava odstraniti. Kako zvent komarjev vljubezenski klict? Zelo ojacan se da opišali kot hrup, ki gd ¦ slisimo, ko se velikanska motorna zaga za-zre v trdo deblo, poleg naj pa se rjove ka-kib sto siren za zracni napad. Radijska tehnika lahko prenaredi komarjsvo brenča* nje tako, da je za clovesko uho oglusujote, za komarje pa usodno. Dt. Kahn je pojačil ta komarjev klic bu lijonkrat in ga oddajal v nekem mocvirj* na Cubi, ki je poznano po tent, da se tam razvijajo komarji, ki prenasafo malarijo. Rezultafi so bili zelo zadovoljiii. Privabrt }e komarje iz okroija ene milje in vsi sa pogintlt od elektrike visoke napetotti. Pru pravo sestavljajo velik zvocnik, magnetofon-ska plosca z avtomattinim neprestanitn vr~ tilom in elektricna resetka z napetostj* 10.000 V, ki sluzt za podlago, na kateri komarji zboru;ejo. Opogumljen od izsledkov v sedanjosti, mhli dr. Kahn, da se bo dda izdelati opre-ma in nacin za domaio uporabo. Upa tudi, da se bo dal opremitl viak domac radijski sprejemnik z elektricno resetko, ki bo ob~ dajaia zvocnik in bo imela zadostno sila, da bo usmrtila zalgibljene komarje. MED STUDENTI ŠPORTNIKI »Vsi časopisi porocajo o fizku3t«fi, le »Tribuna« ne. Kaj so v uredništvu sami dedni sovrazniki fizkulture?« »Kje pa! Le na univerzi se v športu toliko zgodi, da ni kaj poročati...« Ko ležijo pri nas Še veliki kupi snega, pa v južnih predelifo naše države že imajo pomlad. Na sliki: zagrebŠke Študentke se .spet lahko učijo na priljubljeni način — na klopici v parku._ Zakriti moški V Orientu je navadno ženska zakrita in le moski lahko nastavljajo svoje obraze sortm cu. A povšod so izjeme. Neko tauresko ple-tne v Sabari ima zakrite tnoske in zena ni-koli ne vidi obraza svojega moza, celo v sotoru ne. Mesto, ki jc svoje ime dobilo po pomoti Odkod ime Rio de Janeiro, saf lctm nt nobene reke? Bpanci so kraj odkrili let* 1562 in mu dali ime »San Sebastian de R/o de faneirot. Menili so, da je siroki zaliv iz-liv kake reke. To »predvideno«. reko so imenovali »Rio de Janeirot t. /'. januarska reka, ker so prtpluli tja prvega januarja. Nov šport v Britaiiiji Britanski iasopisi poročajo o novem sportu, ki se vedno bolj Širi. Zanj je zna-cilno, da ga goje satno mladi gentlemeni (navadno v spremstvu mladib dam), v vla-kib, tned voznjo in iamo ponoci. Čudue okoliicinel? Inspiracijo za nov spon pm je dd slavnl princip, >da je v vojni in Ijubez-ni pse dovoljenot. Vsa umetnost novega sporta je v tem: zarnico v kupejo je treba sneti in vreci :'iozi okno. Strogo prepove-dano je zarnico shraniti! Železniška upra-va stoji pred resnim problemom, saj gre tako nad 2000 žarnic mesecno v nic. Mobi-lizirana zelezniska policija je brez rnoii, saf s'e sportnik vedno krije v temi, so pa tudi druge ovire. Pa zakonu je prepovedano ovi~ rati kakrsenkoll spo^t pri njegovem udej-stvovattfu in sirjenju. Kako naj rešijo vpra-sanje na tnlren nacin? Ali naj zgrade ob ptogah mreze, v katere bi se lorile izmetane zarnice in se tako ne bi razbile? Ali naj iz~ delajo žarnice, ki se pri padcu ne razbijejo? Skoraj najbolje bi bilo, da uvedejo v vsa-kem vagonu tudi kupe za mlade pare — brez luct (podobno kot kupe za nekadilce, za tnatere z otroki itd.J. Vsa stvar izgleia smesna — saj tudi je — vendar Angiezi imajo vedno ias, da se ukrarjajo s takimi >pfoblemcki€. Lco Maduscbka: Koča spominov Leo Maduscbka je bil rojen 24, julija 1908 v Muncbnu. Tu je itudhal ghnnazijo, kasneje nemško jezikoslovje, literaturo in filozofrjo ter zgodovino umetnosti na univerzi. Študij je nadaljevd na Dunafu; v zimskem semestru 1932 je promovifd za doktorja fihzofije z najboljso ocetto. V gore je zahajal Maduscbka ie od leta 1921, torej od svojega trinajstega leta dalje. Vendar je plezal tezje smeri po letu 1926. Leta 1931 je postal načelnik Plezalne fekcije munchenskth alpinhtov (AAVM); 4- septembra 1932 je umrl od izcrpanosti gomiske smrtt sredi neurja itt vibarja v smeri Comici— Benedetti v steni Civette. V zadnj/b trenutkih tnu je stal ob strani tovarit Martl Pfeijfer, ki se je iiv resil iz stene. O gorah je pricel Maduschka pisati in pesntti zelo zgodaj. Leta 1924 je spefnil zelo znatto pesem >Smrt v stenit, ki je slutnja lastne smrti. čeprav /Junger Mensch im Gebirgt, ki je izlla po njegovi smrtr leta 1936 in ki obsega vso njegovo gornisko zetev v celoti, prtkazalei njegovo delo tet ponesla njegovo ime preko meja domovine. Danes je Maduscbka evropsko znano ime, ustanavljajo se literarni krozki z njegovim imenom in cela fo!a pisunov ustvarja pod nje. govim vpltvom ter skufa posnemati njegov svojstv&ii slog. Maduschka je danes ie nekak klasik planinskega slovstva ter je vsekakor eden izmed zelo redkth pisateljev o gorah, ki itna resnicno umetnisko tnoc ustvarjanja, Pri Slovencib je njegov vpliv viden Ule po zadnji vojni; teznjo, posnetriati njegov slog, motemo opaziti tudi pri nas. V prevodu se nam Siaduschka prvic predstavlja. Na srce mi je prirasla nasa m&Ia kočica, gori na sedlu Scharnitz. Majhna rjava kocka na zelenem jeziku je, samotna in zapušcena, a zato ml je še ijubŠa v tem mogočnem io edinstveno epem okolju. Koca spotninov se imenuje: na zunanji steni je pribita le-sena tabla fn na njej so imena 26 Članov Akademske plezalne sekcije, ki so padli v svetovni vojni. Majhen prostor znotraj je zelo Čeden in udob-n; ura tiktaka, slike te pozdravljajo s sten in majhen šredil-nik v sredi sobice prede, ko ga zakuriš, lagodno kakor stat maČek. Na masivni le-seni tnizi leži - pisna knjiga. Prelistajmo jo malo. Tu je vpis maja 1927; G. Kraus ia L. Maduschka, direktna jtižna stena Scharnitz-spitze. Nič drugega, a vendar sva takrat prebila visto nepozabnih dni tam gori, jaz prvikrat. Bilo nama je 18 let, za nama 9 let šole, okoli naju pa so se vrstile najlepše gore in stene: ali je tieba še povedati. kako sva se počutila? Vsaka minuta, vsaka naj-manjša faza najinega nevezanega, prostega življenja se nama je zdela izredno drago-cena in lepa. Zal je ležalo okoli koče še dosti snega. Nekega dne nisva več strpela, gazila sva proti podvznožiu rdeokasto ru-mene in gladke južne stene Scharnitza ter sva vstopila. Vzpon je bil najin praznik — grenak je bil le sestop v plezalnikih po Še globoko zasneženem vzhodnem grebenu. Zvečer bi morala biti pravzaprav zopet v Miinchnu; v Garmischu pa nama je ušd vkk za nekaj minut. Pa s,a se splazila na kolodvor, poiskala sva najlepsi voz in sva prespala noc kar udobno. Eno leto kasneje, junija '928 sem se drugič vpisal: H. Hartmann, L. M., južna stena Schiisselkarspitze. Pod nama je vpis najinih tovarišev in teman, težak stavek; tako sc je zgodilo — Sredi velike stene smo. TovariŠ ia jaz stojiva pred nihalno preoko; odločilno mesto, osemmetrska stena, je že za nama — toda to, kar se kaže pred nama kot nadaljni vzpon, je celo za skale vajeno oko neverjetno. Potem sva obesila vrv v klin — malo trda odločitev in od-bijem se, viseč v vrvnena sedežu s stojisca, odletim v zrak, sera metre oddaljen od stene, pod mano ni drugega kot zrak. Na oni stratii grabim po prijemu, ki ga ni, ne ufamem niČesar, odletim nazaj in pristanem v rokah tovarisa. To Se nekajkrar ponovi, potem ugotovim, da sem prenisko, zaniham višje in sem že na drugi strani; to je tnesto, ki zapusti plezalcu vtis, kakor malo drugih v skali. Precej časa mine, preden pride za nama naveza najinih treh prijateljev; medtem greva dalje; sledi nekaj težkih prečk čez plošče; na mestu, kjer se spustiš v vrsto kamionov, počakava. In potem se je zgodilo tisto grozno. Slišiva šum plezanja, vsak hip mora zaviti prvi naj-inih tovarišev okoli raza. Nenadoma odjekne strahoten krik, vidiva telo, ki pade iz stene, vrv se pre-trga pri vponki in Peter Hardegg pade v smrt. Labko smrt je storil, rekttio pod mestom padca se vpogne stena daleč na-vznoter — 200 mctrov nižje je grušč. Bivak, ki zdaj sledi, je zelo hud. Mrazf nas, ko visimo na majhnem prostorčku, privezani na prece; klinov in z eno samo pretresljivo mislijo v možganih. Naslednjega dne opoldne, po več kakor trideseturni odsotnosti stopimo zopet v naŠo malo kočico. Stopimo — Štirje. Nekaj dni kasneje stojimo na malem gorskem pokopaliŠču v Leutaschu in pola-gamo vence na svež grob ... In zopet so mtnila tri leta, preden sem spe; prisel v kočico. Koča spominov; be-seda ima sedaj globlji in temnejJi zvok; kakor nakoč je šumela voda za čaj na majh-nem Štedilniku, ura j« tiktakala, govorili smo o gorah in o plezanju. V poltemi ene hisnih sten pa je visela majhna fotografi/a: Petef Hardegg na svoji zadn/i poti v go-rah, posneli so ga tik pred njegovo zadnjo nihalno prečko v južni steni Schusseikar-spitze. Naslednje jutro je prineslo mrz!o ia mokro vreme. Kljub temu smo mogli zapi-sati popoldne v knjigo vzponov: južna stena Scharnitspitze. In potem je prišel še en dan spominov. Jeseni je bilo, v oktobru, dan poln slad-kega čara že preminjajočega leta, iko sem drugič visel v ploščah juzne stene Sdiiissel-karspitze. Sonce v polni moči, daljave so se odpirale, na jugu so se bleščala zasne-žena gorovja ia k temu še topla, bela ia kakor kost trdna kala. Telo se steza ia kra v napetosti in popušcaaju gibanja prt plezanju, vrv polzi in vponke se bleskečejo — bile so edinstveno lepe ure, v katerih se je družilo opravilo dneva, misli in dsti: bflo je ... v svetlotemno harmonijo. V vpisni knjigi pa je stalo, ko sva se naslednjega dne poslavljala: juzna stena Schiisselkarspitze, L. M., ivfartl Pfeffer. Ko sva potem potovala skozi Leutaschko do-lino proti Mittenwaldu — v zadnji toploti poznega oktobra so goreli gozdovi — svt zaslutila, ]unger Mensch im Cebirgt, prevedel ter uvodno opcako naphal /. Blaiej.) PO UNIVERZAH SVETA ANGLIJA V tem mesecu bo obiskala Anglijo dele-gacija kitajskih študentov, ki si bo v treh tednih bfvanja na Angleškem ogledala vrsto univerz in coliegeov. AngleŠka nacionalna študentska unija smatra ta obisk iz komu-nistične Kitajske za lepo priložnost, da na-veže stiii šluddj študentom. ki so v službe- »jem razmerju jn Ijudein, ki nimajo ootrcbtie mature, dati kot eJušateJjein- goetom možnoet izobrazbe. eamo da ti ne inorejo polagati izpitov. V Bonnu je pri volitvah novega vod-«tva AStA doeeglo burševetvo zopet popolno premoč. Dve tretjini roovi-h žlanov vodetva ASfA &o burševci. Kam todi to? Na razpravi pred sodjšSem v GoU ictMiu je na razipravi proM študen-ti, kj eo Wli obdolženj, da so ee bo-^ali z oetfimi repiiri, samo eden - !n!7.onh prjznal, da je v treh prime- Prvi kongres Zveze študentov Jugoslaviie je popolnoma uspel JE DEJAL SEKRETAR CK LMJ TOVARIŠ NEORICIČ V ZAKLJUCNI BESEDI Zalem je tovarii Milorad Pešič de- prisrrnem pozdravu fJcjjal med drngim tudi (o, da je frai!e»ska naeio-nalna Sfudcntska itnija sprejela «k!ep, da ne sodoluje na nobenem mednarod-nein študenfskcHi srečanjn ali sestankn lUS-a (Mednarodna študentska iinija), 9 katerega bi že vnaprej bih izkljnče-ni jugoslovanski tovarišl. Na koncu diskasijc je kongres se-stavil koinipiie, kj naj bi izdelale in picdlagale koiigresu zakljnčke o neka-tcrib važnih vpraSanjjib. Komisijc s« obravnavale sledefa pedrofja: politi^nn idcoloska, gtudijska, ekonomsko social-na vpražanja in vprašan.ja dnubenega življenja in medihirodnih zvez štnden. tov. RESOLUCIJE, KI JIH JE SPREJEL KONGRES t)ehgali so diugi dan kongresa delali v petth sgoraj nastetih komisijah, kjer so na podlagi detaljnih analh, pripravljenih po-datkov in dalpih diskusij izdelali resoiu. c/jet ki so jih popoldne komhife predložtle kongresu. PrinaUmo na\bistvene]se odslavke iz teh resolucij. Vse iivljenje na nniverzah m titokih w-lctb tnora prevevati dnh polhicne aktivnosli rih 5>aktivno eodelovak v boju z oetro nietnzuro. Sodi&če mora eedaj odločiti, ali ee ematra]o ostri raipjrji za emrtno nevarno orožje. Vahodna Ncmfija: Po volilvab nove-ga lektorja medicin&ke f.ikultete v Je-ni je novoizvoljeni rektor prof. Ha-mel povabil študenle. ki eo rou prire-dili podoknico v krčmi. kjfr &o potem prepevali »tare burševeke peevni ia z ifilim programon) potem tudi priredili mešfanoni b-udnieo eredi noča. TudR v vzbodni coni enuitrajo obudilev ©lare-ga burševelva kol primenio eredstvo z;j 5inor«ilni« dvig nPniHkih žludenlov. s teni, da bomo organhkalt v zdruienjih vsakodnetno politiino delo, razlagali tsa vprasanja notranje in zunanje politihe nase drzave in jih povezovali s posebnimi pngoji na univerzab ter visokih iolah. S tem, da botno razvijali tako rjzno-vrstno in polhiino delo, bomo omogocili, da vii tlani Zveze Itudentov aktivno sode-lujejo pri reUvanju raznib problemov vase socialhtitne gradhve. Študentska zdruzenja tnorajo posvethi no pozornost razlaganju ukrepov, ki so usmerjeni k poglabljanju in uctvrstitvi nase sorialistilne demokracije, k debirokratizaciji vseb oblik nasega druzbenega ihljenja — uvajanju novega gospodarskega in jinancm nega sistema, socialisticni pteobrazbi vasi itd. Zdruzenja morajo neprestano skrbeii za pravilen politicni vpliv raznib organizacij, v iaterih delajo studentje in za ideolosko poliuino vigojo Hudentov. Delo moramo organhhat- tako, da bodo hudentje, ki bodo odšli z univerze, poznali psaj osnovne poglede materialisticne teorije, kar jim bo omogočilo, da bodo lahko pra-vilno prJstopiil/ k pojavom v drnzbcnem žhljenju in v službi. Za doiego tega cilja moramo v deb.nnib klubih, v diskusijah in na predtuanjib organhtrati osvajanje teo-reticnih postavk. Pri tem je treba paziti na pravilno izbiro materiala in kvalitetno ob-delavo. Kongres Zveze stttdentov je ugotovtl, da je pouk na univerzah /» visokih 'solab v celoti vzeto pravilno usmerjen k dosegi do. locettega cilja in da je v tem pogledu itu-dentska organizacija mnogo dosegla. Todct kongres ;e ugoiovil tudi mnoge napake in zato sprejel iledete zakljucke: Zdfuženja Zveze hudentov morajo kot osnovna Uudentska orgjnizacija »a jakul-teti organhirati diskusjje in tia osnovi mnen) vseb itudeatop predlozhi konkretne prcdloge jakultetnemu svetu. V vprašanjib hpopolnltve pouka je sodelovanje proje-sorjev in hudentov ntobbodno potrebno, ptav utko pa je treba skrbeti,, da mnenja projesorjev in Undctitov z ozirom na nji-hov skupnj (ilj nho nasprctna; nasprotna so namrec lahko le tnnenja cnih, ki v res-tiici iele napredek pouka na visokib 'solah in tinih, ki s svojim delom skufajo zavi-rati rtizvoj nase znanosti. Na omovi diskusije v komisijah kongres posebcj poudarja, da je celotno dehvanje hudentskih zdruzcnj sestavni del politiine. ga dela med Študenti. Cilj zdruzenj in raZm nih Uudentskib kulturnih jizktdturnib in drugih drustev je, da vzgoje takega mlade^ ga intelcktunlca, i? 'aterem se bodo razvi-jale tnoralne in esteteke k:.''ete nasega sociiiliiticnega Hoveka. V delo drustev je treba vkljuciti vse hudente z mislijo, da so nam potrebnt razen tetneljitth strokomja. kov se vscstransko izobra&ent k/tdri, ki bodo imeli pravilen odnos do vse kulturne pro* blematike, ki bodo sposobni izpolnjeiuiti vse naloge v izgradnji in obrambi naŠe do. movinc. Povecati je treba i'odelovanje Uudtntov v splosnem drnžbene- in kuhumem zhlje. n]n in prr tein paziti »a- to. da studentje nudijo pomoc delovnim kolektirom v to~ varnah in zadrugam na rasi. Da b/ tnogU v delh združenj doseci te-cje uspebe je treba raJirjati in poglabljati zveze tned posamezninii nniierziteinimi ccn. tri S kolekvrnimi in posameznimi cbiski in izmenjaio izkusen/. V resoluciji o mednarodnem sodeloi.mju }e kongres odloeil, da je peba vzposuniti zveze 2 i-semi naprednimi hudentikimi or. ganizacijami v vetu, posebej še z onimi izvenevropskih drzav in jim prcdložhi kon-kretne mrirte sodelotivija. Kongrer turoca Centralnemu odbout, da sodeluje z raznl mi mednarodnimi Jtudenshimi organizacija-tnt, kot so Mednarodni koordinacijski se-kretarijat, Mednarodna organizacija xa h~ menjavo Uudentov xa tehnilke prakse (LAESTE) in drugimi kot tudi x UNESCO-m v vseh vprafanjbi, ki s'o v zvezi s potrebami tiudentcv. Kongres je sprejel resolucijo o strokov-nem študiju, v kateri je tned drugitn reie-no, da je treba posebno pozotnosi posve-thireiimu Uudija. Reiim Studija naj omo. goci svobodnefii tiacin Hudiranja. Prav ta* ko je za dvig pouka in povetanje kvalitete izobrazbe treba odstraniti razne adminhtra-tlvne ukrepe. Da se cim pravilneje rešuje vpraimje materialnih moinosti hudentov tiaj odbori zdruien) stopijo v iesne stike s Sveti za prosveto in kulturo kct tudi podjetj/ in ustanoiami, ki tamostojno dajejo hipendije. Ket do sedaj se ni odredbe o enoinem socialnem zavarovanju studentov naj uni-verzitetni centri preko Glapnega odbora ZŠJ predloiijo ministrstvu za znanost in kulturo vlade PLRJ sraje predloge, da bi lahko citn prej izsla enotna odrtdba o zdravstveni zasiiti itudentov. DISKUSIJA C STATUTU V teku popoldneva so delegati diskuti-rali tudt o predlogu Statuta, ki ga je iz-delala statutarna komisija. Med drugimi so dalje obtavnavali tudi vpraianje ali ttaj žma Cenitalnt odbor ZŠJ samo koordinacij. sko vlogo, ali naj bo todeie telo. Iz disku-sije je btlo vidett, da je bilo to principieU no vprasanje reseno v prid demokrauinega nacina vodenja organhactfe in, kar je po~ šebno vazno, da bo tezisce dela Zveze stu-dentov na jtikultetnib hudentskih organi-zacijah, to je na zdruzenjib, ki imajo zelo veliko samcstojnost, cbenem pa tudi selo veliko odgovornost. Po glasoianju o posamezuih toikab in dodatnih predlogih je bil sprejet nov Sta. tut Zveze hudentov Jugoslavije. Zadnja totka dnevncga reda kongresa so btle vohtve novega Centralnega odbora in nadzorne kornisije. Delegati so Joglasno iz-volili Hsto, ki jo je predlagala kandidacij-ska kot.Js.ja. N<» zahtevo delegatov je z burnim plo-skanjem pczdravljen ob zakljutku kongresa stopil na govornftko tribuno Mhijan Neo* ricic, sefoetar Centralnega komiteia L',udske mladine JugoSlavije, ki je zaktjual svoj govor s ttnii besedami: TiPrv) kongres Zveze Uudentov Jugoila* vije je popolnoma uspel. Zeleli bi tsem studentom v svetu, da imaja tako tnotnost, kot jo imamo mi.< Na koriigre tt je bil izvoljen nov Ceu. iiralni odbor Zveze &tun^m odboru pa eo naeiedirji: slude-ntje lji»b*-ljanske univerze: Vičar Fra-nr, nietalurgiij« ¦Kranjc Stanka, m^dicitna I/ipiizič Boris, prir. msA. Miifeuž Vlado, pravo Milkoš Borifc, gradbena MJakflr Milan, medicina Sčuika Zorko. meSc ina Saka:>da Stajve, liflozofska Rode Vitjia elektro. Za •Kedsednika novoiga Ceiiiralmega odboia je bil LQLlasn0 izvoljen do e-danji; prcd&ednik lovariš M:ilo.rapo strani«. Statistika kaže, da je delno zaposJenffi nad 70% vseb štu-dentov na Danskem. Imajo tudi brezplacna ali pa zelo cenena Jtanovanja za študente, vendar nad 90% Študentov sMnuje dcma ali pa v privatnih stanovanjib. Štutlij na priroInnsbrucker Stisdentenhaus« (InsbruŠk; študentski dom) je imenoval rektor univem v Innsbrucku, Dr. Reut-Nicolussi projekt ki ga je predložil javnosti. V domu bo čez 100 sob za domače in inozemske obisko-valce univerze v Innsbrucku. Dom bo zgra-dila in 'upravljala posebna družba. POSARJE 216 susdentov je delalo v posarskih rud-nikih v Času od 16. VII. do 31. X. 1951. od tega 112 v uradih in Jaboratorijih, 104 pa kot delavci v jamah. SVEDSKA Na Svedskem dopuste letno največ 260 študenfov k štndiju medicine. V Jetnenr semestm 1951 je b;lo prijavljenih 240, ^ zimskem za celo 305. ŠVICA 31 odstotkov vseh Švicarskih študentcn izhaja iz uradniških krogov. čeprav je teh le 9 % celotnega prebivalstva. Približno 500 od 17-000 Jvicarskih študentov J2vira od staršev, ki imata oba akademsko izobrazbo. EGIPT Vse tfi egiptske državne univerzc, islam ska centralna teološka visoka son. univerzii Ei Azhar in v$e visoke šole >o do nadalj njega zaprte. TURČIJA Turška narodna skupščina bo obravna->aia zakonski predlog o ustanovitvi ^štu-den^ske banke«. Gre za »akontacijsko ban-ko«, ki bo revnim Študentom s posojtl: omogočila nadaljevanje in dovršftev študija. ZDRUZENE DRŽAVE Nacionaina studcntska unija ZDA po-roča, da več kot poJovica arneriskih štu-dentov ne more Študiratf, ne da bi pri tetr meli še neko drugo zaposlitev, da si za-služjjo sredstva* jca študij. Razen tega jc bilo v enem četrtletju 75.000 študentorr podeljenih 11 milijonov dolarjev štiptndij- * Vse, ki bi si radi dopisovali z ameriskim. študenti obveščamo, naj se obrnejo na USNSA Subcotnission office, Box 155, Student Cenfer, Wayne Universitv, Detroit. Michigan. USA. * Na univerzah v ZDA študira približnc 30.000 inozemskih študentov. Na>veČ jt Kanadcanov, na drugcm mcstu jc Kitajsk« in na tretjem Nemčija. VENEZUELA Venezutlska vlada je za nedolocen Ča-zaprla univerzo v Caracas. To je itorila Jcot odgovor na štrajk, s katerim so Študentje protestirali proti zmanjšanju postavke sa vzLojo v diiavntm prQi«iunu. KULTURNA TRIBUNA MEDNARODNI ŠTUDENTSKI FESTIVAL V LJUBLJANI Poleg tujih sodelovalcev bodo izpol-nili festivalski program tudi gojenci Po enem letu svojega obstoja stopa Zveza študentov Jugoslavije ljubljan-ske Univerze pred našo javnost s kul-turno prireditvijo, ki ima mednarodni karakter. Zveza Študeatov Jugoslavije ljubljanske Univerze prireja v začetku meseca aprila mednarodni študentski kulturni festival pod pokroviteljstvom rektorjev ljubijanske Univerze, vseh Visokih šol in Akademij. Namen festi-vala |e, da se novo ustanovljena štu-dentska otganizacija afirmlra pred našo domačo in tujo publiko. Študent-je Ijubljanske Univerze so bili že v preteklosti nositelji kulturnega, poli-tičnega in družabnega življenja in to sveamb, ki bi jih bilo treba pov&daiti. V tej zelo realietični operi, dobro zrežirani, se na«n j-e predistavil tatentirani Palde Polenec, študent režije in so^opetja. Poleg njega so nastapili Vanda Ger-lovičeva kot Marta, prikupno Nori je pela M. Patikova, novoangažirani J. Car je nastopil kot Sebatstiano in dru-gi. Veselilo na« je, da ie zelo lepo odpela svojo vlogo lanska debutantka Vainda Gerovičeva. dočim tega o le-tošnjem debutantu P. Polencu ne mo-remo trditi. Dobra izvedib,a »Nižave« je bila v veliki meri odvisna prav od nj«ga in občinstvo je upravičeno ob-sojalo vodstvo opere, ki je dopustilo. da je zaradi preutrujenega pevca pred-stava precej slabše u»pela. kakor bi lahko, če bi pevec naetapil pod dru-gačnimi okoliščinami. Polenec je po-kaaal izreden čut in nadarjenost za podajanje igralsiko zelo zahtevme vlo-ge pastirja Pedra, ki je na zunaj trd. nercxien. a v srcu dober in plemenit. Sponnimo se, kako prisrčno je zaigral sceno v drugem dejenju. ko pripo-veduje Marti. kako je ubil v gorah volka. ki mu je kradel ovce in dobil zato prvi težLo zaluženi tola.r. Vsakdo je apazll. da rešuje Polenec vlogo igralsJco odličnio, dočim je pevsko ne-pričakovano zaostajal za igro. Čutilo se j-e, kaiko se je glaisovno prebijal od deianja do dejainja. — Če hočemo pevca ot)jakitivno »oditl. moramo po-prej poznati vzroke, zakaj debutant ob svoji operni predsiavi ni mogel v&estransko u©peti. Predetavljajino 6l mladega človeka. kf je šele po vojni mogel v šole. Prej je bil delavec v tovarni in je s ekromnim zaslužkom pomagaj preživ-ljati družino. Po vojni je začel študi-rati na Akademiji za igralsko umel-nO9t. Vsak da,n se je vozii v Ljub- Ijano na predavamja, etkušnje, ob p.ro-etem oasn režiral, igral. Mnogi se še opominjaja, kiaikšen uspeh je imela Polenčeva režija, igra in deloma dra-matizacija Tavčarjeve Visoške kroni-ke v škofjeloškem gradu ob priliki stoletnice Tavčarjevega rojstva. Priznati moramo, da tisti, ki so iz-brali Potenca za vlogo Pedra v »Ni-žavi«, niso mogli izbra^ti boljšega. Pri-srčnega pastirja Petlra bi le malokdo mogel tako dobro igralsko inre fizično zdižati poleg pripravJjalnih vaj več kot tedn dni zdržerna trajajočih glav-nih tskušenj. In rezuitat tega zanj pre- FILMSKA PRAVLJICA IN ,,BAGDADSKI TATlC* velikega napora težko obolenje glasilk, Te opazke ob robu premiere sem napisal zato. ker časopisi ž-e dalj čaea previdno molče o Polenčevem riebutu. (9. februarja je v Slovenaicem Poroče-vadcu P. Š. ocenil Nižavo. Omenij je, da bi bilo treba zaradi indispozicije glavnega junaka predstavio odpove-dati takoj po prvem dejanju. Kntizira v splošnih opa^kah »petje« aa škodo organa in pravi, da »Lepota pstja in pevska rasl začetnlka ne smeta zaradi prvih angažmanov trpeti«, dočim Po-lenčevega imena direktno ne amenja. Dodati bi bilo treba še to, da to ni prvi tak slučaj v naši Operi. V prej-njih sezonah se je zgodilo. da sta te-narja ljiibljaneke opere LipuščeSc in Francl pela včasih t"udi po petkrat na teden, kar ie za pevčev orgajnzetn v«ek>aikor prehud napar. Morda bi mi kdo ugovarjal z »ob.jektivnimi težava mi«. Mi bi pa le želeli, da bi se kaj takega ne ztjodilo. še prav posebno pa pri začetnikih, nikoll več. S. K. Urednišfvo Tribune obveŠča bralce, da v pričujoči številki iz tehničnih razlogov ni mogio objaviti nadalje-vanja romana »Na zahodu nič novega«, ter olankov iz kultume rubrike, najavljenih v prejšnji števiM: »O Pablu Picassu« in »O aktualni slo-vensid kulturni problematiki«. Tisočletja že krožijo med vaemi l.judistvi sveta praiSitiaTe in vedno nove praarljice v tisočih variantah in spre-memibah. Naij bo pravljica preprosta in enostavna, ali pa naj n«stopajo v njej leteče preproge, govoreče živali in druge stvaritve bujne fantazije orienbailsikih narodov — osnovna ideja veake pravljice je borba med zlim in dobrim, kjer vedno zmagata resnica in d0bro, zlo ln laž pa morata pod-leči. Videli smo že precej filmov s prav-ljično tematiko, od Disneyeve »Sne-guiljčice«, ki jo boano v družbi z več njegovimi risai^cami kmalu zopet gle-dali, preko ©ovjetskih pravljičnih fII-mov, ki so stilno še najčistejše in umetniško najvrednejše filmske prav-Ijlce do sediaj, pa vse do ameriških »revijskih pravljic« »Ali Baba in štiri-deset razbojnikov«, »Arabskih noči« (n drugih. 2ivo sta nam še v sipominu dva domača poekusa na tem področju, »čista« pravljica »Čarobni meč« {ki pa ie. žraivljice širšim svojim gledalcem — in druga, ki ji je glavno ne snov in vsebin.a, ampak fantasfični milje pravljice, iz katerega lahko z moder-no filmsko tehniko napravi čudovito »pašo za oči«. V tem poglod-u eo naj- bogat&jše prvav orientalake pravljic« zato ni čudno, če se ameriška film&k industrija poslužuje prav teh za svoj »revijske pravljice«. J^aisno je, da t druaa vrsta pravljičnih filmov (če jil sploh smemo tako imenovati) 6 prav ljudsko pravljico nima mnogo skuq nega, njena umehiiška vrednost pa j pribliiž.no taka. kot za jazz prirejen Chapinove etide v E-duni. To pot se je pravljičnega žanr lotil stari rutiner Ale.k6.ainder Korda V »Bagdadsikem tatiču« nam je po kazal vso ogromno tehnlčno zmoglji vast moderne filmske industrije, tod — žal — ne dosti vec. Ne glede a to, da »Bagdadski batič« s podnaslo vom »arabska fantazija« za vsebinsk' oenovo nima originalne pravljice, filmu skoraj ne zasledimo tiste glo boke humanosti, dosledne pravičnoisl iu enos^tavnega. a ostrega in ivez«io< lijvega vrednotenja, ki ¦cdilikuje Ijui sko pravljico. In tako smo namest pravljice spet enkrat videli le prav ljlčne motrve, izkoriščene za revij ko&timov in kulis. Filmska pravljica še čafca svojeg moistra. Caka na umeteika. ki bo zna združiti ogromne tehnične moinos^ filma, ki naan lahko pričarajo na plat no pred nami vse čudovite stvarit/ človeštke fantazij«, z enos-tavno I-večno humano poezijo ljud&ke prav ljic-e z enim nezmotljhim čutom z vrednotenje dobrega in zla. Fiim č*ak umetnifca, ki bo zmogel ustvariti stil no čiet in enotem film — pravljioo najmodernejšo tehniko in obeaei ohraniti vso lepoto In čudovito pre prostost pravljice. Pofcem bo film^lfc pravljioa res zaživela in tolmačil prastare ideje človeštva z izrassniiB sredstivi najiaoderoejie uiaeinosti. FILMOLOGIJO NA VISOKE ŠOLE! V mnogfh kulturnih državah po svetu so poieg filmskih institutov in akademij vpe-ljali tudi predavanja iz zgodovine in teorije filma na ostale fakultete, predvsem na hu-man-stične. Oglejino si na pr. nekatere na-slove prcdavanj iz filmske teorije na filo-zofski fakulteti pariske Sorbonne 1950/51: Film in književnost; filmski prostor; Film-ski čas; Razne liJmske zvrsti, itd. 2e iz teh nekaj naslovov vidimo, da predavanja slu-šatelju ne nudijo samo nekih splosnih osnov filmske umetnosti, ampak posegajo tudi v teoretične podrobnosti. Res je zanimivo dejstvo, da se vsak srednje izobražen člo-vek precejšnje Število let ukvarja z zgodo-vino literature, glasbe in drugih umetnosti; da prebere na mesec morda eno leposlovno knjigo in pri tem pozna vse bolj ali manj pomembne pesnike svojega naroda in vse velikane iz svetovne literature. Pri tem pa gre vsak teden v kino — in o zgodovini, kaj šele o umetnostni teoriji filma ne ve prav ničesar, v pravem pomenu besede ni-česar! Res je, film je izmed vseh umetno-sti najmlajša in Še nima tradicije v preuče-vanju teorije in zgodovine. Toda je pa iz- med vseh umetnosti najmasovnejša unnc< nost z najmočnejšitn vplivom na množto( To so v marsikateri kulturni državi že spa znali in uvajajo pouk filma na višje šol< Gotovo je, da bodo enkrat tudi prj ai predavanja iz filmske umetnosti ne sam na visokih, ampak tudi na srednjtudentskih organ:zacij Ljudske mladine, ki so z uspehom deiovale !>ri ustvarjanju ideološko-politične snotnosti študentov, pri obnovi in urejevanju univerz ter visokih šol, )ri reševanju problemov študija in tiouka in pri organiziranju družbe-lega življenja študentov. Organizacije Zveze — študentska cdruženja, osvobojena togih in eno-ličnih oblik, se bodo bolje prilago-lile, po strukturi kot po obiikah iela specifičnim pogojem in nalo-jam, ki so na univerzah in visokih šolah, kakor tudi potrebam in tež-njam samih študentov. Izhajajoč iz teh pogojev in nalog, na liniji borbe za izgradnjo socia-iizma v naši državi in na osnovi zgrajevanja čvrste enotnosti štu-ientske, srcdnješolske, delavske in onečke mladme, kakor tudi na-laljnega razvoja mladinskih orga-lizacij, se Zveza študentov organi-dra in dela po prmcipih, na katerih je zgrajen Statut. II. Karakter in naloge Zveze študentov 1. Zveza študeutov Jugoslavije je zveza študentskih združenj, ki or-ganizirajo in vodijo celotno druž-beno aktivnost študentov na uni-verzi (politično, ideološko, strokov-no, kulturno-umetniško i. dr.) in pri tem izkorišča pozitivne izkušnje organizacij Ljudske mladine, kakor tudi predvojnega revolucionatnega študentskega gibanja. Z. Zveza študentov je sestavni del Ljudske mladine Jugoslavije. Z ude-ležbo v borbi za zmago programa KPJ — v izgradnji socializma, ustvarja čvrsto povezanost in enot-nost z ostalo mladino, 3. Zveza študentov dviga s svojim delom zavest študentov, razvija in krepi njihovo ideološko in politično enotnost, ki temelji na borbi za iz-gradnjo socializma v naši domovini, vzgaja na univerzi in visokih šolali novo socialistično inteligenco, po-polnoma predano svojenm Ijudstvu. 4. Organizacije Zveze študentov vzgajajo študente v dobre in fcku-šene strokovnjake, v družbeno ak-tivne delavce, ljudi s širokim obzor-jem in kulturo, osvobojene šablon-skega mišljenja in dogmatičnosti, skromne, dosledne in vztrajne v živ-Ijenju in delu. 5. Organizacije Zveze študcntov navajajo študente na resen in siste-matičen študij, na pravilno preuče-vanje in materialistično pojmovanje učne snovi, kakor tudi na redno izvrševanje šolskih dolžnosti. Zveza študentov prav tako mobi-lizira študente k obravnavi proble-mov pouka in študija (študijski programi in načrti, študijski režim, učbeniki itd.). Preko preučevanja teh problemov in pripravljanja pred-logov bodo organizacije Zveze štu-dentov nadalje razvijale sodelovanje med predavatelji in študenti ter pomagale prosvetnim oblasfcem v na-daljnjem urejevanju in napredova-nju našega visokega šolstva. 6. Zveza študentov organizira vse-stransko družbeno aktivnost študen-tov, kakor tudi zdravo zabavo in oddih s ciljem, da dviga splošno1 kulturno in fizkulturno oblikovanje študentov. Zato združenja organizirajo in vo-dijo delo društev, klubov, sekcij na fakultetah ali na univerzi, v katere se vključujejo študentjt prostovoljno po svojih nagibih. 7. Zveza štud«ntov podpira delo posebnih družbenih organizacij, (Zveza za telesno vzgojo »Partizan«, Ljudska tehnika, športna zveza, StreLska zveza, Plaiiinska zveza itd.), ki imajo svoje odseke na uni-verzah in visokih šolah. 8. Zveza študentov skrbi za so-cialne, ekononiske in zdravstveno pogoje življenja in dela študentov in za njihove potrebe. Organizira' razne oblike študentske samopomoči, vsestransko pomaga pri delu samo-stojnih ekonomskih, ferialnih in drugih organizacij kot so: podporni fond, študentska naselja in domovi, restavracije in menze, študentske poliklinike in zdravilišta, počitniški domovi in druge podobne ustanove, s tem, da uvaja čim širši krog štu-dentov v delo in vodstva takih orga-nizacij in ustanov. 9. Zveza študentov vzpostavlja zvezo in sodelovanje z inozemskimi, demokratičniitu študentskimi orga-nizacijami po političnih, obče-štu-dentskih, strokovnih, kulturnih, športnih in drugih vprasanjih, ki temelje na principih iskrene borbe za lriir, proti vsaki obliki agresije in medsebojnega spoštovanja ter enakopravnosti. 10. Zveza študentov izdaja za svoje potrebe obče in strokovne ča-sopise, revije in drage publikacije. III. Struktura Zveze štndentov 11. Zvezo študentov Jugoslavije sestavljajo študentska združenja, ki se ustanavljajo na fakultetah (od- delkih, skupinah, kar j« odvisno w njihove strukture in števila) ii predstavljajo osnovno organizacij« Zš (Združenje študentov prava združenje študentov farmacije, ar hitekture itd.). 12. Študentje (redni in izredni) ki sprejemajonačela in naloge ZŠ lahko postanejo člani študentskegs zdmženja s prostovoljnim pristo pom, sprejcma pa jib. združenje ns način, ki ga predpisuje Piaviliiil združenja. Člani Ljudske mladin.e ki prihaja na študije, postanejo čla ni študentskega združenja na osnov članstva v Ljudski mladini. 13. Združenje je organizator celo kupne družbene aktivnosti študentoi na fakulteti, oddelku ali skupini Združenje je v okriru Staiuta, sploš nih nalog Zveze študentov in za ključkov univerzitetne skupščine sa-mostojno v reševanju vseh vprašanj Skupščina združenja sprejema ii izpreminja Pravilnik, Id odgovar^ sptecifičnosti fakultet (orld«lkov in skupin). Pravilnik vsebuje polcg ostalega tudi orgianizacijsko struk-turo združenja in njihovih organov, način sprejemanja v članstvo zdru-ženja, pravice in dolžnosti članov naslov in pecat združenja. Univerzitetni odbor oceni sklad nost Pravilnika združenja s Statn tom ter ga v tem cilju potrj-iije. Nadaljevanje na 5. straai.