6.
Gospodarske skušnje.
Nove skušnje z gnojem.
Po naznanila prof. Volker-a v časniku kralj, gospodarske družbe
londonske.
i. Ravno izkidani (frišni) gnoj ima še prav malo prostega amoniaka (to je, tiste soli, ktera nam pri gnoji v nos udari).
2.    Gnjilee ravno izkidanega gnoja se nahaja posebno v neraztopljivih gnjilčnih rečeh.
3.  Raztopljivi organiški in minerališki gnojni deli gnoje in zboljšajo veliko bolj zemljo, kakor pa neraztopljivi, to je, taki, ki se razkrojiti ne dajo; zato mora pa kmetovavec posebno skerb imeti, da se mu ne bodo proti živinska scav-nica in druge hlevne tekočine pogubljevale; zato je treba, da je jama za gnoj tako narejena, da nikjer gnojnice skozi ne pu.ša.
4.  Dvorišni gnoj, če tudi ravno izkidan, ima dovelj fosforo-kislega apna v sebi, ktero se beržeje razkroji, kakor se je do sedaj mislilo.
5.  Konjska, kravja in svinska scavnica nimajo veliko fosforo-kislega apna v sebi, temveč ga ima pa gnojnica, ki se kakor lužnica iz gnojnišč oceja, in ktera je neizrečeno koristen gnoj in veliko tečniša kakor scavnica naše domače živine; kmetovavec bi tedaj mogel posebno skerbeti, da bi se mu po nemarnem ne razlivala drugot kakor po njivi ali po travniku! (Škoda! da ravno v tem je nemarnost največja!)
6.  Da se ta gnojnica ne razliva in spod gnojnega kupa ne oceja, je najbolje, če se gnoj prec, ko je izkidan iz hlevov, na polje ali na travnike izpelje.
7.  Na zemlji, ktera je kolikaj ilovnata, se kmetu ni treba bati, da bi mu omenjeni neprecenljivi in plodni deli gnojnice v zgubo šli, čeravno ne more na njivo napeljanega gnoja berž podorati. Frišni, če tudi dobro strohnjeni gnoj nima prostega amoniaka v sebi; in ker gnoj neha vreti in potem tudi amoniak ne puhti iz njega, se ni bati, da bi po raztrošenji gnoja po njivi ali travniku se pogubili gnojni deli.
Ker tedaj vsaka le nekoliko ilovnata zemlja veliko veliko gnojnih delov poserka in v sebi obderži, zato se pa tudi nič solnih in razdrobljenih organiških delov ne pogubi, naj še tako dež na gnoj nateplje. Vendar le do zdaj še ni popolnoma dokazano, ali je boljše, da se raztrošeni gnoj podorje, ali da se pusti raztrošen delj časa na njivi ležati, da ga dež dobro v zemljo utepe.
8.  Tudi v dobro strohnjenem gnoji je malo prostega amoniaka, vselej pa vendar več razdrobljivih organiških in solnih reči, kakor v frišnem gnoji.
9.  Sperhneli gnoj ima več gnjilca v sebi kakor ravno izkidani (frišni).
10.  Zato je sognjiti in podelani gnoj več vreden od frišnega.
11.   Kadar gnoj vre, zbeži veliko organiških delov frišnega gnoja, kakor na priliko ogelno - kisline in drugih gazov več v zrak.
12.  Pri skerbno obdelanem vrenji se ne izhlapi veliko gnjilca in solno-kislih drobcov iz gnoja.
13.  Med vrenjem se napravlja gnjilovica (černa zemlja) in druge organiške kisline in pa mavec (gips), kteri veže in zaderžuje po razkrojenji gnjilčnih delov napravljeni amo-niak, ki bi sicer zbežal.
14.  Med vrenjem gnoja je fosforo-kislo apno bolj raz-topljivo kakor v frišnem gnoji.
15.  Iz gnojnih kupov, ki se radi unamejo v sredi kupa, amoniak večidel izhlapi in pobegne, v zvunanjih in merziih legah pa ostane.
16.  Iz poveršine gnojnega kupa, če je le dobro potlačen, amoniak ne bo izginil; ako se pa kup razmeče, se ga dovelj pogubi; torej gre kmetovavcom svetovati, da ne razkidajo kupa večkrat, ako ga razkidati ni potreba.
v
17.  Ce gnoj pustiš dolgo časa vreti, boš imel pri njem gotovo več zgube kakor koristi.
18.  Ce delj časa gnoj na kupu leži, kjer ga dež iz-pera in sonce prepeka, slabeji bo, posebno pa če je na veternem kraji.
19.  Sam veter pa gnoju tolike škode ne prizadene, akoravno ga sapa od vseh strani prepihuje, kakor dež, ki ga na kupu moči in mu amoniakaste soli in raztopljive gnjilčne, organiške, pa tudi rudninske drobce izpira.
20.  Ce gospodar poskerbi, da mu dež gnojnega kupa ne izpira, ali ga pa le po malem napaja, mu ne bo veliko amoniaka izhlapelo, in solnih delov izferčalo; če pa močno na kup dežuje, posebno če ga večkrat hude plohe zadenejo, zgubi dovelj amoniaka, odvezljivih organiških delov, fosforo-kisline in lugaste soli, gnojna cena se zmanjša v kratkem času in gnoj bo veliko lahkeji.
21.  Dobro pretrohnjenemu gnoju škoduje dež veliko več kakor frišnemu.
22.  Da prav po domače rečemo: če bolj je gnoj pod streho, bolji je.
23.   Ce se v hlevih živini na debelo nastilja, ne dobi frišni gnoj dovelj mokrote, da bi mogel čversto vreti; če tedaj takega spraviš pod streho, se mora od časa do časa z vodo, ali pa kar je še boljše, z lužnico polivati.
Kjer se za napravo gnoja veliko stelje potrati, in ne poskerbi, da ima gnoj v gnojnišnici dovelj mokrote, tam ni dobro čez gnojnišnico strehe napravljati. Ondi pa, kjer ljudem stelje primanjkuje tako, da stelja mokroto živalskih ognjuskov komaj poserka, bo streha čez gnojnišče res prav koristna.
24.  Najslabejši gnoj je tisti, ki se od žival na prostih krajih dobiva, iz kterega se dosti dragih plodnih reči v kratkem času pogubi, in sicer v enem letu okoli dveh tretjin, in po tem takem le ena tretjina v gnoji ostane, ktere lastnost je pa tudi slabeja, kakor una enake teže irišnega gnoja.