J HSv?-; v.*, /i \y. a»V«»^C . JL j*L *.v « - . • • • • •*•.*/,•.'/. • *"•>•• » .•4. ^ ^•V. v/ s *• *>** ; 3 %' h -gffigSlfS .'/,’,X» •:< / «•/ Vrf •»*•••• o GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO I 4 ŠTEVILKA OKTOBER 1962 CENA 20 DIN % # *k*' 4 k ostojmo, tovariši, in po¬ svetimo topel spomin tistim, ki so nam s svojo smrtjo odprli pot v življenje! f iijiiiiimiiiMiimfiiiiiiiiiiiitiitiimimmiimimiiiimimiimmmiiirimitiiiiir Plenuma odbora SZDL v r Ilirski Bistrici Inž. Ivan Kukovec, novi predsednik ObLO Ilirska Bistrica Ing. Ivan Kukovec je bil rojen v Lešnici pri Ormožu 28. novembra 1930. Osnovno šolo je obiskoval v Horde- ku pri Ormožu, nižjo gimnazijo v Ormožu, višjo gimna¬ zijo pa je končal v Ptuju leta 1950. V jeseni leta 1950 se je vpisal na agronomsko fakulteto v Ljubljani in diplo¬ miral za inženirja agronomije 29. maja 1956 leta. Še iste¬ ga leta se je zaposlil pri Glavni zadružni zvezi Slovenije kot tajnik republiškega odbora za sadjarstvo in vino¬ gradništvo, nakar je leta 1959 nastopil službo v Ilirski Bistrici kot sadjarski strokovnjak okrajne zadružne zve¬ ze Koper. Leta 1960 je bil imenovan za tehničnega vodjo kmetijske zadruge v Ilirski Bistrici, do leta 1961 pa je bil asistent za sadjarstvo pri agronomski fakulteti v Ljubljani. Jeseni leta 1961 ga je imenoval ljudski odbor za direktorja kmetijske zadruge »4. Junij« v Ilirski Bi¬ strici. Na seji občinskega zbora in zbora proizvajavcev dne 14. septembra 1962 je bil izvoljen za predsednika občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica. Tovarišu ing. Kukovcu, ob izvolitvi za predsednika Občinskega ljudskega odbora, v imenu vseh bravcev iskreno čestitamo! \ UREDNIŠTVO Inž. Ivan Kukovec, novi predsed¬ nik občinskega ljudskega odbora V drugi polovici meseca septembra je zasedal plenum Socialistične zveze delovnega ljudstva Ilirska Bistrica in razpravljal o problematiki kmetijstva in gozdarstva v komuni. Plenum je ugotovil, da je vsa nadaljnja skrb za razvoj kmetijstva naložena komuni, ki bo mo¬ rala odslej bolj pazljivo spremljati kmetijsko gospo¬ darstvo. Že izdelani programi za napredek kmetij¬ stva v prihodnjih 20 letih so le minimalni, pa čeprav predvidevajo sto milijonov dinarjev letnih investicij za urejanje zemljiških kompleksov, za gradnjo hlevov za govejo živino, za ureditev novih nasadov, za nakup opreme za kmetijstvo in za ureditev drugih važnejših kmetijskih objektov. _ - * \ i i _ _ S Govor je bil tudi o živinoreji, predvsem gozdarskih činiteljev. ki je bila doslej usmerjena le v Zaradi boljšega gospodarjenja v rocje visoko nerentabilna. Posebno pereč problem pred¬ stavlja počasna obdelava neobde¬ lanih površin, ki jih še okrog 200 hektarov, na več kot 3000 parce¬ lah. Torej zopet velja opozoriti na pospešeno arondacijo kmetijskih zemljišč, predvsem od Jasena do Trpčina in od Ilirske Bistrice do Si Bitnje * Inž. Ivanu Kukovcu čestita odbornik Dolgan Anton-Branko k izvo¬ litvi za predsednika občinskega ljudskega odbora plemensko rejo in proizvodnjo ' gozdovih bi bilo potrebno tiste mleka, kar pa se je pokazalo, da gozdove, ki jih nezakonito upo- je napak, ker je takšna smer ži- rabljajo vaške skupnosti, dati v vino reje za ilirskobistriško pod- upravljanje gozdarskim organiza¬ cijam in ustanoviti gozdarski ob¬ rat v okviru kmetijske zadruge. Nato je plenum na podlagi raz¬ prav in podanih poročil imenoval posebno komisijo, ki je sestavila naslednje zaključke: 1. Plenum smatra, da je osnovna naloga v komuni nadaljnja skrb vseh oblastnih in politič¬ nih forumov za razvoj kmetij¬ stva in gozdarstva tako druž¬ benega kot zasebnega sektorja. 2. ObLO mora na osnovi teh na¬ log poiskati vse možnosti, da se zagotovijo potrebna sred¬ stva za razvijanje socialistič¬ nih proizvodnih obratov, kot jih nakazuje osnovni načrt kmetijstva in gozdarstva naše komune. % 3. Izhajajoč iz osnovnega načrta, ki določa usmeritev v živino¬ rejo plemenske črede v mleč¬ no proizvodnjo in organizira¬ no pitanje, mora ObLO skrbe¬ ti, da bo proizvajalna organi¬ zacija lahko izkoristila vse ugodnosti, ki jih za tovrstno proizvodnjo nudijo družbeni skladi. 4. Kmetijskim in gozdarskim or¬ ganizacijam se nalaga, da ure¬ jajo sodobno tehnologijo živi¬ norejske, sadjarske, poljedel¬ ske in gozdarske proizvodnje, (Nadalj. na 2. str.) Plenum se je tudi zavzel, da bi tam, kjer so dani pogoji, takoj predpisali agrotehnične ukrepe za ugotovitev rentabilne j še in inten¬ zivnejše proizvodnje. Prav tako je plenum priporočil Občinskemu ljudskemu odboru takojšnje spre¬ jetje že pred časom predlaganih odlokov o pridelovanju krme na travnikih in detelj iščih ter o agro¬ tehničnih ukrepih pri pridelova¬ nju krompirja. Udeleženci tega zasedanja so med drugim ugotovili, da je poli¬ tika kooperacije zašla na nekoliko nepravilno pot, ker se je lotila višjih oblik kooperacije, ne pa onih, ki so bile za zadrugo in za neposrednega pridelovavca naj¬ bolj ugodne. Zato je o kooperaciji letos le malo slišati in videti. Ob obravnavanju gozdarske službe je plenum nakazal nekaj zelo značilnih problemov, ki jih bo treba v bodoče reševati s so¬ delovanjem vseh gospodarskih in OKTOBER + ST. 2 Občinski ljudski odbor z novim predsednikom inž. Ivanom Kukov¬ cem v sredini ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ I. zasedanje združenih zadružnih svetov kmetijske zadruge »4 junij« Ilir. Bistrica Dne 26. 9. 1962 sta se v Kne¬ žaku prvič zbrala na skupnem zasedanju zadružnega sveta dote¬ danja zadružna sveta kmetijske zadruge »Tone Tomšič« iz Kne¬ žaka in kmetijske zadruge »4. ju¬ nij« iz Ilirske Bistrice. Združeni zadružni svet je tako prvič raz¬ pravljal o problemih, ki so skup¬ ni v kmetijstvu v naši komuni. Zasedanje je otvoril predsednik zadružnega sveta KZ »4. junij« v Ilirski Bistrici, tov. Stadler Jan¬ ko. Na tem zasedanju je bil po¬ trjen sklep upravnega odbora, ki je izvolil za predsednika ponov¬ no tovariša Dolgana Antona-Bran- ka in za namestnika dosedanjega predsednika upravnega odbora KZ »Tone Tomšič«, tov. Šajna Andreja iz Knežaka. Za predsed¬ nika združenega sveta je bil iz¬ voljen tov. Šabec Viktor, doseda¬ nji predsednik ZS kmetijske za¬ druge »Tone Tomšič« v Knežaku, za namestnika predsednika ZS pa je bil izvoljen tov. Stadler Janko. Vsled bližnjih volitev v nove zadružne svete je zadružni svet sprejel sklep, da tvorijo vsi dose¬ danji člani ZS obeh zadrug eno¬ ten zadružni svet. Podoben sklep je sprejel tudi upravni odbor. Nadaljnja zasedanja bodo skli¬ cali menjaje v Ilirski Bistrici in Knežaku. Zadružni svet je nadalje ob¬ ravnaval poročilo o polletnem fi¬ nančnem poslovanju dosedanjih zadrug in tudi skupno finančno poročilo. Iz skupnega poročila po¬ vzemamo, da je KZ v težkem fi¬ nančnem položaju vsled letošnje suše. Na knežaškem področju so se blagovni fondi ugodneje for¬ mirali kot na bistriškem, kar se odraža v finančnem rezultatu. Knežačani so se posebno izkazali pri spravilu sena s planinskih področij, kar je še posebno važ¬ no v letošnjem letu. Odkup sena zelo nizek in je dosežen le v viši¬ ni 25 procentov lanskega odkupa. Ekonomska enota živinoreje v Ilirski Bistrici je imela tudi Meli¬ ke uspehe pri proizvodnji sena na lastnih površinah, ker so s primerno agrotehniko zmanjšali vpliv suše. Da se razširi živinorejska pro¬ izvodnja na knežaškem področ¬ ju, je zadružni svet potrdil grad¬ njo hleva v Knežaku za 200 glav živine. Z gradnjo naj bi pričeli še to zimo. Tudi na našem področju bomo pričeli z gradnjo sodobnih gozd¬ nih plantaž. Zadružni svet je po¬ trdil gradnjo 100 hektarske plan¬ taže zelenega bora na Ratečevem brdu. Stroški se bodo finansirali v višini 12,5 milijonov iz gozd¬ nega sklada pri ObLO Ilirska Bi¬ strica, druga polovica pa iz re¬ publiškega investicijskega sklada. Dosedanji direktor kmetijske zadruge »4. junij« v Ilirski Bi¬ strici , ing. Ivan Kukovec, je bil izvoljen za predsednika ObLO Ilirska Bistrica, zato ga je za¬ družni svet razrešil dolžnosti v zadrugi. Za novega direktorja je bil izvoljen ing. Polde Mezgec, dosedanji poslovodja ekonomske enote za sadjarstvo. Sedanji organi upravljanja za¬ druge, posebno zadružni svet, so zelo obsežni, saj ima le-ta 80 članov. Delo tega organa bo otež- kočeno in tudi stroški poslova¬ nja se bodo povečali. To bo nuj¬ no izzvalo dajanje večjih poobla¬ stil upravnemu odboru in eko¬ nomskim enotam. Ustanovljeni gozdni obrat kmetijske zadruge pa bo upravljal delavski svet. MJ (Nadalj. s 1. str.) ki dajo garancijo za rentabil¬ no proizvodnjo v obdobju, ka¬ kor ga določa osnovni načrt. 5. Proizvajalni organizaciji se na¬ laga, da takoj pristopi k bolj aktivnemu razvijanju sociali¬ stične kooperacije v živinore¬ ji, travništvu, poljedelstvu, sadjarstvu in gozdarstvu, da sestavi tozadevni program, da ga predloži na naslednjem za¬ sedanju plenuma v razpravo in da ga tudi izvaja. 6. Ker je plenum ugotovil, da je predpogoj za razvoj živinoreje organizacija velikih obdeloval¬ nih enot travnikov in njiv in da obstajajo te v neposredni bližini obstoječih travnikov, je potrebno, da kmetijska orga¬ nizacija skupaj z ObLO takoj formira skupino strokovnja¬ kov, ki naj čimprej izdela pri¬ prave za izvedbo postopka za arondacijo kmetijskih površin. 7. V letu 1962/63 je treba takoj izdelati analize vseh vasi, ker je po gospodarskem načrtu predvideno podružabljenje pro¬ izvodnje. Do konca oktobra tega leta mora biti izdelana analiza naslednjih vasi: Zareč- je, Dobrepolje, Jasen, Koseze, Vrbovo, Dol. Zemon, Knežak, Bač, Zagorje, Koritnica in Ilir¬ ska Bistrica. Na osnovi teh elaboratov mo¬ rajo predstavniki zadruge, ob¬ činskega sindikalnega sveta in občinskega odbora SZDL takoj pristopiti k razpravi in orga¬ nizaciji odkupa, zamenjave in najemanja zemljišč. Na osnovi te akcije mora KZ izdelati in¬ vesticijski elaborat za nakup zemljišč in to predvideno za 150 ha rodovitnih površin. 8. Na osnovi predložene analize o davčni politiki plenum skle¬ pa in predlaga, da je potrebno v novem gospodarskem letu 1963 postaviti od strani ljud¬ skega odbora boljše kriterije za odmero davčnih obvezno¬ sti. Predhodno pa je potrebno izdelati primerjalne analize vseh vasi v naši komuni. Slndenfrmi si želijo zdrave plin« vode že več let potekajo dela v n vo¬ dovodu Ilirska Bistrica—Starod. Nič čudnega, saj je za ta objekt potrebno velikega truda, posebno pa znatnih finančnih sredstev, ki jih vedno ni na razpolago. Trasa vodovoda seka več vasi; med temi sta Pavlica in Studena gora. Obe sta v sušnih letih brez zdrave pitne vode. Vaščani ene in druge vasi so pričakovali, da bo z novim vodovodom pritekla voda tudi k njim. Ker pa gredo dela h kraju in izgleda, da Stu¬ dena gora ne bo deležna te zo- željene kapljice, se vaščani spra¬ šujejo, ali se res ne da prikju- čiti njihove vasi v to novo vo¬ dovodno omrežje ,česar so se naj¬ bolj veselili. T. G. 9. Plenum ugotavlja, da se dose¬ danja odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih za asa- nacijo obstoječih sadovnjakov in za predelovanje krompirja nista uveljavila. Priprave so bile pomanjkljive, tako s stra¬ ni občine, kakor s strani kme¬ tijske organizacije. Plenum predlaga, da se odloki omejijo na določena področja, za kate¬ ra so potrebna in da zadruga organizira sodobni proces pro¬ izvodnje. Za nadaljnjo organizirano ak¬ cijo bi bilo potrebno, da se sprejmejo še odloki o mini¬ malnih ukrepih za pridelova¬ nje krme na področjih, kjer se bo načrtno osvajalo kmetij¬ ske površine odnosno podru- žabljalo proizvodnjo, ki je po¬ trebna za razvoj socialističnih obratov. 10. Razprava na plenumu je po¬ kazala, da obstajajo na našem ročju dve gozdarski orga¬ nizaciji (obrat pri GG Postoj- na in obrat pri KZ), v katerih se različno gospodari, kar lah¬ ko dovede do še večjih na¬ sprotij in škodljivih pojavov, kot smo jih opazili doslej. Plenum predlaga ObLO, da poišče čimprej rešitev v obli¬ kovanju enotne gozdarske or¬ ganizacije za privatni in socia¬ listični sektor. Pri prehodu na tako organizacijsko obliko pa je treba zag oto viti " Ro m un i lz te vrste proizvodnje določena finančna sredstva, ki ji po družbenih normah tudi pripa¬ dajo. 11. Plenum ugotavlja, da se neka¬ teri strokovni kadri, ki sode¬ lujejo pri razvijanju sociali¬ stične kmetijske proizvodnje in socialističnih odnosov na vasi, premalo aktivno angaži¬ rajo pri konkretnem delu, za¬ radi česar obstaja bojazen, da se ne bo program realiziral v predvidenem času. Plenum predlaga, da se v okviru DIT najdejo oblike nadaljnjega ideološkega in strokovnega iz¬ popolnjevanja. 12. Plenum ugotavlja, da je raz¬ voj kmetijstva in gozdarstva tesno povezan z drugimi go¬ spodarskimi panogami v ko¬ muni; zaradi tega naj kolek¬ tivi gospodarskih organizacij čimprej najdejo modnosti za skladen razvoj celotnega go¬ spodarstva komune. V etapah je potrebno povezo¬ vati proizvodne organizacije s predelovalnimi in trgovino v okviru komune in izven nje. Prizadete organizacije naj ta¬ koj pristopijo k uresničitvi že zastavljenega programa spaja¬ nja in kooperacije. ObLO PREDLAGAMO, DA TE SKLEPE DA V RAZPRAVO ZBO- RU PROIZVAJAVCEV NA ENI IZMED PRVIH SEJ. ENAKO PREDLAGAMO KMETIJSKI OR¬ GANIZACIJI, DA O SKLEPIH IN ZAKLJUČKIH RAZPRAVLJA NA ZADRUŽNEM SVETU. VSEM USTANOVAM IN KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM PA NAJ SLU¬ ŽIJO SKLEPI KOT NALOGA V OKTOBER + ST. 2 3 v Času naglega razvoja družbenega življenja IN RASTI MATERIALNE OSNOVE NAŠEGA GOSPODAR¬ STVA SE POSTAVLJAJO PRED ORGANIZACIJO SZDL VEDNO BOLJ ODGOVORNE NALOGE, TAKO V POGLEDU NADALJNJEGA UTRJEVANJA KOMUNALNEGA SISTEMA IN NEPOSREDNEGA UPRAVLJANJA, KAKOR TUDI GLE¬ DE ODLOČANJA DRŽAVLJANOV PRI VSEH POMEMBNIH VPRAŠANJIH, KI ZADEVAJO SKUPNE INTERESE IN IN¬ TERESE POSAMEZNIKA. SZDL je vedno pobudnica in usmerjevavka naprednih idej in prav zaradi svoje aktivnosti pridobiva članstvo in ostale dr¬ žavljane za reševanje skupnih nalog, za hitrejši razvoj socia¬ listične graditve, za dosego ta¬ kih odnosov, ki bodo zagotovili vsakemu delovnemu človeku boljše in lepše življenje. V. KONGRES SZDL JUGOSLA¬ VIJE je postavil pred organizaci¬ jo še večje in odgovornejše nalo¬ ge, vsled česar je postala še bolj aktivna in pomembna. Rešuje ak¬ tualne naloge, ki so pomembne za določen kraj in komuno kot celo¬ to. Razpravlja o načelih delitve dohodka v gospodarstvu, prosveti, zdravstvu in drugih družbenih službah, skrbi za družbena sred¬ stva in storilnost dela. Zavzema se za hitrejši razvoj kmetijstva in podružabljenje kmetijske proiz- Bilo je prvo nedeljo v septembru. 40 aktivistov RK in DPM iz naše občine se je zbralo pred Domom družbenih organizacij in čakalo na Slavnikov avtobus. »Kam greste?«, so mimoidoči radovedno vpraševali. »Na Debeli rtič — na ogled mladin¬ skega okrevališča«, smo vneto od¬ govarjali. Debeli rtič, nedavno ne¬ znan kraj, je danes, ko zbiramo pri¬ spevke za dokončno dograditev tega edinstvenega obmorskega zdravili¬ šča, znan vsakomur. Takole smo poslušali dr. Ahčina Krenili smo na pot. Bil je ču¬ dovit dan. Vesela družba, prijet¬ na, razpoložena... Avtobus se je ustavil sredi bre¬ skovih nasadov. Sprejel nas je dr. Ahčin, podpredsednik Gorks. Tako je pripovedoval: »Začetki zdravilišča na Debe¬ lem rtiču segajo že v prva leta po končani drugi svetovni vojni. RKS je izbral obalni pas na De¬ belem rtiču — enega naj lepših kotičkov slovenskega morja. 900 metrov dolg pas s površino 7 ha, leži vstran od prometa. Obala je plitva, morje je na tem delu naj¬ bolj čisto, klimatske razmere so povoljne. Na Debelem rtiču zbi¬ ramo tiste bolne otroke, ki po¬ trebujejo za svoje zdravljenje ugodno obmorsko klimo, ureje¬ no sončenje ter kopanje v mor¬ ski vodi. Vsakega otroka obrav¬ nava skupina strokovnjakov: zdravstveni delavec, socialni de¬ lavec, psiholog in pedagog.« Sledil je obhod zdravilišča. Povsod rože. Tudi mi smo dobili semena. Hvala ti, dobri vrtnar! še in še je tekla beseda dr. Ah¬ čina! Dograjene so komunalne naprave: sanitarije, vodovod, ka¬ nalizacija, električno omrežje, komunikacije, obala, kopališče, kopališčni objekti s sanitarijami, dalje jedilnica, kopalnice, sanita¬ rije in stranišča, moderna meha¬ nizirana kuhinja s kapaciteto pri¬ bližno 600 obrokov. V gradnji je prvi paviljon za bivanje 72 otrok. Dogradili bodo še dva paviljona, stanovanjsko stavbo, ambulanto. »S tem bodo dani pogoji, da se mladinsko zdravilišče Debeli rtič osamosvoji kot samostojni zavod po načelih družbenega samoup¬ ravljanja«, je zaključil dr. Ačin. Z otroki smo se srečali na ko¬ pališču in v jedilnici. »Kako je?«, sem vprašal Ivana. »Dobro«, se je široko zasmejal. Da, otrokom na Debelem rtiču je dobro. Zato se pridružujmo želji RKS, da bi bil Debeli rtič dograjen že v prihodnjem letu, ko proslavlja RK stoletnico svo¬ jega obstoja. F. Fatur vodnje, SZDL v naši občini nače¬ nja tudi druga vprašanja s pod¬ ročja zdravstva, socialnega zava¬ rovanja, krajevnih odborov, zbo¬ rov volivcev, stanovanjskih skup¬ nosti, hišnih svetov, posebno pa urejanja komunalnih zadev in re¬ ševanja socialnih problemov, vzgojnih ustanov itd. Pri reševa¬ nju vseh navedenih nalog so bili doseženi tudi vidni uspehi. Poleg vseh ostalih so doseženi uspehi na področju šolstva, saj so šolski od¬ bori kor organi družbenega samo¬ upravljanja že zasnovali svoje na¬ loge in se postopoma uveljavljajo kot živ organizem v tej pomemb¬ ni veji družbenega življenja. Zaradi važne vloge in aktualnih nalog, ki jih rešuje ta najširša politična organizacija, pa mora ve- mora priti do izraza vloga in vse ljati tudi v bodoče osnovno na- bina dela SZDL in drugih družbe ki mora temeljiti na osnovnih načelih ustavnih zakonitosti. Občinski statut je pomemben tudi s tega vidika, ker določa smer nadaljnjega razvoja ko¬ munalne skupnosti nase obči¬ ne. Od pravilno postavljenih načel in smernic v statutu je prav gotovo odvisno, kako se bodo reševali najbolj pereči problemi naše komune in ka¬ ko bodo občani čimprej dosegli tak družbeni in osebni stan¬ dard, kakršen je slehernemu državljanu potreben. Pomembna naloga SZDL so tu¬ na volitve krajev na vodstva SZDL, predvsem pa priprave krajevnih konferenc in občinske konference, na katerih čelo, tako občinskih vodstev kot političnih organizacij. Posebno krajevnih odborov SZDL, da bodo skrb posvetiti kadrov a skrbeli za organizacijsko utrjeva- nju krajevnih vodstev, kajti od nje, da •III* o iskali obliko in vse- pravilnega kadrovanja je odvis¬ no, kako se bo SZDL uveljavila pri nadaljnjem delu. Dosedanje povsem prilagoditi svoje delo kon- izkušnje nam kažejo, da je za ak- kretnim nalogam, ki se vsako- tivnosti celotne organizacije po- bino dela v sekcijah in podruž¬ ničnih odborih, ki še niso znali dnevno porajajo na določenih i roč jih. •Illt memben kadrovski sestav vodstev Tako bo omogočeno, da bodo tudi Posebno odgovorne naloge se tiste organizacije, ki so bile do postavljajo pred SZDL v tem sedaj nedelavne, izvajale svoje obdobju, ko je treba začeti z naloge po smernicah V. kongresa razpravami o predosnutku ustave in ne sme biti državlja¬ na, ki ne bi razpravljal o na¬ čelih in smernicah, ki jih bo ustava uzakonila. SZDL se mo¬ ra boriti in postati pobudnik tega tako pomembnega akta, ki pomeni za jugoslovansko skup¬ nost osnovo za nadaljnjo gra¬ ditev socializma. Vodstvo KO SZDL si morajo prizadevati, da postanejo ustavna načela last¬ na slehernemu državljanu ko¬ mune. Druga važna naloga, ki jo bo morala SZDL opraviti, je razprava o občinskem statutu, Jugoslavije. e naloge smo nakazali pred vsem zato. da sleherni dr¬ žavljan spoznal vlogo in odgo¬ vornost, ki jo ima SZDL pri obravnavi raznih pojavov, za katere se ljudje najbolj zani¬ majo. Zgodi se, da ljudje na¬ sedejo neresničnim in zlona¬ mernim parolam, ki so škodlji¬ ve posamezniku in skupnosti. Zato mora biti SZDL kot idej¬ na in politična voditeljica mno¬ žic tenkočutna in mora znati reševati probleme in dajati pravočasna pojasnila. Tvoja kri rešuje življenje Pod tem geslom poteka vsako leto akcija za prostovoljno od¬ dajo krvi. Kri, ki jo prostovolj¬ ni krvodajavci darujejo, rešuje življenje materam, otrokom, de¬ lavcem, prometnim ponesrečen¬ cem in drugim. Za mnoge bolez¬ TOPOL in LESONIT ter osnov¬ na organizacija Rdečega križa Prem, kot edina v naši občini, ki je v letu 1960 in 1961 zbrala kr- vodajavce iz vrst kmetov. Napačno je mišljenje, da od¬ vzem krvi škoduje zdravju. Zdra¬ •. Udeleženci slavnostne seje Obč. odbora RK, ki je bila 30. 9. 1962. Udeleženci so bili odlikovani s srebrnimi in zlatimi značkami ni je transfuzija krvi zadje sred¬ stvo za ozdravljenje ali vsaj za podaljšanje življenja. Za petkratno oddajo krvi je bi¬ lo zdaj v naši občini odlikovanih s srebrno značko že 56 krvoda- javcev, trije pa so dobili celo zlato značko. V znak priznanja za oddajo krvi so dboili diplo¬ me delovna kolektiva podjetij vemu prav nič ne škodi, ker se odvzeta kri kmalu renovira, b^ 1 - nemu je pa ne odvzamejo. Občani, brez strahu se prijavi¬ te za odvzem in darujte svojo kri za rešitev življenj v dneh 11. in 12. oktobra 1962! VSE ZA ZDRAVJE IN BLAGINJO ČLOVEKA! S. PUGELJ OKTOBER 4 ST. 2 Delavski šport je pri nas pro¬ blem zase. Drži, da je telesna kultura odraz splošne ravni de¬ lovnega človeka, vendar v na¬ šem primeru ne gre za to, pač pa za nerazumevanje ljudi sa¬ mih, še posebej vodstev delov¬ nih kolektivov, ki posvečajo te¬ mu vprašanju premalo skrbi. Saj tu ne gre za neke vrhunske stvaritve, pač pa za to, kako de¬ lavcu, ki dela 8 ur v tovarni, urediti oziroma nuditi aktivni počitek. Večina delavcev vsaj pri nas izkoristi svoj prosti čas za delo na polju, ki največkrat bolj utruja, kot samo delo v to¬ varni. Nedvomno vpliva to na samo delovno storilnost, vendar se temu ne da tako hitro poma¬ gati; to bo dolgotrajen proces, preden bo naš delavec res samo delavec. Zato pa ni rečeno, da moramo tudi s športom tako dolgo čakati. V okviru občinskega sindi¬ kalnega sveta skušamo vsaj ob¬ časno razgibati delavstvo v medsebojnih srečanjih v tej ali oni športni rekreativni zvrsti. Tak namen imajo tudi letošnje oktobrske delavske športne igre. Kolektivi bodo medsebojno tekmovali po razpisu, ki so ga že predhodno dobili, v balina¬ nju, streljanju z zračno puško in šahu. Komisija za kulturo in šport pri občinskem sindikalnem sve¬ tu je razpisala samo te tri pa¬ noge, vendar pa je dala mož¬ nost še vsem sindikalnim po¬ družnicam, da prijavijo še ka¬ terokoli drugo športno panogo, v kateri bi lahko tekmovali. Pričetek tekmovanja je bil že 30. septembra, ko so se pome¬ rili balincarji in sicer v četvor¬ kah. Prijavilo se je 10 ekip. 7. ok- Ko Je v aprilu leta prlee.a s proizvodnjo lesonitnih plošč prva tovrstna tovarna v Jugosla¬ viji, si pač nobeden ni predstav¬ ljal, da se bo čez dobrih petnajst let takrat postavljena zmoglji¬ vost povišala kar na dobrih 4- krat. Kapaciteta obrata je bila prvotno postavljena na 4.000 ton lesonitnih plošč na leto, kar se v prvih letih zaradi subjektivnih težav ni doseglo. Z manjšimi re¬ konstrukcijami se je kapaciteta do 1958. leta povečala na dobrih 6.000 ton, z uvedbo sodobnejšega postopka proizvodnje pa se je že leta 1959 povzpela proizvodnja na 10.000 ton plošč, v 1. 1961 pa celo na 11.400 ton. To tudi predstavlja maksimalno izkoriščanje postav¬ ljene proizvodne kapacitete. Zaradi precejšnjega povpraše¬ vanja po lesonitu na domačem in tujem tržišču, kakor tudi vsled ekonomične j šega in sodobnejše¬ ga izkoriščanja strojnega parka in vložene delovne sile, je s te¬ meljitimi predpripravami šel ob¬ rat v decembru leta 1961 v doslej naj večjo rekonstrukcijo, saj so se za to rekonstrukcijo, ki naj bi povečala proizvodnjo za na- daljnih 60 odstotkov, potrošila denarna sredstva, ki presegajo pol milijarde dinarjev. Omembe vredno bi bilo, da je bila z rekonstrukcijo obrata po¬ stavljena pred kolektiv tovarne zelo resna in težka naloga. Za¬ hvaljujoč prizadevanjem vseh, so se dela v glavnem končala do konca meseca maja 1962, kar je še nekoliko pred rokom. Glavna tor« parimo pod visokim priti¬ skom nasičene vodne pare, na¬ kar se tako omehčani — kuhani sekanci raz vlaknu j e j o na poseb¬ nih mlelnih ploščah — segmen¬ tih. Za finejše razvlaknjevanje se takozvana lesena kaša — pulpa še enkrat rafinira, nakar se jo oblikuje s predhodnim dodatkom sredstev za lepljenje v vlakneno preprogo, katero se stisne v vro¬ či stiskalnici pod visokim priti¬ skom ter primerno toplotno ob¬ dela, navlaži in razreže v želj ene formate. Opisani način oziroma proces # itLsii* f fr / v. - Rekonstrukcija obrata osnovne proizvodnje bo kmalu končana, le gola reb ra strojev je treba še obdati s »kožo« — pločevino tobra naj bi se pomerili v dvoj¬ kah, nato pa še posamezno in v zbijanju. Precej prijav je tudi že za šah in streljanje. Občinski sin¬ dikalni svet je zmagovalcem pripravil lepe prehodne pokale oziroma praktična darila. Zaključek vseh tekmovanj bo v nedeljo, 28. oktobra, ko se bodo vsi udeleženci tekmovanj z avtobusom odpeljali na Svin- ščake. Tam bodo skupno pro¬ slavili zaključek iger in prejeli zaslužene nagrade. S temi igra¬ mi skuša sindikalni svet med kolektivi oziroma sindikalnimi podružnicami vzbuditi večje zanimanje za rekreativni šport našega delovnega človeka, saj je ta koristen posamezniku in družbi. M. P. dela so se vršila na uvedbi no¬ vega načina transportiranja mo¬ krih in suhih plošč, predelava za¬ starele stiskalnice, z montažo 20 etažnih dvigal za posluževanje stiskalnice ter ureditev sodobne¬ ga hidravličnega sistema za roč¬ no in avtomatsko krmarjenje stiskalnice, montažo novega stro¬ ja za razvlaknjevanje — defibra- torja s kapaciteto 55 ton/dan ter predelavo vročevodnega agregata v kotlovnici. Vsako od naštetih del pa je za¬ htevalo temeljito poznavanje po¬ sameznih delovnih faz ob priliki montaže. V pomoč so nam pri¬ skočila tudi nekatera kovinska podjetja, pa tudi nekaj švedskih monterjev je bilo tu, saj so stro¬ ji v večini švedskega izvora, ne¬ kaj pa je tudi nemških in doma¬ čih. Proizvodni postopek, ki teče sedaj po rekonstrukciji se ime¬ nuje defibrator postopek. Po tem načinu se seka les (listavci, iglavci) v sekalnici, dimenzije 25 X 15 X 6 mm. Te sekance pred razvlaknjenjem v stroju »defibra- proizvodnje zahteva precejšnje zalaganje in zasledovanje vsake¬ ga posameznika — tistega na de¬ lovnem mestu, kakor tudi tiste¬ ga, ki stroj vzdržuje. Težko si je predstavljati, da bi proizvodnja takoj po rekonstrukciji normal¬ no stekla brez zastojev, saj je v proizvodnji po tekočem traku še niz problemov, ki se pojavlja¬ jo in jih je treba naknadno tudi z določenimi predelavami odstra¬ njevati. Danes, štiri mesece po končani rekonstrukciji lahko tr¬ dimo, da smo odpravili grlo z rekonstrukcijo vezanih zastojev in da se je obrat v tem razme¬ roma kratkem času že kar dobro utekel. Upamo in želimo, da bi po poizkusni proizvodnji t. j. že v prihodnjem 1963. letu dosegli kapaciteto 17.000 ton lesonitnih plošč, saj bi bilo s tem kronano tudi naše delo med rekonstruk¬ cijo obrata in med preizkusno proizvodnjo. To bi bila za nas tudi obenem potrjena garancija, da dobro delamo in smelo stopa¬ mo naprej — v jutrišnji dan. Ljubo Cvitanič OKTOBER + ŠT. 2 Ob prvi i članov ■ kmetijskih stroj n i kov d ruštva Ilirski traktoristov Bistrici V nedeljo, dne 23. septembra, je Društvo traktoristov in najboljše ocenjeni traktoristi: Pravi tekmovalni duh so poka- kmetijskih strojnikov v Ilirski Bistrici priredilo prvo sek- Biffio Guido iz Jelšan, Kukovec zali tudi pionirji. Vsi so pokazali torsko tekmovanje traktoristov. To društvo deluje šele prvo Rado in Jaksetič Jakob. dobro poznavanje cestno-promet- leto, ker prej ni bilo dovolj traktoristov. Ta novi poklic se V skupni oceni so bili najus- nih predpisov in so bili pravi je izoblikoval šele v zadnjih letih, ko doživljamo zelo močan pešnejši traktoristi: Jaksetič Ja- mojstri za volanom. Najuspešnej- porast kmetijske mehanizacije. faktor Preteklo je šele deset let, od- dragocenimi osnovnimi sredstvi, kar smo v naši komuni zaposlili Njihova strokovna izobrazba in prvi traktor v kmetijski proiz- s] vodnji. Ta prvenec je sam pet let p zadostoval potrebam. Naslednji k traktor je bil nabavljen leta 1957, v nato pa še dva leta 1959. V teh kob, Iskra Franc, Kukovec Rado, ši pionirji so bili Kirn in Maca- Veljačič Husein in Lavrenčič An- rol iz Ilirske Bistrice in Urbančič ton. Kmetijska zadruga jih je na- iz Knežaka. Najboljši pionirji so gradila z denarnimi nagradami, dobili tudi denarne nagrade in okrajni odbor ljudske tehnike pa diplome. vsakodnevnem o; nevno se morajo v znanju. Tekmovanje traktoristov je sedmih letih smo osvojili upora- pregled njihove (delazmožnosti. Tega se posebno zavedata kmetij¬ ska zadruga in Društvo trakto¬ ristov. Zato sta tudi organizirala * Prvoplasirani člani in pionirji bo mehaniazcije v kmetijstvu tu¬ di v naši komuni. Močan pouda¬ rek na razvoju kmetijske proiz¬ vodnje je tudi povečal obseg kmetijske mehanizacije. Zadnja tri leta smo priče močnemu šir¬ jenju kmetijske mehanizacije v zadrugah, bila pa je tudi osvoje¬ na uporaba traktorjev pri eks¬ ploataciji gozdov. V teh letih je kmetijska zadruga nabavila 12 novih traktorjev, obrat Gozdne¬ ga gospodarstva pa deset. Zdru¬ žena kmetijska zadruga uporab¬ lja sedaj 16 traktorjev s priključ¬ ki. V proizvodnem procesu ko¬ mune je torej 26 traktorjev. Vzporedno z razvojem mehani¬ zacije se je izoblikoval v kmetij¬ stvu nov poklic — traktorist. Prvi upravljavci traktorjev so bili pri¬ učeni delavci ali šoferji. Prvi po¬ klicni traktoristi so se usposobili na strojno-traktorskem centru v Jablah pri Ljubljani in Kmetijski strojni šoli v Mariboru. Ta cen¬ tra sta izobrazila naš osnovni ka¬ der traktoristov. Lani in letos pa je organiziralo traktorski te¬ čaj tudi Avto-moto društvo v Ilirski Bistrici. V teh tečajih se je usposobilo 17 traktoristov. Na našem območju je sedaj 35 trak¬ toristov in kmetijskih strojnikov s potrebnimi kvalifikacijami. Storitve traktorjev v proizvod¬ nem procesu pomenijo že mili¬ jonske vrednosti. V desetih letih so se storitve traktorjev povečale od 600.000 dinarjev v letu 1962 na 13,200.000 din, v letu 1960 in 28,800.000 din v letu 1961. Traktoristi imajo znaten delež tekmovanje, ki se ga je udeležilo 13 traktoristov in 6 pionirjev. Traktoristi so tekmovali v oranju, v spretnostni vožnji, v poznavanju agrotehničnih ukre¬ pov, motoroznanstvu in cestno¬ prometnih predpisih. Pionirji so tekmovali v tehniki vožnje in ce- stno-prometnih predpisih. Tek¬ movanje je bilo izvedeno v vseh disciplinah na obratu kmetijske zadruge v Žabo vici. Ocenjevale so komisije, ki jih je imenoval okrajni odbor ljudske tehnike v Kopru. Pri izvedbi pa so sodelo¬ vali člani kmetijske zadruge in občinski odbor ljudske tehnike v Ilirski Bistrici. V konkurenci traktoristov za najboljšega orača so bili najus¬ pešnejši traktoristi: Jaksetič Ja¬ kob iz Male Bukovice, Seleš An¬ ton iz Prema in Iskra Franc iz Zabič. mam :<• v .■.v, > •> .v v ■ v •>>>**> .\V. r . •V* M‘6 * • . * v< c m . « .« AT.. •* V.' - . •••■ • • — • •N V v • v/ V. •<*> 4 a'V i. Udeleženci traktorskega tekmovanja, traktoristi kmetijske zadruge in pionirji, ki so tekmovali v spretnostni vožnji h* jim je podelil diplome. Kljub us- V spretnostni vožnji z dvoosno pelemu tekmovanju moramo ugo- prikolico so bili najuspešnejši: toviti, da se tega tekmovanja ni- nikov je zelo uspela in želimo, Jaksetič Jakob, Kukovec Rado iz so udeležili traktoristi iz Kneža- da postane tradicionalna. Ta prva prireditev Društva traktoristov in kmetijskih stroj- Ilirske Bistrice in Iskra Franc. ka, čeprav so bili povabljeni vsi, V teoretičnem znanju so bili prišli pa so le pionirji. J. Munda Odkup kmetijskih pridelkov POLOŽAJ t « junij« Ilirski Bistrici REKE NAJVEČJIH POTROŠNIKOV KMETIJSKIH PRIDELKOV Čine. Kmetijska zadruga namera¬ va nabaviti nekaj vagonov koruze v storžih, ki bi jo zamenjavala za JE BILA ZADRUGA IZ LETA V LETO POSTAVLJENA krompir. Treba je, da posamezni PRED VELIK PROBLEM, KAKO ZAJETI VES ODKUP ki povedo količine, ki bi jih bil KMETIJSKIH PRIDELKOV Razlike med našo na letošnje razmere primerno vi¬ na reškem trgu so bile to- soka in znaša 30 din za kg. V likšne, da se je proizvajavcem plačalo prevažati blago direktno na trg in ga tam prodajati. K takem stanju je v veliki me¬ ri pripomogel tudi sistem trgovi¬ ne s kmetijskimi pridelki na Re¬ ki, saj je bilo tam več grosistov, še več pa detajlistov in menz, ki so sami kupovali in v tekmi za količinami dvigali cene ter ustvar¬ jali nered pri odkupu in prodaji. Kakor drugod, tako je tudi na Reki prišlo do združevanja pod¬ jetij; tako smo dobili novo zdru¬ ženo podjetje za promet s kmetij¬ skimi pridelki, ki je prevzelo oskrbo Reke in okolice. Z ustano- ostalih predelih Slovenije ne pla¬ čujejo takšno ceno za krompir in se ta suče okrog 22 do 24 din fco vagon. Ker ima zadruga sklenje¬ no pogodbo o vskladiščenju krom¬ pirja za to podjetje na teritoriju naše zadruge, bodo prihranjeni stroški prevoza, nakladanja in razkladanja. Tako bo omogočeno, da se taka cena obdrži tudi vna¬ prej. Dosedanji odkup je pokazal, da cena zadovoljuje in nimamo primerov, razen majhnih izjem, da bi kmetijske pridelke prodajali direktno na trgu. Pridelek krom¬ pirja je letos res manjši kakor druga leta, vendar pa ne tako pripravljeni zamenjati, da bi tako olajšali delo kmetijski zadrugi. Lepa priložnost za take razgovore bo sedaj, ko bodo vsako vas obi¬ skali posamezni tovariši iz zadru¬ ge in sklepali kooperacijske po¬ godbe za živino. Potreba je, da se na teh sestankih dogovorijo še o ostali problemih na vasi. Važno vzrašanje je tudi vprašanje se¬ menskega krompirja, za katerega moramo ravno tako vedeti, koli¬ ko ga bo potreboval posameznik, kajti drugače bomo drugo leto imeli ob slabem semenu tudi slab pridelek. STANKO SIRCA vitvijo tega podjetja je bil na- majhen, kot je bilo predvideno ob pravljen red v prometu s kme- prvotnih ocenitvah. Glede na do- tijskimi pridelki, ker so bili iz na- bro odkupno ceno, mislimo, da bave izključeni vsi drugi prekup¬ čevalci. Kmetijska zadruga je z sklenila je t jem omenjenim pogodbo in jo že začela izvrševati bomo naše obveze po pogodbah iz¬ vršili, istočasno pa navezali naše individualne proizvajavce krom¬ pirja in kmetijskih pridelkov na pri realizaciji dohodka svojih Cena, ki jo sedaj plačuje kmetij- zadrugo in si tako tudi v bodoče podjetij, obenem pa upravljajo z zadruga za krompir, je glede olajšali delo in si zagotovili koli- Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat mesečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica - urejuje uredniški odbor. Glavni in odgo¬ vorni urednik Jože Keuc, člani uredništva: Franc Munih, Janko Sabec, Lado Skrij, Ivan Šuštar, Stane Cesnik, Milko Primc in Da¬ nilo Gerk. Tehnični urednik: Janko Novak. Tisk: Tiskarna CZP ►»•Ko¬ čevski tisk« — Kočevje. Letna na¬ ročnina 240 dinarjev. Tekoči račun pri NB v Ilirski Bistrici številka 602-12-3-101. rokopisov in risb ne vračamo. OKTOBER + ST. 2 — KO SMO OBISKALI TOVARNO STOLOV NA BAČU, — SMO SE MIMOGREDE USTAVILI OB NOVEM VELI - — KEM POSLOPJU, KI SICER ŠE NI DOGRAJENO, VDN- — DAR JR ŽR POD STREHO. NEKI DELAVEC, K/ SMO — GA POVPRAŠAL/ O TRM, NAM JE POVEDAL, DA JE — TO NOV/ KULTURNI DOM IN NAS NAPOTIL K PRED - — SEDNIKUKRAJEVNEGA ODBORA SZDL NA BAČU, K — TOV. BUTINARJU FRANCU. TA NAM JE RAD POSTRE- — GEL S PODATKI IN PONOSNO PRIPOVEDOVAL: »VAS — BAČ IMA NEKAJ NAD 800 PREBIVAVCEV, OD TEGA — PRECEJ DELAVCEV V TOVARNI JAVOR, KI ZAPO- — SLU JE NAD 200 LJUDI. Razprava o potrebi po takem vaškem kulturnem središču, se je pričela že pred več kot petimi le¬ ti, toda do uresnčitve je prišlo precej pozneje. Zčel smo skoraj brez sredstev. Krajevni odbor je dal majhen prispevek, nato KZ Knežak 2 milijona dinarjev, ob¬ rat Javor Bač 1 milijon, centrala mladih, ki jih ni malo v vasi? Zares čudno, saj bi moralo biti narobe! Ravno mladina bi mora¬ la biti tista gonilna sila pri delu in jim bi ostali le sledili in po¬ magali, ne pa narobe. Upajmo, da bo vsaj novi dom kulture vzpodbudil vse tiste sile, ki so še stale ob strani. Ko bo Kulturni dom na Baču je že pod streho Javor v Pivki 1,5 milijona, vod¬ na skupnost Koper, za ureditev vaške kanalizacije 750 tisoč, pod¬ jetje Lesonit iz Ilirske Bistrice nam bo dalo plošče za strop v dvorani, v vrednosti 500 tisoč di¬ narjev. Največ pa so prispevali vaščani sami in sicer z gradbe¬ nim materialom, rezanim lesom in delovno silo, v skupni vredno¬ sti 7,5 milijona dinarjev. Sedaj je stavba, ki je dolga nad 20 metrov, pod streho in čaka sa¬ mo še notranjih del.« »Kje pa boste dobili sredstva za zaključna dela in opremo?« »Vso notranjost spodnjih pro¬ storov in kino dvorano bo opre¬ mila tovarna Javor na Baču.« V spodnjih prostorih bodo razen kino dvorane še bife in sa¬ nitarije, v zgornjih prostorih pa bodo ambulantni prostori: zdrav¬ niška in zobozdravniška ordina¬ cija s sanitarijami ter dva pro¬ stora, ki jih bodo uporabljale družbene organizacije na vasi. Zanimivo in obenem žalostno je bilo slišati, da mladine pri de¬ lih sploh ni bilo. Kaj dela mla¬ dina na Baču? Kje je tu elan dom dokončno urejen, bo to eden naj lepših domov v občini, saj ga celo v Bistrici, centru komune, ni. Morda bo to tudi vzpodbuda ostalim vasem v občini, da bi vsaj pričeli razmišljati o takih možnostih. Potrebe so povsod ze¬ lo velike, vendar je sredstva zelo težko dobiti. »Pa verjemite«, je dejal tov. Butinar, »tudi pri nas ni šlo tako gladko, kot si mi¬ slite, vendar z upornostjo, trdno voljo vseh vaščanov, predvsem krajevnih odbornikov, smo le us¬ peli.« »želimo«, je nadaljeval, »da bi tako uspelo tudi drugod, saj je tako središče nujno predpogoj za družbeno delo v slehernem kraju naše komune.« V kratkem bodo na Baču do¬ bili novo, moderno trgovino, ki bo vaščane oskrbovala ne le z ži¬ vežem, ampak tudi z železnino in tekstilom. Splošno trgovsko pod¬ jetje iz Postojne je že vložilo 10 milijonov dinarjev in upajmo, da bo otvoritev že v mesecu okto¬ bru. Celo mi smo bili veseli teh pri¬ dobitev na Baču. žal nam je le, da ni vsega tega v sleherni vasi naše komune. M. P. RESNIČNA ZGODBA V ZOBNI AMBULANTI Nekako na pomlad leta 1937 je prišel v zobno ambulanto so¬ cialnega zavarovanja delavec, da bi mu zdravnik izdrl boleči zob. Ker bolnik vkljub prošnjam zdravnika ni hotel odpreti ust, je zdravnik ukazal bolničarki, naj z injekcijsko iglo zbode bolnika v stegno, da bo zastokal in tako odprl usta. Ko se je zdravniku po dolgem urvanju le posrečilo izdreti zob, ga je pokazal bolniku in mu re¬ kel: »Poglejte, kako veliko ko¬ reniko je imel vaš zob!« »Ja, ja saj sem jo tam nekje v stegnu začutil, ko ste mi ruvali zob.« OBVESTILO Obveščamo vse občane, da je dne 1. 10. 1962 pričela poslovati SPREJEMNA IN INFORMACIJSKA PISARNA pri občinskem ljudskem odboru v Ilirski Bistrici. Pisarna po¬ sluje v pritličju glavne zgradbe občinske uprave na Bazoviški cesti številka 14. Sprejemna in informacijska pisarna opravlja zlasti tele na¬ loge: sprejema vse vrste pismenih vlog, namenjenih občinskemu ljudskemu odboru in njegovim organom; sprejema vloge na zapisnik; sprejema razno drugo pošto; izdaja razne obrazce za vloge državljanov z navodili za izpolnjevanje in taksiranje; daje informacije strankam o postopku z njihovimi vlo¬ gami prepise, pisave in podpise izdaja živinske potne liste; izdaja razna potrdila po zaslišanju prič; daje razne druge informacije v zvezi s poslovanjem ljud¬ skega odbora in njegovih organov; izdaja napotnice strankam za obiske pri predsedniku, podpredsedniku, tajniku in drugih uslužbencih ljudskega odbora. Uradne ure za stranke v sprejemni pisarni so določene takole: a) sprejemanje ustnih vlog na zapisnik ter izdajanje potrdil za zaslišanjem 8.—12. ure; torkih, četrtkih in sobotah od b) za 1. pri predsedniku in podpredsedniku 8.—12. ure; ponedeljkih od Pri tajniku in drugih uslužbencih ob ponedeljkih, sre dah in petkih od 8. c) vse ostale zadeve 12. ure; vsak delovni dan od 13. ure. m Obveščamo vse stranke, da predsednik IIIII pred sednik, tajnik in drugi uslužbenci ljudskega odbora ne bodo sprejemali strank, če se te i:t:i predhodno javile v sprejemni pisarni in prijavile z napotnico sprejemne pisarne. ObLO ILIRSKA BISTRICA 1. oktobra se je pričel po vsej Jugoslaviji mesec prometne var¬ nosti. Hiter porast motorizacije v naši domovini, naraščajoče število prometnih nesreč in s tem v zvezi mrtvih in ranjenih, začasni in trajni invalidi ter neprecenljiva gmotna škoda, vse to je narekovalo potrebo, da se varnosti v prometu posveti posebna pozornost. V naši občini je bilo leta 1957 registrirano približno 60 motornih vozil, danes šteje naša komuna 469 motornih vozil, približno 300 mopedov in 500 do 600 koles. V občini je 151 poklicnih šoferjev, 526 amaterjev, 58 traktoristov in 570 motoristov. Iz teh številk je razvidno, da je tudi v naši občini, sorazmerno majhni, napravila mo¬ torizacija ogromen skok naprej. Če poleg tega lokalnega, domače¬ ga prometa upoštevamo še dej¬ stvo, da leži naše mestece na zelo prometni, za turizem pomembni četi, na kateri smo v letošnji se¬ zoni v eni uri našteli do 200 ino¬ zemskih motornih vozil, potem je razumljivo, da skrb za varnost na naših cestah ne more sloneti na peščici poklicnih redarjev, ampak je za varen promet na našem ob¬ močju odgovoren sleherni držav¬ ljan naše komune. Prav posebno skrb bomo v mesecu prometne varnosti posvetili prometni vzgoji naših naj mlajših državljanov. Ne smemo dopustiti, da bi se na naši cesti ponovile grozljive slike z Brinškovega klanca in izpred ka¬ varne »Turist«, kjer so kolesa str¬ la dvoje mladih življenj. Učitelji in roditelji se bomo potrudili, da bomo naše otroke navajali na kulturno obnašanje na cesti ter na upoštevanje cestnoprometnih pred¬ pisov. To pa bomo dosegli le, če se bomo ravnali po obstoječih predpisih. S hojo po pločniku ozi¬ roma po levi strani ceste, kjer te¬ ga ni, s pravilnim prečkanjem ce¬ ste na prehodih za pešce in s tem, da se na cesti ali v križišču ne bomo pomenkovali na dolgo in ši¬ roko ter tako ovirali promet, bo¬ mo z lastnim vzgledom najbolj prepričljivo vplivali na vzgojo mladega rodu. Kolesarji, kakor tudi vozniki motornih vozil, smo dolžni poglobiti svoje znanje o ce¬ stnoprometnih predpisih ter se po njih tudi vestno ravnati. Komisija za prometno varnost pri Občinskem ljudskem odboru je v preteklem času storila mnogo, da varneje poteka promet skozi naše mesto. Večja preglednost na križiščih, ureditev pločnika pred pošto, občinsko stavbo, okoli ho¬ tela, pri Videtu itd. nam daje ga¬ rancijo, da bo prej ali slej tudi pločnik v Brinškovem hribu do¬ stopen pešcu ter da bodo v naj¬ krajšem času na cestišču vrisani prehodi za pešce in ostale označ¬ be. Edino s sodelovanjem vseh ob¬ čanov bo akcija o prometni var¬ nosti pri nas uspešna in cesta ne bo več kraj strahu in nevarnosti, ampak kot k napredku in blago¬ stanju naši komuni. F. ŽELE OKTOBER + ST. Z V nedeljo , 9. septembra , ob za- ključku invalidskega tedna , bi- lo v Ilirski Bistrici redno letno srečanje invalidov — športnikov. Reprezentance invalidov iz vseh občin koperskega okraja so tek¬ movale za naslov okrajnega pr¬ vaka invalidov v balinanju , šahu in streljanju z zračno puško. Ilirska Bistrica je sodelovala z dvema ekipama zaradi boljšega tekmovalnega sistema. V balinanju četvork so dosegli: prvo mesto Sežana, drugo Ko¬ per, tretje in četrto mesto ekipi invalidov iz Ilirske Bistrice. V streljanju so bili naši dokaj slabi, zato pa so v šahu posamez¬ nikov zasedli prvo mesto, v tek¬ movanju ekip pa je prvo mesto pripadalo Kopru. Vsem tekmovanjem je prisost¬ vovalo veliko število gledavcev. Posebno med invalidi samimi vla¬ da veliko zanimanje za tovrstne prireditve. Predsednik občinske¬ ga odbora invalidov, tov. širok Ivan meni, da bo treba to tek¬ movanje v bodoče popestriti in obogatiti z novimi disciplinami. Po tekmovanju in kosilu v Soči so organizirali še nagradno stre¬ ljanje posameznikov. To priredi¬ tev okrajnega značaja so zaklju¬ čili s plesom. Invalidi so v naši občini zelo aktivni in spadajo med najde- lovnejše v okraju, za kar so od okrajnega odbora invalidov tudi prejeli več pohval in diplom. V prihodnjem letu jim želimo še večjo aktivnost in še več gospo¬ darskih in športnih uspehov! M. P. POGOVOR O BISTRIŠKEM NAREČJU »Danilo kam pa gri š?« »N Vid m.« (Na Videm). »Ja koku pa gri š, če n vid š?« j P. n. 1 OBČINSKI ODBOR SZDL j UREDNIŠTVO »SNEŽNIK« i ILIRSKA BISTRICA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. nevoščljivost, 6. zavitek, 11. veznik, 12. prepari¬ ram v dimu, 15. povratno osebni zaimek, 16. zaščitna prevleka, 18. vrsta nebesnega telesa, 19. del ži s valskega telesa, 20. rimski bog ljubezni, 22. državna lastnina, 23. ptica s pisanim perjem, ki se grdo dere, 24. velika evropska re¬ ka, 25. kratica našega narodno¬ osvobodilnega gibanja med voj¬ no, 26. kij, 27. rastlina ovijalka, 29. ime našega velikega umrlega pesnika, 31. namenoma, 34. zdra¬ vilo, 35. staroegipčansko božan¬ stvo, 37.. zgoden, 38. enaka samo¬ glasnika, 39. tovorim, 41. besedi¬ ca, ki z njo spodbujamo k deja¬ nju, 42. del porečja, 43. starorim¬ ska visoka šola. NAVPIČNO: 1. reka na Koro¬ škem, 2. del Indokine, 3. samo¬ glasnik in soglasnik, 4. poljedel¬ sko orodje, 5. mlada trava, 6. del gledališča, 7. bajka, 8. italijanska znamka tovornjakov, 9. razprava, 10. prgišče snega, 13. organsko barvilo, ki ga je veliko v korenju, 14. vrsta pesniške figure, 17. pre¬ stop, 19. del elektromotorja, 21. pregovor, 23. vrsta igre, 27. pa¬ dajoča voda, 28. glavna oseba iz Vergilovega epa, 35. makedonski ljudski ples, 36. del čebeljega pa¬ nja, 39. poštna kratica, 40. osebni zaimek« • • • • • • • • • • • •• • • • •••• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ••••••• ••••••• ••••••• ••••••• «•••••• *•••••• ••••••• ••••••• ••••••• V OKTOBRU 1962 Od 13. do 14. oktobra poljski CS zgodovinski film »KRIŽARJI*«, od 17. do 18. oktobra jugosl. za¬ bavni film »MARTIN V OBLA¬ KIH«, od 20. do 21. oktobra špan¬ ski VV barvni film »PRODAJAL¬ KA VIJOLIC«, od 24. do 25. okto¬ bra francoski film »NAIVNA DE¬ KLETA«, od 27. do 28. oktobra indijski barvni film »MATI INDI¬ JE«, 31. oktobra in 1. novembra jugosl. zabavni film »SERVISNA POSTAJA«, od 3. do 4. novembra italijanski CS barvni film »ANA IZ BROOKLYNA«, od 5. do 6. no¬ vembra francoski CS barvni film »KDO STE VI MISTER SORG?« od 7. do 8. novembra jugosl. za¬ bavni film »NOBEDEN KAKOR TI«, od 10. do 11. novembra amer. VV barvni film »KONJENIKI«. • ZARADI PREOBREMENITVE VOZILA PRIŠLO DO PRO¬ METNE NEZGODE Dne 1. 9. 1962 ob 23. uri 30 min. je prišlo do prometne nezgode pri vasi Koseze zaradi preobre¬ menitve vozil, šofer Januš Slav¬ ko je iz Reke vozil na tovornem avtomobilu MB 15-07 in prikolico pretežak tovor, zaradi česar je počila zadnja guma prikolice. Ma¬ terialna škoda znaša 40.000 din. VINJENI MOPEDIST SE JE POŠKODOVAL Dne 2. 9. 1962 ob 23. uri 30 min. se je vinjeni mopedist Maljevec Ludvik iz Trpčan vozil iz vasi Ja¬ sena proti II. Bistrici. Zaradi vi¬ njenosti je padel na ravni cesti in se lažje telesno poškodoval. HUDA NESREČA PRI MLAČVI Dne 4. 9. 1962 ob 10. uri 45 min. je prišlo do hude nesreče pri mlačvi žita v KZ Knežak, Širce¬ lj u Matiju je zaradi neprevidno¬ sti potegnilo desno roko pod valj mlatilnice in mu jo zdrobilo do ramena. Po nesreči je bil odpe¬ ljan v reško bolnišnico. • SMRTNA NESREČA MOPEDISTA Dne 13. 9. 1962 ob 20. uri 30 min. se je mopedist Uljan Anton smrtno ponesrečil med vasjo Ku- teževo in Trepčanami. Do nesre¬ če je prišlo zaradi tega, ker je mopedist vozil proti domu v hudi nevihti. Burja je pihala v tem času s sunki do 90 km na uro in ga je sunek vetra vrgel ob tla, zaradi česar je dobil hujše po¬ škodbe na glavi in poškodbam podlegel. • NEPRAVILNO PREHITEVAL Dne 13. 9. 1962 ob 15. uri 45 min. je voznik tovornega avtomobila MB 54-42 Roškar Roman nepra¬ vilno prehiteval tovorni avtomo¬ bil s prikolico GO 18-50 pri ben¬ cinski črpalki v Ilirski Bistrici. Zaradi nepravilnega prehitevanja je zadel s prednjim desnim de¬ lom karoserije v zadnji levi del prikolice. Materialna škoda je okrog 100.000 din. ŽELEZNIŠKA PROMETNA NESREČA NA POSTAJALI¬ ŠČU MALA BUKOVICA Dne 18. 9. 1962 ob 18. uri 30 min. je povozil neprevidnega pešča Ju- ričiča Josipa brzi vlak pri posta¬ jališču Mala Bukovica. Juričič se je vračal po progi od vasi Kosez proti domu v šapjane. Zaradi svoje neprevidnosti je zgubil živ¬ ljenje. OTROK SKOČIL PRED MOTORISTA Dne 19. 9. 1962 ob 17. uri 30 min. je šla skupina otrok iz šole. Ker so se med seboj podili, je iz gru¬ če skočil otrok Stojkovič Boško preko ceste pred motorista Ma¬ lešiča Janeza, ki pa zaradi krat¬ ke razdalje ni mogel preprečiti nesreče in je otroka podrl. Otrok je pri padcu dobil lažje telesne poškodbe. • PREHITRA VOŽNJA NA SPOLZKI CESTI Dne 28. 9.1962 ob 18. uri 10 min. je v Gornji Bitnji zaradi prehi¬ tre vožnje na spolzki cesti zane¬ slo voznika Čara Simeona z oseb¬ nim avtomobilom Fiat 1100, reg. št. KR 54-76 na desno stran s cestišča, kjer se je zaletel v ze¬ meljski nasip. Voznika je vrglo iz avtomobila na cesto, sopotni¬ ca pa je obvisela preko kabine skozi odprtino vetrobrana. • ZARADI NEPREVIDNOSTI GA JE ZANESLO NA SPOLZKI CESTI Dne 92. 9. 1962 ob 16. uri 30 min. je voznik tovorneg aavtomobila LJ 38-62 s prikolico, Bukovec Jo¬ žef iz Ljubljane, vozil iz II. Bi¬ strice proti Pivki in na mokri spolzki cesti pri vasi Tooolc v desnem zavoju zaradi prehitre vožnje zaviral tako, da ga je za¬ čelo zanašati in se je prevrnila prikolica s tbvorom. Materialna škoda znaša 100.000 din. Za njim pa je privozil voznik avtobusa LJ 178-39 Šetina Peter, doma iz Ljubljane, z neprimerno hitrost¬ jo in zaradi ovire na cesti zavi¬ ral tako, da je na spolzki cesti vozilo zaneslo s sprednjim de¬ lom v zemeljski nasip. Material¬ na škoda na avtobusu znaša 50.000 dinarjev. OKTOBER 4 ST. 2 Pričnemo zopet s košarkaši, ki so po 17 odigranih tekmah zasi¬ drani v zlati sredini lestvice. Z devetimi zmagami in osmimi po¬ razi zasedajo trenutno šesto me¬ sto v prvi slovenski ligi in bi bili z malo več športne sreče lah¬ ko še boljši. Ta športna sreča jih je pustila na cedilu predvsem v tekmi s Šoštanjem, saj so sreča¬ nje izgubili le z a eno piko razli¬ ke. Poraz so doživeli tudi pioti Braniku, toda v Mariboru so tla tako vroča, da le malokomu uspe odnesti cel izkupiček. V tekmi proti proletarcu iz Zagorja so si¬ cer zmagali, toda do dobrih 5 mi¬ nut pred koncem tekme je zma¬ ga še vedno visela v zraku. Vse¬ kakor upamo, da ob koncu ne bomo razočarani. Sedanje stanje lestvice je ta- kole: AŠK Tivoli 1814 7 11962: 960 28 Domžale 15 12 3 948: 902 24 Elektra 17 11 6 1062: 931 22 Branik 17 11 6 1036: 97122 Proletarec 18 9 9 1070:1025 18 II. Bistrica 17 9 8 943: 958 18 Svoboda Moste Nanos Rudar Jesenice 17 7 10 945: 917 14 18 7 11 1033:1120 14 17 7 10 942:1048 14 17 6 11 928:100012 18 6 12 1103:1240 12 Škofja loka 17 4 13 1003:1138 8 Jelšanski odboj kaši so v nada¬ ljevanju omej ne lige zaslužili dve zmagi in en poraz. Najprej so brez točke zmagali proti drugi ekipi iz Izole, ki sicer ni prišla na igrišče. V drugi tekmi so v Kopru premagali domačo ekipo Luka Koper, z rezultatom 3 : 0. Zadnjo tekmo so izgubili. Klonili so pred tehnično bolj borbeno ekipo Postojne, ki si je že skoraj zagotovila prvo mesto v Ligi. Jel- šanci so srečanja izgubili z re¬ zultatom 1:3 (15:9, 12:15, 10:15, 6:15). Porazu je botrovala predvsem Pogled na ilirskobistriški plavalni bazen, kjer je bilo tekmovanje v vodnem modelarstvu. Član LT iz II. Bistrice, Lenarčič Saško, je na republiškem tekmovanju osvojil prvo mesto v kategoriji motor¬ nih čolnov (modelov) ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ Obvestilo lastnikom motornih vozil Občinski ljudski odbor, odsek za notranje zadeve v Ilirski Bistrici, obvešča vse lastnike motornih in priklopnih vozil, da morajo izvršiti obvezen tehnični pregled vozil pri poobla¬ ščenih gospodarskih organizacijah za tehnični pregled. Ta pregled. Ta pregled morajo opraviti tisti lastniki motornih vozil, ki jim je že pretekel rok 12, oziroma 6 mesecev od zad¬ njega tehničnega pregleda (Ur. list FLRJ, št. 22/61). Priporočamo vsem lastnikom motornih da zagoto vijo brezhibnost vozil in opravijo tehnični pregled. Ce bodo pri tehničnem pregledu ugotovljene hibe na vozilih, ki bi ogrožale promet na cestah, bodo lastnikom teh vozil odvzete evidenčne tablice do roka, ko bodo odpravljene. Ta rok pa ne bo daljši od dveh mesecev. Uslužbenci PLM bodo izvajali operativno kontrolo motor¬ nih vozil in če bodo ugotovili, da vozilo ni bilo tehnično pre¬ da ima tehnične pomanjkljivosti •:i;i lastnikom motornega vozila na mestu odvzeli evidenčne tablice. Rok za odpravo teh pomanjkljivosti bo dva meseca. Istočasno bo lastnik vozila predlagan pristojnemu sodniku za prekrške za kaznovanje. poteku mesecev se bo črtalo registra motornih vozil in tako bo izločeno iz prometa. Za ponovno uporabo bo moral lastnik motornega vozila napraviti registracijo, kot da bi registrirano novo tem v zvezi bodo seveda nastali nepotrebni stroški. Vse lastnike motornih vozil opozarjamo na strogost ukre¬ pov in kaznovanj, če se ne bodo držali gornjih navodil. IZ PISARNE ODSEKA ZA NOTRANJE ZADEVE ObLO neborbenost v zadnjih setih igre, pa tudi medsebojni prepiri med igro — v nekaterih trenutkih ze¬ lo nediscipliniranost igravcev — so opravili svoje. Do konca se¬ zone bodo odigrali še tri tekme. Tokrat bodo v gosteh sicer 7. oktobra v Prestanku in 21. okto¬ bra v Sežani. Doma pa se bodo 14. oktobra pomerili z ekipo Ko¬ pra. Če bodo odpravili omenje¬ ne napake in če se bodo potru¬ dili jim drugo mesto ne bi smelo uiti. V prihodnji številki našega ča¬ sopisa bomo lahko že točno ob¬ javili, kakšna mesta sta dosegli obe ekipi, ker bodo tekmovanja že zaključena. V taboru balincarjev je posta¬ lo še bolj živahno, saj so dobili finančna sredstva in si nabavili novo serijo krogel. »Sedaj bo šlo pa mnogo bolje«, navdušeno pri¬ povedujejo neumorni vodje ba¬ lincarjev in sodnik Rudi Jenko, če hočemo, da pridejo prijatelji tega športa na svoj račun, jim moramo nuditi tudi potrebne re¬ kvizite, to še posebej sedaj, ko pripravljamo skupno z občin¬ skim sindikalnim svetom sindi¬ kalne športne igre. H. Debevec V nedeljo, dne 30. 9. 1962, smo v Ilirski Bistrici pozdravili visokega gosta iz ZSSR, tovariša Leonida Iljiča Brežnjeva tOfS a _._ _ porc fte _ rti ROJSTVA Rojstev ni bilo. POROKE Poročil se je Penko Franc, elek¬ tričar iz Pivke in Ivanka Kova¬ čič, poštna uslužbenka iz Ilirske Bistrice. Iskra Jože, delavec iz Novokra¬ čin in Valenčič Anka, delavka iz Ilirske Bistrice. šutanovac Milan, oficir JLA iz Ilirske Bistrice in Alenka Mar¬ tinčič, uslužbenka iz Ilirske Bi¬ strice. Gombač Alojz, kmet iz Zajelš- ja in Slavka Bubnič, gospodinja iz Zajelšja. Marchesi Luigi, delavec iz Mo- cenigo di Rumo — Italija in Ambrožič Pepca, gospodinja iz 11. Bistrice. Frank Viktor-Emil, šofer iz Prema in Hrvatin Milka, delavka iz Prema. Zorza Franc, mehanik iz Korit¬ nic in Umek Emilija, delavka iz Bača. Kastelic Alojz-Ado, mehanik iz Dobropolj in Rutar Štefka, de¬ lavka iz Vrbova. Roic Anton, delavec iz Gornje¬ ga Zemna in Fabec Nev j a, de¬ lavka iz Podgraj. SMRTI Umrl je Karel Nikolaj, star 45 let, invalid iz Ostrožnega brda 11; Sedmak Frančiška, stara 68 let, gospodinja iz Knežaka 156, Uljan Anton, mlečni kontrolor iz Trpčan, star 47 let, Mežnar An¬ tonija, gospodinja iz Topolca, stara 78 let, Juričič Josip, pro¬ govni delavec iz Šap jan, star 55 let, Mršnik Ivan, delavec v po¬ koju iz Ilirske Bistrice, star 64 let, Zajc Marija, osebna upoko¬ jenka iz Ilirske Bistrice, stara 78 let, Simčič Anton, kmet iz Suša- ka pri Jelšah, star 81 let, Ole- nik Ivan, kmet iz Prema, star 70 let, žele Marija, gospodinja iz Bača, stara 70 let.